Dipl. econ. Velimir Vardjan: STUDIJA SLOVENSKEGA TRŽIŠČA OPEČNIH IN BETONSKIH ZIDAKOV IN STROPNJAKOV S POSEBNIM OZIROM NA PREDVIDENO POVEČANJE KAPACITET — Ing. Viktor Turnšek: PRORAČUN SUŠENJA V UMETNIH SUŠILNICAH — Ing. D. Jejčič in in ing. F. Cačovič: PRISPEVEK K STUDIJU MEHANIZMA PORUŠITVE ZIDOV — ing. Viktor Turnšek: ANALIZA KONTINUIRNE KERAMIČNE PECI — Ing. Roman Stepančič: PREGLED IN ANALIZA IZVRŠENIH PRE­ ISKAV OPEČNIH IZDELKOV V ZRMK LRS V OBDOBJU 1953 do 1958 — Franc Rupret: RACIONALIZACIJA TRANSPORTA OPEKE LETO X I 1960 UREJA U RED N IŠK I ODBOR. - ODGOVORNI UREDNIK ING. LJU D EV IT SKABERNE. - TISK A TISKARNA ČASOPISNEG A PO D JE T JA »DELO«. - REV IJA IZH A JA V DESETIH ŠTEVILKAH NA LETO. - LETNA NAROČNINA ZA NEČLANE 10.000 DINARJEV. - UREDNIŠTVO IN UPRAV A: LJU B LJA N A , ERJAV ČEV A 15, TEL.: 23-158 GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE ŠT. 71-74 LETO XI - 1960 Dipl. econ. V e l i m i r V a r d j a n : Študija slovenskega tržišča opečnih in betonskih zidakov in stropnjakov s posebnim ozirom na predvideno povečanje kapacitet 1. U v o d Deficitarnost zidakov in stropnjakov se kljub velikim naporom naše opekarske industrije in kljub uvozu velikih količin opeke iz Vojvodine ni zmanj­ šala, ampak se celo iz leta v leto povečuje. Na drugi strani obstoji vršita projektov za rekonstrukcije in novogradnje tako v opekarski industriji kot v indu­ striji betonskih zidnih in stropnih elementov. Glede obstoječih obratov je treba ugotoviti, da naše betonarne do sedaj niso izkoristile svojih ka­ pacitet (za kar obstojijo vsekakor tudi objektivni razlogi) in so reševale situacijo na našem trgu slo­ venske opekarne, ki so iz leta v leto dvigale svojo proizvodnjo, kot sledi to ‘iz naslednjih podatkov: Leto srednje število prebivalstva v 000 proiz­ vodnja 10° enot na 1 prebi­ valca odpade enot 1939 1.403 42,— 30 1946 1.420 45,8 32 1947 1.431 68,— 48 1948 1.443 97,— 67 1949 1.457 109,3 75 1950 1.474 107,7 73 1951 1.492 94,1 63 1952 1.498 81,8 55 1953 1.511 107,1 71 1954 1.521 121,2 80 1955 1.531 119,0 78 1956 1.541 123,8 80 1957 1.550 135,4 87 1958 1.563 173,1 111 Vir: Mesečni statistični pregled LRS 7/55 in 12/58. Namen študije je, da ugotovi, 'kolikšne bodo pri­ bližne perspektivne potreb Slovenije po zidakih in stropnjakih in kako ustreza tem potrebam razpo­ reditev kapacitet, do katere bo prišlo ob realizaciji predvidenih rekonstrukcij in novogradenj. 2. Sedanje potrebe Slovenije po zidakih in strop­ njakih ter njih kritje. 2. 1. PODATKI O GRADBENI DEJAVNOSTI Za industrijo zidakov in stropnjakov so važne samo visoke gradnje, zato se p ri navajanju stati­ stičnih podatkov omejujemo na naslednje statistič­ ne kategorije: — stanovanjske zgradbe, — bolnišnice, šole in drugi objekti družbenega standarda, — industrijske zgradbe, — km etijske zgradbe, — ostale gospodarske zgradbe. P ri obdelovanju podatkov združujemo zadnje 3 kategorije v eno grupo z nazivom »gospodarske zgradbe«. Podatki o vrednosti izvršenih gradbenih del so prikazani na diagramu 2.11. Razviden je rahel po­ rast vrednosti gradbenih ded z izjemo leta 1956, ko je nastopila že omenjena restrikcija inveslticij. Zna­ ten absoluten porast je razviden pri stanovanjskih stavbah, medtem ko zaznamujemo pri industrijskih zgradbah znaten padec. Specifičen porast je naj­ večji p ri km etijskih zgradbah. tudi tedaj vpeljani sistem obveznih licitacij. Od leta 1957 dalje pa so cene gradbenih in inštalaterskih uslug in cene gradbenega m ateriala v stalnem po­ rastu. Vzrok za to so predvsem sprem enjeni gospo­ darski predpisi, ker se je z uvedbo proračunskega prispevka in prispevka iz dohodka obvezna aku­ mulacija gradbenih podjetij in podjetij industrije gradbenega m ateriala v prim erjavi s prejšnjo ob- 2. 12 E T A Ž N A P O V R Š I N A L E T A 1957 Z A Č E T I H G R A D B E N I H O B J E K T O V , K I S O G R A J E N I P R E T E Ž N O I Z O P E K E I N F U N K C I O N A L N O - E K V I V A L E N T N I H M A T E R I A L O V P R E G L E D P O O K R A J I H Podatki o vrednosti 'izvršenih gradbenih del niso najzanesljivejše merilo o dejanskem obsegu grad­ bene dejavnosti, ker so od leta 1954 do danes nasto­ pile precejšnje spremembe v cenah gradbenega m a­ teriala, gradbenih uslug in inštalaterskih del. Tako n. pr. za leto 1956 ni mogoče računati, da je tudi fizični obseg gradbenih del padel v tolikšni meri kot vrednost gradbenih del. K er je bila ponud­ ba s strani gradbenih podjetij večja kot povpra­ ševanje, se je to odražalo v prekomernem zniževa­ nju cen gradbenih storitev, k čemur je pripomogel davčitvijo občutno povečala, delno pa je vzrok temu tudi rastoča konjuktura. Podatki o vrednosti izvršenih gradbenih del nam tudi ne povedo dovolj o pritisku, ki ga je v posa­ meznih letih vršila gradbena dejavnost na tržišče zidakov in stropnjakov, t. j. opeke in funkcionalno ekvivalentnih materialov. Ta m aterial kupujejo in­ vestitorji in gradbena podjetja p red pričetkom in v začetku gradnje, zato so v zvezi s tem zlasti inte­ resantni statistični podatki o velikosti gradbenih objektov, ki so se začeli graditi v določenem časov­ nem razdobju. Na razpolago imamo podatke za leto 1957, ki nam jih je iz prijaznosti dal na razpolago Zavod za statistiko LRS v Ljubljani. Zaradi p ri­ m erjave navajam o tudi podatke o velikosti leta 1957 dokončanih gradbenih objektov, ki pa iz že omenjenih razlogov za našo analizo niso tako in te­ resantni. Etažna površina objektov, grajenih pretežno iz opeke — podatki za leto 1957 ooo m 2 E Tek. št. D okončan i Z ačeti o b jek ti K ategorije obj ek ti S loven ija S love­n ija m esto L ju b ­ lja n a 1 2 3 4 5 i. Stanovanjske zgradbe 476 758 130 2. Ostale zgradbe družb, standarda 60 111 46 3. Industrijske zgradbe 41 82 14 4. Kmetijske zgradbe 56 92 4 5. Ostale gosp. zgradbe 28 97 33 6. Skupaj 661 1.140 227 7. indeks 0,58 1,00 0,20 8. Štev. prebivalcev v 000 1.550 1.550 170 9. v % 100% 11% 10. Na 1 prebivalca odpade etažne površine (v m 2) 0,426 0,736 1,385n. indeks 0,58 1,00 1,82 Vir: SGJ str. 366 in interni podatki Zavoda za stati­ stiko LRS. Na diagram u 2.12. so prikazani podatki o grad­ beni velikosti leta 1957 začetih gradbenih objektov po okrajih, na diagramu 2. 13. pa so ti podatki preračunani na 1 prebivalca. 2 . 2 . Cenitev konsuma zidakov in s tr opn jakov v LRS za razdobje 1953—1957. Potrošnja opečnih in betonskih zidakov in strop­ njakov je znašala v latih 1953 do 1957 aproksima­ tivno : Viri: 1. Zvezni zavod za statistiko: Indeks 3/58. 2. Zavod za statistiko LRS: in terni podatki o izvozu opeke iz Slovenije. 3. Rezultati ankete Združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega m ateriala o uvozu opeke iz Hrvatske in Vojvodine (december 1957). Proizvodnja betonarn je ocenjena, prav tako tudi izvoz opeke v druge republike. Zgoraj prikazana bilanca je izdelana s predpo­ stavko, da je bila začetna in končna zaloga pri proizvajalcih in potrošnikih enaka. Glede na veliko pom anjkanje tega m ateriala eventualna razlika ne more biti občutna. Iz bilance izhaja, da je znašal leta 1957 presežek uvoza nad izvozom cca 27 milijonov enot. Poudariti pa je treba, da potrebe tud i s tem niso bile krite in je bil dejanski prim anjkljaj večji od zgoraj p ri­ kazanega. Dalje lahko na podlagi razpoložljivih podatkov ocenimo, da je od potrošnje leta 1957 odpadlo 106 enot % 000 t (ekv.) % na polne zidake cca 134 80 442 87 na v o tlake cca 15 9 34 7 na strcipmjake in sl. cca 18 11 32 6 skupaj cca 167 100 508 100 P ri tem smo upoštevali, da je odpadlo na polne zidake cca 70% celotne proizvodnje, da smo uvažali iz drugih mašiih republik samo polne zidake in da smo izvozili v Italijo predvsem votlo opeko (Gori­ ške opekarne). Preračun v tone žgane opeke je izvršen na osnovi teže polnega zidaka 3,3 kg/enota, votlaika 2,3 kg/enota in stropinjaka 1,8'kg/enota. Neugodno razm erje med polnimi zidaki in votia- ki rezultira predvsem zaradi uvoza iz Vojvodine, odkoder smo uvažali samo polno opeko. Zaradi tega znaša tudi povprečna teža konsum iranih enot cca 3,04 kg. Asortiment proizvodnje slovenskih opekarn im betonarn v letu 1957 cenimo na podlagi razpolož- 106 enot. Tek. št. Predmet 1953 1954 1955 1956 1957 i 2 3 4 5 6 7 Proizvodnja v LRS i. opekarne 107,1 121,2 119,2 123,8 135,4 2. betonarne (cenitev) 3,0 3,0 4,0 4,0 5,0 3. skupaj 110,1 124,2 123,2 127,8 140,4 4. Uvoz iz drugih republik 9,5 11,6 10,2 8,5 40,3 5. 3 + 4 119,6 135,8 133,4 136,3 180,7 Izvoz iz LRS 6. v .inozemstvo 10,1 12,7 10,7 13,3 11,8 7. v druge republike (cenitev) 2,0 2,0 2,0 2,0 2,0 8. skupaj 12,1 14,7 12,7 15,3 13,8 9. Potrošnja ;(5—8) 107,5 121,1 120,7 121,0 166,9 ljivih podatkov orientacijsko (navajamo tudi pre- Od porabljenih zidakov in stropnjakov je od- račun v tone žgane opeke kot ekvivalent): padlo po približni oceni 10« enot opekarne % 000 1 % 10«enot betonarne % 000 1 % polni zidaki 94 70 310 79 _ votlaki 23 17 53 13 3 60 10 71 stropnjaki 18 13 32 8 2 40 4 29 skupaj 135 100 395 100 5 100 14 100 Povprečna teža proizvedenih enot znaša tedaj cca 2,92 kg, kar pa je še vedno precej neugodno tako za proizvajalce same kot za konsuimente. Iz gornjih podatkov izhaja, da bi bila situacija leta 1957 lahko ugodnejša, če bi naše opekarne — glede na forsirani uvoz polne opeke iz Vojvodine — proizvedle več votle opeke, vendar je treba na drugi strani upoštevati, da so bile p ri tem tudi objektivne težave in to predvsem v zvezi s suše­ njem, kar bodo odpravile šele rekonstrukcije, ki so v teku (sušilne letve in police, um etne sušilnice). zidaki 10« enot stropnjaki 10° enot na oipečne izdelke 146 16 na betonske izdelke 3 2 skupaj 149 18 V tabeli 2. 21. navajamo cenitev porabe zidakov in stropnjakov leta 1959 po okrajih in najvažnejših konsumnih centrih, p ri čemer so nam služile kot ključ ocenjene potrebe za leto 1957, izračunane pod šifro 2. 3. in podatki o gradbeni velikosti leta 1957 začetih objektov (vir: interni podatki Zavoda za cenitvi, da so iznašale leta 1957 glede na dani obseg statistiko LRS). graditve približne dejanske potrebe 2. 21. Cenitev porabe zidakov in stropnjakov 1. 1957 po okrajih in najvažnejših konzumnih centrih Tek. št. Prebivalstvo Poraba zidakov Poraba stropnjakov Predmet v tisočih % 10® enot <*, na preb. '° enot 10® enot % na preb. enot 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 i. LRS 1.549,7 100,0 149,0 100,0 96 18,0 100,0 12 2. konsumni centri 382,8 24,7 71,2 47,8 186 10,0 55,5 26 3. ostali kraji 1.166,9 75,3 77,8 52,2 67 8,0 44,5 7 4. Okraj Celje 194,8 12,5 21,5 14,5 110 3,0 16,7 15 5. Celje 24,6 1,6 6,5 4,3 264 0,8 4,5 32 6. Šoštanj 2,8 0,2 0,8 0,5 286 — — — 7. Velenje 7,0 0,4 6,8 4,7 971 0,8 4,4 114 8. skupaj 34,4 2,2 14,1 9,5 410 1,6 8,9. 47 9. ostali kraji 160,4 10,3 7,4 5,0 46 1,4 7,8 9 10. Okraj Gorica 112,7 7,3 7,6 5,1 67 1,2 6,7 11 11. Nova Gorica 7,2 0,5 2,6 1,7 361 0,5 2,8 69 12. ostali kraji 105,5 6,8 5,0 3,4 47 0,7 3,9 7 13. Okraj Koper 101,3 6,6 10,6 7,1 105 0,5 2,8 5 14. Koper 7,2 0,5 1,8 1,2 250 0,1 0,6 14 15. Ostali kraji 94,1 6,1 8,8 5,9 94 0,4 2,2 4 16. Okraj Kranj 131,8 8,5 17,2 11,6 130 2,1 11,7 16 17. Kranj 20,1 15,3 3,3 19,2 164 0,4 19,0 20 18. Jesenice 16,7 12,6 2,2 12,8 132 0,3 14,3 18 19. skupaj 36,8 2,4 5,5 3,7 149 0,7 3,9 19 20. ostali kraji 95,0 6,1 11,7 7,9 123 1,4 7,8 15 21. Okraj Maribor 337,1 21,7 25,0 16,0 74 3,4 19,0 10 22. Maribor 81,0 24,0 11,5 46,0 142 1,5 44,1 19 23. Ptuj 6,3 1,9 1,2 4,8 190 0,2 4,9 32 24. skupaj 87,3 5,6 12,7 8,5 145 1,7 9,5 19 25. ostali kraji 249,8 16,1 12,3 8,3 49 1,7 9,5 7 26. Okraj Murska Sobota 133,5 8,6 6,4 4,3 48 0,8 4,5 6 27. Murska Sobota 5,7 0,4 0,9 0,6 158 0,1 0,6 18 28. ostali kraji 127,8 8,2 5,5 3,7 43 0,7 3,9 5 29. Okraj Novo mesto 91,8 5,9 7,0 4,7 76 0,4 2,0 4 30. Novo mesto 8,0 0,5 2,2 1,5 275 0,2 1,0 25 31. ostali kraji 83,8 5,4 4,8 3,2 57 0,2 1,0 2 32. Okraj Trbovlje 117,1 7,6 8,4 5,6 72 0,6 3,4 5 33. Trbovlje 15,5 13,2 2,5 29,8 161 0,2 33,3 13 34. Hrastnik 5,7 4,9 2,1 25,0 368 0,1 16,7 18 35. skupaj 21,2 1,4 4,6 3,1 217 0,3 1,7 14 36. ostali kraji 95,9 6,2 3,8 2,5 40 0,3 1,7 3 37. Okraj Ljubljana 329,6 21,3 45,3 30,3 137 6,0 33,2 18 38. Ljubljana 169,8 51,5 29,9 66,0 176 4,7 78,3 28 39. Kočevje 5,2 1,6 1,5 3,3 288 0,1 1,7 19 40. skupaj 175,0 11,3 31,4 21,0 179 4,8 26,6 27 41. ostali kraji 154,6 10,0 13,9 9,3 90 1,2 6,6 8 2. 3. Cenitev potreb po zidakih in stropnjakih za 1. 1957 in analiza možnosti njih kritja z obstoječimi kapacitetami. Kot omenjamo že pod šifro 2. 42., leta 1957 potrebe po zidakih in stropnjakih kljub znatnemu uvozu opeke iz Vojvodine niso bile krite. Cenimo, da je znašal ta prim anjkljaj pri zidakih cca 15 milijonov enot, t . j. cca 10% porabe, pri stropnjakih pa cca 13 milijonov enot, t. j. cca 72% porabe. Skupen prim anjkljaj bi znašal tedaj cca 28 mili­ jonov enot ali cca 17% izračunane porabe v letu 1957. V nadaljnjih izvajanjih baziramo tedaj na 10° enot po zidakih 164 po stropnjakih 31 skupaj 195 Naša naloga je sedaj ugotoviti, kolikšne so bile leta 1957 v okviru zgoraj cenjenih celotnih potreb vsaj približne potrebe posameznih okrajev in važ­ nejših konsumnih centrov. Ta porazdelitev je pri­ kazana v tabeli 2. 31- Pripombe ik tabeli 1. Kot ključ za porazdelitev smo uporabili po­ datke o etažni površini začetih gradenj. 2. Potrebe po zidakih in stropnjakih za razne vrste gradenj smo izračunali s pom-očjo naslednjih normativov porabe za 1 m = etažne površine: a :JdlaJki en o t/m 2 E sitlroipinjialki emot/m2 E stanovanjske zgradbe 113,6 58 bolnice, šole itd. 73,4 63 industrijske zgradbe 65,4 77 kmetijske zgradbe 59,5 60 ostale zgradbe 114,3 58 3. K ubaturo zidov in površino stropov sm o izra- čunali s pom očjo naslednjih norm ativov zidovi m 3/m 2 E stro p o v i m 2/m 2 E stanovanjske zgradbe 0,30 0,73 bolnišnice, šole itd. 0,19 0,80 industrijske zgradbe 0,17 0,97 kmetijske zgradbe 0,16 0,76 ostale zgradbe 0,30 0,73 Gornji normativi so bili izračunani na bazi po­ datkov za več tipičnih objektov. 4. Podatek o potrebah po zidakih za adaptacije in podobno rezultira ko t saldo med ocenjenimi celotnimi potrebami in normativno porabo. Pripominjamo, da je znašala vrednost leta 1957 opravljenih del pri rekonstrukcijah, adaptacijah in velikih popravilih (po internih podatkih Zavoda za statistiko) 1,698,439.000.-, pri čemer so upoštevani samo taki objekti, ki so grajeni pretežno iz opeke. 5. Kot potrebe po stropnih elementih za rekon­ strukcijo, adaptacije in podobno srno računali 30% od potreb po zidakih. Preračunan v m3 zidu in m 2 stropa je izvršen na osnovi orientacijskega norm a­ tiva 400 enot/m3 zidu in 80 enot/m2 stropa. 6. V naši analizi obravnavamo samo zidake in stropnjake (opečne in betonske), ne obravnavamo pa raznih funkcionalno ekvivalentnih m aterialov kot les, kamen, nabita zemlja itd. Statistični podatki kažejo, da gradim o v Sloveniji okoli 90 % vseh stanovanjskih zgradb iz opečnih in betonskih zida­ kov, zato napaka zaradi neupoštevanja teh m ate­ rialov pri zidakih n i bistvena in jo lahko zanema­ rimo, ne da bi to povzročilo večja odstopanja v struk tu ri porabe. Drugačna je situacija p ri stropnjakih, ker pri stropovih funkcionalno ekvivalentni m ateriali od­ ločno prevladujejo in cenimo, da tudi v prim eru nasičenosti trga udeležba stropnjakov p ri k ritju celotnih potreb ne bi bila večja od 40%. Močan konkurent opečnim in betonskim montažnim stro- povom je danes še vedno les kot cenen lokalni material, nekoliko pa tudi zaradi konservativnosti kmečkega prebivalstva. Pri stropnjakih uporab­ ljamo prej omenjene normative za približno ugoto­ vitev celotnih potencialnih potreb, katere nato kori­ giramo na ocenjene dejanske potrebe (40%), pri čemer pa skušamo delno upoštevati specifičnosti posameznih okrajev. Dalje nas zanima, kakšne so bile leta 1957 mož­ nosti za kritje potreb z obstoječimi kapacitetami, pri čemer abstrahiram o v celoti tako uvoz kot tudi izvoz zidakov in stropnjakov. Pri ugotavljanju obstoječih opekarniški kapa­ citet smo izhajali iz približno ugotovljene tonaže žganih izdelkov (brez strešnikov!), katero smo nato preračunali v enote na podlagi ocenjene povprečne teže 2,67 kg za enoto, ki je sicer bistveno nižja od sedanje povprečne teže enote (okoli 2,92 kg), ven­ dar še vedno razmeroma nizka. 2. 52 Voroba zidnih in stropnih elem entov v le tu /957, bilanca k ritja ocenjenih d e ja n sk ih p o tre b in o b sto je če k a p a cite te z a p ro iz v o d n jo z idn ih in stropnih e lem ento v- p re g le d z a Slovenijo I06enot 50 a E A ■ / y , — / ] : / - y ■/ ; : / : :i_____ ; 1 / : / : / : Poraba ^ rft ja ° Pofrebe Kapacitete Legendo \ / / \ zidaki L \ \ 1 stropnjoki saldo uvoza in izvoza 1 opekarne betonarne skup a j Pri ugotavljanju kapacitet obstoječih betonarn smo računali kapaciteto strojev Vibro-6 okoli 2 milijona enot na leto, Vibro-8 pa okoli 3 milijone enot na leto. Koeficient izkoriščanja instaliranih kapacitet je ka-lkuliran v obeh prim erih 0,9, pri čemer beto­ narne tega koeficienta leta 1957 še daleč niso dose­ gle, opekarne pa so ga po tonaži presegle (zaradi 2. 31. Cenitev potreb po zidakih in stropnjakih v letu 1957 Slovenija P r e g l e d p o o k r a j i h Ljubljana Tek. št. P r e d m e t 000 m 3 zidu C elje G orica K oper K ran j M aribo r M urska S obota Novo m esto T rb o v lje L ju b ljan a mesto 10° oz. m 2 10a 000 m 3 10° 000 m 3 10° 000 ra3 10° 000 m 3 10° 000 m 3 106 ooo m3 10° 000 m 3 10a ooo m3 ioG 000 m !1 10G 000 m 3 enot poiv eno t oz. m 2 eno t oz. m 2 eno t oz. m 2 eno t oz. m 2 eno t oz. m 2 enot oz. m 2 eno t oz. m 2 eno t oz. m 2 eno t oz. m 11 eno t oz. m 2 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 A. ZIDAKI 1. Gradnja stanovanj 86,0 227,4 14,9 39,3 4,2 11,1 3,5 9,3 10,4 27,6 15,5 41,1 4,5 12,0 4,1 10,8 4,8 12,6 24,1 63,2 14,8 39,0 2. Gradnja bolnišnic, šol itd. 8,1 21,1 1,0 2,6 0,3 0,8 0,4 1,0 0,4 1,0 1,3 3,4 0,2 0,5 0,2 0,5 0,4 1,0 3,9 10,3 3,4 8,7 3. Gr adnj a industr. ob j aktov 5,4 14,0 0,6 1,5 0,1 0,3 0,3 0,8 0,5 1,4 1,5 3,9 0,1 0,3 0,1 0,3 0,5 1,3 1,7 4,6 0,9 2,4 4. Gradnja kmeit.objektov 5,4 14,7 1,5 4,2 0,4 1,1 0,1 0,4 0,6 1,6 0,7 2,0 0,8 2,2 0,4 1,2 0,1 0,3 0,8 2,3 0,2 0,6 5. Gradnja ost. gospodar, ob j. 11,1 29,1 0,9 2,4 0,3 0,8 0,9 2,4 1,0 2,6 1,9 5,0 0,3 0,8 0,2 0,6 0,9 2,4 4,7 12,5 3,8 9,9 6. Adaptacija invest, in dr. 48,0 120,0 3,9 9,8 3,3 8,2 7,9 19,7 6,2 15,5 6,0 15,0 0,7 1,7 2,9 7,4 2,5 6,2 14,6 36,5 9,9 17,0 7. Skupaj potrebe po zidakih 164,0 426,3 22,8 59,8 8,6 22,3 13,1 33,6 19,1 49,7 26,9 70,4 6,6 17,5 7,9 20,8 9,2 23,8 49,8 129,4 33,0 77,6 B. STROPNJAKI 8. Gradnja stanovanj 43,1 554,0 7,5 96,3 2,1 27,0 1,8 23,0 5,2 66,6 7,8 100,0 2,3 29,0 2,0 26,0 2,4 30,8 12,0 155,0 7,5 95,0 9. Gradnja bolnišnic, šol itd. 7,0 88,8 0,9 11,5 0,3 3,8 0,3 3,8 0,3 3,8 1,1 14,0 0,2 2,5 0,2 2,5 0,3 3,8 3,4 43,1 2,9 36,8 10. Gradnja induatr. objektov 6,3 79,5 0,7 8,9 0,1 1,3 0,3 3,8 0,5 6,3 1,8 22,7 0,1 1,3 0,2 2,5 0,6 7,5 2,0 25,2 1,1 13,6 11. Gradnja kmet. objektov 5,5 69,9 1,5 19,2 0,4 5,1 0,1 1,3 0,6 7,6 0,7 8,9 0,9 11,4 0,4 5,1 0,1 1,3 0,8 10,0 0,2 3,0 12. Gradnja ost. gospodar, obj. 5,6 70,8 0,5 6,5 0,2 2,5 0,5 6,3 0,5 6,3 0,9 11,3 0,2 2,5 0,1 1,3 0,4 5,0 2,3 29,0 1,9 24,1 13. Adaptacija, rekomstr. in dr. 9,9 124,0 0,8 10,2 0,7 8,8 1,6 20,0 1,3 16,3 1,2 15,1 0,1 1,2 0,6 7,5 0,5 6,3 3,1 39,0 2,0 25,7 14. ■Skupaj 77,4 987,0 11,9 152,6 3,8 48,5 4,6 58,2 8,4 106,9 13,5 172,0 3,8 47,9 3,5 44,9 4,3 54,7 23,6 301,3 15,6 198,2 15. kritje potreb z drugimi materiali, ki jih v naši analizi ne obravnavamo tpovpr. 60%) 46,4 589,0 6,7 85,8 1,7 21,5 3,7 46,7 4,8 60,7 7,7 97,5 2,4 29,9 2,8 35,9 3,3 41,9 13,3 169,1 8,2 103,2 16. Saldo (potrebe po stropnjakih) 31,0 398,0 5,2 66,8 2,1 27,0 0,9 11,5 3,6 46,2 5,8 74,5 1,4 18,0 0,7 9,0 1,0 12,8 10,3 132,2 7,4 95,0 17. Skujpaj (7. + 16.) 195,0 28,0 10,7 14,0 22,7 32,7 0,8 8,6 10,2 60,1 40,4 2.33 ■ Porabo zidakov in stropnjakov v letu 1957, ocenjene dejanske potrebe in obstoječe kopač Uefe za proizvodnjo zidakov in siropnjakov - p regled po okrajih. P r ip o m b a : 1) Potrebe 3o p ro p o rc io n a ln o v e č je o d p o ra b e (20 c c a 10% p r i z id a k ih in z a c co 72 V. p r i s tro p n jo k ih ) 2) U p o š tev a n j e fo k lo r iz k o r iš č a n ja in s lo H ro n ih k a p a c ite t •— 0 0 le o e n d g : r / A ric/oki Jtropnjaki □ opekarne KX>d betonarne s k u p a j £ g' I □ ■8.8 S ? l i* £ Ö ^ ö : | 4 : « i.c N O o H N 1 1e * -s s s g * 8 8 s s i * s « a * J g | i !se rntččVLvr. >y> rT> i in r n g g ^N-, >\->SV)V.S' l l l l l i l l f r f ^ OH 11. i iTm i-nS " S S V m S W ^ K irfv^SSSSSSSV>S55% J r*^SSSSV>S>Sg? ž- -iTTt - m s s s s s ^ f r f i S m S T ^ tS n^ s s s m s w s ^ m t > s s s s s m s s m g j rmC .......... .... rTT^ ^ ^ ^ m N N N N ^ S ^ ^ i II I 1 I 1 1 mNSNV^.Vv^SSSSSSSNSSSS^ n rrn rTT̂ m SS>SSSSSSW ^IS I s s s I « s I s s ■■sk znatne proizvodnje polne opeke), med­ tem ko so bile po enotah približno na tem nivoju izkoriščanja kapacitete. Na diagram u 2. 32. je prikazana ce­ lotna slika za Slovenijo, na diagram ih 2. 33- in 2. 34. pa je prikazan položaj po okrajih in za mesto Ljubljana. 3. Cenitev perspektivnih potreb po zi­ dakih in stropnjakih ter analiza možno­ sti njih kritja. 3.1. Perspektivni obseg gradbene de­ javnosti. 3.11. Gradnja stanovanj. Po statističnih podatkih (SGJ 1958 str. 367) je razpolagala Slovenija kon­ cem leta 1957 s 17,079.000 m2 stanovanjske površine in je znašala povprečna stanovanjska površina na enega prebivalca zaotkr. 11 m2. Število prebivalstva je znašalo sredi leta 1957 1,549.714 prebivalcev, naravni prirastek pa znaša približno 1 odstotek. Podatek o stanovanjskem fondu ni popolnoma točen, ker niso izločena po­ rušena stanovanja (Zavod za statistiko s tem i podatki ne razpolaga), k a r pa dejanske slike bistveno ne izpremeni. PODATKI O GRADNJI STANOVANJ ZA LETA 1951 DO 1957: Na podlagi gornjih podatkov bi na prvi pogled sodili, da se stanovanjsko vprašanje v Sloveniji precej uspešno rešuje, saj odpade v povprečju na 1 prebivalca Slovenije le cca 11 m2 sta­ novanjske površine, vendar je to zbolj­ šanje znatno manjše, kot bi pričakovali in to iz naslednjih razlogov: — skupni prirast prebivalstva je bil znatno m anjši od naravnega zaradi iz­ seljevanja v Italijo (okraja Koper in Gorica); — tudi v okviru Slovenije je stati­ stična služba registrirala močno selitve­ no gibanje iz gospodarsko zaostalih pod­ ročij v m esta (n- pr. iz mursko-soboške- ga in bivšega kočevskega okraja); — oba zgoraj navedna faktorja sta delovala v negativnem smislu, ker so ostala izpraznjena stanovanja delno ne­ zasedena, na drugi stran i pa se je s p ri­ seljevanjem zaostrovalo stanovanjsko vprašanje v mestih in industrijskih k ra ­ jih; — del novih stanovanj moramo ra­ čunati za nadom estitev dosluženih sta­ novanj. Število nedokončanih stanovanj je bilo konec leta 1957 znatno večje kot leta 1956, iz česar vidi­ mo, da je bil leta 1957, kljub manjšemu številu dograjenih stanovanj, obseg gradnje večji kot leta 1956. To nam kaže v ostalem tudi podatek o vred­ nosti gradbenih del na stanovanjskih zgradbah, saj se je le-ta povečala od 8,6 milijarde na 12,1 mili­ jarde dinarjev, čeprav zaradi sprememb v cenah in struk turi podatka nista popolnoma prim erljiva. Po teh podatkih je znašala etažna površina ne­ dokončanih stanovanjskih zgradb konec leta 1954 884.693 m 2 E, konec leta 1955 922.659 m2 E. Etažna površina, izračunana po m etodologiji Zavoda za statistiko, je pri stanovanjskih zgradbah povprečno za 92% večja od stanovanjske površine, pri čem er pa ta procent zaradi različne v išine Tek. št. Leto S red n je število p reb iv a lstv a po n a rav n em in se litvenem p r ira s tu N arav n i p r ira s t p re b i­ v a ls tv a N aravn i in se litven i p r ira s t p re b i­ v a ls tv a1 P ovršina d o g ra jen ih stanovan j m 2 U pošteva­ jo č sk u p n i p r ira s t o d p ad e na 1 novega preb . (6 : 5) m 2 P ov rš in a ned o g ra­ jen ih stanovan j koncem le ta m 2 1 2 3 6 5 4 7 8 i. 1951 1,491.864 16.322 18.185 233.0001 12,8 2. 1952 1,497.794 18.548 5.930 209.0001 35,3 3. 1953 1,514.971 18.806 17.177 271.000 15,8 4. 1954 1,521.063 16.931 6.092 242.937 40,0 5. 1955 1,530.957 16.987 9.894 199.336 20,2 6. 1956 1,541.118 15.116 10.161 270.301 26,6 462.679 7. 1957 1,549.714 15.545 8.596 246.678 28,7 618.411 8. skupaj 118.255 76.035 1,672.252 9. povpr. 16.893 10.862 238.893 Opomba: 1 Naravni in selitveni prirast je izračunan iz srednjega števila pre­ bivalstva. Viri: SGJ — 58, Mesečni statistični pregled LRS št. 8/58, Prikazi in študije št. 1/57. N adaljnji znak povečanega obsega graditve sta­ novanj v letu 1957 so tud i spredaj prikazani podatki o povečanem konsumu zidakov in stropnjakov, saj je konsum v veliki m eri odvisen ravno od gradnje stanovanj. Po bilančni metodi lahko izračunamo, da smo pričeli leta 1957 v Sloveniji na novo graditi stano­ vanja v skupni izmeri: zgradb v posameznih sektorjiih zelo variira (sploš- no-družbeni sektor: cca 70%, zadružni sektor pa cca 100%, privatni sektor pa cca 120%). Približna površina nedokončanih stanovanj bi znašala tedaj 884 693konec leta 1954: — — = cca 465.000 m2, 922 659 konec leta 1955: -— = oca 485.000 m2.1 ,aZ nedograjena stanovanja konec leta 1957 618.411 m 2 + dograjena stanovanja v latu 1957 246.678 m 2 skupaj 865.089 m 2 — nedograjena stanovanja konec leta 1956 462.679 m 2 površina v letu 1957 novo grajenih stanovanj 402.410 m 2 kar je približen ekvivalent za spredaj obravnavanih 758.000 m 2 E stanovanjskih zgradb (približen zato, ker so pod novo grajenim i stanovanji zajeta tudi stanovanja v nestanovanjskih zgradbah, na pr. šolah in pod.). Zal nam niso razpoložljivi točni podatki za prejšnja leta, vendar lahko to po podatkih, ki jih navaja Nada Štrbenk v svoji študiji »Značilnosti stanovanjske graditve 1955« (Prikazi in študije št. 5/57) vsaj približno ocenimo. Če na enak način kot spredaj izračunamo povr­ šino novo grajenih stanovanj leta 1955 dn 1956, dobimo naslednje rezultate, ki ne m orejo bistveno odstopati od dejanskega stanja: površina novo grajenih stanovanj 1955 cca 219.000 m 2, površina novo grajenih stanovanj 1956 cca 248.000 m2. Ker je znašala površina novo grajenih stanovanj leta 1957 402.410 m 2, vidimo iz tega, da predstavlja prav leto 1957 nekako prelomnico v graditvi stano­ vanj, pri čemer pa je bila zaenkrat prizadeta pred­ vsem proizvodnja osnovnega gradbenega materiala, medtem ko se bo to breme šele kasneje prevalilo na gradbena in instalacijska podjetja ter na grad­ beno obrt. Problem osnovnega gradbenega m ateria­ la je zato samo eden izmed problem ov graditve in nimamo nobene koristi od tega, če povečamo kapa­ citete industrije gradbenega m ateriala v tolikšni meri, da ne bodo več v skladu s kapacitetam i grad­ benih, instalacijskih in obrtnih podjetij. Površina nedokončanih stanovanj je dosegla leta 1957 zaradi povečanja obsega noviih gradenj tolik­ šen obseg, da predstavlja solidno osnovo za bistve­ no povečanje površine dograjenih stanovanj. Ce bomo v naslednjih letih uspeli približati obseg do­ grajene stanovanjske površine povečanemu obsegu novo pričetih stanovanjskih gradenj, bo ostala po­ vršina nedokončanih stanovanj konec leta na ena­ kem nivoju, t. j. cca 618.000 m 2, V nasprotnem prim eru bo površina nedograjenih stanovanj iz leta v leto naraščala, kar bi nas utegnilo privesti v zelo nerodno situacijo in 'kar bi predstavljalo popolnoma zgrešeno investicijsko politiko. Da bi dobili nekoliko jasnejšo sliko o tem pro­ blemu, bomo skušali ugotoviti, koliko stanovanj bomo morali zgraditi v razdobju 10 let, da bi bila z njimi vsaj delno rešena stanovanjska stiska. Pri tem upoštevamo 3 variante: A B C — prirast prebivalstva 1% 1% 1% — stanov, površina na 1 novega prebivalca 11 m2 11,5 m 2 12 m 2 — povečanje stanovanjskega standarda v m 2 na 1 prebivalca 0,5 m2 1 m2 — nadomestitev dosluženih stanovanj 1,4% 1,4% 1,4% Prirast prebivalstva je računan glede na situa­ cijo v zadnjih 7 letih precej visoko, vendar kljub temu realno, ker je bilo izseljevanje v omenjenih letih izreden pojav lin ga zato ne moremo jem ati v poštev. V pogledu izboljšanja -stanovanjskega standarda smatramo za najrealnejšo predpostavko variante B, t. j. 0,5 m 2 na prebivalca. Del za nadomestitev je kalkuliran na prvi po­ gled precej nizko, vendar ne smemo prezreti, da gre pri tem le za dejansko fizično nadomestitev stavb, ne pa za razne notranje izboljšave, ki zlasti v mestih zvišujejo boniteto starih stanovanj in po­ daljšujejo življenjsko dobo takih zgradb. Vrednostni opis je vsekakor znatno višji od zgoraj kalkulira- nega fizičnega odpisa, zato nas to ne sme zavesti v zmoto. Na podlagi teh predpostavk bomo izračunali povprečne letne potrebe po graditvi stanovanj za dobo 10 let, t. j. za razdobje 1958 do 1967. Prebivalstvo bo znašalo ob koncu te epohe pri 1 % p rirastu : 1,549.714 X 1,0110 = cca 1,711.814 oseb, povprečni letni p rirast pa bo znašal 1,711.814 — 1,549.714 10 = 16.210 oseb. Za nove prebivalce potrebna stanovanjska po­ vršina znaša za razdobje 10 let: var. A: 162.00 X 11 = 1,783.100 m 2, var. B: 162.100 X 11,5 = 1,864.150 m2, var. C: 162.100 X 12 = 1,945.200 m2. Za izboljšanje življenjskega standarda sedanjih prebivalcev je treba zgraditi v 10 letih: var. B: 1,549.714 X 0,5 = 774.857 m2, var. C: 1,549.714 X 1,0 = 1,549.714 m2. Za nadom estitev dosluženih stanovanj je treba zgraditi v 10 letih (ne upoštevajoč novo zgrajenih stanovanj): 17,079.000 X 0,014 X 10 = cca 2,390.000 m2. Povprečno bi morali tedaj zgraditi letno v raz­ dobju 1958 do 1967 Variante A B C za nove prebivalce 178.310 m 2 186.415 m 2 194.520 m2 za zboljšanje stand. — 77.486 m 2 154.971 m 2 za nadomestitev 239.000 m 2 239.000 m2 239.000 m2 Skupaj 417.310 m 2 502.901 m 2 588.491 m2 kar znaša preračunano v etažne m 2 (koef. 1,92) var. A: 802.000 m 2 E var. B: 965.000 m 2 E var. C: 1,130-000 m2 E Varianto A sm atram o lahko za m inimalni pro­ gram gradnje stanovanj, varianto C pa za maksi­ malni. Za najrealnejšo glede na naše finančne spo­ sobnosti sm atram o varianto B. Ce računamo, da stane 1 m 2 stanovanjske povr­ šine cca 35.000 din, bi znašala vrednost gradbenih del: 109 var. A: 417.310 X 35.000 = cca 14,6 var. B: 502.901 X 35.000 = cca 17,6 var. C: 588.491 X 35.000 = cca 20,6 Investicije za gradnjo stanovanj so znašale v preteklih letih (vir SGJ): 10° din 1954 8,3 1955 9,7 1956 8,6 1957 12,1 Ce računamo investicije za gradnjo stanovanj v letu 1957 kot 1,00 predstavljajo obravnavane variante indeks var. A: 1,21 var. B: 1,46 var. C: 1,70 3.12. Ostale gradnje Za opekarsko industrijo je najvažnejša gradnja stanovanj, zato se p ri ostalih gradnjah ne bomo spuščali v podrobnosti. Za gradnjo šol, bolnišnic itd. upoštevamo tri variante: var. A: nivo v letu 1957 začetih gradenj <111.000 m2 E), var. B: povečanje ea 50% (166.000 m 2 E), var. C: povečanje za 100% (222.000 m2 E). Gradnjo gospodarskih objektov računamo orien­ tacijsko na nivoju leta 1957 začetih gradenj — (271.000 m 2 E). 3. 2. Cenitev povprečnih letnih potreb po zidakih in stropnjakih za razdobje 1958—1967 in analiza mož­ nosti njih kritja, upoštevajoč predvidene rekon­ strukcije in novogradnje. Na podlagi prednje analize cenimo perspektivni obseg graditve v razdobju 1958—1967: v ooo m 2 E T ek . „ . št. P red m et P e rsp ek tiv n i obseg V ar. V ar. A B g rad itv e V ar. C 1 2 3 4 5 1. Stanovanjske zgradbe 802 965 1.130 2. Boimce, šole itd. 111 166 222 3. Industrijske zgradbe 82 82 82 4. Kmetijske zgraldbe 92 92 92 5. Ostale gosp. zgradbe 97 97 97 6. skupaj 1.184 1.402 1.623 nalnega povečanja sedanjih potreb (glej diagram 3. 23). Kapacitete se bodo po aproksimativni oceni, ki temelji na podatkih iz programov, povečale sledeče: ‘10° enicit •/. opekarne 194 71 betonarne 41 15 tovarne zidakov iz pepela 39 14 .skupaj 274 100 pri čemer računam o v vseh prim erih s koeficien­ tom izkoriščanja instaliranih kapacitet 0,9. Zanimivo je, da se je proizvodnja opekarn že leta 1958 povzpela na 173 milijonov enot, k a r kaže, da je bila ocena obstoječih kapacitet (ki je bila izdelana predno so bili znani rezultati za leto 1958) popolnoma realna. Pripominjamo, da prikaz plani­ ranih bodočih kapacitet ni popoln, ker ne obsega nekaterih v najnovejšem času predloženih progra­ mov 3. 21. Orientacijske perspektivne slovenske potrebe pc zidnih in stropnih elementih Var. A Var. B Var. C Predmet 000 m 8 000 m8 000 m3 št. 10“ enot zidu oz. 106 zidu oz. 106 zidu oz. 000 m2 enot 000 m2 enot 000 m2 stropov stropov stropov 1 2 3 4 5 6 7 8 A. Zidaki 1. gradnja stanovanj 90.7 240.6 108.0 289.5 127.6 339.0 2. gradnja bolnic, šol. itd. 8.1 21.1 12.1 32.9 16.2 42.2 3. gradnja ostalih objektov 21.9 57.8 21.9 57.8 21.9 57.8 4. adapt, rekonstrukcija in drugo 48.0 120.0 48.0 120.0 48.0 120.0 5. skupaj 1—4 168.7 432.5 190.0 500.2 213.7 559.0 B. Stropnjaki 6. gradnja stanovanj 46.5 585.0- 56.0 705.0 65.6 825.0 7. gradnja bolnic, šol itd. 7.0 88.8 10.5 133.2 14.0 133.2 8. gradnja ostalih objektov 17.4 220.2 17.4 220.2 17.4 220.2 9. adapt., rekonstrukcija in drugo 9.9 124.0 9.9 124.0 9.9 124.0 10. skupaj 6—9 80.8 1018.0 93.8 1182.4 106.9 1302.4 11. kritje potreb po .stropnih elementih z materiali, kd jih v naši analizi ne ob­ ravnavamo (60%) 48.5 610.8 56.3 709.4 64.1 781.4 12. Saldo 32.3 407.2 37.5 473.0 42.8 521.0 13. 5 + 12 201.0 227.5 256.5 Pripombe: 1. Pri adaptacijah in rekonstrukcijah smo upoštevali nivo ocenjenih potreb v latu 1957. 2. Kot porabo stropnih elem entov računamo 40% celotnih potreb po teh materialih, kar predstavlja v primeri s sedanjo porabo povečanje za cca 72%. 3. V ostalem je račun analogen kot pod šifro 2. 31. Kot omenjeno, sm atram o od prikazanih treh variant za inajreajlnejšo varianto B, zato se omeju­ jemo na diagramih, ki sledijo, samo na obravnava­ nje te variante. Prikaz perspektivnih potreb po okrajih in za mesto Ljubljana je izdelan ob supoziciji proporcio- 4. Ocena perspektivne situacije na slovenskem trgu zidakov in stropnjakov ob realizaciji predvidenih rekonstrukcij in novogradenj Iz preje obravnavanega sledi, da se bo z reali­ zacijo predvidenih rekonstrukcij in novogradenj položaj na slovenskem trg u zidakov in stropnjakov bistveno izpremenil. Geografska razporeditev in velikost obstoječih in predvidenih kapacitet je prikazana na priloženi karti 4. 1. Predvidene kapacitete vsekakor presegajo slo­ venske potrebe in to tudi v prim eru, če računamo z določenim nihanjem konsuma. Vendar bi bil za- 3. n . Ocenjene potrebe po zidakih in stropnjakih ter obstoječe in planirane 'kapacitete za proizvodnjo zidakov in stropnjakov Primerjalni p reg led za J/ovenijo (leto 1957-lefno povprečje 1955-1967) [/~y\ Zidalo betonirane tovarne zidakov iz pepela L egenda _ _ slropn/aki i---- i opekarne p = i Skupaj ' N 1-------- *- ..... 1 Obdebl Jhrd lon _____________ ________________________________________Zideiol ■ Veleč, ključek o predimenzioniranosti naših bodočih ka­ pacitet za proizvodnjo zidakov in stropnjakov po našem m nenju napačen. Cim bodo potrebe v naši republiki krite, se utegne bistveno povečati izvoz v inozemstvo (Ita­ lija, Avstrija), ki je znašal že v dobi največjega povpraševanja domačih konsumentov 10—13 mili­ jonov enot. V določeni m eri bo seveda odvisno to potencialno povečanje od veljavnega izvoznega režima oz. izvoznega koeficienta. Precej ugoden je tudi položaj glede izvoza zi­ dakov in stropnjakov v sosednjo Hrvatsko, zlasti na področje Istre, Reke z okolico in Gorskega Ko­ tarja, ker so oz. bodo slovenske kapacitete glede na omenjena področja ugodneje locirane od hrvatskih. Uvoz iz drugih republik se bo vsekakor zm anj­ šal na minimum. Praktično pride v poštev samo Hrvatska, in sicer za najožje gravitacijsko področje tistih svojih opekarn, ki so locirane v neposredni bližini republiške meje. P ri ocenjenih letnih potrebah cca 228 milijonov enot in pri predvidenih kapacitetah cca 274 mili­ jonov enot bi se moral tedaj povečati izvoz v inozemstvo in v druge republike na cca 46 milijo­ nov enot. Tega verjetno ne bo mogoče realizirati, vendar imajo vsaj opekarne možnost preusm eritve svoje proizvodnje predvsem na strešnik, pa tudi na druge artikle kot klinker, radialno opeko, tlakovec, drenažne cevi itd., kateri zavzemajo v struk turi današnje proizvodnje le neznaten delež. Zato lahko pričakujemo, da dejanska situacija ne bo tako pereča, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Do konkurenčne borbe bo na trgu vse­ kakor prišlo in v tej borbi bodo neugodno locirani in neracionalni obrati verjetno podlegli. Na drugi strani pa bo konkurenčna borba imela za posledico tudi izboljšanje kvalitete, racionalizacijo proizvod­ nje in znižanje prodajne cene, kar se bo prav go­ tovo pozitivno odražalo tud i v gradbeništvu. Do konkurenčne borbe bo prišlo tud i med zidaki in sitropnjaki iz opeke, betona in pepela. Opeka bo imela v tej borbi določene prednosti kot preizkušen in na našem trgu vpeljan material, vendar se utegnejo v zvezi z montažnim načinom gradnje uveljaviti tudi izidaki in s tr opn jaki iz betona oz. pepela. Dejstvo je namreč, da večina naših opekarn brez temeljite reorganizacije ne bo v stanju pri­ lagoditi se novemu načinu gradnje, medtem ko to za betonarne in tovarne zidakov iz pepela ne bo tolikšen problem. Zanimivo si je tudi ogledati perspektivno situ­ acijo v posameznih okrajih: — v celjskem okraju bo prišlo do znatnega pre­ sežka kapacitet. Tudi sosednji bivši trboveljski okraj je v istem položaju, zato je pričakovati na tem področju ostro konkurenčno borbo; — v goniškem in koprskem okraju utegne vsled potencialne možnosti povečanje izvoza še vedno prim anjkovati zidakov in stropnjakov, k i jih bo treba uvažati iz suficitarnih področij; — v kranjskem, m ariborskem in ljubljanskem okraju s predvidenimi kapacitetam i ne bodo krite potrebe; — v mursko-soboškem okraju se bodo kapacitete tako povečale, da bodo morale opekarne nujno iskati možnost izvoza v Avstrijo; — za tržišče na področju deficitarnih okrajev se bodo borili obrati iz celjskega, murskonsoboškega in bivšega trboveljskega okraja; — v novomeškem okraju bodo potrebe in ka­ pacitete približno, izenačene. Iz zgaraj navedenega vidium, da bo prišlo ob realizaciji predvidenih rekonstrukcij in novogra­ denj do določenega kopičenja kapacitet v mursko­ soboškem, celjskem in bivšem trboveljskem okraju. Poudarjamo, da prednja slika ni kompletna, ker ne upošteva izpada nekaterih doslužendh kapacitet in možnosti preusmeritve proizvodnje, kar bo po našer m nenju situacijo na navedenih področjih precej omililo. Slika pa ni kompletna tudi zato, ker ne upo­ števa: — rekonstrukcije Celjskih opekarn, s čimer se bo povečala proizvodnja celjskega bazena za cca 3 milijone enot (elaborat je Revizijska komisija že odobrila); — nove moderne opekarne v Lj-ubljani s kapa­ citeto 12 milijonov enot zidne in stropne opeke, s čimer bodo krite potrebe ljubljanskega bazena (ela­ borat je že v revizijskem postopku); — nameravane rekonstrukcije opekarne Bobovk, za kar še ni izdelan elaborat in zato podatki o efektu rekonstrukcije še niso razpoložljivi. Priča­ kovati pa je, da bo s to rekonstrukcijo rešen pro­ blem oskrbe z zidaki in stropnjaki tudi za kranjski okraj. Glede same cenitve perspektivnih potreb za razdobje 1958—1967 moramo poudariti, da je treba sm atrati dobljene rezultate kot grobo inform ativne, ker utegne kcnsum precej nihati, kot nam kaže to že najbližja preteklost. Gotovo pa je, da se bo morala potrošnja zidakov in stropnjakov gibati v povprečju približno na nivoju ocenjenih potreb, če bomo hoteli količkaj uspešno reševati stanovanjsko vprašanje. Zelo težavna je bila cenitev potreb po okrajih, kjer utegnejo biti odstopanja večja kot v okviru Slovenije. Položaj bo namreč zavdsel v veliki meri od selitvenega gibanja prebivalstva, česar ni bilo mogoče oceniti. Kljub tem u pa daje deduktivna metoda analize tudi tem rezultatom precejšnjo verjetnost. Studija je bila izdelana aprila 1959. V ir i : — S ta tis tič k i g o d išn jak F N R J — Mesečni statistični pregledi LRS — Indeks Zveiznega zavoda za statistiko — Velimir Rajkovič: Graditev stanovanj v letu 1956 (Prikazi in študije 1/58) — Nada Štrbenfc: Značilnosti stanovanjske graditve 1955 (Prikazi in študije 5/57) — Marija Berič: Selitve prebivalstva 1954—1956 (Prikazi in študije 4/58) — Vladimir Bmač: Lansko priseljevanje v Koper, Izolo in Piran (Prikazi in študije 8/57) — Vladimir Bonač: Stanovanjske razmere na de­ želi (Prikazi in študije 10/57) d 23. OCENJENE P O m EČ N E POTREBE PO ZIDAKIH IN STROPHJAKIH V RAZDOBJU m -1967 /V PLA N IRA N E K A P A C IT E T E PREG LED PO O KRA JIH Pripombe: O Povprečne potrebe v razdobju 1956 ■ 1967 so izračunane ob supoziciji proporcionohego povečanja potreb v letu 1957 2J Vpočtevan je fok lo r izkoriščanja kopacitete 0 9 X // \ z id a k i LEGENDA k \ \ l S tropn jaki I j o p e k a r n e betonarne to v o rn e z id a k o v i t p e p e la S k u p a j Obdelal- Vardjan Jzdelat Peeec Proračun sušenja v umetnih sušilnicah Na osnovi rezu ltatov m eritev , k i so bile iz v r­ šene v po izk u sn i, kom orni sušiln ic i z raznimi) sor- tim en ti lin različn im i začetnim i vlogami, je možno postav iti ob poznan ju sušilne k a rak te ris tik e gline enačbe za pro računa1.vanje sušenja. P ro raču n sušenja obsega: — izračun porabe k a lo rij za 1 kg izp arjen e v od e, — izračun poirabe zraka za 1 kg izparjene vode, -— čas sušenja, — iintenziiivmoisit sušenja n a k arak terističn ih m estih sušilnice. I. KOM ORNA SUŠILNICA 1. TEORETIČNE OSNOVE IN REZULTATI MERITEV Shem a kom orne sušilnice lin oznake: L0 = top li z rak iz peči Lt, = p o v ra tn i z rak iz celice Lm= m ešanica zraka x 0 = abso lu t na vlaga toplega z raka. iiz peč i v g r/kg X|, = abso lu tna vlaga povratnega zrak a iiz celice v g r/kg x m = abso lu tna vlaga m ešanice z rak a v gr /kg x z = abso lu tna vlaga zunan jega znaka v gr/kg i0 =■ '©ntalpija toplega zrak a iiz peči v kcal/kg lip = en ta lp ija povratnega zrak a i:z celice' v kcal/kg i m = e n ta lp ija m ešanice z rak a iiz celice v kcal/kg i z = en ta lp ija zunan jega zrak a v kcal/kg. Kot teoretično osnovo za pro računavan j e suše­ n ja vzamemo Lewiiisioiv zakon. O snovna predpostavka Lewisoveiga zakona je vodna g lad ina na površini sušenega m ateriala . Ta p red p o stav k a p r i sušenju gline p ra v gotovo ni izpoln jena. Površina, n a k a te r i voda lilzhlapeva, se bo s sušenjem zm anjševala. K er p a imamio v Lewisovi enačb i p ro d u k t koe­ ficienta C in ploščine dF , lahko sprem em bo p ro ­ d u k ta obravnavam o k o t sprem em bo p rehodnega koeficienta a C. Vzemimo diferencialno enačbo: a C d f (Xn — X) = L d X . . . (1), k je r pom eni: Xn = količina v lage pirti 100 °/o nasičenosti, k i je na poivršiimi izh lap ev an ja X = količina v lage zraka, kii s tru ja iskozi sušil­ nico n ad ploščino idF dX = sprem em ba količine v lage pni: p rehodu nad površino d F L = L0 + Lp količina zraka, k i s tru ja skozi su ­ šilnico. Iz g o rn je d iferencialne enačbe dobimo: a C F e L “ Xn Xm Xn - X p (2), k je r pomeni: Xm = količina vode v zraku , ko vstopi v sušilni' prostor Xp = količina vode v z ra k u p ri izstopu iz sušil­ nega prostora F’ = celotna površina opeke, k i se n ah a ja v su­ šilnem prostoru. Iz pogoja m ešan ja svežega zrak a in z rak a v necinkulacrij i : L0 X0 + Lp • Xp = (L0 + Lp) (Xm) . . . s led i: Xm = X p - ( X p - X 0 L„ L0 + Lp (3) Če vstavim o vrednost za Xm iiz enačbe (3) v enačbo (2), dobimo: ^ ( X p - X 0) L„ Xn ~ X p 'L 0 + Lp (4 ) Na osnovi m erjen ih in znanih vrednosti za. Xp, X0, Xn ta r L0 mn L p lah k o računani» vrednost « C F L Iz menkov, k i smo j ih izvršili: na poizkusnem o b ra tu v G am eljnah, ismo lahko ugotovili: — da je vrednost »a C« odvisna od odsto tka vode in — da je za polno opeko koit tud i za votle keram ične izdelke vzeti k o t površino zu n an ji obod. V nasledn ji s lik i so p rik azan e m erjen e im po form uli (4) .proračunane v rednosti za a C v o d v i­ snosti od odsto tka vlage. č e p rim erjam o odvisnost m ed vrednostjo »aC« in odstotkom vlage, vidimo, d a »a C« do ca. 26 °/o postopno raste. O d ca. 26 °/o vlage navzdol pa »ö C« sistematično pada, din sicer v začetku moč- Piri polnem izkoriščanju araka (če bi odhajal neje, pozneje počasneje, proti koncu sušenja pa iz sušilnice s 100 °/o vlago) dobimo: zopet izrazito močno. za p o ln i z idak p r i 100 % sušenju Odvisnost »a C« od odstotka vlage lahko aproksimiramo z naslednjimi linijam i: O^heoret. Xu — X0 < 5 °/o vlage a C = 11 od 5—10 °/o vlage a C = 49 = 11 + —— (p % — 5) kg/zir./im2 h 5 od 10—18°/o v lage a C = 60 od 18—26°/o vlage a C = r.p = 60 + — (p °/o 18) kg/zr./m 2 h. O P otek »a C« l in ije v odvisnosti od vlage to l­ m ačim o n a nasledn ji inačiln: v p rv ih u ra h (se v rši segrevan je vode in opeke te r le delimo iz ­ h lapevan je. O d 26—18 °/o vlage v m ate ria lu se površina, na k a te r i dizhliapeva voda, stalno m a n j­ ša.. O d 18—10°/o v lage v m ate ria lu se vrši izp a­ rev an je na k o n stan tn i površini. Od 10 % navzdol p a se površina, n a k a te r i se vrši izparevanje , zo­ pet močno m anjša. 2. PRORAČUN SUSEN JA P ro račun isušenja n a j d a odgovor na nasled ­ n ja v p rašan ja : 2. t poraba k a lo r ij za 1 kg izparjene vode 2.2 p o rab a zrak a za 1 k g izp a rjen e vode 2.3 čas sušenja 2.4 in tenzivnost su šen ja na razn ih m estih v sušil­ nici. 2.1 P o raba k a lo r ij za 1 kg izp arjen e vode bo s časom variira la , k e r bo koeficient »a C« v a riira l z odstotkom vlage. V nekem določenem času bo.; qW = • • kca l/kg vode -A p --- -A-0 Izkoristek lahko definiramo z razmerjem: q6)|eoret. _Xp X0 Tj — q(t) X „ - X o (5) Iz enačbe (4) pa sledi, da je : |p Z z |k = (eA _ 1) . J _ = K An — Ap 11 (6) pni čemer simo označili: Lo L0 + Lp Iz enačbe (6) dobimo: K « C F , n; — ----- = a xp = x„ T L X0+ K ( X p - X 0) = ( X „ - X 0) 1 + K K + K (7) Če vstavim o vrednost iiz enačbe (7) v enačbo (5), dobimo: K v ~ 1 + K ’ oziroma z vrednostjo iz enačbe (6): e ̂ — 1 e* — 1 + n (8) Za primer, da je n = 1 (kadar nimamo recir- k uila ci j e) d obimo: rj = {1 —e'') (8a) q (‘) = q teoret. ■ v 2.2 Količina zraka, potrebna za izparitev 1 litra vode: 1 1 1Is = Ker pa. je Xp — X0 Xn — X0 n lliniimalno teoretično (9) Xn - X „ m ožna količina zraka, lahko pišemo: 1 ls = Is teoret. V (9a) A t = Q V ' dp ( Q ) rj lW teoret. ' P Q IO“ 2 r dp W teoret. J V P', P2 rh r r to (! — »?)dp dp de d t L 2.3 Čas sušenja: K oličina izp a rjen e vode v enoti časa: W t = (Xn — Xo) v L0 = W teoret. r j, pri čem er pom eni: Wteoret. “ teo re tična količina prii polnem (izkori­ stku. O znake: p = odstotek vlage v °/o Q = teža suhe vložene opeke v kg. Iz g o rn jih enačb dobimo: d p __ teoret. dt (tO) A t = W teoret. Tj Wt, At = = ( X „ - X „ ) - L m ( ~ ) Q A p • IO - 2 (X„ — X„) • Lt c = c (p) F * = E ■ C (p) = K v = v W ) f d p f d»? r d p) V J V < d rj I i *7i n1 - V ) 2 [rj I = Ln fkT I V ( t — d rj I - Ln FK rj) [rj (n — 1) + 1] [A • 1 n rj — B 1 n (1 — rj) + In [rj (n — 1) + 11 (n - 1) Pri tern je: A = 1, B = C = — (n — l)s + ( ^ M s o t 4)1 I = & ( m m ) č a s sušenja p ri sp rem in ja j oči se vrednosti »C« je to re j: Q • lO -2 Ln A t W teoret. ' FK Č e vstavimo za: Wteoret. (Xn X 0) Lp $ (rj2 rji) 1 — n ( 12) a) Za p rim er, da je a C konstan ten in da ne izprem injam o »n«, dobimo: Q A p • l O - 2 = (X„ — X0) L0 in L = — > dobimo n At = Q 10 (rji rjz) (H ) b) Za prim er, d a se »cčC« sp rem in ja p ro p o r­ cionalno z odstotkom vlage, pa dobimo: dc ¥ cL F dc “ L F K (Xn — X0) Pri tem je: Q = teža vložka v kg F = ploščina vložka v an2 K = -t.— v kg zraka/nr li % dp Xn in Xo v gr/kg r j i — i izkoristek na začetku sušenja rj* = izkoristek na koncu sušenja rj2 Vi 1 — n

= In ^ — iln l ~ r- - (14a) Vi 1 — Vi 2.4 Intenzivnost sušenja na raznih mestih v sušil­ nici: Piri strujanju zraka (L) skozi sušilni prostor, vlaga postopno pada od začetne vlage X z = X m na —■— X p. Y neki razdalji y od vhoda naj bo vlaga dana z vrednostjo X (y). Površina vložka, preko katerega je šel zrak, znaša F = f • y pri čemer pomeni f površino vložka na tekoči meter komore pravokotno na smer strujanja zraka. ; a C > f ,A — — j -— • y = A0 • y , _ a-C- f / ° j ; Z gornjimi oznakami se enačba (2) glasii: e’ °y = X „ - X zx „ -x (y) in X(y) = Xn (1 — e - Ao>j + X z e ~ l °y (14) C e vzamemo nam esto dolžin y d iferencialno dolžino idy, sie p r i p rebodu znalka na dolžitnii d y zviiša odsto tek vlage oid X (y) n a X (y + dy). E načba (14) se glasi: X (y + dy) = X n (1 — e ~ lođy) + X (y) e ~ lody N adalje dobim o: X (y + dy) - X (y) = [Xn - X (y)l • [1 - e-* od>'] Ce zanem arim o v išje potence od d y dobimo: (1 — e~ Aody) = ž0 dy iin X (y + dy) — X (y) = dX (y) = [Xn — X (y) ] A0 dy L * pa je ko ličina izp arjen e vode v enotidy časa na tekoči m eter sušilnega k an a la n a m estu (y) iln je menilo za in tenzivnost sušenja, kiii ga lah k o definiram o z enačbo: W( y) = LA„ [Xn — X (y)l Iz enačbe (14) pa sledi, d a je : (Xn — Xy) = (Xn — X z) e ■1 °y , to rej W (y) = L A0 (Xn — Xz) • e - 1 °y (15) E načba (15) v e lja samo za prime,r, če je Ao k o n ­ stan ta . In tenzivnost su šen ja za y = 0 (t. j . ina začetku sušilnice) znaša: Wz = L • Ao (Xn — Xz) (16) Intenzivnost su šen ja v razdaljiii y od začetka p W (y) = W (z) e~J°y (16 b) Ce izračunam o Ao liiz p rve enačbe iin vrednost vstavtimio v d rugo enačbo dofbdmo: Wz W ( y ) = W z e L (Xn — Xz) • y ■ (16 c) Iz enačb (16) je razvidno, da bo in tenzivnost sušenja, k a d a r mi reaiirikiuilacilje, Izredno velika, k e r sta v tern p rim eru (Xz = Xo) in (Xn — Xio) zelo veliiki vrednosti. O b sta ja nevarnost, d a vlo­ žena opeka razpoka. N asprotno ipa bo na koncu sušilnice, p r i k a te r i hočemo dobiti še razm erom a ugoden izkoristek , linitenzivnoist su šen ja nizka. Primer proračunavanja sušenja v komorni sušilnici z recirkulacijo: 1. Količina zraka v rectiirkmlacijii: L m = 35.100kg/h Teža suhega v ložka: Q = 14.500 kg • 1,04 = 15.000 kg. Ploščina vložka: F = 416 m 2 D = 3.30 m. Sušenje n a j se vrši p r i entaip iiji do = 30kcal/kg zraka, Xn = 33.5 gr/kg. Z unanji zrak : i z = 9 koal/kg zrak a z Xo = 9 gr/k,g z rak a t = 16# C p = 80 #/o vlage. V sušilnico se d o v a ja po 8 u rah preidgrevanja, konstan tna ko ličina zrak a L o = n • L m V p rv ih 8 uriah pa ise dovod svežega z rak a sukcesivno povečuje od 0 do m aksim alne v red ­ nosti L o>. 2. Teoretične vrednosti: a) p o rab a k a lo r ij na 1 kg Izp arjen e vode: 0 30 — 9 21 jteora. - 33 . g _ g - ^ - = 860 k a l/l kg vode; 1>) teoretična poraba zraka za 1 kg izparje­ ne vode; 103 ltcoret. = ,j : j , 5 - g = 41 kg/1 kg vode 3. Izkoristek: v odviiisniosti, od razm erja sveže­ ga z rak a p ro ti z rak u v reoiirkiulaoiij i (enačba 8): C/in 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 110 96 93 90 87 83 60 90 85 79 74 69 11 56 44 35 29 23 K oeficienti (I> (rji rj2) za iz raču n časa sušen ja: A C /n 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 110—60 6,22 3,88 2,92 2,20 1,67 60—11 . 6,62 4,86 3,79 3,24 3,12 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 Čas sušenja 49 35 29 25 23 % 170 120 100 86 79 K alo rije za 1 kg 990 1050 1120 1200 1300 % 88 94 100 107 117 Izračun časa sušenja: a) «egi revan je opeke din delno sušenje . . 8 ur b) sušen je od 26 % na 18 %> vlage: Q F 15 000 416 36.2 kg/nr Če vzamemo koit osnovno ob račan ja : n = 0,20 v zad n ji fazi p a se zm anjša na: n = 0,15 dobliimo izk o ris tek : r\ = 78,5 P o tro šn ja k a lo rij sie zniža od 1120 na 1090, čas sušen ja pa podaljša od 29 n a 32 u r. 10 10 = 5,25 • 10~2 K (Xn — Xo) 7,8 • 24,5 A t = 36,2 X 5,25 X 10~2 X $ = 1,8 u r; c) sušenje od 18% na 10 % vlage: Q • A p 15 0 0 0 X 8 X 10 (Xn — Xo) Im At 1.4 24.5 X 35 100 (1 — n) 1.4; Tj • n d) sušenje od 10 % na 5 % vlage: Q F = 36.2 kg/m 2 II. TUNELSKA SUŠILNICA BREZ RECIRKULACIJE _____ _______ = = f) 'l • 1 0—2 K (Xn — Xo) 6,25 X 24,5 ’ A t = 6,5 X 36,2 X 10-2 • <5 = 2,4 • & u r Čas sušenja za razne vrednosti n: A/n AT v urah 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 1. faza 30—26 % 8 8 8 8 8 2. faiza 26—18 »/0 11 7 5,1 4 3 3. faiza 18—10 »/o 14 9,3 7 5,6 4,7 4. faiza 10— 5 % 16 11,7 9,1 7,8 7,5 Skupaj 49 35 29,2 25,4 23,2 Izkoristki kumulativno: Do Odstotek n = 0,10kanca vlage 0,15 0,20 0,25 0,30 L faze 40/0 90 85 79 74 69 2. faze 12 92 88 82 77 74 3. faze 20 91 86 81 75 72 4. faze 25 87 82 77 72 66 Povprečna poraba kalorij zaradi sušem ja v 4. fazi močno pade. Zato jie priporočljivo v 4. fazi zmanjševati količino svežega zraka. Čtas sušenja lin porabljene kalorije v odvisno­ sti od n: P o enačbi (16 b) znaša ko lič ina vode, k i se iz­ p a r i n a enoto časa in na tekoči nielter v o d d a lje ­ nosti y od začetka vhoda z rak a : W( y ) = L ž 0 (Xn — Xz) e-V / Cf Ao = ~ (17) p ri čem er pom eni: L == ko ličina zraka , k i s tru ji isikoizi sušilnico f — površina sušene opeke v m 2/m. Za y = 0 dobimo: W (z) . . . L A0 (Xn — Xz) Enačbo (17) labkio pišem o to re j tu d i v ob lik i: W( y ) - W(z) -e*y P ri g ib an ju opeke v pro titočnem sm islu s h i­ tro stjo vo se tekoči m eter n a sušilnem vagonetu naložene opeke p ri p rehodu skozi d ife renc ia ln i elem ent d y = vodit osuši za količino: d W (s) = W (y) d t = (19) vo Piri p rehodu skozi odsek sušilnega k a n a la dol­ žine Di, k je r je C ai konstan ten , se tekoči m eter opeke osuši za n asled n jo ko lič ino vo d e: W (s) = f d W (,s) = j W d y D D Z Integracijo dobimo: Wz W (s) W (s) = [1 vo h L (Xn Xz) vo ->'6D}, ,1 [1 oziroma roDl (20) Upoštevajm o nadalje , da je : W (s) = Ap • (r), p ri čem er pomeni r težo opeke za sušen je na te ­ koči m eter sušilnega k an a la din p zm anjšan je od ­ sto tk a vilage, dolbimo dolžino kanala , pni k a te rem se 'iz vrši oisušemje opeke za Ap niz enačbe (20): Ap • r • vo3- id = i _ 1 L (Xn - Xz) L (Xn — Xz) D A 1 n L (Xn — Yz) — Ap • r • v0 Sušilna k a ra k te r is tik a m ate ria la je ek sp e ri­ m entalno dana z odnosom mied odstotkom vlage »p« in m odificiranim Lowisovim prehodn im k o e­ ficientom » a C «, Če je podana k r iv u lja »aC—p«, lahko s po­ m očjo enačbe (20) izvršim o proračun sušen ja v tunelsk i protitočni sušiln ic i na nasledn ji način: K rivu ljo »aC—p« aproksim iram o z diskontii- nuiirnimii konstan tn im i vrednostm i a i C v u s tre ­ zajočih odsekih vlage A p i Za posam ezne odseke (začenši z izhodom ope­ ke iiz sušilnice) izračunam o n a osnovi enačbe (20) ustrezajoče dolžine Dii iter po enaiČbii (14) u streza­ joče končne vrednosti (X) i-tega odiseika, k i je enaik začetni v rednosti X (z) i + 1, (i + 1) tega odseka. Tako dobimo: 1. odsek: Api =■ C a i . .. Aoi = C ai f . . Xz i = Xo Di — 1/Aoi 1 n L (Xn - Xo) L (Xn — Xo) — A pi • r • vo ’ 2. odsek: A p 2 . . . C ß 2 . . . Xo2 — Cö2f Xz2 = Xn (l — e_ 0̂|D‘) + Xzi e- LA (glej enačbo 14); r , _ i / , i L ( Xn — X(-z)2) A L>2 — l/žoiIn -T—^ ------ y 7TT — Ap • r • v0;L (Xn — X (z) 2) n-l-odsek: Apn . . . C Ote . • . Zon — C a n f ~T7~ X (z) n = Xn (1 _ e^-D n-1) + Xz n- ----- 1 e - L ( n -1 ) D ( n —1) L (X n — X (z) nD n = 1/Aonln L (Xn — X z n) — A pn • r • vo Izhodna v laga znaša: X izb. = Xn (1 — e— i0nDn) _|_ Xz n e A uDn. Izkoristek je : V Xn — X iizh. Xn — Xo Poiraba k a lo rij na 1 kg izp a rjen e vode: (i o — iz ) d (s) (X o — X izh.) Študija je izšla v posebni ediciji Zavoda za raz iskavo materiala im konstrukcij LRS (1959). Ing. D. J e j č i č — Ing. F. C a č o v i č : Prispevek k študiju mehanizma porušitve zidov UVOD Pri obremenitvah zidov oziroma opečnih slapov do porušitve opažamo, da se formirajo vertikalne razpoke, ki se s stopnjevanjem obremenitve večajo vse do zloma zidu. Vzrok formiranja teh razpok in s tem vzrok porušitve se pripisuje nateznim napetostim v opeki, ki naj jih vnaša v opeko malta, katera ima nižji elasticitetni modul (Nils Hast, The Royal Swedish Institute for Engineering Research, Proceedings Nr. 178, Stockholm 1945). Da bi proučiti problematiko mehanizma poru­ šitve z ozirom na zgoraj navedene supozicije, so bile izvršene naslednje preiskave: I. Porušitvene preiskave na 12 opečnih slopih, zidanih iz normalne opeke 25 X 12 X 6,5 cm, višine 1,50 m, širine 1,00 m in debeline 12 cm. Pri tem so bile opeke v sredini umetno oslabljene, tako da je višina na oslabljenem mestu proti 6,5 cm pri ne­ oslabljeni opeki znašala 5,5 cm, 4,5 cm, 3,5 cm, 2,5 om in 0 cm (zid iz polovične opeke). Ce vzamemo, da je vzrok porušitve natezna sila v opeki, bi bilo pričakovati, da bo nosilnost slopa padala z velikostjo zareze, ker se sila natega, ki bi ga v opeko vnesla malta, pri oslabljeni opeki kon­ centrira na manjši presek. II. Deformacijska merjenja v vertikalni in hori­ zontalni smeri, in sicer v 4 vertikalnih ter 3 hori­ zontalnih presekih na zidu iz apnene in iz cementne malte. Te meritve naj bi dale orientacijo predvsem o enakomernosti porazdelitve nateznih sil. III. Deformacijska merjenja celotnega zidu in merjenja specifičnih deformacij na posameznih opekah. Namen teh meritev je bil dobiti karakteri­ stike med specifičnimi deformacijami zidu kot ce­ lote in specifičnimi deformacijami posamezne opeke. IV. Preiskave v miniaturnih slopih merila 1 : 5. Namen teh preiskav je bili ugotoviti identičnost po­ gojev porušitve tudi na modelu in s tem pridobiti hitrejšo in cenejšo eksperimentalno možnost študija. V. Preiskave posameznih opek v mavčnem mo­ delu, kjer je bila malta zamenjana z gumo. Namen teh preiskav je bil na mavčnem modelu predočiti obremenitev, ki deluje na posamezno opeko v zidu. PODATKI O PREISKAVAH Podatki o opravljenih preiskavah so naslednji: I. Preiskave na opečnih slopovih z oslabljenimi opekami. a) O p i s p r e i z k u š a n c e v . Izdelali smo 12 opečnih slopov višine 1,50 m, širine 1,00 m in debeline 0,12 m (sl. 1). Posamezne zidake, iz katerih so bili slopi zgrajeni, smo v polo­ vici dolžine zgoraj in spodaj z zarezo oslabili, kakor kaže sl. 2. Na ta način smo zmanjšali njihovo upogibno oziroma natezno odpornost, ne da bi obenem bi­ stveno izpremenili njihove tlačne trdnosti. Polovico slapov, to je 6 po številu, smo sezidali v apneni, polovico pa v cementni malti. Po en zid je bil sezidan iz celih zidakov, po en iz polovičk, pri ostalih zidovih pa je neto višina zidaka v sredini dolžine znašala: b = 5,5; 4,5; 3,5 in 2,5 cm. b) Op e k a . Za zidove uporabljena opeka je pri preizkusih po predpisih JUS B.D-1.001 izkazala naslednje rezultate: 1. Dimenzije: dolžina je variirala od 235 do 252 mm, odsto­ panje od 250 mm je torej: + 2 mm in —15 milimetrov. Odstopanje ± 8 mm je dopustno. Debelina je variirala od 57 do 65 mm, odsto­ panje od 65 mm je: - f Omm in —8 mm. Od­ stopanje ± 8 mm je dopustno. 2. Teža in prostorninska teža: teža posameznih opek je variirala od 2,76 do 3,29 ikg, povprečno 3,07 kg. Prostorninska teža je variirala od 1,50 kg/dm3 do 1,86 kg/dm3, povprečno 1,70 kg/dm3. 3. Izkrivljenost: pri vseh 10 preiskanih opekah je bila izkriv­ ljenost v dopustnih mejah. 4. Okrušen ost: preiskana opeka ni bila okrušena. 5. Tlačna trdnost: 235, 203, 163, 220 in 260 kg/cm2. povpr. = 216 kg/cm2; min. = 163 kg/cm2. Opeka ustreza marki On—200. 6. Upogibna trdnost: 45,6; 64,8; 45,4; 96,8 in 93,2 kg/cm3; povpr. = 69.2 kg/cm2; min = 45,4 kg/cm2. 7. Vpijanje vode: z namakanjem do popolne zasičenosti: 17,9%. c) Ma l t e . Apnena malta je na dan preizkušnje slopov iz­ kazala tlačno trdnost 6,0 kg/cm2, cementna malta pa 226 kg/cm2. č) R e z u l t a t i p r e i s k a v e n a p o r u š i t e v . Tlačne trdnosti izdelanih slopov so podane v naslednji tabeli: Debelina opeke na oslabljenem mestu Tlačna trdnost v kg/cm2 apne-na cementna malta tj malta b = 6,5 om 30,4 69,7 5,5 cm 32,1 70,8 4,5 om 37,8 70,8 3,5 cm 35,8 70,8 2,5 om 26,2 74,3 0 cm 32,2 72,1 Povprečno: 32’4 + a -,1 = — 2,8 71)5 +1,8 Način porušitve je v splošnih črtah razviden iz sl. 3 do 9. Primerjava dobljenih trdnosti posameznih slo­ pov kaže, da trdnost slopov ni odvisna od globine zareze. Ta rezultat je presenetljiv. Nekako verjet­ neje bi bilo, če bi slopi iz celih zidakov izkazali na j večjo trdnost, slopi iz polovic pa najmanjšo. Podčrtajmo še ugotovitev, da je odstopanje od povprečne trdnosti izrazito večje pri zidovih z apneno malto, nego pri zidovih s cementno malto'. II. Deformacije v zidu v vertikalni in horizon­ talni smeri. Pri obremenjevanju se v zidu posamezni deli deformirajo zelo neenakomerno. Vzrok temu so neenakomernosti v strukturi zidu. Te neenakomer­ nosti se lahko pojavljajo kot: — Različna kvaliteta (stisljivost opeke), — različna kvaliteta (stisljivost) malte, — različna debelina fug, — različna izkrivljenost opeke, — različni vključki zraka pri zidanju, — razlike E med opeko in malto. Zid se zato deformira na nekaterih mestih moč­ neje kot na drugih. To potrjujejo meritve, ki smo jih izvedli na dveh zidovih, katerih oblika je po­ dana na sl. 10. Na merilnih mestih: 1, 2, 3, 4 in V , 2' , 3', 4' smo z deformetrom merili vertikalne, na merilnih mestih: A, B, C, D, E, F, G, H, I pa hori­ S1.4 zontalne deformacije zidu. V vseh primerih je bila opazovana dolžina dolga 10" (25,4 cm). Na sl. 11 in 12 so podane izmerjene vertikalne deformacije za zid v cementni oziroma v apneni malti. Vidimo, da te niso enakomerno porazdeljene po zidu — niti pri zidu v cementni niiiti v apneni malti. Na sl. 13 in 14 SL 5. b Sl. 6 Sl. 8 Sl. 9 Sl. 5 a } m ? -----------! Sl. 10 1,0r mm/2S,4cm 0,8 - 0,6 0.4 0,2 Menino mesto 1 [-**.* -4 - 1,2 1.0 0,8 0.6 0,4 0,2 121 M erilno mesto 1 Sl. 12 0,1 0,05: 0t M erilno m esto : m m /25,4 cm B E H 0,2 p 0,15 : 0,1 \ 0,05 I 0 | M e riln o mesto: Sl. 13 m m /25 ,4 cm M erilno mesto B A P N E N A M ALTA P=12! ZID 1A DIAGRAMI G * F (£) ZID 103 DIAGRAMI <5°F(C) so podane horizontalne deformacije za navedena zidova. Vidimo, da tudi prečne deformacije, kot jih kažeta sil. 13 in 14, niso enakomerno porazdeljene po zidu. V še preglednejši obliki ilustrirata to dejstvo sl. 15 in 16, kjer je za dva primera prika­ zana porazdelitev specifičnih prečnih deformacij po širini zidu. Polne horizontalne črte pomenijo izmer­ jene vrednosti, črtkane pa eno od možnih poraz­ delitev. III. Specifične deformacije slopa kot celote v primerjavi s specifično deformacijo posamezne opeke. Merjenja so se izvršila na slopu iiz apnene ali cementne malte naslednjih dimenzij in trdnosti: višina 300 cm širina 100 cm debelina 25 cm trdnost opeke 185kg/cm2 in 311 kg/cm2 trdnost apnene malte 5,6 kg/cm2 trdnost cementne malte 209 kg/cm2 Sl. 19 porušna trdnost zidu v apneni malti 23,4 kg/cm2 porušna trdnost zidu v cementni malti 112,3 kg/om2 Štirje diagrami na levi strani sl. 17 predstavljajo deformacije zidu kot celote, dva diagrama na desni strani slike pa deformacije posamezne opeke v smeri debeline zidu. Lahko predpostavimo, da je potek deformacij opek v smeri višine opeke analo­ gen. Medtem ko preostale (plastične) deformacije zidu naraščajo približno enakomerno z obremenitvi­ jo, naraščajo preostale deformacije opeke izrazito hitreje. Te plastične deformacije opeke so le ela­ stične, ki jih je plastična deformacija okolne malte blokirala. Blokirane deformacije se pojavljajo v znatno manjši meri po zidovih s cementno malto. Kot ilustracija naj služijo1 diagrami na sl. 18. Pri nastanku razpoke sproščena energija izgine v plastični deformaciji malte. Zato nastajajo raz­ poke neodvisno ena od druge preko cele površine zidu. IV. Preiskave na miniaturnih slopih v merilu 1 : 5. Z namenom podrobnejše proučitve nastajanja razpok in načina porušitve je bilo izdelanih in pre- izkušanih tudi 9 miniaturnih slopov v merilu 1 : 5. Posamezni zidaki so bili torej 5-k-rat manjši, kot so dejansko, in prav tako tudi spojnice med njimi. Dimenzije miniaturnih zidov: — višina 60 cm, — širina 18 cm, — debelina 5 cm. Povprečna tlačna trdnost uporabljenih opek — določena na po dveh s cementno malto zalepljenih opekah, je znašala 564 kg/cm2, -povprečna upogibna trdnost pa 110 kg/cm2. Pri treh zidovih je bila malta apnena, pri treh podaljšana in pri treh cementna. Tlačna trdnost apnene malte je bila 5 kg/cm2, podaljšane malte 15 kg/om2 in cementne malte 120 kg/cm2. Za malto uporabljeni pesek je bil presejan skozi sito 0,5 mm. Ostali podatki in rezultati so podani v naslednji tabeli: O z n a č b a z i d o v 1 A 1 B 1C 2 A 2 B 2 C 3 A 3 B 3 C Viišina slopa cm 59,2 59,5 59,2 59,2 58,0 58,0 59,0 59,3 63,0 Širina slopa 18,5 18,3 18,4 18,3 18,2 18,6 18,6 18,1 18,6 Debelina cm 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 Vitkost H/d 11,8 11,9 11,8 11,8 11,6 11,6 11,8 11,9 12,6 Prerez cm2 92,5 91,5 92,0 91,5 91,0 93,0 93,0 90,5 93,0 Vrsta malte apneia 1 : 3 podalj. 1 : 3 : 9 cementna 1 : 3 Starost slopa v dneh 34 38 63 36 34 30 31 32 71 Prva vidna razpoka pri kg/cm2 92 55 98 87 104 54 134 160 132 Tlačna trdnost slopa kg/cm2 147 137 142 185 170 152 216 242 218 Napetost pri pojavi prve vidne razpoke v % od tl. trdnosti 63 40 69 47 61 36 62 66 61 Sl. 20 Sl. 21 Sl. 19 do 23, ki dopolnjuje tabelo, nam na pri­ meru enega zidu ilustrirajo proces nastajanja raz­ pok in porušitve. Slike so posnete pri različnih pri o = 180 kg/cm2, sl. 21 pri a = 185 kg/cm2, sl. 22 pri a — 185 kg/cm2, sl. 23 pa prikazuje zid po po­ rušitvi. Prve vidne razpoke se pojavijo že razmeroma zgodaj, včasih še preden doseže obtežba polovico porušne. Pri stopnjevanju obtežbe se je število razpok večalo, istočasno pa so se večale tudi že obstoječe. V tej fazi so bile razpoke približno ena­ komerno porazdeljene po celem slopu. Ko je od- težba dosegla ca. 90 '°/o porušne, so se nekatere obstoječe razpoke med sabo povezale ter stvorile eno ali več močnih vertikalnih razpok, ki so nato dovedle slop do porušitve. Porušitev je pri vseh slopih nastopila hipno, to je eksplozivno. V. Preiskave posameznih opek v mavčnem modelu. Enakomerna ali vsaj približno enakomerna raz­ delitev pritiskov na opeko se pojavlja lahko samo izjemoma. Praviloma so pritiski neenakomerno po­ razdeljeni. Vendar lahko vidimo, da pri polni ope­ ki vsi sicer zelo različni sistemi zunanjih sil pov­ zročijo vedno isamo vertikalne razpoke. Sl. 24 kaže zid iz celih opek (debelina zidu 25 om). Na sliki vidimo v velikem številu omenjene Sl. 24 karakteristične vertikalne razpoke, razen teh so še druge, ki jih slika ni mogla reproducirati. Iz teh vertikalnih razpok samih ne moremo sklepati o silah, ki delujejo na opeko: strig, mo­ ment ali homogen nateg bodo povzročili povsem enake razpoke. Te razpoke pa nas lahko zavedejo, da jih pripišemo izključno širjenju malte v spoj­ nicah pod delovanjem pritiska. V tej zvezi poglejmo nekoliko bliže vzroke zelo karakterističnih poševnih razpok pri zidovih v apneni malti, ki so nastale kot pravilo predvsem na opekah zidov z zarezano opeko (glej sl. 5 a in sl. 5 b). Taka karakteristična razpoka je vidna na sliki poleg številke 11, tanjše pa so se pri fotogra­ firanju in kliširanju izgubile. Pri ustreznih zidovih v cementni malti so te vrste razpok znatno manj izrazite. Za proučitev načina možnih obremenitev po­ samezne opeke smo izdelali 2 cm debele plošče iz mavca istih demenzij, kot jih ima vzdolžni rez opeke t. j. 6,5 X 25 cm; ene gladke, druge z zareza­ ma na obeh straneh. Obremenjevali smo jih v sti­ skalnici tako, da smo med platoje stiskalnice in plošče vložili koščke gume. Po skici sl. 25 je obre­ menitev pokazala popolnoma slično razpoko, kakor smo jo 'oparili pri zidovih na sl. 5 a in 5 b. Na plo­ šči brez zarez je ista obremenitev dovedla 'do na­ vadne vertikalne razpoke. Posnetka sl. 26 in sl. 27 kažeta oba primera. Zid v apneni malti je že po svoji sestavi razdeljen v vertikalne elemente^ loče­ ne po vertikalnih stikih, napoto jenih z ̂izrazito manj odpornim materialom (malto). Ko pride v enem takih slopičev do večje neenakomernosti, n. pr. do slabšega (ali boljšega) naleganja kot je v okolnih točkah, slabše (ali boljše) malte, večje ali manjše debeline fuge, se pojavi tendenca pre­ mika vzdolž vertikalnih fug, ker je to naj šibkejše mesto. Opeka je pri tem na obeh konceh vpeta, zato se pojavita na obeh konceh še vpetostma mo­ menta. Če zanemarimo sile, delujoče na obeh koncih opeke, ki niso bistvene, in za shemo osvojimo samo pravokotne in trikotne obremenitve, pridemo blizu primeru, skiciranemu na sl. 28. S približno ekvi­ valentno obremenitvijo smo na modelih iz mav­ ca dobili za zarezane modele enako razpoko, kakr­ šna je bila opazovana na zidovih, zidanih iz zare­ zane opeke v apneni malti (b = 5,5; 4,5; 3,5; 2,5). Resnična obremenitev se seveda razlikuje od zgornje shematične po tem: — prvič, da so vsi prehodi v porazdelitvi zao­ kroženi, drugič, da so samo izjemoma čisto antime- trična, po pravilu pa kakor koli premaknje­ na v eno ali drugo smer. Vse to izpremeni le malo obliko razpoke: name­ sto antimetrije se bo pojavila asimetrija oziroma skažena antimetrija. Toda nehomogenost se lahko pojavlja tudi v obliki ostrejših koncentracij pritiskov kot posledica neenakomernosti ležiščnih površin, debelih zrn agregata in podobno. Lep primer razpoke, nastale zaradi take koncentracije pritiskov, kaže fotografija v sredini na sl. 29. Mavčni model predpostavlja, da nateg med ope­ ko in malto ne obstaja, da na opeko delujejo samo 2. tudi pri centralni obremenitvi dobimo v ver­ tikalnem preseku deformacije oziroma napetosti, ki so tako pritiski kakor tudi nategi in ki integrirani preko vsega preseka morajo biti enaki ničli. Te napetosti se z obremenitvijo spreminjajo in jih lahko označimo po izrazu prof. Roša (»vagabundie­ rende Spannungen«). To so napetosti, ki povzročajo zaradi majhne odpornosti opeke na nateg vertikal­ ne razpoke (preiskave suib II.); 3. pri apneni malti, katere odpornost je nizka in deformabilnost velika, lahko vzamemo, da je vsaka opeka posamezno obremenjena z momenti in strigi ter da se zaradi svoje velike togosti proti obdajajoči jo malti v dosti večji meri pomika in suče kot celota, vzeto v primerjavi s cementno malto. Njene lastne deformacije nimajo večje vloge pri izoblikovanju obremenitev, ki nanjo delujejo; Slika trajektorij v zidu z apneno malto bi bila skicirana na prikazani način (sl. 30). Obratno pa so pri zidovih iz cementne malte elastične vrednosti obeh materialov blizu. Zato la­ hko neenakomernosti — kot so manjše razlike v elastičnih konstantah, izkrivljenost opeke, vključki zraka pri zidanju, različna debelina fug — povzro­ čajo le večje ali manjše razhajanje, oziroma večjo ali manjšo koncentracijo trajektorij. Potek trajek­ torij bi v tem primeru prikazovala sl. 31. Opazovanje nastajanja razpok pri zidovih v ce­ mentni malti kaže v komparaciji z nastajanjem Sl. 23 pritiski, kar je zelo blizu stvarnemu stanju pri apneni malti. Zaradi svoje velike gostosti proti obdajajoči jo malti se opeka pomika in suče kot celota, njene lastne deformacije nimajo večje vloge pri izobli­ kovanju obremenitev, ki nanjo delujejo. TOLMAČENJE REZULTATOV Iz podatkov zgoraj navedenih preiskav lahko napravimo naslednje zaključke: L nateznih napetosti oziroma nateznih sil ne moremo pripisovati zgolj večjim prečnim dilataci­ jam malte v primerjavi z opeko (preiskave sub L); razpok pri zidovih v apneni malti naslednje karak­ teristike : — vertikalne fuge niso oslabitev zidu ali vsaj nd v taki meri kot piri apneni malti. Zato se tudi pomiki po vertikalnih fugah ne pojavljajo. Razum­ ljivo je torej pomanjkanje izrazitih poševnih raz­ pok, ki smo jih zapazili na zidovih v apneni malti; — energija, sproščena pri nastanku razpoke, se elastično prenese naprej, predvsem na konec iste razpoke. Sledi lažje širjenje nastalih razpok v obeh smereh. To se ujema z ugotovitvijo, da se pri obremenjevanju zidu v apneni malti pojavljajo razpoke skoraj enakomerno in neodvisno druga od druge po celem zidu, medtem ko se pri zidu v 4. sama porušitev zidu kaže tipično sliko, cen- cementni malti ena ali nekaj razpok veča in daljša tričnega oziroma ekscentričnega uklona posameznih do zloma; delov, ki so se formirali kot manjši slopi. Ti slopi ZID V APNENI MALTI -------------------- - -—--- v / / / / / / / / / / / / / / / / / / A ' / / / / / / / / / / / / / / / / z / / / / / / / / / / / A p r e s l e d e k v m a l t i Sl. 30 ZID V CEMENTNI MALT! ---- r - r T l r - n ' - L 1 \ » r t - - / , / P\ -v--\ p r e s l e d e k v . m a l t i Sl. 31 — posamezna opeka je v svojih deformacijah vezana na okolico. Zato oslabitev opeke v sredini ne spremeni bistveno delovanja zidu. Če pogledamo razlike trdnosti med zidovi z različno zarezanimi opekami kot odstopanja od srednje vrednosti, so ta odstopanja za zidove v cementni malti izrazito manjša kot za zidove v apnetni malti, kar je v smislu zgornje trditve (preiskave sub I. in sub IV.); so se izoblikovali zaradi nastalih vertikalnih raz­ pok, ki so se večale vse do nastanka večjega števila slopov z večjo vitkostjo. Kolikor bolj je formiranje slapov homogeno, toliko bolj hipna je porušitev. Studija je bila objavljena v posebni ediciji ZRMK v Ljubljani (1959). Analiza kontinuirne keramične peči U VO D V poizkusnem opekarskem obratu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Gameljnah so bila izvršena obsežna merjenja žgalnih procesov pri raznih brzinah napredovanja ognja. Na osnovi teh meritev je možno prikazati splošno problematiko kontinuirne keramične peči in postaviti shemo preračunavanja žganja. Osnovni praktični vprašanji, na kateri je po­ trebno odgovoriti, sta naslednji: — potrošnja kalorij za 1 kg žgane opeke, — koliko kalorij je razpoložljivih za izkoriščanje v sušilnici. Na postavljeni vprašanji bi hoteli dati obče- veljavni odgovor. Pri tem pa se bomo poslužili nekaterih vrednosti, ki smo jih dobili pri konkret­ nem merjenju. Vsekakor mislimo, da je potrebno določene parametre s konkretnimi meritvami še dalje podrobno študirati, vendar naj predložena izvajanja pokažejo splošno shemo preračunavanja žganja. Za preračunavanje žganja imamo na razpolago tri enačbe, ki slede iz termičnih bilanc treh karak­ terističnih con peči: — cona predgrevanja, — cona žganja, — cona hlajenja. Celotna termična bilanca peči sufosumira bilan­ ce vseh treh con in ne daje novega pogoja. Ker imamo na razpolago tri enačbe, lahko izbe­ remo štiri parametre ter računamo tri parametre kot funkcijo četrtega parametra. Ostali parametri žganja morajo biti pri tem znani ali pa moramo imeti možnosti, da nj'hovo vrednost ustvarimo. Izberemo kot neznane naslednje tri parametre: — poraba kalorij za 1 kg žgane opeke.................. qp kcal/kg žgane opeke — kalorije na 1 kg žgane opeke, ki jih vodimo iz peči v sušilnico . . . qs 'kcal/kg žgane opeke — količina dimnih plinov za 1 kg žgane opeke . . Z kg/feg žgane opeke — nihanje akumulacijske toplote peči, ki jo izra­ zimo v razmerju s kalo­ rijami, potrebnimi za segretje opeke na tem­ peraturo žganja . . . (/3 — 1) Ostali znani oziroma privzeti parametri: 1. FIZIKALNE KARAKTERISTIKE SUROVINE IN GORIVA 1.1 specifična toplota žga­ ne o p e k e .................. 0,20kcal/lkg žgane opeke 1.2 specifična toplota ne- žgane opeke . . . . reducirana na 1 kg žgane robe 0,25 X 1,05 1.3 temperatura žganja tž 1.4 kalorije, potrebne za izparjen j e kapilarne in vezane vode . . . . 1.5 kalorična vrednost go­ riva ............................ 1.6 količina teoretično po­ trebnega zraka . . . količina zraka na l t g C a lä 8 6 5 - - - • • 1.7 količina dimnih plinov količina dimnih plinov na lk g c a l .................. 0,24 kcal/1 kg nežgane opeke 0,25 kcal/1 kg žgane opeke 850, 900, 1000, 1300 °C 65 kai/1 kg žgane opeke 3865 kal/kg 6,35 kg/l kg premoga 1,65 X 10-3 kg/kcal 7,19 kg/1 kg premoga 1,85 X 10-3 kg/kcal 2. TEHNOLOŠKE KARAKTERISTIKE ZGANJA, PECI IN VLOŽKOV 2.1 količina vložka na 1 m p e č i ........................... qv = 2200 kg/m' 2.2 brzina napredovanja ognja ....................... v = 20 m/24 h 2.3 izguba skozi plašč peči I = 105 kcal/h Izguba na 1 kg žgane opeke: I _ 105 X 24 1100 _ 1 _ ~qvV ~ 2200 X 20 ’ ~ 2 0 — 55 kgcal/1 kg žgane opeke. Sl . l . — Fig. 1. Potrošene kalorije zaradi izgub skozi plašč v odvisnosti s hitrostjo žganja Izgube skozi plašč peči na 1 kg žgane opeke je možno regulirati z gostejšim vložkom in z brzino napredovanja ognja. V diagramu (sl. 1) so prika­ zane izgube skozi plašč peči v odvisnosti od brzine napredovanja ognja. Iz diagrama je razvidno, da naj bo brzina napredovanja večja od 20 m/24 ur, pri izgubi 10^5 kgcal/h. 2.4 Temperatura izhodnih plinov iz peči . . . . Temperaturo izhodnih plinov je možno regu­ lirati z dolžino pred­ grevalne cone. 2.5 Temperatura izvozne opeke ....................... Pri tej temperaturi znašajo kalorije, ki se izgube pri izvozu tople opeke 40 X 0,20 .................. Tudi to temperaturo je možno regulira ti s po­ daljšanjem hladilne co­ ne. 2.6 Temperatura zunanje­ ga z r a k a .................. 120 °C 40 °C 8 kal/1 kg žgane opeke 0°C Poleg gornjih parametrov, ki so dani s suro­ vino ali pa s konstrukcijo peči ter je nekatere možno regulirati z načinom kurjenja, sta za prera­ čunavanje potrebna še naslednja dva parametra, ki sledita iz termičnih bilanc predgrevalne in žgane cone in ki bi jih bilo potrebno podrobneje študirati. 3. TEMPERATURA MATERIALA IN ZRAKA 3.1 Temperatura materiala pri vhodu v žgalno cono. Če je ta temperatura prenizka, potem je napre­ dovanje ognja onemogočeno. Suponiramo to temperaturo s . . . . 650 °C 3.2 Temperatura zraka, ki pride iz hladilne cone v žgalno cono. Če je ta temperatura prenizka, bi se lahko zgodilo, da ne bi bilo gorenje na koncu ognja dovolj intenzivno. Suponiramo to temperaturo z min. . . 300 °C 4. TERMIČNE BILANCE Ob privzetju gornjih 15 vrednosti lahko preide­ mo na izračun izbranih štirih parametrov s pomoč­ jo treh termičnih bilanc. Pri tem moramo razdeliti izgube skozi plašč peči na tri cone kot sledi. — predgrevalna cona 40 % — žgalna cona 40 % — hladilna oona 20 % 4.1 Bilanca predgrevalne cone V predgrevalni coni se opeka segreje na 650 °C. Poleg tega se delno ohlajena peč zopet segreje. Nosilec toplote so dimni plini, ki pridejo iz žgalne cone in imajo temperaturo, približno enako žgalni temperaturi. 4.11 Kalorije, ki jih imajo diimni plini pri vstopu v žgalno cono: 0.25 tž Z . . . . kgcal/lkg žgane opeke Z . . . količina zraka v kg/kg žgane opeke tž. . . žgalna temperatura © © 1 1 ! 1 m ) •) v ̂ ) ■) — 3— >...- > V /////y ///////////////////////y y /A ?£/© Sk I. 4.12 Kalorije, ki odhajajo z dimnimi plini v dimni kanal pri izhodu iz peči, ob privzeti tempera­ turi 120 °C: Z X120X0,25 = 30 Z kgcal/lkg žgane opeke 4.13 Kalorije, potrebne za segretje vložene opeke od 0 “C na 650 °C: 650 °C X 0,25 . . 163 kgcal/1 kg žgane opeke 4.14 Kalorije, potrebne za segretje peči: 163 ( ß - 1) . . . . 163 ß - 163 kgcal/1 kg žgane opeke 415 Kalorije, potrebne za izparitev kapilarne in vezane vode: od celotnih 65 kal. odpade na predgrevalno cono ca. 75 % . . 50 kal/1 kg žgane opeke 4.16 Izgube skozi plašč peči 55 X 0,40 . . . . 22 kgcal/1 kg žgane opeke Iz bilance sledi: 0,25 tž Z = 30 Z + 163 ß + 50 + 22 Iz te enačbe lahko izračunamo potrebno količino plinov: *■ 163/H - 72 Z — _0,25 tž - 30 ‘ Za razne temperature žganja dobimo tako: tž = 850 Z = 0,895 ß + 0,40 tž = 900 Z = 0,835 ß + 0,37 ( 1 ) tž = 1000 Z = 0,740 ß + 0,33 tž = 1300 Z = 0,550 ß + 0,25 V diagramu sl. 2 je prikazana potrebna količina plina za razne vrednosti ß y primerjavi s teoretično O 100 200 300 400 500 600 700 800 00 0°t Sl. 3. — Fig-. 3: Temperatura vstopnega zraka v cono žganja in potrebne kalorije, vnesene s premogom količino plinov za razne vrednosti potrošnje kalorij za 1 kg žgane opeke. Kot je razvidno iz sl. 2, zahteva predgrevanje opeke, predvsem pri nižjih temperaturah žganja, višje količine dimnih plinov kot bi bilo to teoretič­ no potrebno, neodvisno od kurišča in načina kur­ jenja. Dalje je razvidno, da pribitek zraka raste s povečanim koeficientom ß . 4. 2 Bilanca žgalne cone © ?/ A © Sk II. V žgalni coni se vrši poleg pretvorbe struktur še segrevanje opeke do temperature žganja. Potem se v tej coni odvajajo še tudi kalorije v plašč peči, tako da notranji rob plašča doseže temperaturo žganja. V cono žganja prihaja zrak, ki se je segrel pri prehodu skozi hladilno cono. Količina premoga, ki ga dodajamo v žgalni coni, je v glavnem odvisna od temperature vhodnega zraka v žgalno cono pri zahtevani žgalni temperaturi. Iz bilance žgalne cone in ob upoštevanju količi­ ne dimnih plinov, ki smo jih izračunali iz bilance predgrevalne cone, lahko dobimo odnos med tem- 0 ' 100 200 300 400 500 600 700 800 850 at Sl. 4. — Fig. 4. Temperatura vstopnega zraka v cono žganja in potrebne kalorije, vnesene s premogom peraturo vhodnega zraka in potrebnimi kalorijami za različne koeficiente ß . 4.21 Kalorije, ki izhajajo iz žgalne cone z dimnimi plini: qž = 0,25 atž Z . . kgcal/1 kg žgane opeke Sl. 5. — Fig. 5. Temperatura vstopnega zraka v cono žganja in potrebne kalorije, vnesene s premogom Sl. 6. — Fig. 6. Temperatura vstopnega zraka v cono žganja in potrebne kalorije, vnesene s premogom 4.22 Kalorije, ki se porabijo za segretje opeke od 650 °C na temperaturo žganja tž: (tž - 650 °C) X 0,20 4.23 Kalorije za pretvorbo 15 kgcal/1 kg žgane opeke 4.25 Kalorije, ki se porabijo za segretje peči: (/3 — 1) X (tž - 650 °C) X 0,20 4.26 Kalorije, ki se dovajajo z zrakom, pregretim na temperaturo t: 1 65 Z 0,25 X t = 0,225 Z • t 1,85 Z = količina dimnih plinov t = temperatura zraka pri vhodu v žgalno cono. 4.27 Kalorije, ki se dovajajo s premogom: qp . . . v kgcal/1 kg žgane opeke Iz bilance sledi: qp + 0,225 Z - t = = 0,25 tž X Z + (tž - 650 °C) X 0,20 /3 + 15 + 22 qp = Z (0,25 tž - 0,225 t) + 0,20 tž /S - 130 ß + 37 Ce vstavimo za Z vrednost, ki smo jo dobili iz pogojev bilance pregrevalne cone, dobimo: 163 /3 + 72 0,25 tž - 30 (0,25 tž - 0,225) + + 0,20 tž/S-130 + 37 tž = 850 °C Za različne žgalne temperature dobimo tako na­ slednje odnose med potrebnimi kalorijami in tem­ peraturo vhodnega zraka: 850 °C qp = (230 ß + 122) - 1 (0,201 ß + 0,089) 900 °C qp = (238 ß + 120) - 1 (0,188 ß + 0,082) 1000 °C qp = (257 ß + 119) - 1 (0,166 /3 + 0,075) 1300 °C qp = (310 ß + 116) - 1 (0,124 ß + 0,055) (2) Zgornje enačbe veljajo samo za primer, če je količina zraka, ki jo potrebuje predgrevalna cona, večja kot je teoretično potrebna. V podanih grafičnih slikah so prikazani odnosi med temperaturo vhodnega zraka in potrebnim premogom po zgornjih enačbah (sl. 3, 4, 5 in 6). 4.3 Bilanca hladilne cone V hladilni coni se kalorije iz peči in opeke pre­ našajo na zrak, ki gre skozi žgalno cono, kot tudi na zrak, ki ga odvajamo v sušilnico. Iz bilance hladilne cone lahko izračunamo tako razpoložljive kalorije za sušenje kot tudi razpolož­ ljive kalorije za segretje zraka, oziroma tempera­ turo zraka, ki gre v žgalno cono. 4.31 Kalorije, ki so akumulirane v opeki: tž = 0,20 4.32 Kalorije, ki so akumulirane v peči in se odda­ jajo zraku: tž — 0,20 (1-/8) 1 + 2. . . . tž 0,20 /3 4.33 Kalorije, ki izhajajo z opeko, ohlajeno na ca. 40 °C: 40 X 0,20 . . . . 8 kgcal/1 kg žgane opeke 4.34 Kalorije, ki se izgube skozi plašč peči: 55 X 0,20 . . . . 11 kgcal/1 kg žgane opeke 4.35 Kalorije, ki jih nosi v žgalno cono zrak, segret na »t« °C: 0,225 t • Z Sk. III. Vstavimo za t vrednosti, ki slede iz bilance žgal­ ne cone (enačba 3), in za Z vrednosti, ki slede iz bilance predgrevalne cone (enačba 2): za tž = 850 °C : t : 0,201 ß + 0,089 X I— q P + (230 /S + 122)] in Z = 0,895 /S + 0,40 za ^ 9 0 0 ° C : t = ^ l - öi— X [— q P + (238 ß + 120)) in Z = 0,835 /S + 0,37 X X za tž = 1000 °C : t = 10,166/3+ 0,075 X I— qP + (257 /3 + 119)1 in Z = 0,740 ß + 0,33 X 1300 °C : t = 1 X0,124/3 + 0,055 X [— qP + (310 /3 + 116)] in Z = 0,55 ß + 0,25 Z gornjimi vrednostmi dobimo kalorije, ki gredo iz hladilne cone v žgalno cono: za tž = 850 °C : 230 ß + 122 - q„ za tž = 900 °C : 238 ß + 120 - qp za tž = 1000 °C : 257 ß + 119 - qp za tž = 1300 °C : 310 ß + 116 - qp 4.36 Kalorije, ki jih odvzamemo za sušenje qs glede iz bilance hladilne cone: tž 0,20 /3 = 8 + 11 + 0,225 t Z + qs t ž = 8 5 0 ° CIz zgornje enačbe lahko računamo kalorije, ki so na razpolago za sušenje pri raznih žgalnih tempe­ raturah: pri t — 850 °C: qs p qp - 60 ß - 141 pri t — 900 "C: qs = qp - 58 /S - 139 (3) pri t = 100 °C: qs = qP — 57 ß — 138 pri 1300 °C: qs — qP — 50 ß — 135 Ce'bi hoteli izkoristiti vse razpoložljive kalorije le za predgrevanje (kar pa je zgolj teoretična pred- Sl. 7 - Fig. 7 postavka, ker bi v tem primeru morali imeti izred­ no dolgo hladilno cono), bi dobili minimalno porabo kalorij: za t 850 °C za t 900 °C za 1 1000 °C za 1 1300 °C qp min. = 60 ß + 141 qp min. = 58 ß + 139 qp min. = 57/3 + 138 qp min. = 50 ß + 135 (4) Zgornje vrednosti so nanesene v diagrame (sl. 3, 4, 5, 6). Pri tem dobimo temperaturo vstopnega zraka pri vstopu v cono žganja. Vrednosti za qs po enačbah (3) so navzgor ome­ jene z minimalno možno temperaturo zraka pri vstopu v žgalno cono. Cim nižja je tem peratura zraka pri vstopu v cono žganja, tem višja je tud i poraba kalorij. Suponirajmo minimalno vstopno tem peraturo zraka pri raznih žgalnih tem peraturah kot sledi: tž= 850 °C tž = 900 °C t = 300 t = 350 t = 500 t = 600 Sl. 8 - Fig. 8 Sl. 9 - Fig. 9 Iz enačb (2) dobimo tako maksimalno možno po­ rabo kalorij: tž= 850 °C tž= 900 °C tž = 1000 °C tž = 1300 °C qp max. = 170 /3 + 96 qp max. = 1 7 2 ß + 87 qp max. = 180 /3 + 82 qp max. = 236 ß + 93 Iz enačb (3) sledi, da je:V slikah 7, 8, 9 in 10 so nanesene vrednosti za qj, min in q„ max v odvisnosti od vrednosti (ß ). SL 10 - Fig. 10 d q s — d q p ka:r pomeni, da lahko vse kalorije, ki jih s kurjavo vložimo v peč, pridobimo za sušilnico v obliki segretega zraka. Iz tega sledi, da je peč racionalno kurišče za sušilnico- 5. ZAKLJUČKI 5.1 Pri racionalnem žganju peči mora biti brzina žganja dovolj velika. 5.2 Temperatura dimnih plinov pri izstopu iz peči naj ne bo večja kot 120 °C. To je možno doseči z reguliranjem dolžine pred- grevalne cone. Priporočljivo je uvesti kontrolo temperature dimnih plinov. 5.3 Količina zraka, ki se potegne v žgalno cono, je večja od teoretično potrebne. Ta količina zraka naj bo limitirana z napredovanjem ognja, to je s temperaturo opeke pri vhodu v žgalno cono. 5.4 Kot je razvidno iz bilance hladilne cone, je ra­ cionalno izkoriščati peč kot kurišče za sušilnico. To dosežemo s tem, da povečamo količino zraka, ki se potegne skozi hladilno cono v sušilnico, ali pa s tem, da povečamo temperaturo zraka, ki se odvaja iz peči v sušilnico. PRO JEKT- N IZK E Z G R A D B E L J U B L J A N A PARMOVA 33-III Telefon 32-029 izv ršu je p ro je k tn e n a lo g e za: ceste, m ostove, vodovode, k ana lizac ije , h id ro cen tra le , m elio rac ije , regu lac ije , p ris tan išk e zg radbe, v isoke in n iz k e zg radbe, vadnogoispodiairiske osnove. Ing. Roman Stepančič: Pregled in analiza izvršenih preiskav opečnih izdelkov v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS — Ljubljana v obdobju 1953—1958 Zvezna komisija za standardizacijo, Beograd, je izdala v letu 1957 Standard za zidno opeko JUS B. Dl.011/1957 in Standard za strešnike JUS B. Dl.010/1957. Standarda veljata od 1. marca 1957; izšla sta v Službenem listu FLRJ št. 6/1957 in v posebnem tisku Zvezne komisije za standardizacijo. Dejstvo je, da je povpraševanje koristnikov po zidni in strešni opeki v obdobju intenzivne stano­ vanjske izgradnje vedno večje. Mnoge naše večje in manjše opekarne pristopajo ali pa že izvajajo pomembne rekonstrukcije svojih obratov. Cilj teh rekonstrukcij je brez dvoma dati na osnovi moder­ nih produkcijskih postopkov in izboljšav trgu 'kva­ litetne in cenejše opečne izdelke. Kvaliteto izdelkov urejujeta zgoraj navedena standarda. Že večkrat je bilo poudarjeno, da bi dobili jasno sliko o kvaliteti posameznih obratov opekarn kakor tudi o nihanju kvalitete na ta način, da bi vsako leto preizkusili vse opečne izdelke iz vseh opekarn. Jugoslovanski standard za zidno opeko v tč. 8, 2 zahteva občasno kontrolo kvalitete opeke, in sicer za vsakih 2,000.000 kosov, kakor tudi redno, ko se spremeni surovina ali tehnološki po­ stopek produkcije. Vzorce za te preiskave mora odvzeti po tč. 8. 21 v soglasnosti s producentom organ priznanega Zavoda za preiskavo materiala. Vendar moramo ugotoviti, da se ta zahteva standarda v letih 1957 in 1958 ni izpolnjevala. Standarda določata tudi postopek odvzema pov­ prečnih vzorcev za preiskave. Važno je poudariti, da zavisi vrednost uporabe rezultatov preiskav izdelkov od pravilnega odvzema. Ker vlada glede odvzema vzorcev mnogokrat nejasnost, bomo citi­ rali določila standarda: »Odvzeti vzorci morajo od­ govarjati povprečku produkcije. Vzame se iz 10 različnih mest po 10 kosov (za zidno opeko) od­ nosno 5 kosov (za strešnike), ki se nato razveste po zvoku v 5 skupin. Nato se ugotovi koliko kosov je poškodovanih in neuporabnih. Za celotno preiskavo se odpošlje Zavodu 25 kosov. Ce pa želi naročnik preiskave samo delne preiskave, pa se odpošlje potrebno število kosov povečano za 5 komadov. Vsak odvzeti kos je treba označiti z znakom ali podpisom. Podatki, ki jih mora naročnik preiskave dosta­ viti Zavodu, so naslednji: a) ime in naslov stranke — naročnika preiskave, b) ime in naslov producenta opeke, c) gradbišče ali objekt, kateremu je opeka na­ menjena; pri zidni opeki tudi za kateri konstruk­ cijski del, d) kraj in datum odvzema, e) vrsto in zahtevano ali predvideno marko ope­ ke odnosno bloka, za strešnike naznačiti vrsto, f) količino od katere so vzorci odvzeti, g) število kosov, ki ne odgovarjajo za preiskavo in razlog zakaj ne odgovarjajo, h) podpis ali znak na vzorcih, i) lastnosti, ki jih je treba preiskati. V obdobju 1953—1958 je bilo izvršenih skupno 540 preiskav zidne in strešne opeke. Od teh pre­ iskav odpadejo na naročila posameznih opekarn 103 preiskave, kar predstavlja 19,1 % števila preiskav. Ostali naročniki so v glavnem gradbena podjetja. Od skupnih 540 izvršenih preiskav zidne in strešne opeke v navedenem obdobju odpade: a) na opekarne v območju LRS: 269 preiskav ali 49,8 % , b) na opekarne izven LRS: 187 preiskav ali 34,6 %, c) izvor neznan: 84 preiskav ali 15,6 %>. Standard za zidno opeko JUS B. Dl.011/1957 obsega naslednje izdelke: 1. opeka normalnega formata On: 1. opeka normalnega formata On: a) polna zidna opeka On—p, b) votla zidna opeka On—g, c) fasadna opeka polna On—fp, d) fasadna opeka votla On—Fg, e) porozna opeka On—Pod 2. opečni votlaki — bloki: Ob: a) normalni zidni 'bloki Ob—n, b) fasadni zidni bloki Ob—f, c) bloki z vzdolžnimi luknjami Ob—u- 3. radialna opeka. Standard za strešno opeko JUS. B. Dl.010/1957 pa obsega naslednje izdelke: 1. navadni strešnik ali bobrovec, 2. zarezni ali vlečen strešnik, 3. stiskan strešnik, 4. slemenjak, žlebak ali korec 5. slemenjak z vtorom. Skupno število preiskav zidne in strešne opeke v obdobju 1953—1958 po posameznih vrstah opečnih izdelkov je bilo naslednje: 1. opeka normalnega formata On a) polna zidna opeka On—p 417 b) votla zidna opeka On—g 1 c) fasadna opeka — polna On—f p 4 d) fasadna opeka — votla On—Fg 0 e) porozna opeka On—Por 0 2. opečni votlaki — bloki Ob a) normalni zidni bloki Ob—n 3 b) fasadni zidni bloki Ob—f 0 c) bloki z vzdolžnimi luknjami Ob—u 34 3. radialna opeka Ok 47 S k u p n o : 506 1. navadni strešnik-bobrovec 5 2. zarezni strežnik — vlečen 14 3. stiskan strešnik 9 4. slemenjak, žlebak ali korec 4 5. slemenjak z vtorom 2 S k u p a j : 34 zidna in strešna opeka skupno: 540 Kot je iz tabele razvidno, odpade največ pre­ iskav na polno zidno opeko On—p. Preiskav strešni­ kov je v primerjavi z zidno opeko izredno malo. Standardizirane preiskave so naslednje: 1. za zidno opeko: a) dimenzije, b) izkrivljenost, c) okrušenost, Dimenzije so nihale (podatki v mim): Razvidno je, da je bila v primerjavi z ostalimi preiskavami največkrat ugotovljena pri zidni opeki tlačna trdnost t. j. 97,3 %, pri strešni opeki pa preiskava nosilnosti na upogib t. j. 91,2 % z ozirom na skupno število možnih preiskav. A. ANALIZA REZULTATOV ZIDNE OPEKE V primerjavi z veljavnimi predpisi dobimo sliko: 1. polna zidna opeka On—p a) v p o g l e d u d i m e n z i j : V pogledu dimenzij mora vsak zidak ustrezati v mejah dopustnega odstopanja sledečim meram: dolžina: 250 mm, dop. odstopanje: + 8 mm širina: 120 mm, dop. odstopanje: ± 5 mm debelina: 65 mm, dop. odstopanje: ± 3 mm IZV0r dolžina _ širina < ..... debelina opeke od—do povpr. od—do povpr. od—do povpr. LRS min: 235—263 247 106—128 117 56—69 62 244—278 260 112—136 124 60—80 70 izven LRS min: 230—260 244 105—128 116 53—67 61 242—271 257 115—133 124 62—79 70 neznan min: 230—265 243 95—120 113 54—67 61 248—274 257 114—129 124 63—85 69 d) izločanje apna, e) izločanje soli, f) tlačna trdnost, g) upogibna trdnost, h) vpijanje vode, i) obstojnost na mrazu; 2. za strešnike: a) dimenzije, b) izkrivljenost in okrušenost, c) nosilnost na upogib, d) odpornost proti udarcu, e) izločanje apna, f) izločanje soli, g) obstojnost na mrazu, h) vodotesnost. Številčni pregled izvršenih preiskav je naslednji: zidna opeka strešna opeka skupno dimenzije 238 28 266 teža 237 26 263 prostor, teža 228 — 228 izkrivljenost 212 20 232 okrušenost 214 — 214 izločanje apna 153 24 177 izločanje soli 156 24 180 tlačna trdnost 493 — 493 upogibna trdnost 27 — 27 obstojnost na mrazu 103 30 133 vpijanje vode 221 27 248 nasilnost na upogib — 31 31 odpornost proti udarcu — 23 23 vodotesnost — 24 24 Število preiskav, ki ni ustrezalo predpisom: Iz vo r op ek e sk up no št ev . pr ei sk av do lž in a št ev . pr ei sk av % šir in a št ev . pr ei sk av % de be lin a št ev . pr ei sk av % LRS 85 58 68,2 55 64,6 74 87,0 izven LRS 71 48 67,6 45 63,4 64 90,2 neznan 21 18 85,6 14 66,6 15 71,5 c) i z k r i v l j e n o s t i n o k r u š e n o s t : Izkrivljenost in okrušenost zidaka se ugotavljata na 10 zidakih. Izkrivljenost se določi z vlečenjem zidaka skozi 2 paralelni steni medsebojne razdalje 70 mm. Okrušenost robov in vogalov se meri na mestu, kjer je okrušenost največja. Poedina opeka sme imeti največ 3 okrušene vogale. Maksimalna okru­ šenost sme znašati 20 mm. Število preiskav, ki ni zadovoljilo zahteve stan- darda, je naslednje: Izvor opeke skupno štev. preiskav izkrivljenost štev. preiskav % okrušenost štev. preiskav % LRS 81 43 51,3 16 19,8 izven LRS 71 37 52,1 25 35,2 neznan 20 11 55,0 11 55,0 d) i z l o č a n j e a p n a i n s o l i : Preiskava obstojnosti od vpliva izločanja apna je za zidno opeko obvezna, dočim je preiskava izlo­ čanja soli neobvezna. Učinek apna se ugotavlja na 5 preiskušancih, namočenih 24 ur z vodo in izpostavljeni 3 ure v vodni pari pri pritisku 3 atmosfer. Ker so bile za to preiskavo potrebne posode v delu, so se preiskave učinka apna vršile po PTP-7 tč. 58 t. j. zidaki so bili izpostavljeni 14 dni v pro­ storu z zasičeno vlago. Učinek soli, ki imajo tendenco cvetenja na površini, se ugotavlja na 6 polovičnih preizkušancih. Preizkušamci zasičeni z destilirano vodo se suše v sobni temperaturi 7 dni. Število preiskav, pri katerih se je izločilo apno odnosno sol, je naslednje: skupno izločanje izločanje Izvor štev. apna soli opeke apno sol štev. preiskav % štev. preiskav % LRS 57 57 8 14,0 12 21,0 izven LRS 48 54 6 12,5 9 16,7 neznan 11 12 2 18,2 3 25,0 Apno in činah. sol sta se izločila le v m anjših k oli- e) v p i j a n j e v o d e : Maksimalno dopustno vpijanje vode znaša 25 %. Izvor opeke skupno štev. preiskav vpijanje od—do vode v ' % Štev. preiskav, % ki izkazujejo večje vpijanje vode kot 25%: štev. % LRS 71 11,8—33,8 21,1 12 16,9 izven LRS 75 12,1—33,0 21,7 24 32,0 neznan 18 13,3—32,0 21,3 6 33,3 b) v p o g l e d u t e ž e i n p r o s t o r n i n s k e t e ž e : Ugotavljanje teže in prostorniinske teže jugoslo­ vanski standard za zidno opeko ne predpisuje. Prostominjska teža je tudi pri opečnih izdelkih važen kriterij enakomernosti strukture. Iz nihanja rezultatov lahko presodimo, če je bila glina enako­ merno predelana, sušena in enakomerno žgana. Teže in prostorniinske teže zidne opeke so nihale: Izvor opeke teža v kg od—do povpr. prostorninska teža v kg/idm* od—do povpr. LRS min: 2,30—3,85 3,13 1,19—1,85 1,56 max: 2,70—4,19 3,52 1,44—2,15 1,79 povpr: 2,53—3,98 3,31 1,30—2,05 1,67 izven LRS min: 2,20—3,61 2,93 1,13—1,83 1,51 max: 2,74—4,00 3,37 1,40—2,13 1,75 povpr: 2,62—3,83 3,16 1,32—1,92 1,61 neznan min: 2,46—3,54 2,89 1,15—1,71 1,48 max: 2,67—4,07 3,36 1,47—2,01 1,78 povpr: 2,64—3,81 3,13 1,36—1,82 1,62 Žaganje opeke mora biti z orodjem od karbo- runda ali pa z mehanično pilo. V kolikor tega orodja ni na razpolago se lahko lepijo cele opeke. Tlačna trdnost se preračunava na dejanski pre­ rez. Upogibna trdnost se preiskuje pri polni, votli in fasadni opeki normalnega formata. Ugotavlja se pri razdalji podpor 1 = 20 cm; sila deluje koncen­ trirano v sredini razdalje podpor. Na podporah in pri prijemališču sile se napravijo pasovi iz cement­ ne malte širine 3 cm in minimalno potrebne de­ beline. Standardne marke za zidne opeke so: 70, 110, 150, 200. Za določitev marke stavlja standard sledeče pogoje: f) v p o g l e d u t l a č n e t r d n o s t i : Trdnost opek je definirana s povprečno tlačno trdnostjo in povprečno upogibno trdnostjo kakor tudi s poedino minimalno tlačno in upogibno trd­ nostjo, ugotovljeno s serijo 5 preiizkušancev. Marka opeke je garantirana povprečna tlačna trdnost opeke v kg/cm2. Tlačna trdnost opeke se ugotavlja na 5 preizku­ šancih. Opeke se z žaganjem prepolovijo pravo­ kotno na daljši rob. Nato se polovičke zlepijo s fino cementno malto ali cementno kašo. Iz prednjega je razvidno, da ustreza glede di­ menzij, vpoštevajoč odstopanja v dolžinah, širinah in debelinah, le mali odstotek izvršenih preiskav zahtevam standarda. Vzrok prevelikim razlikam v dimenzijah je v glavnem neupoštevanje lastnosti glin, iz katerih se opeka izdeluje in neenakomerni proces sušenja; delno pa je temu vzrok tudi proces žganja samega. Vsekakor bo nujno posvetiti krčenju svežega izdel­ ka pri sušenju in žganju ter primerni izdelavi ust­ nikov večjo pozornost.' tlačna trdnost upogibna trdnost Marka v kg/cm* v kg/cm* opeke povpreč. poedina povpreč. poedina • minimalna minimalna 200 200 160 45 36 150 150 120 36 29 110 110 85 30 24 70 70 55 26 20 Tlačne trdnosti so nihale: Izvor opeke sk u p n o Štev. tlačn a trd n o st v kg/cm* p re isk av o d -d o povpr. LRS min: 21—357 122 max: 187 30—778 238 povpr: 26—520 178 izven LRS min: 10—291 123 max: 161 40—515 235 povpr: 27—380 174 neznan min: 19—232 93 max: 66 44—396 194 povpr: 37—280 139 Upogibne trdnosti so nihale: Izvor opeke skupno štev. preiskav upogibna trdnost v kg/;cm2 od—do povpr. LRS m in: 24,7—53,5 38,9 max: 19 51,8—134,8 74,2 povpr: 42,2—81,5 55,4 izven LRS min: 24,7—39,2 30,9 max: 6 37,3— 138,0 76,0 povpr: 31,3—58,0 50,0 neznan min: 17,4—28,2 22,8 max: 2 46,2— 50,5 48,4 povpr: 35,2—37,4 37,8 Razvrstitev kvalitete opeke po markah je na­ slednja: Izvor opeke M arke LRS štev. p re isk av % izven LRS štev. p re isk a v % nezn an štev. p re isk . % n e dosega 0 N_p70: i i 5,9 13 8,0 16 24,2 O n_p70: 35 18,7 28 17,4 17 25,8 On_p l 10: 51 27,3 47 29,2 18 27,3 On_p l 50: 57 30,5 40 24,9 8 12,1 On_p200: 33 17,6 33 20,5 7 10,6 Zelo pogosto je bil odločilen za uvrstitev opeke v določeno marko poedini minimalni rezultat v seriji in ne povprečna tlačna trdnost. Posledica je bila uvrstitev opeke v nižjo marko. In to pri sledečem številu preiskav: Izvor opeke LRS štev. p re isk av % izven LRS štev. p re isk a v % n eznan štev. p re isk . % 83 44,4 62 38,5 27 40,9 Skupno štev. preiskav: 187 100,0 161 100,0 66 100,0 Nihanje posameznih rezultatov v seriji je na splošno preveliko, čemur je vzrok predvsem neena­ komerno žganje. Zato je nujno odbiranje opeke. V sliki št. 1 so dane vsotne črte minimalnih, maksimalnih in povprečnih tlačnih trdnosti polne zidne opeke On—p iz slovenskih opekarn, preiskane v ZRMK v obdobju 1953—1958; v sliki št. 2 so vsotne črte za opeko iz opekarn izven območja LRS, v sliki št. 3 pa za opeko neznanega izvora. Na abscisi so nanesene tlačne trdnosti v kg/cm2, na ordinati pa število preiskav izraženo v % skup­ nega števila preiskav, ki so dosegle določeno trd­ nost. Marke opeke so izvlečene v ordinatah debelo, poedini minimumi pa debelo črtkano. Iz diagramov sta poleg kvalitetne in kvantitetne karakteristike razvidni še 2 dejstva: a) odmik vsotne črte minimalnih trdnosti od vsotne črte povprečkov je prevelik, b) spodnji del vsotnih linij je repasto podaljšan. To pomeni: z odbiranjem lahko pomaknemo vsotno linijo minimalnih trdnosti na desno, ter istočasno izboljšamo kvaliteto povprečkov. Repasti podaljši pa dokazujejo, da je možno z boljšo pri­ pravo surovin, temeljitejšim in enakomernejšim žganjem doseči višjo kvaliteto izdelkov. S samim odbiranjem odnosno klasificiranjem bi bilo možno takoj dvigniti povprečno kvaliteto zidne opeke. Zavedati se moramo, da je nosilnost zida v sovisnosti s kvaliteto opeke, iz katere je zid zgrajen. Cim boljša je opeka, tem večjo nosilnost izkazuje zid pri uporabi enake malte. Naročniki preiskav običajno niso navajali pred­ videne marke opeke. Navedba mark opeke je bila le pri sledečem številu preiskav: Izvor opeke Štev. p re isk a v z n avedbo m ark e štev . p re isk av z oz irom n a skup . Iz ražen o v % LRS 47 25,1 izven LRS 45 28,0 neznan 0 0 Ker je vsekakor zanimivo, koliko se deklarirane marke opeke ujemajo z ugotovljenimi, navajamo tudi to: Izvor opeke d e k la r ira n a m a rk a štev. p re iskav pod 70 L R S u g o tov ljena 70 110 m ark a : 150 200 200 5 _ _ _ 3 2 150 23 — 6 8 7 2 110 70 19 i 4 5 7 2 Skupno: 47 Izvo r opeke d e k la r ira n a m a rk a štev. p re iskav pod 70 izven LRS u g o tov ljena m a rk a : 70 110 150 200 200 23 _ _ 4 11 8 150 16 2 2 5 4 3 110 5 — 2 3 — — 70 1 — 1 — — — Skupna: 45 Deklarirane marke so bile torej dosežene ali presežene, izražene v % števila preiskav posamez­ nih mark. izvor opeke deklarirana marka LRS izven LRS 200 40 % 34,8 % 150 39,1 % 43,7 % 110 73,7 % 60,0 % 70 — 100,0 % Kot smo že omenili je preiskav upogibne trdno­ sti razmeroma malo. V odnosu na število preiskav tlačnih trdnosti dobimo sledeči %: Izvor opeke štev ilo p re isk av tlačn ih trd n o sti u p o rn ih trd n o sti % LRS 187 19 10,1 izven LRS 161 6 3,7 neznan 66 2 3,0 T u ć u T V * * T v KZlern1 Vsotna črta minimalnih, maksimalnih in povprečnih tlačnih trdnosti polne zidne opeke Ofl_p neznanega izvora — preiskane v ZRMK v obdobju 1953—1958. Število preiskav: 161 1 . . . maksimalne tlačne trdnosti 2 . . . povprečne tlačne trdnosti 3 . . . minimalne tlačne trdnosti Vsotna črta minimalnih, maksimalnih in povprečnih tlačnih trdnosti polne zidne opeke 0 N_ p opekarn izven LRS — preiskane v ZRMK v obdobju 1953—1958. Število preiskav: 66 1 . . . maksimalne tlačne trdnosti 2 . . . povprečne tlačne trdnosti 3 . . . minimalne tlačne trdnosti O 50 7 0 110 150 1 0 0 150 500 550 400 ----------------- i u JU m upn o si v K^/cm1 Vsotna črta minimalnih, maksimalnih in povprečnih tlačnih trdnosti polne zidne opeke N_ p slovenskih opekarn — preiskane v ZRMK v obdobju 1953—1958. Število preiskav: 187 1 . . . maksimalne tlačne trdnosti 2 . . . povprečne tlačne trdnosti 3 . . . minimalne tlačne trdnosti Ugotovljenim markam opeke ustrezajo tudi zah­ teve glede upoigibne trdnosti razen: pri opeki opekarn iz območja LRS v dveh pri­ merih (10,5 %), in sicer: On—p200 se zniža na O n—pl50, O n—pl50 pa se zniža na O n—pllO. V obeh primerih je bil odločilen poedini minimum upo- gibne trdnosti. Istotako imamo pri opeki izven območja LRS dva primera (40 %), kjer poedini minimum upogiib- ne trdnosti zniža marko opeke in to: O n—pl50 na On_pllO in On_p200 na On_pl50. Pri opeki neznanega izvora so zahteve v enem primeru ustrezne, v drugem primeru pa On—pl50 zdrkne v razred pod 70. Tudi v tem primeru je bil odločilen poedini minimum. Odnos med upogibno in tlačno trdnostjo niha v razmeroma široki meji in to za posamezne dejan­ ske marke opeke kot sledi: D ejan sk a m a rk a opek e n ih a n je m in ., m ax ., in p o v prečkov p ovpreček p o v p rečn ih v red n o sti On_p200 0,116—0,314 0,248 On_p l 50 0,170— 0,356 0,253 On- P110 0,198—0,465 0,340 On_p70 0,275—0,576 0,367 Izračunane vrednosti se nanašajo na opeko slo­ venskih opekarn. Razvidno je, da razmerje med upogibno in tlačno trdnostjo pada z boljšo kvaliteto opeke. g) o b s t o j n o s t n a m r a z u : Obstojnost na mrazu mora biti zagarantirana za marko opeke 200. Za določene namene se lahko zahteva tudi obstojnost na mrazu za opeko marke 150 in 110. Po standardu se zmrzuje 15-krat pri tempera­ turi — 15 °C; trajanje zmrzovanja in odtapljanja v vodi znaša po 5 ur. Rezultati pokažejo naslednjo sliko: sk u p n o obsto jno na m razu Izvor opeke štev . p re isk av zm rzovanj a štev. p re isk av % LRS 26 7 26,9 izven LRS 27 13 48,1 neznan 5 3 60,0 Po markah je bio stanje naslednje: Izvor opek e u g o tov ljena m a rk a o p eke LRS a b izven LRS a b nezn an a b pod On_p70 0 0 4 2 i 1 ON- P70 3 0 2 1 0 0 O n_p llO 6 1 7 3 2 1 ON_ P150 8 2 4 3 1 0 O n_p200 9 4 9 3 1 1 Skupno-: 26 26* 5 Odstotek preiskav opek, neodpornih na mrazu, dejanske marke 200 je torej: Izvor: LRS: 55,6 % izven LRS 66,7 % neznan 0,0 % 2. Votla zidna opeka On—g Votla zidna opeka On—g ima iste dimenzije kot navadna zidna opeka On—p. Debelina 104 mm je le izjema. Luknje so v obliki kroga, kvadrata, pravokot­ nika, romba — pravokotno na osnovno površino opeke. Površina poedine luknje sme biti največ 6 cm2; površina vseh lukenj pa ne manj kot 15 % osnovne površine opeke. Kvalitetne zahteve so iste kot pri polni zidni opeki O n—p. Predvidene so 3 marke: 200, 150 in 110. Preiskana opeka iz opekarne območja LRS je zadovoljila zahtevam standarda. Opeka je dosegla marko 150; na mrazu ni obstojna. 3. Fasadna polna opeka O n—f p Fasadna polna opeka ima iste dimenzije kot polna zidna opeka. Dopustno odstopanje znaša pri dolžini ± 6 mm, širini ± 3 mm, pri debelini pa + 2 mm. Izkrivljenost opeke zadovoljuje, če se jo da povleči skozi 2 paralelni plošči medsebojne razdalje 67 mm. Okrušenost sme znašati največ 20 mm, vsaka opeka pa mora imeti 1 bočno in vzdolžno stran nepoškodovano. Marki sta 200 in 150. Do­ pustno vpijanje vode znaša 18 %. Opeka mora biti obstojna na mrazu. Preiskavi izločanja apna in soli sta obvezni. V obdobju 1953—1958 so bile izvršene 4 preiska­ ve polne fasadne opeke. 3 so bile iz slovenskih opekarn, ena pa 'iz opekarne izven LRS. a) d i m e n z i j e s o n i h a l e : Izvor o p eke dolžina š ir in a deb e lin a od—do povpr. od—do povpr. o d -d o povpr. LRS min: 242—248 245 119—124 121 61—63 62 max: 250—255 252 125—126 125 63—68 66 izven LRS — 250—260 — 121—125 — 64—70 — Število preiskav, ki ni ustrezalo predpisom: Izvor p re ­ isk a v p r i p r i p r i opeke šir in i dolžin i debelin i LRS 3 i 3 2 izven LRS 1 i 1 i a ) . . . : skupno število preiskav po posameznih markah b ) . . . : število preiiiskav opek — obstojnih na mrazu * ) . . . : preiskav zmrzovanja opek opekarn izven LRS je bilo izvršenih 27; pri 1 preiskavi se ni1 ugo­ tovila tlačna trdnost. b) t e ž a i n p r o s t o r n i n s k a t e ž a : Izvor teža v kg : P ro s to r, teža v kg/idm5 opeke od—do povpr. o d -d o povpr. LRS min: 3,06—3,23 3,23 1,60—1,69 1,63 max: 3,18—3,56 3,43 1,70—1,75 1,73 poivpr: 3,14—3,42 3,32 1,66—1,71 1,68 izven LRS — 3,48—3,76 3,60 1,78—1,87 1,84 c) i z k r i v l j e n o s t i n o k r u š e n o s t : Število preiskav, ki ni zadovoljilo predpisom je naslednje: sk u p n o Izvor opeke štev. p re isk av izkriv lj enost o k ru šen o s t LRS 3 i i izven LRS 1 i 0 d) i z l o č a n j e a p n a i n s o l i : Število preiskav, pri katerih se je izločilo apno odnosno sol: Izvor opeke štev ilo p re isk a v : iz lo čan je iz lo čan jeap n o sol a p n a soli LRS 1 2 0 1 izven LRS 1 1 0 1 e) v p i j a n j e v o d e : v p ija n je vode v % Izvor opeke p re isk a v od—do p o v p r. LRS 3 19,4—23,8 21,5 izven LRS 1 — 19,2 vpijanje vode je bilo pri vseh preiskavah večje od dopustnega t. j. 18%. f) t l a č n a t r d n o s t : Tlačne trdnosti so nihale: Izvor opeke _ tla č n a trd n o s t Š tevilo v k g/;C m 2 p re isk a v . .od—do povpr. m a rk a LRS 3 min: 89—167 118 1— _ppl 50 max: 226—340 265 2— pod. O 2̂-_p p l 50 poivpr: 168—203 186 izven LRS 1 — 293—420 368 _p p 200 Dve od 3 preiskanih opek slovenskih opekam ne odgovarjata zahtevam marke. g) o b s t o j n o s t n a m r a z u : Od 3 preiskanih opek slovenskih opekarn sta bili 2 preiskavi neobstojni na mrazu. Opeka opekarne izven LRS je bila obstojna na mrazu. a) d i m e n z i j e : 4. Fasadna votla opeka On—fš Za fasadno votlo opeko veljajo iste kvalitetne zahteve kot za polno fasadno opeko. Za to vrsto opeke je predvidena izjemno tudi debelina 104 mm z dopustnim odstopanjem + 3 mm. Oblika in veli­ kost lukenj: kot pri votlakih — blokih Ob- V obdobju 1953—1958 fasadna votla opeka ni bila v preiskavi. 5. Porozna opeka O n—Por Za porozno opeko predvideva standard iste di­ menzije in kvalitetne zahteve kot za normalno zid­ no opeko razen: marka znaša 50 s pojedinim mini­ mumom 40 kg/cm2, prostorniinska teža opeke sme biti maksimalno 1200kg/m3; vpijanje vode se ne predpisuje; preiskave izločanje apna, soli in obstoj­ nosti na mrazu so neobvezne. Porozna opeka je lahko tudi votla; oblika in velikost lukenj kot pri votli zidni opeki On—g. V obdobju 1953—1958 porozna opeka ni bila v preiskavi. 6. Normalni zidni bloki Ob—n Standardne dimenzije blokov so sledeče: dolžina: 188 mm, 250 mm in 380 mm; dopustno od­ stopanje: ± 3 %. širina: 120 mm, 250 mm in 380 mm; dopustno odsto­ panje: + 4 %. debelina: 104 mm, 142 mm in 219 mm; dopustno od­ stopanje: ± 4 %. Oznažba blokov: Ob—n 38 X 25 14 dolžina X širina debelina Oblika lukenj je poljubna; premer okrogle luk­ nje sme biti maksimalno 20 mm; širina luknje pa maksimalno 15 mm. Površina poedine luknje največ 6 cm2. Izkrivljenost se tolerira do 1,06-kratne višine. Okrušenost zadovoljuje pri pogojih kot pri nor­ malnih polnih zidakih. Preiskava izločanja apna je obvezna, preiskava izločanja soli pa neobvezna. Maksimalno dopustno vpijanje vode znaša 25 %. Standardni marki sta: 150 in 110. Odpornost proti mrazu se zahteva po potrebi za kvaliteto 200. V obdobju 1953—1958 so bile izvršene 3 preiska­ ve normalnih zidnih blokov in to iz slovenskih opekarn. Označba blokov: 2 bloka: Ob—n 1 blok: Ob—n 25 X 12 14 25 X 25 14 Rezultati so naslednji: dolžina od-do povpr. širina debelina od—do povpr. od—do povpr. Ob—n 25 X 12 min: 243—249 246 115—119 117 127—140 134 14 max: 250—250 250 118—121 120 138—148 143 Ob—n 25 X 25 14 253—263 — 246—253 — 134—142 — O d sto p a n je d eb e lin O b—n je preveliko; 25 X 25 25 X 12 14 pri oblaku Ob—n 14 pa je preveliko odstopanje v dolžim, b) t e ž a i n p r o s t o r n i n s k a t e ž a : , „ , p rosto r, teža teža v kg v kg/;dm3 od—do povpr. od—do povpr. Ob—n 25 X 12 min: ----- -------- max: 14 povpr: 5,33—5,74 5,96—6,04 5,73—5,95 5,53 6,00 5,83 1,34—1,37 1,39—1,62 1,37—1,52 1,36 1,51 1,43 Ob—n 25 X 25 9,68—10,09 9,93 14 c) i z k r i v l j e n o s t i n o k r u š e n o s t s t a b i l i p r e i s k a n i s a m o p r i 1 b l o k u Ob—n 25 X 12 14 i n z a d o v o l j u j e t a p r e d p i s o m . d) p r e i s k a v a i z l o č a n j a a p n a i n s o l i se j e i z v r š i l a p r i v s e h t r e h b l o k i h ; a p n o i n s o l s e n i s t a i z l o č i l a . e) t l a č n a t r d n o s t : t lačn a trd n o s t v kg/icm2 m a rk a od—do povpr. O b—n O b—n 25 X 12 . 14 25 X 25 14 min: 73—80 m ax: 109— 161 povpr: 87—123 38—64 Glede trdnosti bloki ne odgovarjajo predpisom, a) d i m e n z i j e : f) v p i j a n j e v o d e : 25 X 12 O b—n 14 : 19,0—21,1 %, povprečno: 20,1 %. n 25 X 25' . O b- n — — 17,5 ' ° ' Dopustno: 25 %. g) o b s t o j n o s t n a m r a z u se j e u g o t o v i - 25 X 12l a I X p r i b l o k u Ob—n- n e o b s t o j n i na m r a z u . 14 ; b l o k i so 77 dva bloka 135 pod 110 102 53 pod llO 7. Fasadni zidni bloki Ob—f Standardne dimenzije so iste kot pri normalnih zidnih blokih. Dopustno odstopanje v dimenzijah znaša + 2,5 %. Izkrivljenost zadovoljuje če ne prekorači 1,04- kratno višino. Dopustna globina na okrušenem me­ stu znaša 20 mm; blok sme imeti največ 3 okrušene vogale. Preiskavi izločanja apna in sold sta obvezni. Dopustno vpijanje vode znaša 18 %. Bloki morajo biti obstojni na mrazu. Bloki morajo izkazovati marko 2 0 0 . V obdobju 1953—1958 fasadnih zidnih blokov Ob—f ni bilo v preiskavi. 8. Bloki z vzdolžnimi luknjami Ob—u Standard predpisuje iste kvalitetne zahteve kot za normalne zidne bloke O b—n razen v marki, ki znaša 60 kg/cm2 s poedinim minimumom 50 kg/cm2. Oblika in dimenzije lukenj so poljubne; mini­ malna debelina zunanje stene mara biti 15 mm, med luknjami pa 10 mm. Rezultati so naslednji: O značba b loka štev. p re isk av dolž ina š ir in a od—do povpr. od—do povpr. d ebelina od—do povpr. O b—u 25 X 12* LRS 3 min: 245—250 250 114—122 117 61—66 63 14 m ax: 258—268 259 118—122 122 65—69 67 izven LRS 2 min: 238—248 243 117—118 118 58—62 60 25 X 12 max: 251—254 253 121—123 122 62—64 63 O b—u LRS 1 248—252 140—141 125—13014 O b—u 25 X 15** LRS 1 235—264 148—156 79—8310 O b—u 25 X 52 LRS 9 min: 235—258 249 238—258 248 113—142 130 14 max: 250—274 261 248—265 258 124—147 136 neznan 2 min: 255—258 257 251—253 252 124—123 123 m ax: 264—262 263 256—263 260 127—130 129 O b—d 38 X 25 LRS 2 min: 380—401 391 243—243 243 129—130 130 14 max: 409—412 411 248—249 249 134—135 135 * debelina na standardna ** šiirina n i standardna Odstopanja so prevelika pri sledečem številu p r e is k a v : O značba b loka Izvor dolžina šir in a debelina O b—u 25 X 12 LRS 2 2 26,5 iavein LRS 1 0 1 O b—u O b—u 25 X 12 14 25 X 15 LRS LRS 0 1 1 0 1 110 O b—u 25 X 25 LRS 6 6 6 14 neznan 2 1 2 P1cq O 38 X 25 LRS 2 0 214 b) T e ž a i n p r o s t o r n i n s k a t e ž a : d) i z l o č a n j e a p n a i n s o l i : Število preisksv pri katerih se je izločilo apno odnosno sol je naslednje: O značba b loka Izvor sk u p n o štev. p re isk a v ap n o sol o £ a " 0 ca s.ts g . -M C 0B’om o g > o D ■° C CÖ • O b—u 25 X 12 LRS6,5 laven LRS O b—u 25 X 12 14 25 X 15 LRS LRSO b—u 14 25 X 25 O b- u 14 LRS neznan O b—u 38 X 25 LRS14 4 16,6--22,2 19,4 0 2 11,4--27,2 19,3 1 1 — — 17,7 0 1 — — 16,0 0 7 12,2--20,6 17,3 0 2 16,6--17,2 16,9 0 2 19,9--23,2 21,6 0 rpi j' f) v p o g l e d u t l a č n e t r d n o s t i : O značba b loka o > tlačn a trd n o st > U Izvor g v kg/cm 2 a coo & P-H M od—do povpr. > ‘S 2 &X/3 •£ OJ'Ö m ^ 0 yji 25 X 12 Ob—u 6,5 LRS 7 min: 11—64 36 6 m ax: 21—98 58 žizven povpr: 16—76 45 LRS 4 min: 28—55 44 2 m ax: 53—86 71 povpr: 38—72 56 neznan 1 — 41—99 66 Ob- tj 25 X 12 LRS min: 17—30 2414 2 2 m ax: 36—43 40 povpr: 26—37 32 Ob_ u 25 X 15 LRS 1 — 40—79 6210 25 X 25 1 TcqO 14 LRS 13 min: 14—51 34 12 m ax: 21—106 57 povpr: 18—74 45 neznan 2 min: 18—26 22 2 m ax: 37—58 48 povpr: 32—46 39 Ob—u 33 X 25 LRS 3 min: 19—47 29 314 m ax: 38—106 61 povpr: 28—80 46 Iz zgornjega pregleda sledi, da votlaki z vzdolž­ nimi luknjami na splošno v pogledu tlačne trdnosti ne ustrezajo. g) o b s t o j n o s t n a m r a z u : štev ilo O značba b lok a izvor sk u p n o štev ilo p re isk a v p re isk a v b lo k o v ob sto jn ih n a m razu 25 X 12 O b—u 6 ,5 L R S 2 1 i z v e n L R S 2 2 25 X 25 O b—u 14 L R S 4 2 9. Radialna opeka Or Radialna opeka je polna ali z luknjami; celotni prerez lukenj sme znašati maksimalno 1 2 % cele osnovne površine. Označba radialnih opek: n. pr. Or2502 X 90 t. j. Or dolžina veličina (notranja širina 1 2 0 mm) X debelina. O značba dolžina označba v m m velič ine debelina v m m šir in a v m m zu n a - n o tra ­ n ja n ja O r 2501 1 65 140 O b 25 0 2 25 0 2 i n 16 0 120 O r 2503 3 90 100 O r 2001 1 65 150 O r 2002 200 2 i n 160 135 O r 20 0 3 3 90 120 O r 1501 1 65 in 150 O r 1502 150 2 90 160 130 O r IOOI 1 65 in 150 O r 1002 100 2 90 160 130 Dopustno odstopanje:: ± 3 % ± 3 % ± 3 % ± 3 % Izkrivljenost: zadovoljuje če se opeka lahko povleče skozi 2 paralelni steni medsebojnega raz­ maka 67 odnosno 92 mm. Okrušenost: maksimalna globina na okrušenem mestu sme znašati 20 mm; vsaka opeka mora imeti eno vzdolžno in bočno stran nepoškodovano. Preiskava izločanja apna je obvezna, izločanja soli pa je neobvezna. Standard predvideva 2 kvaliteti: a) normalna kvaliteta 150 : povprečak 150 kg/cm2, poedini minimum 125 kg/cm2. b) višja kvaliteta 200 : povpreček 200 kg/cm2, po- edind minimum 170 'kg/cm2. Vpijanje vode: a) normalna kvaliteta: maksi- no 25 % b) višja kvaliteta, maksimalno 20 % Radialna opeka mora biti obstojna na mrazu. Preiskana radialna opeka je bila sledečih for­ matov: 3001, 3002, 2501, 2502, 2001, 2002, 1501, 1502, 1001 in 1002. Opeka formata 3001 odnosno 3002 ni standardizirana. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo nava­ jati rezultatov. V primerjavi s standardom dobimo sledečo sliko preiskane radialne opeke: V pogledu dimenzij ni niti ena preiskana opeka ustrezala zahtevam standarda; 45 % preiskav izka­ zuje večjo izkrivljenost od dopustne; 25 % preiskav pa ne zadovoljuje v pogledu okrušenosti. Apno se je izločilo pri 18 % števila preiskav, sol pa pri 75 %. Vpijanje vode ni bilo pri nobeni posamezni pre­ iskavi, upoštevajoč doseženo kvaliteto, prekora­ čeno. Sumarno je kvaliteta radialne opeke sledeča: Izvor: sk u p n o štev. p re isk av pod M-150 štev . p re isk a v '° pod M-150 Štev. a p re isk a v '° pod M-£00 štev . a p re isk a v ' LRS 16 (42,1 %) 0 0,0 3 18,8 13 81,2 izven LRS 15 (39,5 %) 7 46,6 4 26,7 4 26,1 neznan 7 (18,4 %) 3 42,9 0 0,0 4 57,1 skupno: 38 (100,0 %) 10 26,3 7 18,4 21 55,3 P o m arkah je stan je o b sto jn osti n a m razu nasled n je: M arka opeke: opeka je : o d p o rn a n e o d p o rn a Izvor opeke skupno štev. p re isk av pod M-150 štev . v oi p re isk av ‘° pod M-150 štev. p re isk av '° pod M-150 štev . « p re isk av LRS 14* 7 : 4 63,6 : 36,4 0 : 2 0,0 : 100,0 _ _ izven LRS 12 3 : 1 75,0 : 25,0 3 : 0 100,0 : 0,0 5 : 0 100,0 : 0 neznan 5 3 : 0 100,0 : 0,0 — — 2 : 0 100,0 : 0 * pri eni preiskavi manka opeke ni b ila ugotovljena. B. ANALIZA REZULTATOV STREŠNE OPEKE Predpisane dimenzije, dovoljena odstopanja, kvalitetne zahteve po standardu: a) d i m e n z i j e : dim enzije in dovoljena o d sto p a n ja v m m dol­ žina širin a debe­ lin a dol­ žina debelina n o sa : o sta le zah tev e ; 1. navadni 380 180 14 40 14 mm, nos je za- strešnik ± 7 ± 3 + 1 ± 2 rezan za 1 m m po- alt bobrovec — 3 ševno navznoter. Ožja stran zaofole- na z R = 180 mm ali R = 100 m m 2. zarezni 400 218 14 40 vtoc je g lobok m in. strešnik ± 8 ± 4 + 1 ± 2 6 mm; preklop je — 4 širok 20 mm; šir i­ na rebra 6—8 mm 3. stiskan 400 218 12 — vtor je g lobok min. in 6 mm; enojni, pre- strešnik ± 10 238 ± 3 klop je širok 20 ± 4 mm, dvojni pa 40 mm, širina rebra 6—8 mm; v vzdolž­ ni sm eri je pre­ k lop dolg m in. 70 mm; višina nosa min. 2 mm; nos ali 2 nosa sta zare­ zana za n ajveč 3 m ilim etre dim enzije in dov o ljen a o d sto p a n ja v m m dol­ žina širina debe­ lina dol­ žina 4. slem anjak 400 200 14 90 in žlebak ± 1 0 154 ± 2 67 ali korec ± 4 ± 2 5. slem enjak z v to r o m 380 250 10 115 ± 8 210 ± 4 ± 2 96 b) i z k r i v l j e n o s t i n o k r u š e n o s t bobrovec: zarezniik: stiskan strešnik: slem enjak: ploskev m aks. 5 m m make. 6 mm m aks. 5 mm m aks. 6 mm bočni rob maiks. 2 mm m aks. 2 mm maiks. 2 m m m aks. 6 mm Vtori, nosovi, neprekl opij ene površine strešnika ne smejo biti poškodovane ali počene. Vogali pod prekopi smejo imeti poškodbe le 1 om v smeri dalj­ šega roba. c) n o s i l n o s t n a u p o g i b : razd a lja p odpor n o siln o st povpr. n a upogibu m in im alno bobrovec zarezni in 1 = 25 cm 75 kig 60 kg stiskan strešnik 1 = 30 cm 110 fcg 90 kg slem enjak 1 = 30 cm 150 k g 120 kg a) d i m e n z i j e s o n i h a l e : V rsta s tre šn ik a izvor d o lž in a : od—do povpr. širina od—do povpr. debelina o d -d o povpr. dolž. nosa o d -d o povpr. bobrovec: LRS min: 385—390 388 185—193 189 13—15 14 28—52 37 m ax: 390—395 393 189—195 192 13—17 15 37—54 42 zarezni strešnik: LRS min: 370—408 389 201—221 215 13—24 20 29—48 40 m ax: 388—412 399 218—229 222 20—28 23 38—54 45 stiskan strešnik: LRS m in : 385—393 389 220—221 221 28—30 29 — — m ax: 396—405 401 230—233 232 29—33 31 — — izven LRS miin: 382—398 388 216—231 221 20—27 22 29—30 30 m ax: 387—404 397 220—237 229 30—35 32 33—34 34 neznan min: 404—405 405 204—238 221 __ — — __ max: 402—423 422 244—245 245 — — — — slem enjak LRS m in: 440—447 444 172—172 172 — 15 66—73 70 max: 452—453 453 183—196 190 — 19 72—86 79 slem en jak z vtorom LRS min: 356—375 366 204—208 206 — 19 — — m ax: 365—386 375 223—227 225 — 21 — — Število preiskav, ki ni ustrezalo predpisom: V rsta s tre šn ik a izvor sk upno p re isk av štev. d o lž in a : štev . p re - v % iskav širin a štev. p re - v % iskav d eb e lin a štev. p re - v % iskav dolž. štev . p re ­ isk a v no sa v. % bobrov ec: LRS 4 4 100,0 4 . 100,0 2 50,0 4 (H 100,0 preis.) zarezni strešnik: LRS 12 8 66,7 9 75,0 12 100,0 10 91,0 stiskan strešnik: LRS 2 1 50,0 2 100,0 2 100,0 — — izven LRS 4 2 50,0 3 75,0 4 100,0 — — neznan 2 2 100,0 2 100,0 2 100,0 (l. preis.) — v išina slem anjak: LRS 2 2 100,0 2 100,0 1 100,0 (1. preis.) 2 100,0 slem enj ak z vto-rom : LRS 2 1 50,0 2 100,0 1 100,0 — — d) o d p o r n o s t p r o t i u d a r c u : nosilnost proti udarcu železne krogle težke 500 g, ki se spusti z višine 20 om se ugotavlja na 5 pre- iskušancih. Najmainj 4 strešniki morajo vzdržati udarec 500 g z višine 20 cm. e) v o d o t e s n o s t s t r e š n e o p e k e se u g o ­ t a v l j a n a 5 k o s i h . Višina vodnega stebra znaša 50 mm računajoč od najgloblje točke strešnika; najvišja točka streš­ nika pa mora biti prekrita vsak 10 mm; opazovanje se vrši 6 ur. Stopnjo propustnosti dobimo, če opazovano dobo 6 ur podelimo s časom, M je poteklo od nalivanja vode do začetka kapanja. Stopnja propustnosti mora biti v povprečku naj­ manj 3, poedini minimum ne manjši od 4. f) s t r e š n i k i m o r a j o b i t i o b s t o j n i na m r a z u . Po 15-feratnem zmrzovanju pri temperaturi — 20 °C se preizkušanec ne sme luščiti, razpadati itd. Izguba na teži posameznega preizkušanca ne sme biti večja od 2 %. g) s t r e š n i k i n e s m e j o u t r p e t i p o š k o d b z a r a d i v s e b n o s t i a p n a . V pogledu soli zavisi presoja od množine izlo­ čene soli. V primerjavi z veljavnimi predpisi dobimo sle­ dečo sliko: Tudi pri preiskani strešni opeki je stanje odsto­ panja od standardnih dimenzij pereče. b) t e ž a : Ugotavljanje teže strešnikov standard ne pred­ pisuje. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnriiiiiiiiiiiiitimiiiiiiii^ s St u d i j e m s t r o k o v n i h i n ZNANSTVENIH PROBLEMOV PRI­ SPEVAMO K NAPREDKU GRAD­ BENIŠTVA Š ill ll l i lM tll l l ll l l lillllllM I lilllllllllllililllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllH IlllM llllllliillllllU lllllllllllllllllllllllt llllllllilll^ V rsta izvor štev. teža v kgs tre šn ik a p re isk av od—do povpr. ■bobrovee LRS 4 min: 1,45—1,85 1,70 m ax: 1,49—1,99 1,79 povpr: 1,47—1,94 1,76 zarezni strešnik LRS 12 min: 1,86—2,57 2,42 m ax: 2,01—2,74 2,40 povpr: 1,95—2,62 2,26 stiskan strešnik LRS 1 — 2,27—2,42 2,33 izven LRS 4 min: 1,92—2,61 2,26 m ax: 2,06—3,30 2,61 povpr: 2,01—2,74 2,39 neznan 2 min: 2,57—2,79 2,68 m ax: 3,04—3,14 3,09 povpr: 2,82—2,83 2,83 -slemenj ak LRS 2 min: 2,18—2,11 2,19 m ax: 2,55— 2,78 2,67 povpr: 2,32—2,51 2,44 slem enj ak z vtor-om LRS 2 m in: 1,76—2,90 2,33 m ax: 2,00—3,08 2,54 povpr: 1,88—2,99 2,44 c) i z k r i v l j e n o s t p l o s k e v i n r o b o v : Š te v ilo preisk av , k i n i za d o v o lj ilo p red p ise: V rsta izvor izk riv ljen o s t sk u p n o p lo sk ev in robov štev. s tre šn ik a p re isk av st.eY*p re isk a v v % bobrovee: LRS 3 3 100,0 zarezni strešnik: LRS 11 10 91,0 stiskan strešnik: LRS 1 0 0,0 izven LRS 4 3 75,0 neznan 1 1 100,0 d) n o s i l n o s t n a u p o g i b : število V rsta strežnika izvor skupno štev. nosilnost na upogib v kg preiskav, ki ne zadovolj. predpise preiskav štev. od—do povpr. pre­iskav v % bobrovec: LRS 4 m in: 60—100 71 i 25,0 m ax: 83—186 141 i povpr: 73—140 113 zareznik: LRS 14 m in: 60—280 137 4 28,6 m ax: 124—375 211 povpr: 94—299 170 stiskan strešnik: LRS 2 m in: 123—155 139 0 0,0 m ax: 295—300 298 povpr: 184—203 194 izven LRS 4 min.: 82—140 108 2 50,0 m ax: 126—187 156 povpr: 107—159 130 neznan 2 min: 50—157 104 1 50,0 m ax: 200—230 215 povpr: 150—174 162 slem enj ak: LRS 3 m in: 200—297 239 0 0,0 m ax: 330—451 397 povpr: 266—370 320 neznan 1 _ 290—385 336 0 0,0 slem enj ak zvtorom : LRS 2 m in: 145— 155 150 0 0,0 m ax: 200—215 208 .povpr: 171—182 177 e) o d p o r n o s t p r o t i u d a r c u : g) o b s t o j n o s t n a m r a z u : Vsi preiskani strešniki zadovolje zahteve stan­ darda. Preiskava se je ugotovila pri sledečem številu strešnikov: V rsta s tre šn ik a izvor štev . p re isk a v o d p o rn o sti p ro ti u d a rc u bobrovec LRS 4 zarezni strešnik LRS 12 stiskani strešnik LRS 2 izven LRS 5 f) v o d o t e s n o s t : Število preiskav, pri katerih strešnike ni možno oceniti za vodotesne, je bilo naslednje: Vrsta strešnika izvor skupno štev. preiskav strešniki niso bili vodotesni Št/T- v % preiskav '° bobrovec LRS 5 0 0,0 zarezani strešnik LRS 11 0 0.0 stiskan strešn ik LRS 2 0 0.0 stiskan strešn ik izven LRS 4 2 50,0 slemena ak neznan 1 0 0,0 slem enj ak e vtorom LRS 1 0,0 0,0 S k u p n o: 24 2 8,3 Število preiskav, pri katerih strešnike ni možno oceniti za obstojne na mrazu, je naslednje: Vrsta strešnika izvor skupno štev. preiskav strešniki niso bili obstojni na mrazu štev. & preiskav /0 bobrovec LRS 5 0 0,0 ■zarezni strešnik LRS 13 3 23,1 stiskan strešnik LRS 2 0 0,0 izven LRS 5 0 0,0 neznan 2 0 0,0 slem enj ak LRS 2 1 50,0 slem en jak z vtorom LRS - 1 0 0,0 Skupno: 30 4 13,3 H M iiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM M iiiiiM iiiiiiiim iiiiiiiiM iiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin n iiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiii'= V ZAMENO ZA GRADBENI VEST­ NIK PREJEMAMO 42 INOZEMSKIH STROKOVNIH REVIJ - NA RAZ­ POLAGO SO VAM V UREDNIŠTVU: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 15 '%IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi~' h) i z l o č a n j e a p n a i n s o l i : i) v p i j a n j e v o d e A p n o o d n o sn o so l sta se iz lo č ila pri n a sled n jem V p ija n je v o d e p o stan d ard u n i p red v id en o . š te v ilu p re isk a v : V rsta štev . V p ija n je vode v % sk u p n o izločan je iz ločan je s tre šn ik a p re isk a v od-do povpr. štev. ap n a soli s tre šn ik a izvor p re isk av štev . štev. bobrotvec LRS 5 15,0—20,1 17,1 apno sol p re - v yiskav isk a v zarezni strešn ik LRS 12 14,5—12,6 18,3 bobrovec LRS 5 4 0 0,0 0 0,0 stiskan zarezni strešn ik LRS 1 -- -- 18,5 strešnik LRS 11 12 2 18,2 8 66,7 izven LRS 4 10,4—23,9 16,9 stiskan neznan 2 14,7—17,7 16,2 strešnik LRS 2 2 0 0,0 0 0,0 slem enjak LRS 2 16,1—21,3 18,7 izvein LRS 4 4 1 25,0 2 50,0 slem enjak slem en jak LRS 1 1 0 0,0 0 0,0 z vtorom LRS 1 -- -- 16,6 slem en jak z vtorom LRS 1 1 0 0,0 0 0,0 P r i p r im erja v i z 'm aksim aln im d o p u stn im v p i- Skupno: 24 24 3 12,5 10 41,7 ja n jem v o d e za z id n o fa sa d n o o p ek o p o v p rečk i u streza jo ; n ek aj p o sa m ezn ih .rezu ltatov p a izk azu j e S o l in a p n o sta se iz loč ila le v m a n jših k o lič in ah . n ek o lik o v eč jo v o d o v p o jn o st. Lesno industrijsko podjetje Ljubljana Izdeluje serijsko tipizirana vrata v treh dim enzijah širine 61, 71 in 81 X 195 cm. Ta tip vrat je suhom on- tažni, to je vrata se m ontirajo na zgradbi, ko so že v sa ostala, obrtna dela na zgradbi končana. Vrata so odlične k valitete in najcenejša. — Izdelujemo: pa tudi vrata z ob ičaj­ nim i klasičnim i podboji vseh dim en­ zij po naročilih in najn ižjih cenah. — Poleg vrat proizvajam o še vrste parketov in lam eln i parket, kom ad­ no pohištvo, furnir, lesno embalažo, lesno moko, bakelitno maso in bake­ litne izdelke. V se inform acije za nabavo navedenih izdelkov dobite v kornere, oddelku LIP, Ljubljana, Parm ova 37. Racionalizacija transporta opeke Vprašanju transporta opeke dosedaj nismo pri nas posvečali dovolj pažnje. Že približni računi pa kažejo, da znašajo povprečni stroški transporta in manipulacije 1 'komada opeke pri dosedanji opremi in organizaciji dela oikoli 3,50—3,75 din. Za eno stanovanja, za katerega uporabimo n. pr. 15.000 komadov zidakov, znaša ta strošek preko 50.000 dinarjev; če preračunamo te stroške samo za obseg stanovanjske izgradnje v merilu LR Slovenije vidi­ mo, da sega v več sito milijonov dinarjev, in to letno. Tradicionalne metode transporta opeke, ki so se obdržale do 'današnjega dne, imajo svojo osnovo v nekdanji slabi opremljenosti opekam in gradbe­ nih podjetij, v razdrobljenosti gradenj, v razme­ roma manjših gradnjah na sploh itd. Po' osvoboditvi,, še posebno pa v zadnjem čaeiu, se je situacija v mnogočem bistveno menjala. Vse bolj se teži k organizaciji velikih gradilišč, opekarne in podjetja izpopolnjujejo opremo, se mehanizirajo, pojav velikih investitorjev pa daje možnosti 'načrt­ nejše razporeditve gradbenih del. V teh pogojih je gospodarsko skrajno neodgo­ vorno, če možnosti, ki jih ti pogoji sedaj dajejo, ne izkoristimo prav pri perečem problemu organiza­ cije masovnih transportov — kar posebno velja za transport opečnih izdelkov (ali žlindrinih odnosno, blokov iz lahkega betona). Idealno bo možno ta problem rešiti v okviru gospodarske kooperacije med gradbenimi 'izvajalci in opekarnami in je prav to tudi važen moment, ki narekuje takšno sodelovanje kot ekonomsko nujno. I. V tujini je preizkušenih v praksi že več načinov racionalne organizacije transporta opeke.* Osnovne metode so naslednje: — opeka se veže v poveze po 50 komadov z jekle­ nim trakom. Ti povezi se lahko nakladajo na razne načine: z žerjavi (več povezov skupaj), z vili­ čarji ali z dvižnimi vozički (Hubwagen) pa tudi enostavno s posebnimi samokolnicami. Razkladanje s kamiona se vrši lahko na isti način. Žerjav mora biti v tem primeru opremljen 9 hidravličnimi, posebej za te potrebe konstruira­ nimi primoži. Sistem je zelo dober in praktičen, ker so povezi razmeroma lahki in dovoljujejo uporabo raznih na­ kladalnih in ražkladalnih naprav. Določene težave predstavljajo samo vezanja opečnih snopov, ker je trak razmeroma drag in se verjetno ne hi mogel večkrat uporabiti. Za natezanje traku bi se lahko uporabila »Cylktop« naprava. (Cena okoli 30.000 dinarjev.) Ta sistem je predvsem v uporabi v Angliji. — Drug sistem je prevažanje opeke na paletah z ah brez posod. Na lesen podstavek v merah 120 X 80 cm se na­ loži po 150 'Opek. Ti slopi se nakladajo s posebnimi preaniičnimi dvigali — tkzv. viličarji, na avtomobile. Opeka se razklada lahko' spet z viličarji na isti način, ali pa z žerjavi. V tem primeru potrebujemo še železno posodo, ki se nasadi na paleto odnosno slop, da se pri transportu v višino ne strese. Z žerjavom lahko na ta način transportiramo opeko direktno iz kamiona zidarjem na delovno mesto na objekt. Sistem ima to prednost, da, je zelo enostaven in da ga lahko uresničimo, brez večjih težav z lastnimi napravami,. Primeren je samo za večja gradbišča, ker so slopi težji in je efco