Albin Cebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) Zakai ne bi nustili. da bi nčenec živel ob imenovaniu tcr tako nnsil snovania dalfe časa v isebi ter si na ta način boh orilastil zaznamovania. Mera doelobitve ip na sarna nb spbi umevno odvisna od materiiala: ra^unamo oač z učenci z višio in nižio stonn;r> nadarienosti. Ko zapusti učenec obrtno šclo, potem vemo, da zaplove. Njegova prva upnraba je priučenost. Čimbolj smo ga oživeli, tembolj bo živel v natančnosti, ki je mati vsakega obrta. Sposoben bo za na- dalinja izpopolnievania ker ima visai na eni strani ostro razvit samosvoj čut ustvarjanja, drugi se bodo pa razvijali paralelno, saj mu je znana že v megli nekaka direktiva. Potrdimo, da se je prilil močen žarek v učenčevo dušo, kateri ga bo vodil v upanju — in sicer: sani bo že lahko sodnik, sam tehtnica. Tudi narod, kateri je vajen kristalizirati se, poglabljati, najti sebe in svet, bo stopil lahko vzporedno s sosednjimi! Res, zapeljala nas je tako na dolgo pot rnalenkost, ki ni malenkost, ampak globokorodeča se snovanja v učenčevi duši. katera bq y nadaliniih letih res nekai zmožna ustvariti, kajti obzorje ji je že precej razmahnjeno. V tch letih je moč in volja trdnejša kot kedaj poprej, toraj smemo trditi, kar nam pričajo in potrjujejo tudi izdelki — kajti le gola teorija še ni življenje, da so že na visoki poti samo- svojih ustvarjanj, natančni glede okusa izbora. 2. Dobliče. Šolska mladiiia iz Doblič ie priiredila razstavo svoiib del v Drostrani učilnici. lzdelki so zadobili svoie mesto na šolskih klopeh miz.i omari ter na stenab tako. da so izdeliki kar zaieli dedalce med katerirni smo zasledili deco in odrasle Pa tudi uritelistvo sp i> nrecei udeležiln te?a poseta. ki ie ueibalo, ocenievalo in nsmerialo dela. Po končanem oeledu ie še deca katera ie bila ostala v šoli. inemorirala nekai mičnih dvocovorov. potem smo pa od.šl,i na vrt v hladno senco ter tam ostali skorai do solnčneefa zatona. Če se v duhu notooimo v izdelke. oovrnemo v ono leoo sobo kier ie razstavlien vseletni trnd vse?a razreda, kier so udcistvovalp modre irlavice wo- ip načrte. katerp so snovale v elavi po teden dni in še več moramo Dreštevati vsa dela r. zadovolistvom. V izdelkih vidimo da leži trud. ustvariti nekai. kar bo res odeovanalo znT^amenovanin- v vsei popolnosti snaei in ličnostr, dri žari \7, niih oeeni liubezni do dela. katerr ie orižean v mladib srčecib ter se vedno boli razžaria in oblaeodaria učenca z vedno novim razvitkom tako d'a velikokrat. ka preeliedaimio uičenčeva dela ob skleDn šolskeea leta ter iih pnimeriamo z začetkom vidim« poDolnoma druecea- preroieneea: senca se ip vtelesila iti v telesu se ie prižealo ž.ivlienie. da bo sDOsoben rps nekai ustvariti kaiti človek ima večie veselje s šp tako drobno stvario oe to izdela sam. kakor pa z drueo katern si ip pridobil na kak drutr način. (Dalje prih.)