List 18 m v • lecaj LVI. » obrtniške in národně i • , Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". Izubijani 6. mai a 1898. tto&it.átdtů t..........................................................................................................»•»»:& Politiški oddelek. .....fr Razlika v nazorih je torej jako velika, tako velika, da se po naših mislih ne bo dala premostiti. Po naši sodbi ni upanja, da se doseže v jezikovnem odseku tisto porazumljenje, katero je potrebno, da se začno priprave varstvo narodnostnih manj sm dunajském parlamentu razpravljajo o jezikovnem vprašanji. Zanimiva je ta razprava, ki se naslanja na izjavo ministerskega predsednika grcfa Thuna, največ zategadelj, ker je přinesla pojasnilo, kako sodita o jezikovnem vprašanji tište dve stranki, kateri so Slovani smatrali za najpravičnejši, namreč protisemitje in nemška katoliška ljudska stranka. Po pojasnilih princa Lichten- steina in barona Dipaulija je vse nemštvo v Avstrija je- hegemo- • ^^^^ li H Pl SI ' " Wm ^^^^ ■ "B ■'HjTvsI r ^ _ "" i nija, da morajo Slovani biti deležni manjših pravic kakor dino v tem, da gre nemškemu narodu popolna Nemci. Facit razprave je : Nemci so vsi v tem, kar zahtevajo, samo niso jedini, kako vlado prisiliti, da prekliče jezikovne naredbe za Češko « in Moravsko. Jedni za uredbo jezikovnega vprašanja. Ako se vladi tudi ■■■■■■■■.....I.....■■■■■Hi p<>- sreči, pridobiti vse stranke, da odpošljejo svoje zastop-nike v jezikovni odsek, s tem še nikakor ni rečeno, da E bodo imela posvetovanja tega odseka kak pozitiven uspeh. Debatiralo se bo gotovo mnogo, ali da se samo glede kompetence doseglo porazumljenje, tega ne verjamemo, kaj še, da bi se stranke porazumele o podrobnostih. Tudi slovénski poslanci so, kakor se kaže, te ga mnenja, da se obséžni kompleks vprašanj, za katerih re šitev se gre,;ine rešiti v državnem zboru, pač pa s> dijo da se i 4 doseči porazumljenje mej strankami f 'm ■ ^Z * V «r » f ' I - • *»,« glede načel v varstvó narodnostnih manjšin. Vsaka strana . . 4 ^ ' . - . % . . ' I __. . » .. ' — 1 ^ B. ima kje varováti kake manjšine, katere so v nevarnosti - i ■ K § • % • ♦ M. Ha" * in katerih pravice in eksistence je treba zavarovati za * nočejo odnehati od obstrukcije slučaj da se jezikovno vprašanje prenese iz državnega vstopiti v jezikovni zbora v deželne zbore. Čehi in Poljki imajo take manj odsek, dokler se naredbe ne prekličejo, drugi pa s tem radikalizmom niso zadovoljni. šine v Šleziji, Poljaki tudi v Bukovini, Nemci ne da so na Češkem in na Moravském v manjšini samo ampak Slovanské stranke niso tako jedine Pač so vse za imajo tudi svoje manjšine na južnem Tirolskem in na to da se izvoli jezikovni odsek ali o tem i kaj naj ta Kranjskem, o Slovencih pač ni treba govoriti. Zagotoviti odsek sklene, niso jednih misli, čehi in Poljaki so proti tem manjšinam obstanek in pogoje napredku in razvoju temu. da bi se sklenil državni jezikovni zakon, ker so mora biti vsaki stranki na srcu. To se lahko doseže s mnenja, da spada jezikovno vprašanje v kompetenco dež. splošnimi določili, veljavnimi za vse kronovine in v to zborov. Slovenci so za to, da jezikovno vprašanje uredi lahko privolijo tudi najodločnejši avtonomisti kakor Čehi državni zbor, poglavitno zategadelj, ker jim je varovati jn Poljaki. Ako store slovenski poslanci v tem oziru svojo slovenske rojake na Koroškem, na Štajerskem in na Pri morskem, izročene na milost in nemilost brutalnim nem- dolžnost, ako poskusijo pridobiti parlament za zakon v da po varstvo narodnostnih manjšin, potem bi Slovenci lahko mirnega srca gledali prizadevanja zapriseženih avtono- škim oziroma italijanskim večinam. Vlada je na U3ta grofa Thuna povedala njenem mnenji se jezikovno in narodnostno vprašanje ne da za celo državo rešiti z jednim samim zakonom, ampak druzih, ž njim v zvezi stoječih vprašanj, prepusti kom da je treba stvar urediti za posamične kronovine s po mistov da se rešitev jezikovnega vprašanja in kar je petenci deželnih zborov Glede varstva narodnostnih aebnimi zakoni tako da bode načela določil državni manjšin pa bode treba zlasti s češkimi in poljskimi po zbor, podrobnosti pa deželni zbori oziroma vlada nared- slanci govoriti resno besedo. Druge stranke se najbrž benim potom. takemu zakonu ne bi upirale, pač pa se je bati, da se JV^y ? S j>i • ^ i v ' — « •» %f upro čehi in Poljaki. V tem slučaji bode pač treba političnim imenom, moško odločnostjo in z nevsakdanjo Čehom in Poljakom povedati, da ima tudi slovanska so- bistroumnostjo je pripravljal pot češkemu narodu, pre-lidarnost svoje meje in da slovenski poslanci niso bili magal vse neštevilne ovire in končno zagotovil njegov poslani na Dunaj samo za to da pomagajo do zmage obstanek, jasno določil njegov politični program, težeči samo avtonomistični ideji, ampak da varujejo svoj narod svobodi in prostosti vsega človeštva. Znanstveno in poli in vse njegove dele ne samo pred sovražniki, ampak tudi tično svoje delovanje je začel Fr. Palacký na široki pod pred prijatelji. lagi slovanski in s tem mnogo přispěl vzajemnemu Slovenci imamo za svoje brate na átajerskem, na zbližanju slovanskih plemen, katero se je jasno in izrecno Koroškem in na Primorskem le tedaj pričakovati boljših pokazalo na znamenitem shodu avstrijskih Slovanov časov in boljših razmer, ako se jezikovno vprašanje reši 1848. 1. v Pragi » * kateremu", po besedah tega shoda, ali popolnoma ali vsaj deloma namreč v kolikor se „so se prvič, od kar nas omenja zgodo vina, sešli raztro nanaša na varstvo narodnostnih manjšin — v državnem šeni udje velikega debla slovanskega v lepem številu iz zboru, ker bi naši zunajkranjski bratje bili sicer izgubljeni, daljnih pokrajin, da se zopet liki bratje med seboj ako bi jim Nemci in Italijani po svoji volji določali je- mirno posvetovali o skupnih svojih zadevah in se odločno zikovne in národnostně pravice. Zategadelj želeti in izjavili i da hočejo svoji narodnosti v Avstriji z vsemi do tudi pričakovati, da odnehajo Čehi in Poljaki od avto- voljenimi sredstvi pridobiti popolnega priznanja istih pravic nomističnega principa, katerega zagovarjajo z veliko vnemo, v državi, katere uživata naroda nemški in madjarski, za- * w da odnehajo vsaj v toliko, da se doseže porazumljenje našajoč se pri tem na močno podporo, katera vre in kipi glede varstva narodnostnih manjšin, zakaj če bi tega ne v vsakem zares svobodném srcu sa pravično stvar". du- storili, bi se lahko zgodilo, da bodo nekega dne s svojimi pretiranimi avtanomističnimi načeli vred — izolirani. Fr. Palacký je bil celega pol stoletja voditelj Bratje Slovani! ševnega razvitka čeákega in si je pridobil za svoj narod neumrljivih zaslug s svojimi „Dějinami národa českéhou in drugimi zgodopisnimi deli, z izdajanjem „Starých Dne 14. rožnika letošnjega leta bode ravno 100 let, topisů českých a » Archivu českého a » z ustanovitvijo in narodil v Hodslavicah, mali moravski vasi, slavni vodstvom „České Matice" in s svojimi deli v Muzeju ko se zgodovinar češki František Palacký, katerega je ime- češkem novala hvaležna udanost českega naroda po pravici » očetom narodovim Svèt kralj. glav. města Prage, v katerem městu je živel in deloval in katerega častni občan bil, smatra Ta spomin budi v srei vseh Čehov resna in globoka v prvi vrsti za svojo dolžnost in nalogo, da dostojno po- čustva hvaležnosti k možu, na čegar delovanju, naporu častí spomin velikega Čeha; zato je sklenil počastiti sto-in znanju sloní v češki zgodovini velepomenljivo dějstvo letnico rojstnega dne Frančiška Palackega z veliko slav-našega narodnega prebujenja iz neskončne duševne in nostjo, dostojno njega spominu in narodu, s slavno3tjof gmotne bede, v katero so spravile češki narod bridke pri kateri se položi temeljni kamen spomeniku in katera nezgode minulih dveh stoletij. To dějstvo pomenja mo- bo ohranila trajen spomin prihodnjim vekom. gočen prehod iz prežalostnega ponižanja in splošnega ta namen je pozval mestni svet skupno z mesti propada v novo, silno in zdravo življenje, ki sedaj krepko v okolici podpisani slavaostni odbor » da naj izvrši to napreduje v vseh plemenitih sttiereh človeških teženj. Veliko dějstvo, preporod češkega naroda in njegov povrat dostojnemu življenju, je v svojem začetku in v daljšem razvitku većinoma delo Franćiška Palackega, ki je izkopal z neumorno pridnostjo iz globin pozablje-nosti, obdarjen z velikim duhom in prešinjen od vznešene ljubezni k narodu svojemu, veličasten zaklad minulih zgodeb svoje domovine in v obsežnem zgodovinskem delu narisal osodo, nekdanjo moč in pomen Češke, prav v srcu Evropinem ležeče države. monumentalnim tem delom je zavrnil nalašč šir-jene laži in obrekovanja, razjasnil pomenljivi vpliv naroda češkega na politično zgodovino, razvoj kulturni in osvobojenje človeštva, dokazal pravo njegovo na neodvislo življenje in samostojno mesto mej sočasnimi prosvetljenimi narodi in podal obupajočim novih sil, čilosti in navdu-šenja boju za čast in življenje narodovo. tem mnogostranskem dolgoletnem boju se je postavil Frančišek Palacký na čelo prednih vojev, s svojim svojo nalogo kolikor mogoče č&stno in slovesno. Slavnosti se bodo vršile 18., 19. in 20 rožnika t. v Pragi. Vabimo k temu dostojnemu izrazu hvaležnosti češkega naroda napram njegovemu velikemu probuditelju vse drage brate po širnih krajih slovanskih, da bi prišli in z nami proslavili spomin velikega čeha in Slovana in s tem tudi spomin probujenja češkega naroda in ideje slovanské. iskreno udanostjo širimo Vam odkritosrčno m naproti svoje roke in Vas vabimo k gostoljubnemu svojemu ognjišču, v kraljevsko, zlato, slovansko našo Prago in Vam kličemo nasproti presrčni Na zdar ! Dano v Pragif dne 10. sušca 1898. » Odbor za proslavo stoletnice rojstnega dne Frančiška Pa lackega v Pragi. 173 Politični pregled. Državni zbor. » Irl Teden dni že traja v poslanski C f r *<,# i ' "t ' & % i se sploh trdi, da je španjska moč odplula naravnost proti Ameriki. Da presenetijo Spanjce, so Američani sklenili m že zbornici jezikovna razprava, a konca jej še ne bo tako kmalu, kakor želi vlada. Tega ni samo kriva opozicija, ampak tudi poskusili napade na razne španjske otoke. desnica, katera pravi, da je njena dolžnost, odgovarjati na delek Aziji. Španjci odplul tudi proti Filipinskim Precej otokom prve močen od-v Vzbodni bitke mej razne enuncijaçije. Vladi pa se zelo mudi, da voli zbornica čim jema vnela huda bitka, Tu je prišlo minolo nedeljo tudi do . in Amerikanci. V Manilskem zalivu se je mej broiov- prej jezikovni odsek in zato namerava okrajšati delegacijsko je trajala nekaj ur. Amerikanci, so bili zasedanje kar se da, ter hitro po njem zopet sklicati poslansko zbornico. Nekaj časa je vlada celo mislila, naj bi državni zbor močneji, so popolnoma premagali Spanjce. Dve španjski ladiji je požar uničil, jedna se je razletela, dve ladiji in delegaciji paralelno zborovali, a opustila je to mise! ter se španjci potopiti, da niso prišle v roke Amerikancem. sta bili močno poškodovani, nekaj manjših ladij so pa morali Zoatno odločila za to, da 7. maja odgodi zasedanje, a zopet skliče šfc0do imajo tudi Amerikanci; da si so premagali Španjce., zbornico, čim končata delegaciji svoje zasedanje. Delegaciji. vender niso zadovoljni z uspehom, ker njih namen je bil po- dimpešti. Zasedanje se začne dne Letos bodeta delegaciji zborovali v Bu- l^6tlti se manilskega pristana. To bodo pa le težko dosegli in maja, a trajalo dosedanjib dispozicijah ministerstva samo 18 dnij. bo po Pojasnili z morebitno pomočjo ondotnih prebivalcev. pridružiti Amerikancem in se upreti proti Španiji, se utegnejo s katero smo že enkrat, da je zborovanje delegacij v tem času popol- so nezadovoljni. Manila sama je dobro utrjena in ima močno noma nezakonito, kajti prva naloga delegacij določiti pri posádko. Velik se more zvati moralen vspeh, katerega so do- spevek veake državne polovice k skupnim troškom, tega pa segii Amerikanci s to ztnago. Bojaželjnost in navdušenost za delegaciji sedaj ne bodeta mogli storiti, ker za prihodnje leto vojsko sta v Ameriki še bolj narasla, ob jednem je pa zavla- delegaciji sklenili finančni močno protidinastično gibanje. gorah se zbirajo številna krdela revolucijonarjev. Položaj je kako mogle vstopiti v jezikovni odsek Druga z^nimivost jako nevařen. Nevarnost je, da v celi španjski nastane revolucija. — Kubo so Amerikanci blokirali, to se pravi, zasedli naj-najvažnejša pristanišča in hočejo tako sestradati španjsko ar-mado in Kubance, da se jim bodo z lepa udali. Na drugi strani pa hočejo Španjci izvabiti Amerikance na Kubo, da jih je, da so krše -soc. na usta Lichtensteina se izrekli za nemški pograbi mrzlica in tako uniči. Spanfci res z vso močjo na- državni jezik, nemška kat.-ljudska stranka liju zahtevala preklic jezikovnih naredb padajo amerikansko obrežje, bodo pač morali Amerikanci pa po Dipau- klicati svoje ladije od Kube da po- branijo dumača tla. V tem Voliti Srbija bo 196 času se bode španjska vojska na Kubi lahko opomogla. Če Dne 4. junija se vrše volitve v skupštino. Španjcem ne bodo na Kubi delali ustaši preglavice, tedaj njih poslancev, kralj jih pa imenuje na predlog vlade 64. Da je ob takem razmerju poslancev lahko dobiti vladi večino, je umevno. 64 glasov že ima, pridobiti jih ji je še toliko in trdna je proti vsaki opoziciji. Posebno ob takem postopanju vlade kakoršno razvija sedaj pod poveljstvom nesreČnega razkralja Milana, bo vladi lahko zmagati. Brezdvomno bodo radikalci, za katerim stoji večina naroda, ostali v manj-Šini ker vlada pritiska z vsemi mogočnimi sredstvi na njih voditelje. Volitve so indirektne t. j. voli se po volilnih možeh in izvrše se po čelem kraljestvu na en dan. položaj napram Amerikancem ni to-li slab. i4i ř*i €= % Obrtnija. ufedtifc ......................................... W WWW w w W WW W W w w w w ww w wwwwwwww wwwwwwwwwwww $ Kreta Znano je, da je ôe vedno edini resni kan- didat za guvernerja na Kreti grški princ Jurij Močno se Osebni kredit po kranjski deželi. i i (Spisal Ivan Lapajne.) > * 7 f Splosne lastninske in pridobninske razmere. Vojvodina kranjska, ki meri okoli 100 kvadratnih mirijametrov, je po največ gorata ; gorenjska stran tem ko ustavlja tej kandidaturi Turčija in odločno jo podpira Rusija. Vsled nasprotstva Turčije, sta si prišla ta in Rusija precej v navskriije. Sedaj je turski sultan premenil svoje mnenje. Spo- ročil je baje Rusiji, naj se izvrši imenovanje grškega princa - ... _ guvernerjem na Kreti in hoče to imenovanje molče priznati, del dežele obsega več kakor polovico nje površine pripada že visokemu alpskému gorovju, mej tem ko krije Notranjfcko kras, Dolenjsko pa večinoma gričevje. Gorati : več ako mu Rusija garantira njegovo teritorijalo posest v Mali kakor četrtina dežele pa je hribovita Aziji in da se imenovanje izvrši tako, da ne bo prizadet ugled in slaba četr sultana^ in njegovega carstva. Spanjsko-amerikanska vojna. Predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinley se je izrazil, da bode vojska kratka. Temu tina odpade na ravnino, ki obsega: ljubljansko bari e » krško polje, gorenjsko dolino in še nekatere manjše druge doiine. Cele površine je 95% produktivne zemlje j mej bilo lahko tako Toda minolo bo i V ze ko bila vojska omenjena na Kubo. temi zavzemajo skoro polovico goz lovi ; 7 6 14 dnij in vojska še ni prišla v pravi tek. To je umljivo, kajti Španjci imajo poleg Kube skrbeti še y8 na ralno odpade na zemljo, za obrambo drugih svojih otokov, bližnjih in daljnih. Ker je španjska mornarica vsled tega zelo porazdeljena, je s tem oslabšana njena moč. Vender imajo Amerikanci velik strah pašnike, 7c> na travnike in vrtove, sposobno za plug; okoli lV^/o površine pa krijejo vinske gorice itd. Dežela je povsem poljedelska ali agrikulturna de- pred njo Boje se pred vsem za svoje domače obrežje, ker žela ; kajti večina prebivalstva se ukvarja z različnimi * 114 strokami poljedelstva » in skromna manjšina delà in njami in prešiči pa so na najboljšem glasu Djlenjci ki služi pri rudarstvu, industriji ali v kakem drugem pokliču, napravijo, posebno manj premožni, ž njimi dober in lahek Wh Večjih saj poljedelskih podjetij je v deželi pač jako dobiček; tudi kuretnino nosijo Dolenjci zelo pridoo na trg. pa na Kranjskem vseh velikoposestnikov Poljskih pridelkov (pšenice, rži in turšice) pridela samo nekaj nad 100, in še med temi jih poseduje nekaj dežela komaj ali še ne, za domačo rabo; dovaža se žito večje kmetije. Nekaj velikoposestnikov, „grajščakov", z Ogrskega in Hrvatskega. S pridelki, ki igrajo v trgo- je seveda še vedno na Kranjskem, akoravno se je v viřli veliko (tabak in sladkorna repa), se pa kranj- zadnjih 40—50 letih, po 1848. 1. namreč, marsikatero ska dežela malo da ne nič ne ukvarja; z nasejarijem velikoposestvo ali n grajščina" porazdelila in poprodala. hmèla so se napravili1 prvi poskusi v Savski dolini. Lanu Srednje velikih posestev bilo je pač še pred omenjenim se čiin dalJ manJ vseJe> če tudi so v prejšnjih letih s letom precej in danes obstoji iz njih večina dežele. tem semenom napravili po mešetar jih vedno dobre kupčije Vender gredo tudi ta srednja posestva isto rakovo pot, tudi konoplja se malo ceni. Vina je pač dežela prej » kakor velika posestva. Tudi ti ljudje čim dalje bolj par- predno je nastopila trtna uš, jako veliko přidělala ; vender celirajo in poprodajajo, in v krátkém bomo mogoče lahko se tudi tedai vina ni spravilo veliko v trgovino, ker trdili i da so na njih města stopile, in to posebno na je doma zelo čislali in zavživali. Upati smemo so po Notranjskem in Dolenjskem, majhne in prav majhne kme- storjenih poskusih, da se v prihodnjem desetletju na novo ti je. Kje pač tiči vzrok temu rastočemu razdeljevanju po- za,sade vsi uničeni vinogradi, in da se povrnejo, kar se sestev? Ako zgubi posestvo svojega dosedanjega lastnika, v*na nekdanji dnevi. ► » , * # % J 4 I . • % 'V" " ' ' « ** WĚ * tedaj preide navadno, posebno v zapuščinah, celó v tuje smo da se le majhen del prebivastva peča z roke; vender ne vedno. Iz jednega ali druzega povoda, industrijo. D:>mače industrije je omeniti: naprava žime posebno če ima več dedičev, razdeli kmet svoje, že tako in žimnic, kakor tudi rešet iz konjske dlake (Stražišče ne veliko posestvo: na ta način nastanejo potem iz jedne pri Kranju), izdelovanje čipk v Iiriji in okolici, slamna- trdne kmetije male kočarije, tudi „kajžarije" imenovane, rija okolici Mengša in Kamnika), m posebno ki so v malem številu bile že pred 1848. letom. Dosti- dustrija z lesom, takozvana „ribniška robaa. krat pa je kmet prisiljen še pred smrtjo, v svojem inte- množini se izdeluje doma: sukno, koci, platno itd. še in-manjši resu, svoje lepo posestvo razkosati: prej ali slej pride ali po slabi letini ali kaki drugi nadlogi v stisko i da Večja industrijalna podjetja se nahajajo v Ljubljani, na Gorenjskem (za železo), v Idriji (za živo srebro in ci- mu zmanjka denarja. Sedaj pa naj plača davek, ali si nober), v Zagorju (za steklo) itd. v Litiji. r F nakupi živine itd. Vpraša se s čim? Poljskih pridelkov Vender Kranjsko, kar se tiče industrije, ne zavzema m m m mm, * gosposka oblast ne jemlje, čaka tudi ne za kmeta ugod- imenitnega mesta mej nejšega časa; izposoditi si denar, pa je bilo prejšnje drugimi deželami čase težka stvar zavod. celi kranjski deželi je bil jeden sam & •'ft ití raz- ampak tudi še 117 gradov, 30 žag, 4 žganjarne, ličnih to varn, 32 opekarn, 60 miinov, 18 kamnolomov apnenic (te so seveda velike, tako da gore neprestano) (Konec.) Slavimo slavne može ! > svojej navdušenosti do skrbi národové omike in napredka vskliknol je večkrat: „Dajte mi šolo v roke glažuti » pivovarn, 73 gostiln, 24 pošt, lekarna i več toplic itd. Katoliška cerkev ima v tej krtfnovini v svoji posestni brez župniških zemljišč 115.000 oralov zemlje. Samo samostan Lilienfeld ima okoli 37.000 oralov sveta. Po poročilih deželnega odbora dolenjeavstrijskega, in gibljem ves svet!" — Kaj pa Raičevi stanovski tova za njegovega života so bili, ki jim je opravi riši? čeno očitati mogel, da so mračnjaki i ki skrbijo sorodnike, namesto da bi bili za čemur predloženih deželnemu zboru » ima jedno kmetsko po svoje žepe in svoje so po svojem sv. stanu poklicani, pravi učitelji, ljubitelji in prosvetitelji narodovi. Kaj bi porekel še le dan danes ? hladném grobu svojem bi se obrnol zvěděvši, kako to sestvo na Dolenjem Avstrijskem povprek po 26 oralov sveta. Ce bi se ta zemlja, ki jo ima zgoraj navedenih ™riši njegovega stanu, večinoma skoraj, bijejo njegovim vzvišenim vzorom kruto v obraz. Bojijo se socijal-demo- 75 veleposestnikov, katera posestva merijo od 2000 do 20.000 oralov, razdelila po meri kmetskih posestev, torej na posestvo po 26 oralov, napravilo se iz nje 22.000 kmetskih gospodarstev, vsako po 26 oralov, iz cerkvenega zemljišča, ne vstevši župnijska posestva se pa napravilo 4700 kmetskih gospodarstev. » Toda dolenjeavstrijski veleposestniki so še berači v primeri z veleposestniki na Češkem ) na Moravském » v Šleziji in v Galiciji. Na Moravském poseduje 145 veleposestnikov 24% vse moravske zemlje, mej temi 10 ve- osebe 2%, 1 oseba 5% vse zemlje. leposestnikov 5%, Duhov ščina je lastnik 31/2% vsega sveta. 36 veleposestnikov 26% m cerkev 10°/ Šleziji 0 vse i ima šlezijske zemlje Galiciji poseduje samo 45 večjih veleposestnikov 700.000 hektarov t vse gališke zemlje. okolo češka 1.300.000 oralov ali o ima okoli 10,000.000 oralov zemlje. 362 veleposestnikov poseduje od te zemlje čez 2,000.000 oralov, približno 28% vse češke zemlje. Naj-ubožnejši mej temi magnati ima v lasti okoli 11.000 oralov in po katastru kacih 114.000 gld. dohodkov na leto Naj večji veleposestnik na Češkem ima blizu 300.000 oralov zemlje i čistega dobička po davčnem katastru pa čez 1,000.000 gld. na leto. Seveda .so na teh prostorih tudi velikanske tovarne, žage, malni, opekarne, apnenice, rudarstva itd. Katoliška cerkev ima okoli 200.000 oralov polja, lepe gozde, razne tovarne, več rudnikov, 51 pivovarn, 19 parnih in več navadnih žag, 21 velikih opekarn in žganjarn. kratizma, kakor vrag križa, a ne pomislijo ljudstvo, ki si ne more v » da neuko svojej neomiki pomagati v raznih pripetivših se mu neznosnih slučajih, poprijelo se bo z vaško vso silo naukov demokratizma > glej! na Hr samo nauki sv. vere ga ne bodo mogli takrat tolažiti, osobito ako jih ne razumeva do jedra, kar jedino po kolikor mogoče vsestranskej, temeljitej na obrazbi ljudstva mogoče. Kam plovemo? Ko so obveljale nove šolske postave, postal je B. Raič, tako rekoč. duša in telo domače šole. Razžalostilo ga je, da so morali otroci I. razreda sedeti i pisati itd. na tleh. Napel je vse sile, da se je temu opomoglo in so se pripravili dve pnmerni šolski sobi. Ker je vsled števila šolskih otrok zakon zahteval razširiti šolo v več razrednico, nanesel je slučaj i da se po Raičevem ne malem prizadevanji kupila druga hiša in zraven nje velik vrt v šolske namene. novo šolsko poslopje, Ako i j e v se sedaj prvej na tem vrtu stavi vrsti vzrok pokojni Raič. Bil je ves čas načelnik in izvzemši jedno upravno dobo ga tudi šol » ogleda pri sv. Barbari v Halozah. Jako veselilo, ako je mogel zato šolo pridobiti za šolo vnetih, domoljubnih in naobraženih učiteljic, kar se mu, žal! ni posrečilo vsakokrat. Pripetilo se je jedenkrát, da pride takratni kr. šol. ogleda poznejši deželni glavar gosp Wurmbrand rodom Haložan nadzorovat šolo. Učitelj je imel obravnavati primerjaje toplo in tlako mer. Ne ve se vsled česar je tako zabredel, da po nje govern poučevanji sodé, ni sam več vedel teh dveh razlo Gozdov Avstriji tostran Litve okoli 20,000.000 čevati, kako še le otroci. Na željo grota W. prevzel oralov. Čez l3/* milijona oralov teh gozdov je lastnina Raič pouk in ga nadaljeval ter dovršil tudi v drugih veleposestev ki so vezana in se imenujejo fidejkomisi. predmetih tako izborno, da ga je pred všemi učenci po-Ta veleposestva ae ne smejo prodati, ker je njih namen, hvalil kot vzornega učitelja. Sploh se je kazal, kot po- skrbeti za to, da se plavokrvnežem vedno dobro godi polnoma vešč v pedagogiki, imel je skoraj vse pedago 176 giške klasike in jih razume val do jedra. Njegov pouk v krščanskem nauku ni bil suhoparen in dolgočasen ; nikdar ne pozabim s kakim zanimanjem smo ga vsakokrat po-slušali in razumevali nauk božjih resnic do dna. On pri znanju krščanskega nauka ni gledal na prazno, nera-zumljeno blebetanje na pamet, nikoli se ni oziral na vnanjcst, nego na notranjenost, kakor se to žali Bože! pri tolikih vrši ravno narobe in še dan današnji! — 0! po teh „velmožnih" prezirana pedagogika itd. kje si? Njegova najmanjša zasluga ni, da je okr. zastop Ptujski poprej bivši v nemških popravem nemčurskih rokah, pre-išel v oblast zavednih slovenskih narodnjakov. Izvoljen je bil okr. odbornikom in se kot tak mnogo trudil za vpeljavo slov. jezika v obč. uradih in to tudi večinoma dosegel. Zmiraj se je pri vsakej priliki z vso odločnostjo potegoval za uvedbo slov. jezika v vse urade in šole. Dopisoval je sam vedno vsem duhovskim in deželskim gosposkam v slov. jeziku in zahteval, da mu one dopi-sujejo istotako in sicer tudi s slovenskimi naslovi na zavitkih. Za pok. vladike labodskega Stepischnega sklenil je svoje duhovne sobrate po okrožnici povabiti k sklepu, po katerem bi se obvezali vsi duhovniki z višjimi oblastmi poslovati v naščini, počenši z novim letom. Na omenjenej okrožnici je pritrdilo temu 95: slovom devetdeset in pet duhovnih mu tovarišev, a v odločilnem času ostalo mu je vernih samo pet. Čuditi se je samo tolikokrat hvali-sanej neomahljivej in značajnej narodnosti dotičnega sve-čeništva! Pokojni vladika, zvohavši prouzročitelja temu, tožil ga je tedanjemu c. kr. namestniku Kubecku in obsojen je bil na 100 gld. globe in 80 gld. stroškov. katere je imel takoj plačati. Ker mu je takrat, kakor pri njegovej občeznanej radodarnosti in gostoljubnosti, manjkalo drobiža, prisiljen je bil in sicer po razmeroma nizkej ceni prodati par volov. Radi tega se je pozneje vsakokrat kadar je nanesla govorica na Kiibecka izrazil ironično, da ne samo Kli—beck, nego „oksenu tudi. — Ko je nekoč okr. glavar ptujski Premerstein hotel v; sosednej leskovskej fari v nekem jako zakotnem in skřitem kraju, kjer kakor se je neki kmet izrazil, še no-beden ptič noče prebivati, ne da bi kak učitelj v ustanoviti novo šolo, protestirali so z Raičem vred vsi temu ter je Raič zahteval, da se v tem napiše zapisnik v slov. jeziku. Raič je obračal, a Premerstein obrnil. Med tem ko je Raič obiskal dom. gosp. župnika — sedaj v Vojniku — pisali so dotični zapisnik v šoli in sicer v šváb-skem jeziku. R. domislivši se zvitosti gospodov političnih uradnikov, opozori dom. g. župnika naj gre gledat kaj delajo. Dotični gospod je zahteval prečitanje zapisnika in glej ! istinito je bil v nasprotnem smislu, kakor poprej sklenjeno, napisan. R. ogorčen vsled tega sestavil je oštro pismo zahtevajoč, da, ako bodo politična oblastva postopala napram slovenskemu narodu tako silovito in protizakonito, napotili se bodo slov. poslanci, da odre-čejo državi davek in vojake. R. pozvan k mariborskemu c. kr. okr. glavarstvu radi tega na odgovor, bil je ka- znovan na 40 gld. globe. Ker se ni smel zagovarjati, užalilo ga je tako, da se mu je prehladivšemu med potjo domov razlil žolč. To je bil vzrok njegove na to sledeče dolgotrajne in mučne bolezni, zlečil ga je g. Gregorec, zdravnik pri sv. Marjeti, a od tega časa ni bil nikoli več popolnoma zdrav in ta slučaj je bil med drugim tudi vzrok njegove prerane smrti. Bilo je tudi, da mu je poprej omenjeni okr. glavar pošiljal uradno v šolskih zadevah neki ukaz, a R. ga je vedno vračal z dostavkom: „Nazaj! Ne razume: Raič", in to zato, ker je bil naslov na závitku napisa v „švab-ščini". Dostaviti je potem pustil dotični okr. glavar omenjeni ukaz odprt po svojem slugi, kteri si je privzel kot svedoka dom. župana glede dostavbě ukaza Raiču. Ob jednem je bilo mu naznanjeno, da ga je radi reni-tentnosti okr. šol. svet ptujski kaznoval z globo v znesku od 10 gld. R. bivši takrat vže ud okr. Sol. sveta vpraša dospěvši k seji dotične ude, kteri izmed njih je bil navzoč pri seji, ko se mu je odměnila dotična kažen. Dobil je od vseh nikaven odgovor in vprašal, je li morebiti okr. glavar sam vže okr. šol. svet? Po odsotnosti R. bil je oproščen navedene kazni, a okr. glavar sramotno poražen. Dobival je potem vedno pisma in ukaze od omenjenega gospoda v naščini. Nekaj dokazov kako dosledno in vstrajno se je blagi pokojnik vedno bojeval za veljavo slov. jezika, zmeraj se držeč, svojega gesla : Rodu pravico ! m Kot ud okr. šol. sveta potegoval se je vedno z vso odločnostjo in nepristransko za napredek narodovega šolstva in ugled učiteljstva. Akoravno bi po mnenju g. okr. šol. nadzornika marsii ateri učitelj ne bil imel dobiti včasih starostne doklade, potegoval se je on odločno vsakokrat za pridobitev doklad, češ, ako vže radi dru-zega ne, pa gotovo radi tega, ker se naše učiteljstvo muči nepotrebno in protizakonito, vsled vsiljevanja po višjih šol. oblastih s poučevanjem v drugem dežel. jeziku. Marsikateri učitelj mu je dolžan hvalo vsled tega in osobito še jeden njegovih domačih učiteljev, kateri ga je v svojej zaslepljenosti višjim oblastim črnil kot pan-slavist, rusotila, veleizdajico ltd. Iz same hvaležnosti čez to, spravil je pok. R. dotičnikovega sina koj v začetku v manborsko semenišče, plačeval pol leta zanj hrano, obleko itd. in ga tudi pozneje z vsem potrebnim oskr- V boval. Zal mu je le bilo nadarjenega dečka, da je v šesti šoli umri. Dokaz njegove plemenite in blage značajnosti ter odkrite, požrtvovalne ljubezni do bližnjega. Žal, da je ta med njegovimi sotovariši tako redka in postaja vedno redkeja, ker se navadno nahaja le v ustih, a v srcu' niti duha niti sluha v njej ! — Domoljubje njegovo je bilo brezmejno. Žrtvoval se je za svoj mili pa kruto tlačani narod duševno in telesno. Prisiljen postati poslancem slov. ljudstva pisal mi je na mojo čestitko nastopno pismo: „Preblagi mi prijatelj"! Presrčna Vam bodi zahvalnost za dotično čestitko; slovenski narod, katerega bolje ljubim, nego li zaslužuje, ne mi bil mogel neugodnejšega bremena naprtiti na svoje dobe dne 6, junija 1886. leta zatisnil svoje oči moje stare dni. Haložan pa bečki kako se to večnemu počitku. Tužno je zastokala vsa Slovenija zve sklada. Prof. Miklošič zvěděvši o tej Židovi, nespretnosti rekel devši o smrti jednega svojih najbližjih in najplemenitejih je » ich bedauere einen jeden, der da hinein kommt Na zdravje ! In dr. Vošnjak vedno ponavlja : » naj vrag sinov. Blag mu ohranimo spomin! Njegov veliki duh pa naj nas preveva, bodri in vse vzame", namreč v Beču........ ........ navdušuje k odločnemu in vstrajnemu posnemanju Bodemo videli. Jaz se nisem ponujal i nego ■■■■■■■■■■■■■■■ nje- govih del, da konečno dospemo do slavne zmage z vres- narod nitvijo njegovih vzvišenih nazorov me je primoral v ta jarem, naj se torej tudi skrbi » da Te vrstice naj bi pa vspodbodle vse slovenske ro se ta stvar dično zvrši. Poslednji dopis iz Olimpa v doljube, osobito pa njegove osobne znance in prijatelje Brencljnu bi slovenskemu razumništvu priporočal na tanje: ondi se ponavlja bridka istina . ........ » da se v spomin 70letnice njegovega rojstva njemu v proslavo vršila primerna slovesnost z vzidanjem ali stavbo samo lecam se, ako dcspejem v Beč ka me ne bo spomenika bodi si na njegovem rojstnem domu bodi si domov več. Sicer bodi si tako ali onako, kdor reče mora reči Iz slednjega je razvidno, da je čutil pri sv. Barbari v Haložah. Najbolje pa trkám v tem obziru na blaga srca sicer revnih Haložanov, kjer se je že naprej vedno kazal tudi v dejanju kot njihov največji dobrotnik. svojo csodo. Njegovo požrtvovalno rodoljubje kazalo se Le po njegovem napornem trudu so dobili vsako dnevno je v sijajnej meri tudi v gmotnem oziru, kadar je bilo pošto, tedenski semenj, most čez Dravo in še mnogo dru- treba pomoči v prospeh národové prosvete, kakor je zega. Nasvetoval bi, da bi se zadeve lotil njegov nekdaj prvokrat šnji najljubši prijatelj preblagorodni g. dr. Ivan Geršak takrat za priprave daroval 500 gld., ko se 1 if^ Ç S ŠJ " 5 ^ BH - , M ----IJB^ ■ V-HIH| _ UĚ ■ ■ _ ■ m HHI i_ Hl H_ H _ M —I I_ I I HHH __H_M I , M . predstavljala slovenska gledališčna igra v Ptuji ; narodna c. kr. bilježnik v Ormožu Spoštujmo svoje velike dobrot Jr* ' J ' ! __ , * : ' • • : ' • * ' I • * • \ i 1 -Hi ft , • ** podjetja našla so vsikdar v njem zdatnega podpornika, nike in kažimo se jim tudi v dejanjih hvaležni, ako že prireditve v proslavo slovečih narodnjakov stale so ga limo spoštovanja od drugih ! Bog in narod £ fc*!2. I j M IH * ' . * v y -S _ . I B R 4 M 'i & . ■ A Hl te II 1 m mnogo ne samo v duševnem nego skoraj vsakokrat tudi v gmotnem obziru. Ta njegova radodarnost izvanredna gostoljubnost spravila ga umri kot revež. tako daleč » da je skoraj 9% 9 - i dfe&f dfedftífcáiáttdfedMfed^ rit iti ftifajti ttt « Novice. rn Ox\J iiiiiiiiiHiiiiiimiiuni:^ Najbolje gostoljuben se je pa vender kazal proti učečej se nadepolnej mladini in narodno čutečemu, od- kritosrčno z vsemi močmi za napredek narodov delujo čemu učiteljstvu. Dokazov k temu je še obilo živečih. f . .' • ' * ' ■ m Imenovanje. Praktični zdravnik v Ogieju g. dr Weiser je imenovan okrožnim zdravnikom v Vel Lašičah Draginjske doklade državnim uradnikom. Posl dr. Ferjančič, Kušar in tovariši so interpeiovali financnega mi Kot duhovnik je bil v vseh svojih opravilih vedno nistra, če misli tudi letos dovoliti draginjske doklade državnim njegovim natančen in znan daleko kot sloveč pridigar. propovednim ni bilo nikoli treba priganjanja. Vse ga je rado in zvesto poslušalo, pripravljen je bil vestno na vsako propoved, govoril je prepričevalno, navdušeno nav- iD nositi od potresa uradnikom in slugam, ker draginja nastala vsled Ljubljani še do danes ni jenjala. h. Papežev dvorni založnik. Presvitli cesar je dovolil tukajšnjemu lekarnarju Grabr. Piccoli-ju, da sme vsprejeti svetosti papeža Leona XIII podelj mu duševajé, šlo mu je iz srca m segala tudi globoko v naslov papeževega dvornega založnika srca prisotnih poslušalcev. Nehotoma so se porosile oči in ako že drugače ne, pa vender kadar si zagledel njegove vestne poslušalce, osivelih brad, resnega obraza pretakajoče debele solze po ovenelem licu. Bil tako rekoč rojen govornik, nego govorništvo ga je tudi najbolje veselilo in z največjo radostjo je čital slavne govore najimenitnejih govornikov. Pa tudi njegova impozantna postava je očarala vsakoga. Mestna dvorana ljubljanska. Minoli torek je ob činski svet prvič zboroval v prenovljeni mestni dvorani. rana zidana v 1. 1717. in 1718. pač ni bila več primerna zahtevam sedanjega' časa in trebalo jo je prenoviti. Prenovljena ni samo dvorana je krasna in delà čast mestu in njenim prenoviteljem. . maja i na Dunaj Jubilejsko razstavo otvore slovesno jutri Potrjen zakon. Presvetli cesar je potrdil od de Ni bilo osobito na slov. Štajerju skoraj nobene slovesnosti, pri kateri želnega zbora kranjskega sklenjeni zakon, da naj Velika Dolina razdeli v dve občini. se občina ne Nedeljski počitek Ministerski predsednik grof bil sodeloval kot slavnostní govornik in istinite besede Thun je odredil v notranjem ministerstvu nedeljski počitek Za je pisala o njegovi smrti „Stidst. Post" izjavivša, da ni več onega, kateri nas je znal z iskreno svojo odpravo najnujnejih in neodložljivih del ob nedeljah se bodo besedo pa uradniki vrstili Pri železaici se je odrejeni nedeljski prepričevalnim in navduševalnim govorvm očarati, da se je igral z našimi srci in jih mečkal tako rekoč, kakor bi bila iz-voska. Zvěděvši ljubljanski rodoljubi, da ga je zadela na Dunaju opasna bolezen in pa, da so ga baje hoteli neki iV u *"] pM te ■ . zlobneži zastrupiti, pohiteli so ponj in dovedli ga v belo I » ,•* , HBj ~w • * i» slovensko * počitek jel izvrševati minolo nedeljo Na tukajšnjem južaein pritrdil razširi kolodvoru so izostali štirje tovorni vlaki. . kr deželni šolski svet jednorazredDic v Železoikih, lhánu in Stopičah v dvorazrednice ter ustanovitvi jednorazredaih ljudskih šol v Zabrjah iu Dolžu. Prošnji za razširj nico ni ugodil jednorazrednice v Grotenicah ? dvorazred kjer Za kolesarje. Novi cestnopolicijski red za ljubljansko blagi mož v 60tem letu město, ki je stopil v veljavo dne 1 maj ima tudi določilo tis da morajo imeti kolesarji na sprednjem delu kolesa nameščeno tablico s številko. Take tablice oddaja mestni magistrat po 1 gld. in ne sme brez nje noben kolesar voziti po mestu. — C. kr. deželni zdravstveni svet za Kranjsko se je v svoji seji dne 3 t. m. konstituiral in volil svojim predsednikom gosp. c. kr. deželnovladuega svetnika in deželno-zdravstvenega poroôevalca dr. Fr. Zupanca, podpredsednikom pa gosp. dr. Frid. Keesbacherja c. kr. deželnovladnega svetnika in deželnozd :avstvenega poroôevalca v p Člani zdravstve-nega sveta so Se gg. ; primarij dr. Karol Bleiweis-Trsteniški, mestni fizik dr. Iv. Kopřiva, primarij dr. E. Šlajmer, profesor in ravnatelj v p. dr. Al. pl. Valenta in primarij dr. E. Bock. — »Matica Slovenska« vabi na CXV. odborovo sejo, katera bode v ponedeljek dne 9. maja t. 1. ob petih popoldne v društvenih pisarn:ških prostorih. Spored: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnikov o CXIV. odborovi seji in o XXXIII. rednem občnem zboru 3 Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, kljufonjev m odsekov. 4 Po sameznosti — Brzojavni in telefonski promet. Meseca marca 1898 je bilo na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva v Trstu vseh brzojavk na Primorskem oddanih 48180, došlih 52798 in tranzitujočih 14 4106, vseh skupaj 24 5014. Na Kranjskem je bMo oddaDih 6241, došlih 8107, tranzitu-jočih 11.410 torej skupaj 25.758 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu je bilo pogovorov v Trstu 1742, Opatiji 501, Pulju 57, Ljubljani 233, v lokahem prometa pa v Trstu 190.000, v Pulju 5305, Gorici 3689, Opatiji 2307 in Liubljani 5935. — K orožnim vajam, ki se prično te doi so ski1*-cani letos rezervisti in nadomestni reservisi', ki so bili potr- jeni v 1 1889, 1891 in 1893 ; potem nadomestni reservisti potrjeni 1. 1889, 1891, 1893 in 1895, nadalje enoletoi pro- stovoljci, kateri niso še napravili predpisanega števila vaj v orožju in kateii so v nadomestni reservi mrnj kot sedem let, slednjič oni reservisti in nadomestni reserviski niso napravili vaje v orožju 1 1897 — Premembe v zdravstvenih okrožjih. Namesto dosedanjega Ljubljanskega in Smarijskega zdravstvenega okrožja se napravijo z dnem 1. julija t. 1. za ljubljansko okolico tri zdravstvena okrožja in sicer: Ljubljansko 1. Ljubljansko II in Grosupeljsko. Ljubljansko okrožje I. bo obsegalo občine : Ježića, Černuče, Podgorica, Šmartin, D. M. v Polji, Zg. in Sp. Šiška, Šentvid, Medvode; Ljubljansko oktožje II občine: Do-brunje, Moste, Rudnik, Studenec, Vrbljaoe, lškavas, Iškaloka, Pijavagorica, Tomišťlj, Želimlje, Brezovica, Dobrova, Log, Vič; Grosupeljsko okrožje občine : Grosuplje, Šm arije, Sv. Gregor, Slivnica, Lipljene, Račna Zdravnika obeh ljubljanskih okrožij bosta stanovala v Ljubljani, Grosupeljskega okrožja zdravnik pa na Grosupljem. — Premovanje konj. Običajno premovanje konj bo letos dne 24. avgusta v Lescah za politiški okraj radovljiški, dne dne 25. avgusta v Kranji za polHiški okraj kranjski dne 26. avgusta v Kamniku za politiški okraj kamniški, dne 29. av. gusta na Vrhniki za mesto ljubljansko in politične okraje ljubljanska okolica, Logatec in Postojina dne 30. avgusta v Rib-nici za politiški okraj Kočevski, dne 3. septembra v Treb-Djem za politična okraja Novomesto in Litija in 5. septembra v Št. Jerneju za politična okraja Krško in Črnomelj. — Varovanje prtljage na železnicah. V Zadnji seji železniČnega sveta se je neki član pritoževal o nemarnem rav-nanji s prtljago na železnicah. Ista se pri vkladanji in izkladanji večkrat poškoduje Železniško ministerstvo je vsled tega izdalo na vse c. kr. državne železnice in avstr. privatne železnice ukaz glede lepega ravnanja s prtljago. Na manipulacijo s prtljago naj se izdado posebne odredbe, da se izogne vsem pri-t >žbam. Če se konstatuje, da je kake poškodbe kriv kateii žele^niških uslužbencev, je istega poklicati na odgovornost. — Družbe sv. Cirila in Metoda kava je pred 14 dnevi izšla- Zaloga na drobno in debelo- je pri Iv. Jebačin-u, trgovcu v Ljubljani. — Slovenke ! Zahtevajte v vseh proda-jalnicah le to izborno domačo kavo. —• Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izredno požrtovalni rodoljub g. veletržec Iv. Perdan dosedaj daroval 1000 gld. povodom svoje kupčije z vžigalicami „Družbe sv. Cirila in Metoda". Bode naj torej vsem krogom priporo-čen tudi za v prihodnje Nadalje so od 1. do 20. aprila poslali : Slavna Kmetska posojilnica na Vrhniki 30 gld. — Podružnica v Šempasu 16 gld. 30 kr. — Slavna posojilnica v Konjich 25 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Jožefa Selaka na Bučki 2 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Gorici za 1. 1897. še 28 gld , za 1. 1898. pa 22 gld. letnine po blagaj-ničaiici g. A. Drafovki — C. g. Fr. Gomilšek, provizor v JareniDi, 10 gld., katere so zložili veseli gostje na godovanju c. g. župnika Jožefa Čižeka v Jarenini — V veseli dražbi treh Petrov, treh Jožefov in dveh Janezov v Rutarjevi gostilni v Dolinčičrh nabran 1 gld. — Iz nabiralp'ka g Jožefa Pavla v DoHnčičah 2 gld. 33 kr. — Podružo'ca za Beljak in okolico 15 gld. — Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljpni po g Jos Noliju nabranih 407 gll 38 kr. — Podružnica v Radovljici po g Fursegerju 47 gld. — Slavna posoj^rica v Zagorju ob Savi 10 gld. — Slavna posojilnica v Trebnjem na Dol. 10 gld. — G. Seb. Čenčur v Trstu 6S kr. — Slovenski visokošolci na Dunaju v veseli družbi zložili 3 gld. — Gospa Antonija Gogola, c. kr. notarja soproga v Ljubljani, volUo svoje pokojne matere gospe Ane Knez v znesku 100 gld. — Med *gitatorji združenih slovenskih strank po sijajni zm?gi o prihki volitev v občinski svet ljubljanski za II. razred sta nabrala gg. Trost in Štefé 9 gld. 64 kr. in po zmagi v I. razredu sta nabrala gg. Kregar in Štete-med slovenskimi volilci 25 gld. 17 kr. — G. Jožef Turk je nabral v „Narodnem Domu" med volMci 31 gld. 26 kr. — Živela prerojena slovenska Ljubljana ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca aprila 691 strank 258.785 gld. 85 kr, vzdignilo pa 567 strank 140.867 gld 56 kr. <* — Mestna hranilnica v Kamniku. Občinski odbor je sklenil v spomin 501etnice vladanja Nj. Veličanstva napraviti mes'uo hranilnico — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu apiilu 1898 je 126 strank uložilo 45642 gld. 22 kr.. 7G strank uzdignilo 12016 gld 37 kr., 27 stránkám se je izpla- čalo posojil 31550 gld., stanje ulog 466879 gld 21 i/a denarni promet 115264 gld. 83 kr — Kmetijsko podružnico so ustanovili v Spodnji Idriji v proslavo 50letnice cesarjeve. — Gospodarsko zadrugo za lesno trgovino so osnovali v Mozirju. Ta zadruga utegne postati največjega go-spodarskega pomena za vso Savinjsko dolino — Semenj. Na zadnji letni semenj v Ljubljani se je prignalo 952 konj in volov, 357 krav in 66 telet, skupaj 1375 glav. Kupčija je bila s konji živahneja nego z govejo živino — Prve črešnje so přinesli minole dni v Tntu na trg. Kilogram ttane 80 kr. — Zborovanje sadjerejcev v Novem mestu. Kme- tijska podružnica novomeška priredi dne 2. junija t. 1. v Novem mestu shod sadjerejcev pri katerem se bodo razprav-ljala vsa vprašanja, tičoča se povzdige sadjarstva na Dolenj-8kem, zlasti pa vprašanja, kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za piidelovanje sadja, kako bi bilo po teh krajih pospeševati in razširiti sadjerejo in katere vrste sadje kaže v veliki meri zasaditi, da se povzdigne sadna kupčija in postane sadjereja bolj dobičkonosna. no — Slovenska tiskarna v Pulju. Tiskamo znanega laškega kričača Karola Martinoliçha v Pulju, ki sedi sedaj v záporu, je kupil na javni dražbi g. Andrej Gabršček lastnik grebenčastel Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko mičnih barvah peru vi en odrezek dosking blago 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradni vejot uniforme sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto kakor blago razpošilja finančně žandarmerijške tovarniških cenah reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga [iesel-Amhof v Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor občinstvo opozori blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata i i i Compagn francoska naj večja parobrodska Redni odhod iz Havra vsaki teden. Newyork Vozni listek III. razreda s » Pravi trpotčev sok je jedino oni j ka- teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih org a nov, ter je najbolj š e s r e d s tvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in v rat obol. ludi zastaraní kašelj se s te m zdr a vilom v najkraj šem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. I z m e d m n o g ihzahval spominjam tukaj samo ono: (23) f 7 5 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a moje znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. stane s izvrstno postrežbo in vinom parniku. Prodaja voznih listkov samo vsaki ponedeljek izkljucljivo Zagreb rosredovalnica Margaretska prevažanje ljudi in blaga tu- In onkraj mor ja Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cenasteklenici stočnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali papopoštnem povzetju Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošíljajosenaza- htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. t. Olgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: Blasnikovi uasledniki.