Ta številka stane 1 Din. Poštnina plačana v gotovini, jP Jd -O J2f t-MJi V \ liana, 1./VI. 1922. - II./22. Emil D. Stefanovič lastnik iri odgovorni urednik Banke. Iz poročila g. ravnatelja Kame-naroviča, na občnem zboru »Jadranske banke« posnemamo po »Slov. Narodu« št. 121 od 27. maja ttanovitev trgovske družbe d trois, potom katere naj se z ene strani izkorišča državno posestvo H el j e s cenenim nakupom proizvodov, z druge strani pa socialistične organi- zacije v Sloveniji s kupovanjem teh istih proizvodov m/ omenjene družbe. Mi smo odbili to barantijo, toda tudi to smatrajo Kristanovi drugi iz demokratskih vrst kot sovražni čin napram demokratski stranki in Slovencem.« »Dogodili so se celo slučaji, ko se je iz minitrstva financ opozarjala naša klijentela, da bo lažje dobila dovoljenje za nabavo deviz, ako to dovoljenje zaprosi potom kakega drugega zavoda.« »Kakor smo že omenili, smo odpustili gg. A. Praprotnika in dr. Kavčnika, današnjega generalnega ravnatelja, oziroma ravnatelja Sla-venske banke v Zagrebu. Med drugim je g. A. Praprotnik zlorabil svoj položaj v zavodu s tem, da je z manipulacijo pri svincu, sekvestira-nem od države, oškodoval za nekoliko milijonov Propagandni fond za Koroško sebi in svojim drugom v korist. To baš v težkih časih pred plebiscitom, ko se je zahteval prispevek za čast slovenske zemlje tudi od najbednejšega siromaka.« »S svojimi nadaljnimi manipulacijami s svincem je g. A. Praprotnik prevari! tudi Upravno komisijo teh-niško-visokošolskega fonda v Ljubljani za milijonske iznose. Na posebno drzen način sta se pa gg. A. Praprotnik in dr. Kavčnik okoristila z manipulacijami pri svincu s tem, da sta fingirala kupčijo z imaginarno tvrdko, v to svrho fingirala korespondenco z isto in s krivimi podpisi prevarila lasten zavod za več milijonov. V korist obeh je interveniral g. dr. Žerjav, intimni prijatelj g. A. Praprotnika, kakor ga karakterizira sam inšpektor Druškovič. Ker se pa na intervencijo dr. Žerjava nismo ozirali, je on tudi to označil kot sovražno postopanje Jadranske banke proti demokratski stranki in Slovencem. Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da je bil del dobička iz kupčije s svincem namenjen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, kar v ostalem potrjuje tudi izrečna izjava blagajnika pokrajinske organizacije demokratske stranke. Dognano pa je, da so ta denaj dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava, k čemur sta jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik.« »Vsak narod ima tako upravo, kakor jo zasluži, oziroma kakršno si izbere.«---------- G. minister toži g. Kamenaroviča, isto sta storila gg. Praprotnik in Kavčnik. Mislimo, pa, da ima gosp. Kamenarovič v rokah dokaze, pred-no je take, naravnost grozovite obtožbe zalučal v javnost proti omenjenim gospodom. Na tem prepiru gospodov iz domače bankokracije nas zanima predvsem sledeče. I. Navedbe g. Kamenaroviča so naravnost klasičan dokaz za trditev Karla Marksa: da je v kapitalistični družbi buržuazna vlada le izvršilni organ denarnih mogotcev, ki tako vrše faktično vlado nad celim ljudstvom, čeprav jili je le mala peščica. 2. G. dr. Žerjav in njegova stranka sta bila med največjimi zagovorniki preganjanja delovnega ljudstva in zakon o zaščiti države se je rodil iz demokratske stranke. .1 Dr. Žerjav je bil tisti, ki je podvzel prvi napad proti 8 - urnem delavniku. 4. Glasilo dr. Žerjavove ožje politične koterije vedno govori o idealizmu ter se zgraža nad »materializmom« proletariata, ki v naši domovini strada ko še nikoli. 5. Posebno nas pa zanima oseba bivšega socialističnega poslanca kranjskega volilnega okrožja, ministra n. r. g. Antona Kristana. Kako sijajno so opravičeni sodrugi, ki so začeli takoj po prevratu najostrejši boj proti temu delavskemu voditelju. V veliko zadoščenje nam služi, da bodo vsi delavci sedaj jasno videli, kam vodi sodelovanje M. L.: z buržuazijo, kam pelje — ministe-rializem (pohlep po ministrskih stolčkih). Razbite vrste delavstva in Kristan kakor bogataš, upravnik Belje in tovariš VVestena v upravnem svetu »Slavenske banke« — to je konečni rezultat njegove protide-lavske politike, ki so jo mnogi žal veliko prepozno spoznali. Kako prav so imeli tisti, ki so že 1. 1918 uvideli — kam gre pot g. Antona Kristana. Proletariat vidi iz tega le eno: da je njegovo edino možno razmerje do buržuazije in njenih strank boj do konca, boj — do zmage socializma. Sele tedaj bodo take stvari, ki jih očita g. Kamenarovič, nemogoče. Vi vsi pa, ki ste do danes še verovali v fraze o narodnosti, itd. spreglejte in videli bodete, da je za vas vse, delavce, nameščence, uradnike in male kmete edini primerni prostor med razredno zavednim proletariatom. Strokovna politika neodvisnih strokovnih organizacij. m. Samo one delavske strokovne organizacije so prave, ki stoje na stališču razrednega boja. Kaj se to pravi? Mnogo je še nezavednih delavcev, ki ne razumejo, kaj to pomeni »razredni boj«. Bili so časi, ko so delavci in delavke gledale v delodajalcu svojega dobrotnika, četudi jim je dajal naj-sramotnejše plače, četudi so morale delati po 12 do 16 ur na dan v skrajno nezdravih delavnicah. In še danes se najdejo kraji, kjer so delavci prežeti istega naziranja; seveda je to že redkokje. »Ali on jim je dajal kruh, zaslužek in to je dobrota.« V resnici pa stoji stvar čisto drugače in to delavstvo danes večinoma čuti. Zakaj mora delavec prijeti za kramp, zakaj mora delavka v tovarno? Zakaj mora delavec služiti tujemu gospodarju? Zato ker sam nima zemlje, ki bi ga redila, ker nima denarja, da bi si kupil orodja ali postavil tovarne. Delavec nima dru-zega kakor zdravje, roke in noge in glavo, z drugimi besedami: ima gotove telesne in duševne zmožnosti. Če noče od lakote poginiti, se mora podati s trebuhom za kruhom, da najde dela. Dela pa mu lahko da samo kak podjetnik, ki ima orodje, stroje, tovarne, rudnike, železnice, denar, z drugimi besedami — kapitalist. Na kapitalista se mora obrniti delavec, da dobi delo, če noče poginiti gladu. Kapitalist pa stremi predvsem za enim ciljem, da nagrabi kar največ bogastva, da napravi kar največ profita. Brez delavcev mu tega ni mogoče doseči. Zato jih najame. Ali komaj prestopi delavec tovarniška vrata, že mu kapitalist tudi določi plačo, ki mu jo bo dajal. Zakoni sicer pravijo, da delavec ni prisiljen prevzeti delo, če je plača prenizka. Lepo se to bere na papirju. Toda v življenju je to drugače. Kaj hoče storiti delavec, ki je potrkal na neštevilna vrata tovarniških kanclij in mu nikjer ne nudijo plače, ki je primerna delu, ki ga nu- di? Oglaša se prazen žep in prazen želodec. Končno mora le ugrizniti v kislo jabolko in prevzeti eno izmed ponujenih mest. In delavec čuti kaj kmalu, da je delodajalec nekaj čisto drugega kakor on. Delavec vidi, da ima tovarnar krasno stanovanje, da se vrsti soba za sobo, dočim on sam prebiva v ozki umazani luknji, ki jo mora deliti z ženo in kopico otrok. Dočim ima tovarnar vsega v izobilju. hrane, obleke in denarja, mora delavec otepati kruh, žgance in pogosto so lonci prazni. Kadar gre delavec iskati pravice, ga gospodje temno gledajo in neprijazno ga ogovarjajo, pogosto mora čakati ure in ure in še nič ne opravi. Če pa pride tovarnar iskati »pravice«, tedaj pa se na stežaj odpro vrata, priklanjajo se mu na vseh straneh, nikjer mu ni treba čakati in le redkokedaj se zgodi, da bi odšel praznih rok. V tovarni in povsodi se od delavca zahteva samo ubogljivost in gorje mu, če se upre. To razliko delavec kmalu opazi, sreča jo povsodi, spremlja ga povsodi. On je brezpraven, hlapec-pro-letarec, delodajalec pa ima vse pravice, on je gospod. Na eni strani delavec - proletarec, na drugi delodajalec - kapitalist. Dva razreda! Kapitalist in delavec ne moreta iti roko v roki, vsak vleče na drugo stran, nikdar ne moreta priti skupaj. Kapitalist in delavec sta kakor volk in ovca. Ko se delavec zave te razlike in tega nasprotstva, tedaj se vzbudi v njem razredna zavest. In ta razredna zavest nui narekuje, da se mora osvoboditi jarma kapitalističnega iz-koriščevanja. To pa se ne da doseči s ponižnostjo, ne s prošnjo. To se da doseči samo v boju. Ali tega* boja ne more voditi posamezni delavec. Ta bi kmalu podlegel. Ta boj lahko vodi samo organizacija. In zato pravimo, da je prava edino ona delavska strokovna organizacija, ki stoji na stališču-tazrednega boja. To so rdeče strokovne organizacije. Genovska konferenca. Genovska konferenca je končana. Njeni sklicatelji niso hoteli doseči na nji ničesar manjšega, kakor zopet vzpostaviti gospodarsko ravnotežje Evrope, ki ga je uničila svetovna vojska. Bahači! Nihče ne more iz svoje kože zlesti. Imperialistična buržuazija ni v stanu zadržati gospodarskega, propadanja Evrope, ki je štiri leta služila za bojišče, po katerem so drvile čete raznih imperialističnih taborjev, tako dolgo, da so spremenile polja v puščave in izenačile mesta poljski ravnini. Buržuazija je pokazala v Genovi svojo popolno nezmožnost, svojo absolutno impotenco. Bil je velik »bum — bum« prišli so evropski državniki slavnih imen. laški kralj in bogve še kaki dostojanstveniki. In vspeh? Več tednov so govorili in govorili, lezli kakor, mačke okoli vroče kaše, a stvar ni šla naprej. Srečno so prispeli tako daleč, da so se z božjo pomočjo — preselili v holandski Haag. Malenkostna prerekanja med zmagovalnimi državami so pokazala celem svetu, kako globoka so nasprotstva med Anglijo in Brancijo, med Japonsko in Združenimi državami, med Italijo in Francijo, med »zmagovalci« in Nemčijo itd. Zveza narodov je le še kadaver in smrad se širi po širni zemlji. Ce Lloyd George in Bartu razlagata svoje prijateljstvo v še tako vzneše-nih frazah, čivkajo že vrabci po vseh strehah, da je to le hinavstvo in vsak proletarec vidi jasno, da je Antenta, žalostnega spomina, na koncu svoje učenosti in da je mirno umrla v Gospodu. Propad meščanske družbe je jasen. Propad in razkroj buržuaznih držav napreduje skokoma. Celi sijaj meščanskih vlad spominja na rdečico, ki obliva lica človeka, ki je v naj višji meri jetičen. Buržuazija je razred, ki je posvečen smrti v najkrajši dobi. To je najvažnejši vtis, ki ga dobimo, če opazujemo delovanje genovske konference. Zvezda buržuazije zapada — za vedno. Zato vstaja na vzhodu sijaj in zvezda novega razreda — zvezda proletariata. Moč proletariata raste vedno bolj in rasla bo vedno hitreje. Proletariat je poklican, da stopi na mesto umirajočega, buržuaznega razreda. To se najbolje čuti iz vloge, ki jo je izdala v Genovi delegacija ruske proletarske republike. Ruski proletariat je v težkem položaju. Štiri leta so mučile Rusijo intervencije in dobro podprti napad Kolča-kov, Denikinov in Wranglov, nasprotniki so skušali vzdigniti vsak čas prste, huda lakota je prišla nad deželo; ali vendar proletariat je ostal na vladi. Prva proletarska vlada, ki je v zgodovini človeštva prišla na površje, se je obdržala kljub vsem oviram. In zastopniki te proletarske vlade so stali z vzdignjeno glavo pred zbranimi zastopniki buržuazije celega sveta. Oni edini so imeli trden program, svetoven nazor, velike zgodovinske vidike in zastopali so jasno interese ne le ruskega, temveč celokupnega proletariata. Oni so zastopali bodočnost, dočim so vsi buržuazni zastopniki bili glasniki preperele preteklosti. Prvi predlog ruskih zastopnikov je bilo — razoroženje. Pravite, da hočete zopet vzpostaviti evropsko gospodarsko ravnotežje, ki ga je uničila vojska? Dobro, storite prvi korak, ki je k temu potreben, začnimo z razorožitvijo. Tako je rekla ruska delegacija zbranim buržuaz-nini zastopnikom. Zastopnik najbolj imperialistične države, francoski delegat Bartu, je videl v tem seveda osebno žalitev. »Na finejši način« so odklonili angleški imperialisti to rusko zahtevo. Iz tega sledi: Razorožitev je nemogoča, dokler vlada buržuazija in prvi pogoj za razorožitev je. zmaga delovnega ljudstva nad buržuazniini troti. Ce hočete razorožitev, borite se za dosego socialističnega družabnega reda. Dokler ne doženete tega, je vsaka misel na razorožitev — utd- Pija. Ko se je šlo v Genovi za to, da se izropa Rusijo, so se znašli vsi meščani v »enotni fronti«. »Restitu-cije« — poslednja modrost, zadnji krik kulture! Ni zveličanja — brez restitucij! Kaj je po pravici to — restitu-cije? Po slovensko pomeni to, naj bi Rusija vrnila inozemskim kapitalistom vse lastninske pravice, ki so jih imeli v Rusiji pred proletarsko revolucijo 1. 1917. Teh kapitalistov je le mala peščica. Par borzijanskih in industrijalnih baronov, gotovo ne več kakor 100 oseb. Te belgijske, francoske in angleške velekapitaliste, ki imajo interese na »restituci-jah« bi lahko sešteli na prste. Ampak ti maloštevilni tniljarderi so pa pravi vladarji v današnji kapitalistični družbi. Kakor je že Marks rekel, ni buržuazna vlada nič drugega, kakor izvršilni organ denarnega Žaklja. In po taktu teh 100 denarnih mogotcev plešejo L!oyd George, Bartuji in Fakte. Rusija ne prizna restitucij. kakor ne prizna vrnitve vojnih dolgov, ki ste jih posodili carskim vladam! To je bil ruski odgovor. Rusija noče pripustiti, da bi par velekapitalistov svobodno drlo iti izsesavalo milijone ruskih kmetov in delavcev. Buržuazija je grozila na vse načine,. Začel je krik ko v židovski šoli. Potem so se gospodje nekoliko pomirili in so napravili celo smehljajoči obraz. Še je bila buržuazija sveta dovolj močna, da je Rusiji odrekla posojilo, ali preslaba je že, da bi prisilila rusko vlado, da se ji podvrže in prizna lastninske pravice peščice miljarderov. Zobje meščanske Evrope so postali gnili in majejo se, tako, da ni več v stanu da vgrizne ruskega medveda ... Ruska vlada je sklenila pogodbo z nemško meščansko vlado. Nemški kapitalisti in tudi socialni demokrati H. internacionale, ki so ministri v meščanski vladi in torej tudi socialisti kakor n. pr. nepozabni bivši so-drug Anton Kristan (sedaj upravni svetnik Praprotnikove banke), so to storili le neradi. Prisilila jih je v to nenasitna požrešnost zmagovalcev. Ta pogodba je velikanskega pomena. Agrarna Rusija s 150,000.000 prebivalcev in najmodernejša industrijska država Nemčija — to pomeni gospodarsko zvezo, ki bo v stanu v poteku malo let premagati vse gospodarske težkoče. V Nemčiji je delavstvo zelo močno in le vprašanje kratkega časa je, da prevzame tam proletariat vlado v roke. In potem, bo rtemško-ruska zveza, zveza proletarskih držav, ki bode merodajna za proletariat celega sveta. To bo vogelni kamen nove. proletarske, socialistične Evrope... V boju proti lastni buržuaziji se borimo tudi za novo socialistično Evropo, se borimo za novo družbo, ki več ne bo poznala ne militarizma, ne izkoriščanja. Ali dosegli jo bomo le če se bomo za njo borili. Politične, strokovne in gospodarske organizacije so naša naj-silnejša orožja v tem boju. Proletarci vseh zemlja, združite se v tem boju! Na naslov Trboveljske premoge kopne družbe in v vednost širše jugoslovanske javnosti. II. M DELAVSKE NOVICE" izhajajo vsak petek. Uredništvo in upravniStvo: Turjaški trs 2. Letna naroCnlna .............................. 120 K mesečna naročnina................................12 K Posamezna številka 3 K. Ogljikovi hidrati (njihov tip je sladkor, potem vse moke, krompir in podobno) odrejeni so za naraščanje moči. Preobrat, kateri se z njimi vrši v organizmu, je hiter in mal, ter se na ta način z njimi dobiva zelo hitro mišična moč brez velike izgube, kar pa je z mastjo povsem drugače. S hrano, predstavljeno v 1. tablici, organizem dobiva dovolj kalorij glavno iz ogljikovih hidratov t. j. tako hrano, katera se lahko hitro pretvori v življensko moč in v kretnjo. Taka hrana je po spekulativnem raz-motrivanju zelo dobra, ker se z malim stroškom in malo časa lahko izsesa iz človeškega organizma potrebna količina delavne moči. Taka hrana ne more iz kulturnega in sploh jz človeškega stališča biti slabša kakor je, ker ona črpa in uničuje organizem. Tako hranjenje je isto, kakor nezadostno obdelovanje zemlje. Če se zemlja kar površno orje in nič ne gnoji, če se setve na njej ne menjajo, se ona hitro izčrpa in postane neplodna ledina. Po preteku nekoliko let bi se morala taka zapuščena zemlja globoko orati in na novo gnojiti dva leta in se bo še tedaj težko povrnila zopet v plodno stanje. Ravno tako je s človeškim organizmom, uničenim s slabo hrano. Razen tega so znanstvena raziskovanja na tem higijenskem polju pokazala, da želodčni sok zelo težko prekuha to beljakovino, katera se nahaja v kruhu ‘n radi tega so delo in napor želodca in črevesja mnogo večja. Vsled tega dela so organi za prekuhavanje nenormalni, preveč delajo, se utrudijo in lažje obolijo, nastane razširjenje želodca, katar želodca in čreves itd. Potem pa z ozirom na samo hranljivost kruha nastane vprašanje: jeli ta hranljivost resnično stvarna, ali samo teoretična v onih slučajih, pri katerih je kruh glavni, čeprav ne edini del hrane, ker je vsa njegova beljakovina ne more prekuhati in velik del neuporabljen propade.1 Na ta način že tudi teoretični prilično veliki deficit beljakovine v taki hrani v praksi, radi svoje neinogočnosti prebavljanja v želodcu, postane še večji. Hrana z mnogo kruha ni samo z vidika dajanja moči slaba. 'l aka hrana, kot nezadostna pelje k hujšanju telesa, radi male količine masti in beljakovine, ki vsled zgoraj omenjenega prebavljanja postane še manjša. Delavec dobiva izgled same »kože in kosti«. Želodec postaja len, ni v stanju, da kuha, razširja se, nastane katar želodca z vednim kozlja-njem. Čreva tudi postanejo lena, jetra so manjša, celokupna količina krvi postane tnanjša, izgubi se apetit. Vobče se s tako hrano organizem pelje v nevarnost, človek postane (en in popolnoma nesposoben za vsako delo. Taka hrana kot nezadostna in škodljiva za organizem mora se zavreči in mi bomo poskušali, da jo po pravimo imajoč pri tem v vidu, koliko je mogoče, da je manjši denarni izdatek. Tablica 2. Dobra in po ceni hrana za delavca, kateri težje dela. Oblika hrane - ... 1 Beljakovina Mastnih edinic ; .. . . . - J Ogljikovih hidratov K t Kruh za celi dan750 g po 24'— j ' T 525 38 3975 18 - j Za zajtrk (6 ura zjutraj) 200 mleka (15—) ali 30 g slanine 144 12-4 : i: 10 — 3 — 1 čaj s sladkorjem (v slučaju, da je zajterk suha hrana . . . - __ 1 6— Sir ob 10. in 4. uri skupaj 60 g, 1 kg 60 K 194 3-2 ; 1 — 8 — t Goveja juha opoldne in zvečer skupaj 600 g, kg K 60‘— . 4-8 4 6 236 . 12-— Kuhano goveje meso opoldan in zvečer (brez kosti) skupaj 300 g, kg po 56 K 552 t 315 16 — Pražen krompir,* za obed in večorjo skupaj 500 g in potrebna količina masti in čeb. 202 319 223-1 10- črna kava po obedu s sladkorjem i' i 5-— . 6 — Vina na celi tlan 3 decilitre ali mleka, čaja, ali drugi na- I i II ~ < $ oitek** 1 K 42 - j — 69 13 — j 1665 | 87-2 6671 ' | 92 — Vrednost te hrane v kalorijah Skupaj kalorij 3.954-5 | 6119- j 754-3 25883 sorazmerno v odstotkih .... 155 | 19 — 655 potrebno je po odstotkih . 16- i 16 — ! 68- Primer dobre hrane za fizične delavce, kateri opravljajo težje delo, pokazan je v drugi tablici. Tako hrano se ne more niti najmanj označiti kot luksusno. Samo vino je vneseno v taki mali količini, da nam niti sami antialko-holičarji ne morejo nič predbacivati. Mi se ne bomo dalj zadržavali, zakaj smo v gornjo tablico uvrstili alkohol, zadostuje, da pripomnimo, da ni treba delati ukor sami porabi, ampak zlorabi. Medtem smo mi vze- li 300 g vina na celi dan, kar pomeni 30 g alkohola dnevno za enega odraslega človeka 70 kg teže, kateremu higijeničarji dovoljujejo tudi 70 gramov alkohola dnevno, če opravlja težko delo. Mi smo še daleč pod dovoljenim minimom, in postaja s tem vsaka nadaljna diskuzija za ta tretji del vina brezpomembna. V tej tabeli smo vzeli krompir, kajti ta je najceneja prikuha in je njegova vporaba največ vdomače-na. Cene niso vzete take, ki so stvarno na trgu, ampak take, kakršne so predpisane po državnih oblasteh, katere pa nihče ne vpo-števa. Z ozirom na to, ne more biti vrednost hrane nikdar manjša od 92 kron, nego samo večja od te svo-te. Razume se, da je to cena samo življenskih potrebščin, drva pa potrebna za kuhanje niso zaračuniena. To je eden podatek za računanje 1 Iz .belega kruha želodec prekuha le 80% beljakovine, 20% popolnoma propade. minimalne delavske dnine v današnjih razmerah. Za hrano enega delavca je potrebno, da se potroši zgolj za hranljive življenske potrebščine, katere se šele morajo prigo-toviti in pretvoriti v »hrano« 92 K na dan. Delavec pa je oženjen, njegova družina navadno sestoji iz očeta, matere in dveh otrok ( v premeru) ali je pa samec in v tem slučaju mora skrbeti za stare roditelje ali pa nepreskrbljene brate in sestre. Iz družinskih razlogov, radi vzdrževanja in ohranjevanja svoje hiše in de-ce kakor tudi radi vzgoje družine, je delavec primoran dajati podporo svoji rodbini in ji dati sredstva za hrano. Če bi nam kdo rekel, da imamo večje število delavcev samcev, kateri edino zase skrbijo, naj nam bo dovoljeno, da omenimo, da so taki delavci prisiljeni jemati že zgo-tovljeno hrano po gostilnah, in tedaj taka hrana ne bo veljala 92 K ampak najmanj dvakrat, če ne trikrat toliko. Pod konec, ali se nas bo sililo, da mi radi tega, da damo delavcu manjšo dnino, propagiramo idejo, da naj ostane delavec brez družine? Vzeli bomo v obračun navadno delavsko družino: moža in ženo in dva otroka, in bomo zračunali ceno hrane za to družino. Ze ženo, vzamemo, da ima povprečno 60 kg telesne teže in katera naj obavi lažje telesno delo. Taka žena potrebuje 60 krat 34.9—2.094. — kalorij. Za dva otroka, predpostavimo enega od 10, drugega pa 13 let, z respek-tivno težo od 25 in 35 kg, torej za teh skupnih 60 kg potrebna hrana rabi skupno 2.094 kalorij. Za ženo in dva otroka potrebuje torej hrane katera daje 4.188 kalorij. Če hrana, katera nam daje 3.954.5 kalorij velja 92 K potem pa hrana 4.188 kalorij mora veljati 103 K. Eni delavski družini je torej potrebno za nabavo dnevnih življen-skih potrebščin 200 K to je pa, kakor je razvidno iz tablice 2, najbolj prosta in po ccni. Obleka, perilo in obuvalo. Tukaj po hrani prihaja na vrsto obleka, katero mora delavec imeti zase in za svojo družino. Dokler je naloga hrane, da poda mogočnost organizmu, da obnavlja svoje izčrpane edinice in da razvija silo potrebno za delo je obleki naloga, da isti organizem ščiti od škodljivih zunanjih vplivov (prevelike lilad-note) in da prepreči, da organizem vsled zunanjih vplivov ne izgubi zastonj svoje toplote, ali da se ne prehladi vsled česar lahko nastopijo razne bolezni. Obleka, je ravno tako potrebna človeku kakor hrana. Pri nakupovanju obleke napravi delavec izvestno ekonomijo in sicer samo do gotove meje. Če poskusi, da pri tem napra- vi šteditev čez minimalno mero, on tedaj riskira, da škoduje svojemu zdravju. Sicer za obleko obstoja tudi minimum. Preje nego ugotovimo ta minimum bomo ravnotako kakor smo to postopali pri ugotovitvi izdatkov za hrano, iznesli najprej ono kar eden delavec potrebuje t. j. budžet ene delavske rodbine za obleko. N. pr. vzamemo enega nam dobro znanega oženjenega delavca, kateri ima štiri otroke, 8, 10, 14 in 15 let starih. Njegovi stroški za obleko, za 6 člansko družino iznašali so v I. 1920 (ko je draginja bila največja) okrog 8000 kron. Radi take nizke svote so bili njegova žena in otroci samo na videz »približno« oblečeni. Ponavljamo samo na videz. Boljše bi bilo rečeno, da so bili samo malo dostojnejše oblečeni, da se sploh smejo pokazati na ulico. Ženska deca in njih mati imajo samo po eno, malo manj raztrgano in slabo obleko, katero oblečejo le' takrat, ko gredo na ulico, a da bi zakrili raz-irgane srajce pod to obleko. Če se vzame v poštev, da je ta delavska družina, denar za to obleko, »odtrgala sebi od ust« in da ta družina stanuje v eni luknji z relativno nizko stanarino, samo da bi si vsaj kolikor toliko zadostila v obleki, moramo priznati, da je ona dala za obleko vse, kar je sploh mogla dati in je poleg vsega tega, še vedno, ostala gola, brez obleke, brez perila, brez obuvala. Poglejmo koliko najmanj potrebuje ena delavska rodbina od štirih družinskih članov (oče, mati in dva otroka). V doli omenjeni tablici so potrebe v detajlu, da bi se nam predbacivalo, da smo vzeli cifre kvantum na pamet. Tablica 3. Proračun izdatkov za obleko, perilo in obuvala za 4 člansko delavsko družino. Za očeta delavca I< Za mater — ženo delavčevo K ena kompletna obleka .... 3000 — 2000’— obuvalo 2 para s popravkom . . 1930 — 1000’— perilo, 2 para po K 240 in 120 720 — 720’— klobuk ali kapa 300’— —•— 4 pare nogavic 160'— 320 — žepni robci 4 komade .... 120'— 160— 1 brisača 80'— 80 — srajca za spanje, 1 kom. (da de- spodnje krilo 200'— lavec ne spi v znojevi srajci v copate. . . 100'— kateri je delal) 200 — I< 4580 — 1 topla srajca za zimo .... 300 — K 6810 - Zn dva otroka: Poletna in zimska obleka (4 obleke) 2800'— obuvalo po 1 par s popravkom . : looo — i perilo po 1 par1 200 — nogavice po 4 pare, torej 8 parov 240-— klobučki ali kapice, 2 komada 200 — žepni robci, 4 komade .... 100'— brisača, 2 komada 160 — K 4700 — Razni drugi izdatki za obleko: I mast za čevlje 15 K mesečno. . 180’— zn popravek obleke, perila in no- gavic, snkanec, milo in drugo. . 1000'— K 1180'— Vse skupaj K 17.270 — Za otroke smo vzeli p0 dve obleki, poletno in zimsko. Če bi kdo rekel, da je to preveč in da ena obleka traja več kakor eno leto naj nam bode dovoljeno, da rečemo, da obleka, katera danes velja 4000 do 6000 K ne more biti trajna niti trpeti krpa-lije. Povdariti je pa treba, da v ta- viia spodnjo toplo obleko, katera bi nekoliko zamenila zimsko suknjo. Za obuvalo označili smo svote, katere na noben način ne izglodajo prevelike. Za kape, klobuke in brisače bo morda kdo omenil, da se ne kupujejo vsako leto. Za kape in klobuke bi morda tak primer mogel biti na mestu, če bi jih mi označili z velikimi cenami. Ali svote, katere smo označili predstavljajo polovico onega, kar ti artikli danes veljajo in smo potem že imeli pred očmi, da ti artikli trajajo dve leti. Kar se pa brisač tiče, so v 4 članski družini na razpolago le 4 bri-salke, in jasno je, da so te brisače kmalu nerabne, zlasti pa pri delavski družini, katera se mora najmanj trikrat na dan umiti in z njimi obrisati, se te brisalke morajo raztrgati in postanejo v enem letu popolnoma n e rablji ve. Kakor je iz tablice tri razvidno, je izdatek za obleko, perilo in obuvalo .17.270 K letno, ali 48 K dnevno. Stanovanje. Človeku je potrebno stanovanje, da bi se mogel skriti in se odpočiti od dnevnega dela in da bi se even-tuelno skril od zunanjih nezgod. V stanovanju preživi človek večji del svojega življenja. Iz teh razlogov je potrebno, da človek ima zdravo stanovanje, dovolj solnca in svežega zraka. Poleg teh čisto higijenskih razlogov mora biti stanovanje ugodno tudi jz moralnega-duševnega pogleda. Če stanovanje sestoji iz vlažne, nerazsvetljene in smrdljive luknje, ga bo cela družina zapuščala vedno. Oče bo odšel v gostilno, mati k svoji prijateljici, ali se bo pa dušila v vlažni sobici, otroci pa, če so učenci, namesto, da ostanejo z materjo na domu in izdelujejo svoje šolske naloge, ali da se zabavajo v krogu svoje matere, šli bodo na pokvarjeno ulico in bodo tam dobili vzgojo, od katere pozneje ne bodo imeli ne oni, ne njihova družina nobene koristi. Slaba delavska stanovanja, ne samo, da fizično uničujejo delavsko družino, postajajoč tuberkulozna jama, za njo rušijo tudi moralno to družino, tirajoč očeta v gostilno, otroke na ulico, mati pa postaja duševno nesposobna za vzgojo svojih otrok. Ponavljamo, da je potrebno, da je stanovanje dovolj razsvetljeno in zadosti prostrano, da zasigura dovolj svežega zraka onim, kateri v njem stanujejo. Stanovanjski zakoni raznih dežel predvidevajo gotove minimume obsega sob, v katerih se stanuje. Na ta način francoski zakon iz leta 1902 zahteva za eno sobo, v kateri živi ena oseba, najmanj 25 nf. Za vsakega otroka »posebej« je dovolj polovica te kubiture. Najmanjša višina sobe je 2'60 m. Višina čez 4 m je nepotrebna. To je poleg vsega minimuma. Ameriški in drugi zakoni zahtevajo 28 do 30 m:i za osebo. Opombe: Mi smo tukaj vzeli krompir zaradi riale cene, kateri daje večjo količino ogljikovih hidratov. Medtem bi bilo boljše, ida se kot prikuha vzame fižol ali kaj dru-zega, kar ima več beljakovine in bi takrat mogli vzeti manjšo količino mesa — namesto 300 gramov, zadostovalo bi 200 gramov mesa brez kosti. To bi bilo posebno za fizične delavce od velike koristi, da se jim potrebna količina ogljikovih hidratov, katerih bi v zgoraj omenjeni hrani bilo manj kakor v krompirju — dajo za dnevno hrano še kaka močna jedila, s katerimi bi fcadomestili pomanjkljaj ogljikovih hidratov E odgovarjajočo količino sladkorja. Za organizem, kateremu je potrebna večja količina fizične moči, je sladkor najugodnejši, ker v takem slučaju pri fizičnem delu ima mnogo manj zgube v moči, nego če organizem mora črpati to moč iz beljakovine. ** Da bi tablica bila bolj enostavna, smo mi kalorije vina računali napram količini ogljikovih hidratov. V splošnem daje 1 del vina 60 kalorii. Dnevne vesti. blico nismo unesli zimsko suknjo, niti nismo za ženo in otroke unesli eno toplo srajco za zimo, predpostavljajoč, da bo žena — mati, katera ostane na domu, zadosti praktična in da bo vsaj od stare obleke katere sploh ne bo, ampak vzemimo, da jo bo žena (mati že preskrbela) napra- Doknmenii o gen. Wranglu. Prinašamo 5 dokumentov, ki jasno govore, da pripravlja gen. VVrangel nove vojne avanture. Bolgari so mu račune precej prekrižali. Dolžnost naše vlade je, da pred vsem odpravi nadležnega »gosta« Wrangla. ki se v zadnjem dokumentu, ki ga je zaplenila bolgarska vlada podpisuje zelo ne»gostovsko« za vrhovnega poveljnika ruske vojske, čez mejo. Razven tega, da razpusti ruske kadetnice v Jugoslaviji, prepove Rusom nošenje orožja ter razpusti »ruske« Dogranične čete. Upamo, da se bo to sedaj vendar zgodilo, ker je že tudi intervenirala^ v tem smislu neka velesila v Beogradu. Ce je VVrangel simpatičen Pašiču in Spalajkoviču. neka jim bude, ampak 99 odstotkov jugoslovanskih državljanov si bode oddahnilo, ko bomo rešeni te — more, ki preti zaplesti našo državo v vojno. Tudi pri nas ie čas, da se odpravi tajna diplomaciia. I. Wranglov generalni štab v pogajanjih s Pašičevo vlado. Zelo zaupno. Sef glavnega' štaba, vrhovni komandant VVranglove armade, 8. aprila 1922. St. 347. Navodila ministru Rusije za pogajanja z ministrskim predsednikom kraljevine SHS. Dejstva, ki slede, morajo biti temelj pogajanjem. 1. Iz poročila, ki smo ga prejeli od naših agentov kakor tudi iz onih poročil, ki nam jih je dal na razpolago srbski glavni štab, je razvidno, da romunska država absolutno ni dorasla nalogi, ki smo si jo zastavili zn časa pogajanj pred zaključkom sporazuma Ce ie že zadovoljno napredovala vsled blagodejnih naporov francoskega vojnega odposlanstva materialnost naše armade, pa ni napredovala morala, ki bi ii mogli mnogo očitati! Narod je utrujen in si želi miru. Skoro bo nemogoče misliti na vojno, posebno pa P° dveh ali treh ted-nili trajajočega sovražnega stanja, ko bi šle rumunske čete skozi prvi ogenj. 2. Ker moramo že računati z nezadostno moralo, moramo tudi računati z neuspehi ;in (posledicami teh neuspehov. Tako bi najmanjši umik v notranjost Dobrudže m približevanje rdečili čet k bolgaiski meji jzzval takoj komunistični državni prevrat v Sofiji in potem nacionalistični državni prevrat v evropskem delu Turške. Madžarska bi se v takih okoliščinah relo sumljivo vedla in lahko bi zopet naleteli na dogodke, ki so nam še živo v spominu iz leta 1919. Zaraditega je položaj za Jugoslavijo zelo kritičen in namesto mobilizacije dobrovolj-cev, ki je že itak garantirana v sporazumu, bi morala Jugoslavija izvesti popolno mobilizacijo in prevzeti vojne operacije. Za Francijo pomenijo seveda te okol-nosti padanje njenega upliva v centralni Evropi, za druge države pa nove preizkušnje. Da bi se jim izognili, je absolutno potrebno: a) Da se pobriga francoska vlada za romunsko armado in da napne vse svoje moči za njeno čim večjo kakovost. b) Vsled absolutne nemogočnosti doseči vse to pred kratkim časom, ki še preostaja preti otvoritvijo sovražnih odnoša-jev je treba pričeti predvsem z reorganizacijo ruske armade, in sicer naj vpliva irancoska vlada: a) Da bo romunska vlada opremila 15.000 mož ruske armade, ki je v Rumu-niji. b) Da pozove vlado male antante in Madžarske za dovoljenje nadzorovanja ruskih dobrovoljcev po ruskih vojnih atašejih. c) Da doseže od bolgarske vlade uki-njenje propagande, ki, demoralizira čete ruske armade, tako da so nam nekatere že odrekle pokorščino. ZJtčasno do prejema denarja od agentov Rusije v Washingtonu, odobri kredite s potrebnim kratkim rokom za vzdrža- Vc 111 Popravljanje za b o j n o slanje 15.000 mož. e) Ministrski predsednik kraljevine SHS naj bo prepričan, da trdno upamo, spominjajoč se njegove brezmejne ljubezni do Rusije, da bo ustregel našim nameram ter dovolil prevoz elitnih čet, okoli 7000 po številu, iz Bolgarske v kraljevino. Obenem tudi upamo, da bo podprl našo prošnjo liancoski vladi, ki je v dobrobit jugoslovanskega naboda, Bedpisan: General-lajtnant. II. Francoskemu vojnemu ministrstvu. Zelo zaupno. Šef glavnega štaba, vrhovni komandant, 20. aprila 1922. Vaša visoka ekscelenca! Po naredbi vrhovnega komandanta Wragnla m,i je čast naznaniti Vam, da je stavil danes 20. aprila general-lajtnant Holmsen francoskemu vojnemu ministrstvu predloge, osnovane v pogajanjih z ministrskim predsednikom Pašlčcm, ki jih pa Vi že poznate. Vrhovni komandant je odredil, da sc naj ravna general-lajtnant Holmsen po Vaših navodilih. Na željo vrhovnega komandanta VVrangla, Vas naprošamo, da bi nam sporočili ob priliki snidenja z ministrom Rumunije, v koliko ie bil general zadovoljen s prijaznim sprejemom v Bel-gradn od Njenega Veličanstva kraljice Ru-munije. Izvolite se prepričati o mojem spoštovanju in vdanosti. General-lajtnant Miler Njegovi visoki ekscelenci g. Ooursu. III. Zelo zaupno. Šef glavnega štaba, vrhovni komandant, 20. aprila 1922. Vaša ekscelenca! Priloženo Vam pošiljam navodila za pogajanja z ministrskim predsednikom kraljevine SHS, ki smo jih poslali ministru Rusije v Belgrad. Cast mi je, obvestiti Vas, da je izdal vrhovni ko- mandant Wrangel povelje, da stopimo v zvezo s francoskim vojnim ministrstvom in da dosežemo čim prej pismeno odobrenje gorenjega ministrstva za predloge pod 2. a), b) in, c). Kakor hitro boste dobili to odobrenje, obvestite takoj ordonančne častnike vrhovnega komandanta, ki bodo čakali v Parizu na Vaše zapovedi. Po izvršeni Vaši misiji, je odredil vrhovni komandant, da se ravnate: a) po navodilih g. Goursa, predsednika konference poslanikov, kateremu je vrhovni komandant podelil približno isto nalogo. h) po izjavi ministrskega predsednika g. Pašiča, ki je ponovno obljubil Sirandmanu, ministru Rusije v Beogradu, da bo o vsem tem, kakor hitro bo prispel v Genovo, podrobno obvestil predsednika francoske delegacije in pa šefa tehničnega oddelka glavnega štaba, polkovnika Boškovioa. ki se bo natančno pomenil o akciji s šefom francoskega vojnega odposlaništva. Prosim, da bi mi brzojavno sporočili o mojem spoštovanju in udanosti. Podpisan: general-lajtnant Miler. Naslovljeno Njegovi ekscelenci general-lajt-nantu Holmsenu. IV. Poslaništvo Rusije v Parizu. Zelo zaupno. Vaša ekscelenca! Po ministru Rusije v Beogradu in sporočilu generala Holmsena, morate brezdvomno že vedeti o popolnem uspehu pogajanj s francosko vlado. Vsled dogodkov v Genovi smatram razpoloženje francoske vlade v Genovi za tako povoljno, da sem prepričan, da bi sprejela še druge podobne predloge. Treba se ie potruditi, da bomo imeli čimveč koristi iz tega razpoloženja in da preprečimo težkoče ^pisanja o podrobnostih V. N. Strandmanu. Če vrhovni komandant misli, da bi bilo dobro pomeniti se še ustmeno, bi prišel prihodnji teden v Beograd. Seveda ne bi smeli o vsem tem vedeti časopisi, zato pa ne bi smela trajati moja odsotnost več kot pet ali šest dni. Izvršil sem z velikim zadovoljstvom željo vrhovnega komandanta in sporočani ministru Rumunske generalovo spoštovanje. Izvolite se prepričati o mojem spoštovanju in udanosti. Nepodpisano. Naslovljeno Njegovi ekscelenci general-lajtnantu Milerju. V. Strogo zaupno. Zapoved 9. aprila 1922, Srbija, Karlovci, št. 2f,3. Z ozirom na nastali položaj zapovedujem 1. Enote imajo biti pripravljene, da pri prvi potrebi stopijo v akcijo. (Paketi Br. B. >E—M«.) 2. V slučaju, da v notranjosti države stopi kaka politična, stranka v akcijo, se ne smete na noben način udeležiti njenega preganjanja. Zapoved je izdana v 10 izvodili: Poveljniku 6-ga korpusa, načelniku divizije geral. Foku, poveljnikom polkov: Kor-nilovskega, Brezdovskega, Marikovskega, Aleksandrovskega, Galipoljskega. nadzorniku vojnih šol in načelniku severne garnizije. Vrhovni poveljnik ruske volske generalki jt-nant Wr angel. V. J. D. načelnik štaba armade generalštab-ni konjeniški general Satilov. Originalu enako. Generalštabni polkovnik (Podpis nečitljiv.) Rusija. 24. t. in. je sklenila Rusija trgovinsko pogodbo z Italijo. Središče za trgovino bodeta Trst in Odesa. Sklenjena je pogodba s Češkoslovaško republiko. Ruski poslanik pride v Prago. V Anglijo je prispel po vojni prvi ruski parnik »K. Marks« z lesom. V Moskvi je pričel proces proti soc. revolucionarjem, ki so hoteli v zvezi z reakcionarnimi elementi povzročiti vstaje med kmeti posebno v Ukrajini in pripravljali atentate na sovjetske komisarje. Branijo jih 6 soc. demokratov, tako Vandervelde, Rosenberg in Tli. Liebkneclit. Češkoslovaška. Nejevolja proti koaliciji z buržu-azijo se širi med delavstvom vedno bolj. Levo krilo soc. dem. stranke je zato izstopilo iz stranke in osnovali so posebno neodvisno soc. dem. stranko, ki se je priključila 2xh internacionali. Letos bi se morale po zakonu vršiti občinske volitve, vlada hoče zakon spremeniti, tako da bi bile volitve šele drugo leto. Razlog: ker bi vsled strašnih gospodarskih razmer dobili v večjili mestih in industrijskih revirjih komunisti veliko občin v roke. Demokracija je pač pri Mali Antanti doma. Cehi imajo tudi za Resnica in batine. 26. maja je bila končana pri beogradskem prvostepenem sodišču preiskava proti komunistu Savi Nikoliču. Pri tej priliki so bile zopet dognane stvari, ki ubijajo razen prizadetih osumljencev, naš ugled v tujini. Prebrala se je razprava polkovnika Arandjeloviča. Polkovnik trdi, da je nemogoče, da bi obtoženi Nikolič mogel dobiti v roke sploh kake zaupne dokumente, povelja ali sploh tajne formularje in se mu zdi zato zelo čudno, kako je mogel obtoženec priznati, da je dajal take dokumente in formularje tretjim osebam. Obtoženec je nato izjavil, da on ni nikoli špijoniral niti imel tajnili dokumentov v roki, da pa več ni mogel prenesti na policiji grozovitega pretepanja in je konečno podal izjavo, ki so jo na policiji zahtevali od njega . . . Zopet en karakterističen donesek, ki kaže, kako se je pripravljal in vodil proces proti komunistom in dičen list iz venca, s katerim se je ovenčal Pribičevič-Zerjavov režim. Amnestija. 29. maja od 6. do 9. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo samo o pomiloščenju raznih delinkventov, ki naj bi se ob priliki kraljeve poroke izvršili. Razpravljalo se je posebno o pomilostitvi političnih krivcev, med katerimi bi se morali pomilostiti tudi častniki iz znanega solunskega procesa in komunistični voditelji. Ministri so se temu odločno protivili in je zato verjetno, da ti ljudje ne bodo deležni milosti vladarja, kei se mu ne bodo niti priporočili. Pomiloščeni pa bodo vsi oni kmetje, ki so bili obsojeni radi prekršitve odredb glede sajenja tobaka, kuhanja žganja in sličnih. Trpljenje rudarskih delavcev v okruž-nem zatvoru v Tuzli. Po 14 mesečnem za-tvoru nedolžnih rudarjev ni mogel nikdo iznesti trpljenja in mučenja onih mučenikov. Zato hočemo vse ono, kar nismo mogli poprej, danes javnosti iznesti. Bivši okružnt načelnik Grudič dal je na svoj nesramen račun zapirati in tepsti od glada umirajoče rudarje in njihove družine. Kolikor pa sam ni mogel izpolniti onega nasilnega preganjanja, so rnu pomagali njegovi glavni pomagači: Ljučar, Pavlovič, stražari Srdic, Ditnšo in Dušanič, kateri so tako zversko postopali z rudarji, da se vse ne da popisati, zatorej hočemo samo nekoliko dati našim sodrugom na javnost. Na primer, ako se je imel kateri kaj pritožiti ali pa prositi, so rnu enostavno odgovorili: »jaz sem vse, upravitelj in Bog«. Ako je kateri omenjenih katerega izmed rudarjev opazil na oknu, peljal ga je na hodnik in ga tolkel po obrazu, ga vrgel v samnico in mu odvzel večerjo, ne da bi kateremu to naznanil. — Za rudarje se ni nikdo brigal, da bi videl ali smo še živi, ali smo pa že poginili, kakor so nam želeli. — Od 1. jantarja do septembra meseca 1921 ni nikdo drugi prišel k rudarjem kakor ključar in stražar. Slamnjač nismo imeli nikakih, bilo je samo nekoliko prašine od slame, v kateri je pa bilo več živali, na primer uši, stenic, kakor pa slamne prašine. Tako daleč je tirala naša nesramna buržuazija, da je hčerka zaprtega rudarja K. Železnika znorela, ker so jo strašili, da ji bodo očeta obesili ali ustrelili. Nikakor pa ne smejo misliti oni krivci, kateri so vse zakrivili, da so za vedno ušli pravici. Več rudarjev. IZJAVA. Podpisana obžalujem, da sem govorila neresnične besede dne 19. V. t. I. proti sodrugu Peklar Alojzu in njegovi ženi Mici. Amalija Šircelj Studenec St. 15 pri Hrastniku. vojake volilno pravico, zato, da ob volitvah v nemške kraje komandirajo par regimentov, ki izvolijo češko narodno občinsko zastopstvo. Pri nas smo bolj kunštni, kar nam ne prija, proglasimo za komuniste in vržemo iz občinskih svetov, Nemci pa še sploh nimajo volilne pravice in če bi se izpolnila želja mariborskega »Narodovega« dopisnika, je zaenkrat še ne bodo dobili, .le pač — demokrat. Svetovni delavski kongres. 23. t. m, se je sestal v Berlinu 9-članski odlior vseh treh internacijonal, da določi rok za sklicanje svetovnega kongresa. Zastopnik 11. inter-nacijonale (ki jo tvorijo večinoma stranke, ki sede v vladah skupno z buržuaznimi strankami) minister n. r. Macdonald je izjavil, da je 11. internacijonala proti temu kongresu, češ, ker ga hočejo komunisti izrabiti le v agitačne svrhe in hočejo le izrabiti delavstvo v podporo zunanje politike Sovjetske Rusije. Zastopnik 111. internacijonale s. Radek je izjavil, da so Rusi vsled teh očitkov že predložili, naj se zaenkrat črta iz programa kongresa točka o podpori proletarske Rusije, da pa zahteva, da se kongres takoj skliče in da se določi še v tej seji datum sklicanja kongresa, ki naj bi določil smernice za skupno akcijo celokupnega delavstva proti ofenzivi kapitala. Ker vkljub posredovanju zastopnikov 2 in pol jnternacijonale, »ministrski« socijalisti niso hoteli na njegove zahteve pristati, je izjavil, če se noče delati nima smisla izgubljati časa s sejami skupnega odbora. Naloga delavskih organizacij, ki hočejo skupno ironto proti kapitalistom, je, da preko glav nasprotujočih sodrugov »ministrov« spraviio vkup kongres svetovnega delavstva v najkrajšem času. Tako je končal po krivdi II. internacijonale 9-členski odbor. Kongres sc bo pa vršil v kratkem, proti volji voditeljev II. internacionale, ki so jim bližji- interesi nacio- Izrabljanje stavbinskih delavcev. Že 17. marca t. 1. so predložili siav-binski delavci svoje zahteve za povišanje mezd delodajalcem. Prvi pregovori 18. marca so bili brez uspeha ter so se preložili na konec marca. Delodajalci so v nameri, da čim dalj ostanejo pri nezvišanih mezdah, zavlekli pregovore do dne 9. maja. Tega dne so izjavili zastopniki podjetnikov, da niso upravičeni sklepati o zvišanju mezd in odgodili tako pogajanja na 12. maja. Podjetniki, ki so že tolikokrat dokazali, da nimajo niti iskrice človeškega čuta napram svojim sužnjem, niso hoteli na noben način ustreči delavskim zahtevam in so se delavcem še rogali, češ, »delavske zahteve so premajhne, ker od marca, ko so bile zahteve predane, do maja je draginja zopet zrasla.« Pri konečnih pogajanjih, kjer so podjetniki barantali kakor cigani, kadar kupujejo konje, so 12. maja naposled pristali na tele mezde: 1. Za polirje 22 do 28 kron za normalno delavno uro; 2. Za preddelavce 17 do> 22 kron za normalno delovno uro; 3. Za izučene profesijoniste 15 do 19 kron za normalno delovno uro; 4. Za težake 9 do 13 kron za normalno delavno uro; 5. Za mladostne delavce 6 do 9 kron za normalno delovno uro; 6. Za delavke 6 do 9 kron za normalno delavno uro; 7. Za vajence 7 do 13 kron za normalno delovno uro. (Nižje plače v tej tabli so določene za delavce, ki pridejo šele v delo oz. so šele oproščeni, sicer veljajo višje plače.) Ta povišek velja od 8. maja t. 1. dalje. Da povišanje ni bilo večje je glavna krivda v tem, da so za-stop. delav. iz »Unije« hoteli, da pride na vsak način takoj do sporazuma, čeprav le na podlagi še tako malega zvišanja mezd, da bi mogli pokazati svojim članom uspeli, čeprav le malenkosten. To je žalostno dejstvo. Delavstvo pa naj pripiše postopanju zastopnikov »Unije«, če ni povišanje mezd stavbincev večje. Podjetniki iščejo raznih vzrokov, kako bi se ognili temu zvišanju naših revnih mezd. N. pr. Slov. gradb. in industr. družba d. d. »Slograd«, je odpustila 4 delavce, ki so imeli popreje 14 K na uro, a v sedanji tarifi je predpisano 13 K. Namesto, da bi jim zvišala revno mezdo za 3 K. jim je še ena krona pri uri odtrgala in jih odpustila. Čudimo se nesramnosti te -tvrdke, ker so ji ti delavci morali prav dobro delati, če so imeli 14 K že tedaj, ko so drugi dobivali 10 do H kron. Tvrdka »Union« je na zahtevo delavstva morala plačevati za nočno delo 100% več kakor za normalne delovne ure, kakor je to predpisano v zakonu o 8 - urnem delovniku. Plačevala je to 8 dni potem je pa, ko je bilo delo dovršeno, namestil, da bi jim dala drugo delo, delavce odpustila iz maščevanja, ker so branili svoje pravice. To postopanje je navadna ši-kanaža delavstva. Pri tvrdki Emil Ttinnles mislijo, da je dolžnost delavstva, da sedaj ko ima par vinarjev na uro več, .dela trikrat toliko kakor poprej. Ce le opazi znani priganjač Pod-boj delavca, da ima kos kruha v ustili, ker pri takem težkem delu mora pač nekaj jesti, že vpije nad njim in ga psuje na najgrše načine. Opozorili bi pa tega gospoda, da sc tudi v Ljubljani delavstvo ne pusti zmerjati s »svinjami« in da naj v lastnem interesu pazi, predno bo še enkrat rabil take psovke. Podjetnik Andrej Černe ne pozna oz. neče poznati zakona o 8 - urnem delavniku ter neče plačevati nadure po 50% višje temveč goni delavstvo, brez oblastnega dovoljenja, naj delajo po 10 ur na dan. Delavci, zavedajoč se svoje pravice, nečejo delat več kakor 8 ur, če jim ne plača nadure po zakonitem predpisu. Prav je tako, tako nastopa zaveden proletarec! Tvrdka Viljem Treo misli, da ima živino v službi, ne nalnih kapitalistov, s katerimi sede v vladah skupaj, kot pa interesi, mednarodnega proletariata. Tudi drugod spoznava delavstvo svoje Antone Kristane. pa lačne delavce. Ima celo vrsto priganjačev, ki zapovedujejo vsak po svoji volji, tako da uboga delavska para, ki ima le dve nogi in roki, ne ve katerega bi poslušala. Pri tej tvrdki je tudi znan poslovodja Čebolini, ki odpušča delavstvo, kadar ga je volja, pa naj si že bo ponedeljek, sreda ali petek. Samo ob pol 10 reče: »Marš vun!« Ti izkoriščevalci nečejo vedeti, da se mora dajati odpoved v soboto. Opozarjamo vse stavbinske delavce: 1. Za vsako nadurno delo (t. j. za vsako uro, ki se dela čez 8 ur) morajo dobiti za uro za 50% večjo mezdo, če se dela pa čez 6. uro zvečer, se računa delo za nočno delo, in morajo dobiti za to delo 100% večjo mezdo, kakor za normalno delovno uro. 2. V pogodbi z dne 12. maja t. 1. je določeno, da veljajo za podjetnike in delavce glede odpovedi službe obrtni zakoni. Po teh zakonih mora delavec, ki hoče zapustiti službo, to javiti podjetniku 15 dni preje, ravno tako mora podjetnik delavcu naznaniti odpoved 15 dni preje. Če podjetnik tega ne stori in odpusti delavca takoj na mestu, mu mora izplačati mezdo za 15 dni v naprej. Ce tega podjetnik noče storiti, se mora delavec obrniti takoj na svojo organizacijo in na obrtno sodišče. Oblasti opozarjamo posebno na protizakonito postopanje raznih podjetnikov, ki širi med delavci nezadovoljstvo in tako izziva štrajke in nemire. Javnost pa opozarjamo na umazani način, s katerim se bogate nekateri podjetniki, ki skušajo delavstvu odtrgati vsak grižljaj kruha iz ust. Delavce pa poživljamo, da vsi, ki še niso organizirani stopijo v organizacijo, ker samo trdna organizacija je v stanu, da zboljša naše bedno stanje. Le če bode vsak stavbinec organiziran in če bo delal za svojo organizacijo bomo dosegli, kar hočemo. Naj živi »Osrednje društvo stavbin-skili delavcev!« Stavbinci! Agitirajte med sodrugi, ki še niso člani organizacije! Vsak stav-binski delavec in delavka mora biti v organizaciji! POZOR! Lesni delavci, mizarji, ne potujte v. Zagreb (mezdni pokret), Osijek* ^ (štrajk), Beograd (brezposelnost). Steklarji, ne potujte v Beograd (mezd. gibanje). Stavbinci, ne potujte v Zagreb (mezd. gibanje), Beočin (štrajk v cementarni). Tesarji, ne potujte v Split (štrajk). Opekarski delavci, ne potujte v Si-sak (štrajk). Kovinarji, ne potujte v Celje (štrajk), v Zagreb in Maribor (mezd. gibanje), v Osijek (mezd. gibanje livarjev). Krojači, ne potujte v Beograd in Zagreb (brezposelnost). Jerineirarski in sedlarski delavci, ne potujte v Kruševac. Kožarski in čevljarski delavci, ne potujte v Zagreb, Beograd in Valjevo. Rudarji, ne potujte v Slovenijo! živežni delavci, ne potujte v Osijek (mezd. gibanje). Prvi predpogoj za strokovno delovanje je — ukinjenje zakona o zaščiti države. V Vranji je izbruhnila stavka v tobačni tovarni. Voditelji štrajka so bili kaznovani po § 11. zakona o zaščiti države. Delavci šuinske industrije v Zavidovi-čn (Bosna) so stopili v stavko, ker jih podjetje sili k 10-urnem delu in jih tudi sicer šikanira na vse načine. Stavka 500 delavcev. Štrajk pri Westenu se nadaljuje. Pomagajte štrajkujočim, ker njih boj je boj za pravice celokupnega proletariata. Štrajk kovinarjev na Češkem. V soboto se je pričelo glasovanje delavcev kovinarske stroke o tem, ali naj se stavka nadaljuje. Danes se ie glasovanje nadaljevalo. Udeležba je bila ogromna, le nekaj tisoč delavcev se je vzdržalo glasovanja. Skupaj se je v 53 obratih izreklo nad 70 odstotkov delavcev za nadaljevanje stavke. Na podlagi tega izida glasovanja to jutrišnja plenarna seja zaupnikov odločevala o nadaljnji taktiki delavstva. Mednarodni pregled. Strokovni pregled. Dopisi. Sestradani. Zopet se po nekaj tednih oglašamo, v edinem delavskem listu, v »Del. Novicah«, da še enkrat povemo, kako skrbi naša delodajalka država za nas. Dravinjskih doklad še nismo dobili povišanih, razvem sramota je to sploh povedati — nastavljena so dobili po 80 par dnevno povišano. Sramota je to za vladajočo gospodo v Beogradu. Ali ti gospodje ne vidijo, kako umiramo gladu, ali ne eu-jejo naših obupnih klicev? Ali nas merodajni gospodje res mislijo pognati v obup. Gospodje, le tako naprej, združili bodete tako naše vrste trdno z vrstami ostalega proletariata. Komur se zadnja škandalozna razkritja ne zadostujejo, da spozna način in svrho kapitalistične družbe in države, temu bo to naše postopanje odprlo oči in mu pokazalo pot, ki nas bo edina rešila, pot med ostalo silno proletarsko armado, ki je na zmagovitem pohodu. In zadnji dnevi vaše preobjestnosti niso daleč! Ce hočete, da vam borno pošteno delali, plačajte nas pošteno, zakaj tudi v naših rokah je vaša usoda. Vam, nižji državni uslužbenci, pa kličemo, prebudite se, organizirajte se v razred-no-zavednih organizacijah! Vrzite iz vaše srede pijavke in klečeplazce: ljudje, ki vam vedno pridigajo »da je narodnost in država v nevarnosti«, so le izdajalci delovnega ljudstva, so ponižni sluge kapitalizma, ki mu služijo, kakor pri svojem gospodarju. Spomnite se Marksovega izreka, da je rešitev proletariata odvisna le od proletariata samega. Živele razredne organizacije uradniškega proletariata! Več nižjih državnih uslužbencev. Hrastnik. 28. maja se je vršil tu strokovni shod. Shod je otvoril sodrtig Bedenik ob 3. uri popoldne in podal besedo sodrugu Ogrinu iz Trbovelj. Sodrug Ogrin je razložil današnji položaj delavstva, opisal posebno bedo rudarjev ter poročal o mezdnem gibanju, o rudarskih zahtevah in čudnem postopanju Trbov. prentogokopne družbe, ki se izgovarja na državo, da ne bi povišala plač delavstvu. Razložil je eksistenčni minimum za delavca v današnjih časih. Ob burnem pritrjevanju zborovalcev je ožigosal početje nekaterih izdajalcev proletariata. S. Alt je prebral resolucijo, za katero je glasovalo 900 delavcev. Sodrug Bedenik je v živih besedah orisal pomen strokovne organizacije in je očrtal neosnovo odpuščanje najboljših sodrugov po Trbov. družbi. Ko je govoril o protidelavskem početju strojnika Zupana in paznikov na separaciji so se čuli medklici: »Proč z njimi!« Sodrug Ogrin je še govoril o strokovnih organizacijah, o agrarni reformi in socializaciji. V odbor »Zveze rudn. del.« podružnica Hrastnik, so bili izvoljeni: ss. Bedenik Fr„ predsednik: Kovač Fr. II, tajnik; Alt Jos„ blagajnik, ter ss. Dobovšek Fr., Gumzej Alojz, Petrlin Fr„ Blaj Matija, Pepelnak Iv. in Bistan Iv. za odbornike. Trbovlje. Nedavno je umrla tta Do-berni stara žena Vegmaher. Njena hči je takoj naznanila smrt matere zdravniku, ki pa ni imel časa, da bi mrtvo pogledal, ampak so morali na potu k pogrebu zanesti rakev v bolnico, a ker ga ravno ni bilo doma, so morali tu čakati precej časa na njega. Če sta zdravnika v Trbovljah že prestara, da bi mogla opravljati svojo službo —- pa naj se preskbi nadomestilo! Drugič več o tej stvari. Trboveljčan. 1 rbovlje. 27. maja je dal v cementni tovarni paznik Čater 9 delavcem v akord, da pripeljejo in izpraznijo 57 vozičkov kamna ter da zopet spravijo prazne vozičke na most. Ker je pa paznik dal premalo orodja, ni dobil en delavec lopate. Delavci so si pomagali med seboj in spraznili vozičke. Ko je pa prišel paznik Čater in videl, da je eden brez lopate, je začel vpiti in za- ™ dotični dela še eno uro čez s h to. Sitnaril je tako dolgo, da je to il nnlrati V ^ delavec J°S. Munda ga je pograbil m ga vrgel ob tla Paznik jim je sam dal delo v akord, sam je bil kriv, če eden ni dobil lopate in ni imel pravice, ko je bilo dogovorjeno delo končano, je še naprej sitnost stresal. Zato je umljivo, da je delavcu Mundi zavrela kri iu nepravično je, da je bil odpuščen on, ne pa kaznovan paznik, ki je s svojim nastopom zakrivil sam ta incident. Očevidec. Vič. Pri nas ima tovarno znani vojni dobičkar Golob. Nastavljene ima večinoma delavke, ki zaslužijo na dan po 35 kron (to je niti za 2 hlebca kruha ne zaslužijo). Gospod miljonar Golob, posebno pa še njegov kompanjon Rozman psujeta delavke z tiajgršimi psovkami, kakor k ... a itd. Seveda se ta demokrat najčišče baže ne ozira nič na zakon te določbe glede 8-urnega delavnika. Ko so v soboto delavci po končanih 8 urah hoteli domov, jih je začel psovati in ko so mu odgovorili, da naj jim to pove poprej in naj plača nadure s 50 odstotki več, kakor to določa zakon, je enemu delavcu dal 14 dnevno odpoved, drugemu pa je rekel, naj pride v ponedeljek po knjižico. Ker slednjemu ni hotel plačati, kar tudi zahteva zakon, za 14 dni v naprej — bo sedaj imelo opraviti razen obrtne oblasti še obrtno sodišče z gosp. Golobom. Naj nikar ne misli Golob, da je vsegamo-gočen, pa naj si bo še tako dober prijatelj Praprotnika. Delavci. Trbovlje. Da je danes vse splošna gosp. kriza vsled katere proletariat celega sveta, izločen iz človeka-vrednega življenja, obupan tava in preklinja vse, kar je lepega in potrebnega za dostojno življenje človeka, in vse to so vendar le sadovi proletarčevih rok. Menda ne bo noben človek v širši javnosti zanikal. Da bo pa čitateljem lažje umljiva zgoraj omenjena moja trditev, je moj namen podrobneje opisati in podati en primer, kateri naj bi še posebej služil v dokaz te resnice. Kakor že omenjeno vse kar leze in gre, tudi te vse krasne palače in vile so plod dela, so sad proletarčevih rok, nima pa ta ustvariteij, proletarec - delavec nobene pravice, do izrabljanja sadov svojega dela, ker so se ugnezdili v pošteno človeško družbo troti, lenuhi, kateri se dela sramujejo ter se norčujejo iz onega, ki dela; ne zadovoljujejo se pa s tem temveč poslužili so se sredstva, ki sc ga še poslužujejo danes, da slepe maso poštenega delovnega ljudstva z raznimi frazami ter s tem povzročajo v masah proletarcev razkroj in nesoglasja ter si s tem zasigurajo nemoteno, nesramno izkoriščanje, šikaniranje in preganjanje poštenega miroljubnega delovnega ljudstva. V dokaz naj mi bo dovoljeno nekoliko opisati položaj sužnjev proletarcev, zaposlenih pri največji pijavki delavske krvi v svobodni Jugoslaviji, Trboveljski premogokopni družbi. Ta izkoriščevalka namreč obstoja, iz samih tujezemskih mogotcev, lenuhov, katerim je dovoljeno in dano na prosto, da za svoje razkošno življenje brezmejno izrabljajo delovno moč poštenih miroljubnih Jugoslovanskih državljanov. Ni se še pojavil do danes, v' četrtem letu obstoja svobodne »demokratične« Jugoslavije človek na oblastvenih mestih, kateri bi imel resno voljo vsaj delno zaščititi več tisočev trpinov rudarjev pred nesramnim izkoriščanjem tujezemskih mogotcev. Ti črni sužnji rudarji so potom svoje strokovne organizacije sporazumno z zakonito priznanimi zastopniki delavstva, II. rudarsko skupino pod težo nevzdržlji-vega položaja bili prisiljeni, da vložijo spomenico pri zastopnikih teh tujezemskih mogotcev v Ljubljani v svrho delovnega izenačenja plač z današnjo draginjo. Človek bi mislil, da bodo gospodje na odločilnih mestih, na podlagi svoje višje izobrazbe, vsaj toliko dobri v računanju, da bodo v teku par dni lahko izračunali, da ni mogoče živeti življenje poštenega človeka z dnevnim zaslužkom največ 60, 70 do 80 kron dnevno, med tem ko znaša izdatek za pičlo, borno hrano delavca dnevno najmanj 50 do 60 kron. Kje je obleka? kje je obuvalo? kje sredstva za izobrazbo, da ne omenim še razvedrila, ki je ravno tako neobhodno potrebno za dostojno življenje. Da se pa poveča ter pospeši korakanje teh črnih sužnjev rudarjev pred žrelo obupa, se jih šikanira s tem, da se njim pri že itak ničevi plači ne-izptačuje drobiža z motivacijo, da ga ni, nočejo si pa ti gospodje vzeti pred oči, da se pojavljajo slučaji v vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe, ka- teri so sicer skoraj neverjetni, toda žal vendar resnični, da je delavcu za njegovo težko delo skozi 14 dni ostalo še čez razne odbitke čiste plače 9, 10 do 12 kron, katere je ravno tako nestrpno pričakoval, da bi si vsaj na dan plače lahko privoščil par ogrskih cigaret. Ne dobi jih pa z motiv., da ni drobiža in tako se mu po preteku plačilne peri-jode za 10 do 12 storjenih šihtov izroči takozv. plačilni listek (fale), kateri pa ne pride v poštev v trgovini za manufakturo kot plačilno sredstvo, da bi bilo na ta način mogoče delavcu trpinu si nabaviti z praznimi plačilnimi listki neob-hodno potrebno obleko in obutev. Za služek dvanajstih šihtov se mu kratko-malo odteguje za hrano, bolniško blagajno in razne druge drobnarije, neozi-ra.ie se ali ima ta človek še kaj obleke in perila itd. Ne vprašajo pa ti gospodje, ali zaslužijo njih sužnji še čez hrano toliko, da jim bo mogoče nabaviti si mila, kar ga rabijo za očiščenje svojega života in perila, ni jim nič mar ali so ti sužnji prehranjeni, ali imajo sredstva za vzdrževanje snage, ali imajo prepotrebne obleke in obuvala, mar jim je samo, da garajo in prodajajo svojo delovno moč, dokler se jim ne skloni hrbet pod težo prenapornega dela in vsesplošnega pomanjkanja. In ko so zgubili vso svojo moč, in sicer povečini že v zgodnji starosti, se jim kratkoma-lo odkaže pokojnina za njihovo večletno trudapolno delo, in sicer največkrat v takšni količini, da bi niti od daleč ne odgovarjala za eno dnevno pošteno hrano v današnji draginji. Konečno kličem javnosti: »kje ste danes ljudje, ki ste nam pridigovali o osvoboditvi in demokraciji? Vam pa trpini rudarji kličemo, vsi do zadnjega v strokovno organizacijo v »Zvezo rudarskih delavcev«, da si stavimo enotno fronto proti enotnemu krutemu sovražniku kapitalu — kajti dokler bo nas izkoriščevalec opazoval v takšni zmedi in razkrojeno-sti ter dokler bomd mi kazali našim iz-sesalcem našo nezavednost s tem, da ne pojmujemo, kakšne ' velike važnosti so za proletariat dandanes njegove razredno bojevne strokovne organizacije, je nemogoče, da se stvarno izboljša nevzdržno stanje, v katerega nas je veliki meri privedla naša brezbrižnost ter nezavednost. Kličem vam trpini rudarji, kateri se še niste prebudili iz pogu-bouosnega spanja, da je trenutek skrajnosti že blizu ter je neobhodno potrebno, da se otresete spon teme in pogledate z odprtimi očmi v sredstvo, katero nam je edino na razpolago in to so: enotne strokovne organizacije, enotna fronta proletariata proti enotnemu kapitalu. Naj živi delavska solidarnost! — Naj živi enotna fronta proletariata! — Naj živi zavednost rudarskih delavcev! Mlad rudar iz Trbovelj. Zagorje. V lepi dolini zagorski je steklarna, ki je v njej zaposlenih okoli 250 delavcev. Z družinskimi člani je od steklarne odvisno 800 ljudi. Delavci so večinoma domačini, ki z veseljem delajo v svoji rodni vasi, a zdaj jim preti, da bodo v jeseni zgubili delo in da bodo morali po svetu s trebuhom za.kruhom. To naj bi se zgodilo po diktatu g. Haitmanna, tukajšnjega ravnatelja premogovnika Trboveljske družbe. Ta gospod se v zadnjem času zelo zanima ža steklarno, zakaj ne vemo, lahko pa bi ugenili vzrok. Ko je Trboveljska družba dala v najem steklarno Abel-ovim dedičem je bilo dogovoreno, da da v najem tudi potrebna stanovanja za delavstvo. Tvrdka Abel ie zgradila še sama 35 stanovanj za delavstvo, ali je še vedno zasedenih 26 stanovanj Trboveljske družbe po steklarjih. Gospod ravnatelj premogokopa pa zahteva, da steklarna izprazni do jeseni še ta stanovanja, čeprav ne da tvrdki Abel na razpolago zemljišča, kjer bi ta lahko gradila. V omenjenih stanovanjih stanuje le še onemoglo delavstvo, ki je garalo za Trb. družbo 30 do 40 let. Toda gospod ravnatelj nima toliko srca, da bi dal tem ljudem še stanovanje vsaj za eno leto ter stavil steklarni na razpolago potrebna zemljišča, da ta zgradi za steklarje stanovanja. Sicer pa če tudi steklarna izprazni svojih 26 stanovanj ostane še vedno 300 rudarskih družin, ki bodo morale stanovati po dve v enem stanovanju ali pa v privatnih hišah. Gospod Haitmann zidajte vendar tudi vi, vsaj rabite 326 stanovanj, ali od steklarne jih morete dobiti le 26. Saj je vam ubogi 'Trboveljski družbi, menda dovolila vlada 60% zvišanje cen premogu le pod pogojem, da zidate. Trboveljska družba ne gradi sicer stanovanj. ki jih tako primanjkuje v Za-gorjah, gradi pa zato druge »prepotrebne« stavbe. Najprvo je vrt gosp. ravnatelja, čigar rodbina šteje 2 osebi, postal je premajhen, treba ga povečati in polepšati. Ko je končal, se mu zdi rudniška restavracija premajhna in misli iz nje narediti celo palačo. Imela naj bi tele prostore: 1. pivnico za uradnike, 2. pivnica za poduradnike, 3. sprejemna soba, 4. jedilno sobo, 5. plesalno dvorano, 6. dvorano za zabavo. Pustili so tudi kotiček za delavstvo, da se tu lahko potopi v medenem alkoholu v nezavest in pozabi na svoje človeške in proletarske pravice in dolžnosti. Take luksuzne stavbe se gradijo — stanovanja pa ne. V stari šoli, sedanjem pod-uradniškem poslopju, se uporablja več jako primernih stanovanj — za podstrešja. Kaj je s 4 sobami, ki jih je pred štirimi leti izpraznil dr. Jaklin, ki so še vedno nezasedene? Sicer pa bi tudi Vi gospod ravnatelj, ker že tako skrbite za to, v svojem stanovanju dobili za par družin prostora, kakor tudi v stanovanjih nekaterih višjih uradnikov. Kakor slišimo misli družba letos graditi novo uradniško poslopje za 6 družin. Vsaka teh družin naj dobi 5 do 6 sob. V stanovanja, ki bi jih ti uradniki izpraznili bodo dali 50 delavskih družin. 6 : 50. Ali ni to vnebovpijoča krivica?, Razven gonje zavoljo stanovanj jp začel gosp. ravnatelj tudi sicer šikanirati steklarno, tako da je — v nasprotju z veljavno pogodbo — ne da v vporabo rudniškega materijala. Hotel je tudi še zadnjo skladišče stekla — spremeniti v drvarnico, kar se mu pa ni posrečilo. Zadnjič je našel pri pregledu par polnih in praznih vozičkov v rezervi, čeprav je bilo tedaj 340 vozičkov praznih pri rudniku, ter je zagrozil, če se to še enkrat zgodi ustavi takoj obrat steklarne, pa naj si bo tudi peč polna stekla. Da bi preprečil postajanje vozičkov pri steklarni, je dal iztrgati zadnji kos rezervne proge, ki. ga so prej uporabljali za svoje »Herrenvvagerle«. Tedaj je proga bila potrebna, za industrijske svrhe steklarne pa je ni treba. Vprašamo vlado in javnost je-li v interesu narodnega gospodarstva, da se maščuje ta del steklarske industrijske panoge, ki je sicer slabo razvita v naši državi?, Tudi domače obrtništvo je protestiralo proti ukinjenju steklarne in 3. maja smo predložili pokrajinski vladi spomenico glede teh stvari. Prihodnji mesec poteče pogodba med tvrdko Abel-ovi dediči in Trboveljsko družbo. Vlada in vsi kompetentni faktorji imajo nalogo, da se pobrigajo o pravem času, da se prepreči namera g. Haitmanna, ki hoče uničiti steklarno. Ce se bo volja poedinca, čeprav je mogočen ravnatelj, izpolnila v škodo občine in skupnosti, kaj naj storimo mi. kaj naj store naši onemogli tovariši, ki smo jim mi edina pomoč in opora? Zapustiti bomo morali domovino in haidi v svet, ker nam naša domovina ne more dati kruha. Da se to prepreči, je dolžnost nas vseli. Steklarji. Javornik. Klerikalno demagoštvo. »Novi čas« je prinesel pred nekaj dnevi notico iz Kor. Bele, v kateri s svojo znano zlobnostjo kot zahrbtni denun-cijant podtikuje Jeseniški kovinarski godbi in pa pevskemu društvu »Sava« komunizem. Člankarju je gotovo vsaka korporacija, pa če tudi je kulturna, katera ne sloni na podlagi klerikalnih načel zelo močno v želodcu, ter s takimi dopisi hoče na denucijantski način opozoriti policijsko oblast, da bi jih ista razpustila. Prav dobro razumemo taka počenjanja, katera so bila v praksi izvedena med svetovno vojno tudi na Kor. Beli in kar je zelo znaČHpo. Na uho zahrbtnemu denuncijantu in člankarju omenjene notice v klerikalnemu »Novem času« pa povemo, da klerikalna stranka ni nič drugega kakor pa varuhinja kapitala že od parntiveka, v katero svrho je bila sploh ustanovljena. Pred vsem pa opozarjamo javnost na demagoško pisavo klerikalnih listov, ki bobnajo v svet, da zahtevajo od današnje reakcionarne vlade demokracijo in sicer da naj uveljavi razveljavljene pravilno izvoljene delavske zastopnike, na drugi strani pa na tako zahrbtni način denuneirajo obstoječe korporacije, katere so v tem slučaju le kulturne in nič drugega. Radi bi ribarili v kalnem, osobito sedaj pri občinskih volitvah, kakor vse obstoječe politične stranke, katere niso toliko poštene, da bi tudi v dejanjih pokazale, da stoje na principu prave demokracije, kateri naziv izgublja že povsem pravo tolmačenje imena in to odkar obstoja demokratski način vladanja današnje demokratsko-reak-cionarne centralne vlade. Člankarju v »Novem času« pa sledeči pozdrav: Der grbste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant. D. M. Polje. Občina D. M. Polje v rokah vladajočih strank od I. 1914. Ko je nastala vojna, je imel Šušteršič v svojih brutalnih rokah vso Kranjsko, tako je trpela tudi naša občina marsikaj krutega: 150.000 K vojnega dolga, re-kvizicije in razne nerednosti, ki so nam znane iz krute vojne, vse to po zaslugi takratne SLS. Takrat najbolj nasprotujoča liberalna stranka je imela cele škafe pomij, da umaže res vredno SLS. Ko je minula vojna, smo vsi klicali po volitvah, da se rešimo tega neznosnega stanja in obsodimo te, ki so naredili zločin nad občinskim imetjem. Dočakali smo res, dne 3. maja 1. 1921 so se imele vršiti občinske volitve. Volilni imenik je bil tako pomanjkljiv, da skoro polovico naših sodrugov ni bilo v njem, seveda zopet po zaslugi klerikalnega gerentstva. Za agitacijo SKS, SLS, JDS, namreč ena proti drugi so porabili vsa sredstva (kakor jih sicer le še »Slov. Nar.« uporablja v obrekovanju Rusije) vkljub temu, da vidimo vsak dan, da so vsi enaki. Kot delavci smo uvideli potrebo, da tudi mi postavimo svojo kandidatno listo, takrat pod imenom: »Kmečka delavska republi- kanska skupina« rekoč: če tako kričijo in kritizirajo občinsko upravo, smo upravičeni tudi mi, da pregledamo to stvar. In res, v občinski, odbor je bilo izvoljenih od 24. odbornikov tudi naših 6, takoj so jim odrekli pravico Samo-stojneži, liberalci in Narodni soc. z zakonom o zaščiti države. Tako je prešla naša občina kljub vsem kričanju iz rok paševanja Šušteršiča v še hujše roke Žerjav—Pucljevih podrepnikov. Namesto naših 6 odbornikov se vršijo 11. junija nadomestne volitve, vse stranke se pulijo in pregovarjajo kakor za Kristusov plašč. Le pulite se, s tem ste dokazali tudi še ostali, da ljubite zakon proti delavstvu. Vam delavcem občine D. M. Polju pa kličemo, da bojkotirate tako početje nad proletariatom. Vaše krogljice, katere šte spustiti 3. maja 1. 1. niso veljavne. Vi nimate pravice, da odločujete, vi ne smete potom svojih zastopnikov pregledati občinsko upravo. Zato volilci proletarci, če so bile vaše krogljice neveljavne in so sedaj veljavne, je to samo igračkanje z vami, o vaših pravicah odločuje birt, štacunar in ne vaši zastopniki. Delavci, proletarci, dne II. junija ostanite donia, da s tem protestirate proti krivičnim odredbam Šušteršiče-vega nasledstva, ali pa, pojdite si ogledat ljudi, ki so proti vam. Naj živi proletarska občina! Proletarec. Kočevje. 21. t. m. se je vršil javen shod rudarskih delavcev v Kočevju, ki ga je sklicala Zveza rudarskih delavcev ob 2. uri popoldne v dvorani hotela »Trst«. Predsedoval je sodrug Češarek, zapisnikar je bil sodrug Mi- helič. Strokovni tajnik sodrug Peter-kovič je v dveurnem govoru pojasnil navzočim delavcem, ki jih je bilo čez 300, potek mezdnih pogajanj. Povedal je kako zavlačuje Trboveljska družba pogajanja in kako se izgovarja na vse načine, da bi preprečila povišanje mezd in ureditev varnostnih naprav v rudnikih. Pojasnil je tudi kako izvaža družba denar, ki si ga je pridobila iz žuljev in upognjenih pleč naših rudarjev v Francijo in Avstrijo, pa je zato vendar »državotvoren« element, čeprav ima svoje glavno knjigovodstvo še vedno na Dunaju in čeprav so se ji očitali prav čudni računi ko je prera-čnnjevala dinarje v avstrijske krone. Delavstvo pa, ki trpi pod to družbo pa bodi si že slovenske, srbske, hrvaške ali nemške narodnosti, ki hoče boljši košček kruha, se takoj proglaša za »protidržaven« element. V drugi točki dnevnega reda je orisal preganjanje, ki so ga družbeni voditelji in inženirji naperili proti delavstvu posebno v Kočevju. Na mestu so odpustili predsednika podružnice »Zveze rud. delavcev« sodr. Češarka, sodr. Miheliču (tajniku) so dali 14 dnevno odpoved, premestili nekaj odbornikov in drugih zavednih sodrugov iz jame k dnevnem kopu. Namen je prozoren, organizacije se boje, ker hoče pripomoči delavstvu do boljšega koščka kruha in nam hoče pomagati proti brezvestnemu izkoriščanju, ki ga vrši Trboveljska družba. Čudno je pa da slovenski narodnjakar-ji, ki povsod preganjajo nemško delavstvo, ki hočejo v Mariboru n. pr. nemške sodruge železničarje na vse načine spraviti ob hruh, nimajo nič proti šarfrnaherskim kočevskim inženirjem, ki so bili in so Vsenemci, kar jih pa zopet seveda ne ovira, da ne bi svojih nemških rojakov delavcev preganjali na najsurovejši način. Slovenski in nemški kapitalist sta razredno zavedna in v prvi vrsti branita interese kapitalistov; narodnost pa, ki je ima eden in drugi vedno polna usta, je krinka s katero skrivata svoje umazane duše. Zato je dolžnost slovenskega in nemškega delavstva, da se postavita proti svojim izkoriščevalcem skupaj, ker sta oba jednako lačna in izkoriščana, pa naj si že govorita slovensko, nemško ali laško1. Ko je omenil še šo-drug Peterkovič, da bi Trboveljska družba storila državi večjo uslugo, če bi 5,000.000, ki jih je dala za VVindiscb griitzovo vilo, uporabila za to, da nasiti 10.000 rudarjev v svojih rudnikih in pripomore tako k pomirjenju 10.000 državljanov, je postal g. komisar Kapus nekoliko nervozen, vendar pa ne v tej meri, kakor to dela gospod komisar Vidic. Ko je omenil še sodrug Peterkovič, da sc skličejo pogajanja za drugi teden, ker je odšel sedaj rudarski glavar v Beograd, so padli medklici: »Na poroko!«, kar tudi ni bilo prav g. komisarju. Sodrug Peterkovič je duhove pomiril in povedal, da poroka nima s tem potovanjem nič opraviti. Nato je govoril sodrug Češarek ob velikanskem navdušenju delavstva, ki so mu razne »figure« natvezle, da sodrug Češarek sploh več ne more govoriti, ker je odpuščen. Povedal je, da ga je sicer »delavski prijatelj« Stock odpustil brez vzroka, funkcijo predsednika podružnice »Zv. rud. del.« pa mu lahko odvzamejo le delavci ali politična oblast. Ker mu sodrugi še vedno zaupajo (pritrjevalni medklici!), in ker ni nikoli imel kakega konflikta z oblastjo, ki bi mu onemogočil voditi V. A.: Zgodovina quo vadiš 1 Uničeno gospodarstvo in srd izmučenega ljudstva, to bode dedšči-na, katero bodo zapustili današnji vlastodržci in zato bode doba njihovega vladanja predstavljala v zgodovini eno onilt temnih točk, katerih se bodo bodoči rodovi le z gnevom in studom spominjali. Ob koncu svetovne vojne 1. 1918, je bilo delovno ljudstvo vsled vojnih grozot preizčrpano, da bi moglo samo vzeti inicijativo in uredili social-no-politične razmere svojim interesom primerno. Ta momentana onemoglost delovnega ljudstva je dobro došla današnjim vlastodržcem, ki so najprvo z diplomatično dostoj- javne funkcije, hoče še nadalje posvetiti vse svoje inoči rudarskim trpinom, hoče še nadalje voditi organizacijo. Dolžnost vsega delavstva je, da ga podpira s tem, da krepko sodelujejo vsi pri organizaciji, da spravijo slehrnega rudarja v okrilje organizacije. Čas je resen, kapitalističen teror je večji kot kedaj. 10.000 proletarcev je v zaporih ali v pregnanstvu, rudarjem je odvzeta •pravica štrajka itd. V teh časih ne kritizirajte organizacije, če ne more čez noč vse doseči. Koliko bomo dosegli je odvisno od vas, če bode organizacija bolj močna, če bo imela več članov, če bodo člani delali bolj požrtvovalno za svojo organizacijo, bomo dosegli več, če bodete pa neorganizirani ne bodete dosegli nič. Gospoda Stock in Steppan sta brala Sv. pismo in našla sta vrsto: »Udaril bom po pastirju in ovce se bodo razkropile.« Vedel sem, da me bodo preganjali, ko sem začel organizirati rudarje, in še me bodo preganjali ali naj vedo, da organizacije bo konec tedaj, ko bo konec zadnjega delavca v Kočevju. Sodr. Godec je orisal grdo in surovo obnašanje nekaterih inženirjev in paznikov preti delavstvu in povedal, da se mora tudi v Kočevju izposlovati sprememba. Pripoznati se mora organizacija in njeni funkcijonarji, kakor se je to zgodilo že v vseh drugih revirjih; odstraniti se morajo ti zagrizeni naduteži, ki preganjajo in psujejo delavstvo pri vseh prilikah; delavcem, ki so po nedolžnem vrženi na cesto, se mora dati popolno zadoščenje. Povdar-jal je tudi, da delavstvo ne bo pripustilo, da bi se med njim klatili plačani agentje, ki rujejo proti strokovnim organizacijam. Žalostni časi 1914 do 1918, ko je delavstvo bilo mogotcem izdano brez vse zaščite so za vedno minuli. Za resolucijo (priobčena je v prejšnji številki) je glasovalo čez 300 rudarjev. Sodr. Kotnik se je zahvalil sodr. Češarku, ki čuti, čeprav je zato preganjan, svojo prekleto proletarsko dolžnost, da vztraja na svojem mestu in pozival navzoče, da sc trdno oklenejo svoje organizacije. Sodr. Peterkovič je še enkrat povda-ril, da se moramo v vseh revirjih v enotnem nastopu boriti za zboljšanje našega bednega, gmotnega stanja. Proletarska svoboda bo le delo preletari-jata samega. — Po njegovem govoru je bil shod zaključen. Sodrugi rudarji v Kočevju, oklenite se trdno svoje organizacije. Vsak kočevski rudar mora postati deloven član organizacije, če hočete boljše mezde, če hočete, da se bodo razni naduteži naučili postopati z Vami kakor z ljudmi ne pa kakor s sužnji. Združenimi močmi bomo ugnali tudi kočevske rudniške mogotce in naduteže. Zagorje. 1. maja se je zbralo za giadujoče ruske sodruge 933 D. V tretjem tednu maja 841 D 25 p. Za štraj-kujoče v Celju 330 D 50 p. Za onemogle sodruge 796 D 75 p. Prvi javni nastop »Delavskih Telovadnih Jednot Svoboda«, podružnica Jesenice, skupno z delavskim telovadnim društvom »Sloga« iz Maribora. Sodrugom in sodružicam širom Slovenije! Socialistična mladina Jesenic in Javornika si je ustanovila leta 1920 pod okriljem »Svobode« lastni delavski telovadni odsek. Ideja po socialističnih telovadnih društvih, ki se je porodila v naših srcih, je vzrasla, naša sveta dolžnost je, da se ta ideja razširi širom Slovenije, oziroma Jugoslavije. Težave, ki smo jih imeli, da smo postavili telovadni odsek na noge, so deloma pre- magane. Po dveletnem delovanju v prostorih »Delavskega doma« na Jesenicah hočemo pokazati sodrugom in sodružicam tei vsej javnosti, da naš trud ni zaman, da sc članstvo resno zaveda cilja, ki smo ga začrtali po vzoru čeških sodrugov. Vabimo socialistično mladino, članstvo Sl)IZ »Svobode«, sploh vse sodruge in sodružice, da se udeležite prvega javnega nastopa socialističnih telovadcev in telovadkinj, kateri se bo vršil dne 25. junija t. 1. Izvajale s* bodo proste vaje »Ceškili del. tel. jednot«, koje so prednašali češki sodrugi in Sodražice na i. del. Olimpijadi v Pragi leta 1021. Nastopili bodo člani in članice ter ženski in moški šolski naraščaj tel. odseka »Svobode« na Jesenicah skupno s člani in članicami del. tel. društva »Sloga« iz Maribora. Ni naš namen, da pokažemo pred javnostjo, kaj znamo, temveč da damo pogum in veselje socialistični mladini po vseh industrijskih centrih Slovenije, da si ustanovimo čim mogočnejše telovadne odseke. Sodrugi in sodružice! Statistika raz-, voja sodružnih »Delavskih Telovadnih .Tea-, not« na Češkem nam jasno kaže, kaj zmore zavest in pogum mladine. Leta 1897_]c bila samo 1 jednota, a leta 1920 pa jednot z 200.000 člani in članicami. Slovenska delavska mladina na noge, led je prebit, ustanovimo si po zgledu čeških sodrugov tudi mi slovenski mladi proletarci močno armado telovadcev, socialistično vzgojenih mož in mladeničev, žena in deklet. V nas naj vlada zavest, da je moc proletarijata ne samo v strokovnih in političnih, temveč tudi v izobraževalnih in telovadnih, močno in trdno stoječih organizacijah. Udejstvujmo besede, ki jih je napisal francoski pisatelj Lassalle: »Proletarijat, tt si skala, in na tej skali si boš zidal nov svet.« Telovadba je sredstvo za vzgojo telesne in duševne moči, discipline in samozavesti. V letu 1907 je pisalo glasilo »Del. Tel. leduot Češkoslovaških« sledeče besede: »V D. T. J. si moramo prizadevati, da v srca proletarske mladine vsadimo misel človečanstva, in tako zgradimo nov, močan temelj prihodnjega človeka. Vsak otrok z zdravo dušo in jeklenimi mišicam* nam bo jamčil za zdravo pokolenje i" zmago socializma.« Češki sodrugi gredo to pot vedno naprej in njim je zmaga zagotovljena. Kdor ima mladino, ima bodočnost. Tega gesla se posebno pri nas dobro zavedajo meščanske stranke. Ali naj mi proletarci spimo? Ne! Slovenska proletarska mladina, tebi kliče članstvo jeseniške »Svobode« energično naprej, po zgledu socialističnih mladinskih organizacij Češke, Nemčije, Nemške Avstrije, Francije, Rusije, Belgije itd., da se v doglednem času tudi mi Jugoslovani pridružimo tej veliki armadi mednarodnih mladinskih organizacij. Sodrugi in sodružice, ki imate veselje in zmožnost, pojdite, zberite mladino, vzsajaj-te jo, poučujte jo. Res je, da nastanejo težave, ki se marsikomu zde prevelike, toda strah stran, pogum velja, vse se doseže, samo volje in vztrajnosti je treba. Na deiegacijskem zboru »Svobode« dne 30. oktobra 1921 so bile govorjene besede: »Osemurnik ni bil zato izbojevan, da delavec poseda v prostem času po gostilnah, temveč da posveča ta prosti čas izobrazbi. Mladi delavci spadajo v telovadnice, kjer naj si utrjujejo svoje telo, usposabljajoč ga za težko delo. Osvežijo naj v telovadnicah svoj duh, ki se utruja pri napornem delu. Karl Marks je v svojih spisih jasno povedal, da so najrodovitnejša tla za socializem tam, kjer je proletarijat telesno in duševno najbolje razvit.« Proletarska mladina, razmišljuj te besede, udejstvuj jih dejansko, in zmaga za bodočnost bo zmaga socialistične mladine. Z upanjem, da bo I. javni nastop socialističnih telovadcev »Svobode« in »Sloge« začrtal smernice za bodoče delo na polju izobrazbe vas pozdravljamo s socialistje-uim pozdravom Odbor »Svobode«, Jesenice. Vsem dolžnikom smo razposlali poštne položnice. Prosimo, da nam denar pošljejo takoj. Sodrugi! Nabirajte nove naročnike in zbirajte za tiskovni sklad! Uprava »D. N.« nostjo vrgli svoje mreže in potem pa polagoma začeli vedno bolj stiskati in vklepati »narod« v svoj jarem. Človek, ki se srečno reši iz neposredne smrtne nevarnosti, v prvem trenutku ne razmišljuje o kakih posebnih udobnostih, temveč je zadovoljen z golim življenjem. V takem položaju se je nahajalo delovno ljudstvo ob koncu svetovne vojne. K temu golemu življenju je bilo pridodano kot nameček še problematično nacionalno osvobojenje, kar se je v takratnih razmerah smatralo še za višek sreče in tako je nastalo povsod po Jugoslaviji nekako svečano, praznično razpoloženje. Zastave so vihrale, obhajale so se svečanosti in končnica vsakega slavnostnega govora je bila: »Živijo Jugoslavija«! Golo življenje in nacionalna svoboda sta bila pa sama na sebi nezadtfttna za trajni obstanek. Lačni želodec je zahteval hrane in tako je prazniku moral slediti delavnik. Vodilnim krogom je nacionalno osvobojenje odprlo nova pota do korit, delovnemu ljudstvu je pa ostal prazen nič, pobarvan z različnimi blestečimi obljubami agrarne reforme, socialne zakonodaje itd. Z žalostjo se spominja delovno ljudstvo takratnega, samozvanega »Začasnega Narodnega Predstavništva«, kateremu je ob volitvah poslancev v kostituanto dalo zasluženo brco, ali žal, tudi ob tej priliki je bilo po večini prevarano od brezvestnih špekulantov in koritarjev. katere, zato čaka enaka usoda, ka- kor famozne začasne narodne predstavnike. Ti novi bogovi, ki kakor nekdanji francoski kralj Ludvig XIV. smatrajo sebe za državo, so izdali v svojo obrambo slovečo »Obznano«. ter z njo uprizarjajo orgije, ki morejo postati res državi nevarne, ako bode delovno ljudstvo te samozvane »državotvorce« zares z državo identificiralo. Današnji politični položaj na Balkanu je v nekih ozirih zelo podoben onemu v srednjemu veku. Takrat so razni domači in tuji velikaši s sodelovanjem duhovništva, ki je krščansko vero prilagodilo interesom takratnih despotov, ustanavljali med balkanskimi slovanskimi plemeni narodne države. (Konec prih.) Zvezna tiskarna v Ljubljani.