STEv. 49 ^^ piyj^ 20. decembra 1957 leimk x. Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica « — Telefon 156, NB Ptuj ¿tev 543-Г-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naroònina 500 din. oollptna 250 dinariev Ptujski otroci se priptavljasjo na obisk dedka Mraza j IIO O S L O ¥i Ш E^ filßlll £ ^ A R M A D E v soboto 21. in v nedeljo 22. decembra 1957 bomo tudi v Ptuju praznovali 22. december — Dan Jugoslovanske ljudske armade — branitelja naše socialistične domo- vine. Kot vsako leto so se tudi le- tos Ptuj pa tudi ostaja občinska središča pripravila na praznova- nje 16. obletnice ustanovitve vo- jaške sile, ki je v revoluciji zma- gala nad okupatorji in domačimi sovražniki svobode in napredka naših narodov in omogočila naše- mu ljudstvu svobodno življenje in ustarjanje v novi federativni ljud- ski republiki. V minulih 16 letih smo se ob 22, decemhH-u' vsako leto znova zbirali kot je navada ob prazniku, okrog enot JLA in se z njihovimi pripadniki spominjali na nastanek, razvo jin junaško pot naše ar- made, na njeno pomoč pri obnovi razvoj in junaško pot naše ar- obrambne moči naše domovine kljub neštetim težavam in nevar- nostim, ki jih je bil svet poln tudi po vojni, ki so ogrožale našo ne- odvisnost in svobodo. Naši ddavci po tovarnah, naši nameščenci po uradih, naši komunisti, zlasti naši pripadniki JLA so junaško prene- sli na svojih plečih vse težave in nevarnost in danes nam svet prizna, da smo junaško izdržali vse težke preizkušnje in da je na- ša JLA resnični in vztrajen pobor- nik miru. Ob letošnjem 22. decembru smo lahko posebej ponosni na JLA, na njen sposoben in izkušen stare- šinski kader, na njeno politično zavest in enotnost z ljudstvom, ki mu pomaga ustvarjati vse- stranske pogoje za njegovo boljše življenje in ki tudi skupno z nJim varuje dosedanje pridobitve in uspehe pred vsemi agresivnimi poskusi od zunaj ter podpira pri- zadevanje našega državnega vod- stva s tov. Titom na čelu, da bi v svetu zmagala načela in praksa aktivne koeksistence in da bi tudi našim potomcem zavarovali mir. Kot doslej bomo tudi v bodoče radi izkazovali posebno pozor- nost obrambni moči naše JLA dokler ne bodo odpravljene vse nevarnosti za mir v svetu in do- kler bodo v svetu še obstajale si- le. ki jim razvoj socializma in svobodoljubni duh tlačenih naro- dov ni po godu in ki ga hočejo s silo zatreti. Mirno lahko zaupamo starešin- skemu kadru jrj\ in njenim pri- padnikom ter vsem ostalim za- vednim patriotom naše zemlje, da bodo v bodoče še z večjo vnemo krepili našo obrambno sposobnost, da bodo skupno z našimi delavci po tovarnah in podjetjih, po naših poljih in vinogradih vlagali ves trud za ekonomsko krepitev naše domovine, širili kulturno in zdrav- stveno prosvetljenost našega ljud- stva in da se bodo tudi v bodoče leto za letom skupno z njim ve- selili uspehov in zmag na poti v naše lepše in srečnejše življenje v socialistični domovini Jugosla- viji. Prisrčne čestitke pripadnikom JLA, ki Jih bodo te dni spreje- mali od predstavnikov ob'.asti in političnih organizacij, od drugih enot JLA, od pionirjev in občanov za praznik JLA, naj jim bodo od- krito priznanje vse naše javnosti, da bodo tudi v bodoče dobrodošli povsod, kjer bosta v organih oblasti, v družbenih organizacijah, ob vsem našem veselju in delu potrebni njihova prisotnost in po- moč in naj se povsod med občani prijetno počutijo. PHpadnikom JLA iz ptujske garntzije ob prazniku JLA isfcreno čestitamo. Uredništvo in uprava üelíoraclfi Pesniške doline veliko zaiifeva Na letni skupščini Vodne skup- nosti za melioracijo Pesniške do- dine v sredo 18. decembra t. 1. v Ptuju so se številni delegati do- bro pomenili o dosedanjih in bo- dočih delih na 9700 ha obsegajo- čem melioracijskem področju Pe- snice, o dolžnostih in pravicah članov Vodne skupnosti ter o plačevanju prispevka. Na skup- ščini je b:1 delegatom na vpogled fotomozaik Pesniške doline, od Pesniškega dvora pri Mariboru do izliva Pesnice v Dravo pri Ormo- žu in marsikomu je ob pogledu na vijugasto pot Pesnice postalo jasno, zakaj mora ta poplavljati ogromno področje in zakaj je temu področju neobhodno po- trebna melioracija. Veliko dela in sredstev bo še potrebnih, predno bodo zravnane vijugaste poti Pe- snice in predno bo imela Pesnica tako lahek, raven in omejen tok, kot ga ima sedaj pri Cvetkovcih in pri Domavi. Razveseljiva pa je ugotovitev skupščine, da je za regulacijo Pesniške doline pri kmetovalcih vedno večje zanimanje in da kažejo vse razumevanje tudi pri- zadeti, ko je treba strugo ravnati preko obdelanih parcel in se po- goditi s tem ali drugim zaradi odškodnine za zemljo ali poško- dovane {»sevke. Ob nedeljah radi prihajajo vaščani na novo napravljene na®ipe ob Pesnici in ugotavljajo, da gre zares. Na skupščini so tudi ugotovili, da bo p>otrebno za ta dela več sredstev, kot jih je bilo doslej na raz{X)lago, sicer bodo dela prepočasi napredovala in učinek ne bo zadovoljiv. Nujno bo tudi, da bodo vsaj doesedanji odnos do skupnosti spremenili tudi tisti člani skupnosti, ki jih še sedaj dolgujejo na prispevku nad 4 mi- lijone dinarjev. Skupščina je izrekla vso po- hvalo Občinskemu ljudskemu od- boru Gorisnica, ki je pokazal vse razumevanje za dela in potrebe Vodne skupnosti na spodnjem delu Pesnice, pa tudi Sekciji za Dravo s tov. Brânkorn Bartolom na čelu, ki je pomagala Vodni skupnosti, kjer se je le dalo. Delegati so v diskusiji apelirali na zastopnika Okrajnega ljudske- ga odbora Maribor m Okrajne za- družne zveze Maribor tov. Glav- nika in tov. Petroviča, naj b: predočila okrajnim forumom v Mariboru nujnast pospešenih me- lioracijski hdel ob večjih denar- nih sredstvih, kot so bila doslej na razpolago. Prebivalstvo celotne Pesniške doline od Cvetkovc do Pesniškega dvora je enako zain- teresirano, da bi Pesniška dolina p>ostala mesto močvirnatih pašni- kov in travnikov plodna žitna po- krajina, po kateri bo mimo od- tekale odvisna voda Pesnice in iz katere bo v sušnih letih mo- goče namakati njive in travnike, zato tud; pričakuje, da bo v ob- činskih Ijud.«; kih odborih vzdolž Pesnice in na Okrajnem ljudskem odboru za meli'oracijo Pesnice . več razumevanja, da bo stoletna želja postala uresničena stvar- nost, ki bo dajela na.semu дг^дрк)- darstvu mesto slab'» '•-^ve dober in okusen domač кг>..>. Zasedanje sveta ministrov de- žel članic Atlantske zveze v Pa- rizu je zasenčilo vse ostale poli- tične dogodke, ki so prejšnji te- den razburjali svet. Pričakovanja pred pariško konferenco so bila povsem drugačna, kakor pa je se- danja slika prvih treh dni zaseda- nja. Pričakovali so, da bo konfe- renca poziv na nož, pospešeno ob- oroževanje, zaostritev odnosov s sovjeti in strnjenje zapadnih dr- žav pod okriljem ZDA. Pričaka- mnja so se razblinila že po prvem Eisenhowerjevem govoru, ki je bil izredno miren. Pozival je na so- delovanje, apeliral je na mir in na razorožitev ter ponovil ame- riška stališča o prenehanju posku- sov atomskih eksplozij. Ostali predsedniki, ki so govo- rili, so se zelo oprezno izrazili o oboroževanju in dve državi. Dan- ska ter Norveška, pa sta celo od- krito nastopili proti izgradnji ra- ketnт oporišč na svojem ozem- lju. Tudi Francozi in Italijani, po- sebno pa Nemci, so se začeli navduševati bolj za politično in gospodarsko sodelovanje, kot za vojaško. Iz tega lahko izluščimo, da so na konferenci vidni trije ta- bori. Američani in delno Britanci zagovarjajo vojaško stran in želi- jo izgradnjo raketnih ter atom- skih oporišč. Danci in Norvežani nasprotujejo oboroževanju Evrope, ker vedo, da jih bodo dobili prvi po glavi. Tretja skupina pa so dr- žave Francija, Italija in Nemčija, ki hočejo več političnega sodelo- vanja. Svet za prosveto in kul- turo pričel z delom Ptujski občinski svet za kulturo in prosveto je na svoji prvi seji sklenil najprej urediti vprašanje društvenih knjižnic, ki je najbolj pereče, navezal pa bo stike tudi z dramatskimi in pevskimi sekcija- mi društev. Prejšnji svet za kulturo in pro- sveto pri ptujski občini je zbral glavne podatke o delovanju raznih društev v občini in o njihovih te- žavah ter nakazal glavne proble- me bodočega dela, zato bo novi svet takoj priče! z delom in si bo prizadeval sedanje stanje po dru- štvih izboljšati. O oboroževanji, in o raketnih oporiščih so razpravljali šele v sredo in Američani so predlogi štiri točke: 1. skupni znanstveni štab atom- skih fizikov; 2. sodelovanje vseh vojsk in prihod posebnih ameriških enot v Evropo: 3. izgradnja raketnih in atom- skih oporišč; 4. razvrstitev proizvodnje orož- ja po posameznih deželah. Doslej so se отосШ le za proo točko, na raketna oporišča pa sta pristale Velika Britanija in Tur- čija. Nad vse važen predlog konfe- rence pa je pogajanja o razoroži- tvi s Sovjetsko zvezo na ravni zu- nanjih ministrov. Takšen predlog so dali letos spomladi sovjeti, to- da zapadne države so ga odbile. Iz tega lahko sklepamo, da bo konferenca postala mnogo bolj mi- roljubna in da bodo države za- padnega dela sveta bolj priprav- ljene na pogajanja, kot doslej. Za sedanjo konferenco bi lahko rekli, da se Evropejci bojijo kri- čavih fraz in da raje trezno pre- sojajo dejanski položaj. Vsi vedo, da so sovjeti o raketnem orožju mnogo pred Američani in vedo, da vsako izzivanje ter zbadanje preseda tudi najbolj mirnemu človeku. Za zaključek bodo sprejeli po- sebno izjavo o oiboroževanju in pa deklaracijo o medsebojni odvisno- sti. S tema dokumentoma naj bi NATO povečal svojo vojaško moč, obenem pa naj bi ustvarit vse po- goje za utrditev miru in za raz- orožitev. Ostali politični dogodki so zara- di konference potisnjeni ob stran. Kakor smo predvideli. Generalna skupščina je zavrnila resolucijo o Cipru, čeprav je politični odbor resolucijo najprej sprejel. Gene- ralna skupščina je za letos kon- čala z delom in od vsega kar so storili, je bilo več pozitivnih re- solucij o pomoči gospodarsko ne- razvitim deželam o Togu in jugo- zapadni Afriki ter kompromisna resolucija o Alžiru. Vse ostale sporne točke, kakor so Zapadni Irijan, Ciper in drugo, so imeno- vali »mrtve točke' ter jih pustili za prihodnje zasedanje. IZ DELA ODBOROV ^ZVEZNE LT^SKE SKUPŠČINE — Ч prlhod predsedstvom Borisa Ziherla se- jo, na kateri je obravnaval sa- dove dela zvezne komisije za re- formo šolstva. Predsednik komi- sije dr. Miloš Žanko je obvestil člane odbora o metodi in vse- bini dela komisije m pripomnil, da je komisija delo zaključila. Dokončni osnutek sistema vzgoje m izobrazbe v naši deželi je pri- šel v večmesečno javno razpra- vo. v kateri so razen prosvetnih ustanov in organizacij sodelovale tudi razne družbene organizacije :n ustanove, zainteresirane za to vprašanje. Podpredsednik ZIS Rodoljub Čolakovič je izrazil mnenje, da je treba komisiji m njenim števil- nim sodelavcem vsekakor izreči priznanje za opravljeno delo. Čo- lakovič je rekel, da osnutek za- kona o šola-h v splošnih potezah že imamo, izglasovan bo v janu- arju, tak'^ da bo v februarju ?.e lahko pnšel v javno razpravo. Potem je odbor obravnaval osnutek zakona o skladu Moše Pijada, o katerem je kot pred- stavnik ZIS govoril Rodoljub Čo- lakovič. Rekel je, da je ZiS že sprejel zakon o ustanovitvi takš- nega sklada, k; ga je sprožil predsednik republike Josip Broz- Tito na prvi seji državnega od- bora za fXigreb Moše Pijada. Iz sklada bodo dobivali naši štu- dentje, bodoči umetniki, štipen- dije za študiranje v tujini. Ptuj je pripravljen na proslavo JÑA Ptujska garnizija JLA se je tu- di letos resno pripravila na pro- slavo Dneva JLA — 22. december s prireditvami za pripadnike JLA z raznimi tekmovanji in nastopi z obiski šosk^ mladine in priredi- tvami za odraslo občinstvo. Skoraj mesec dni so v ptujski gamiziji, zlasti pa zadnji teden razna športna tekmovanja, bodo pa tudi skupno s športniki na ptujskem športnem igrišču. V šolah so že pisali učenci in dijaki nagradne naloge o JLA in bodo najboljš® naloge predložene .cdbo • ru za prireditev proslav JLA za- radi nagraditve s knjigami. Oficirji bodo obiskali ptujske šole, kjer bodo šolske proslave za dan JLA. Za odrasle občane bo v nedeljo 22. decembra t. 1., ob 19.39 v Titovem domu proslava з sode- lovanju DPD »Svobode« Ptuj in Zbora narodnih plesov in pesmi hrvatske »Lado« iz Zagreba. Ta dan bo tudi v ptujski kasarni sprejem predstavnikov oblasti in množičnih organizacij, nato pa garnizijska proslava Dneva JLA s slavnostnim govorom in čitanjem naredb Vrhovnega komandanta JLA tov. Tita in naredb o napre- dovanjih in odlikovanjih ter po- hvalah in nagradah starešinskega kadra in vojakov. Na predvečer Dneva JLA to je v soboto 21. decembra t. 1. zA'ečer bo v Domu .TLA družabni večer rezemi» nfifir^'^ in rrinadnike JLA ter njihove svojce. I občinsue lcoiif@r@iioe LMS v SredliBu Nedavno je bila v Središču ob- činska konferenca LMS. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je organizacija bila od časa do časa v preteklem obdobju zelo ak- tivna, vmes pa tudi precej pasiv- na. Od okrog 350 mladincev in mladink jih je včlanjenih v orga- nizacijo samo okrog 180, ti pa se udejstvujejo v SZDL (22), v ZK (55), v kultumo-prosvetnem dru- štvu (85), v prostovoljnem gasil- skem društvu (18) in drugje. Na splošno je mladina aktivno sodelovala pri organizaciji pra- znika mladosti in pri izvedbi voh- tev občinskega ljudskega odbora. Precej mladine se bavi s športom in se je udeležila tekmovanja za okrajno prvenstvo v Ptuju, kjer je dosegla zadovoljive uspehe. 20 mladincev in mladink je združenih v aktivu mladih za- družnikov pri KZ Središče, ki na dodeljeni parceli izvajajo raznè poskuse 7 umetnimi gnojili. Ta aktiv je tudi organiziral praznik kmečke mladine in tekme koscev. Osnovna mladinska organizacija v Godenincih je osnovala drams'c krožek 7 18 člani, ki ie prired-" že nekaj uspelih predstav, s kate- rimi je celo gostoval v sosednjih vaseh. Pri osnovni organizaciji v Središču pa je ustanovljen vaje- niški krožek z 28 člani, ki prire- ja posebna strokovna predavanja za svoje člane in ekskurzije v svr- ho razširitve obzorja. Mladinski predstavniki v občini so na svojem zboru sprejeli sklep, da bodo poglobili zveze organiza- cije z drugimi množičnimi organi- zacijami v občini ter po svojih članih poživili delo v Partizanu in kulturno-prosvetnem društvu, pa tudi v drugih organizacijah. Več pozornosti bo mladina posvetila tudi poglobitvi politično-ideolo- škega dela. Mladina se bo še v večji meri včlanjevala v razne organi- zacije in društva. Vreme za čas od 20 do 50. dec. Padavine pričakujemo okoli 22., 26. in okoli 50. decembra, druge dni bo suho vreme. Temperatura bo padla okoli 22. m zlasti ckoli 26. decembra, ko hkrati priimku- iemo močno i^urjo: ^пр^ se bo temperatura postopoma dvigniia. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTLJ. 20. DECEMBRA 1957 Iz vsakega okraja nekaj Prosvetni delavci v Mariboru v soboto 14. decembra t. L sc se zbrali v Мапкхич! prosvetn: delavci iz mariborskega okraja, med njumi kot novi jwosvetni de- lavci iz bivšega ptujskega okra- ja. To snidenje nad 600 večinoma mladih Ijtidi je imelo namen ob prosvetneim prazniku s f>osveto- vanjem o prosvetnem delu, pre- da ч-ап jem o vzgojnih problemih, .s kulturnim sp>aredom in dru- žabno prireditvijo zbližati vse navzoče za še us{>ešnejšo vzgojo našega mladega rodu. Pro.svetni delavci so imeli v soboto v VI ar i boru svoj lep dan, učenci in dijaki p« doma. E<«ktriflkocija Goričkega resen problem v mui-skosoboškem okraju je med drugimi tudi elektrifikacija Goričkega zelo resen problem in se s tem vprašanjem največ bavi Svet za industrijo in obrt ob So- dök)vaiiju prizadetih. Ker imajo teižave z investicijskim skladom, t>odo bržkone najeli kratkoročni krediit in pomagali prebivalstvu z Goričkega do elektrike. O tem in drugih vprašanjih so razipravljali na zadnji sejii OLO M. Sobota. V Celju imajo šolo delavskega upravljania Pred kratkim so v Teharjjh pwi Colju odprli prvo staJno šolo za delavsko upravljanje, ki jo bodo obiskovali spočetkoma alani de- lavsikjh svetov in upravnih od- boe-ov, p>ozneje pa tudi organi dr^ižbenega upravljanja. Šola ima prostora za 30 slušateljev. Prva predavanja so začeia 9. decem- bra t. 1. in trajajo 14 dni. Pri- hodnje leto bo imela celjska soáa nad 500 slxîèateîjev. Tako šolo патегата.јо ustanoviti tudi v Mariboru in Kopru. Ljubljančani za novoletno jelko v Ljubljani bodp letos imeli îœdektivi, sode in otroški vrtci skupno novoletiK> jelka Na prá- rerištvaih bodo p>ogoKtiK otroike, čeprav njihovi starši niso zapo- stessi v tem ali drugem podjetju. Pioniriski odredi in šoSe bodo pre- jete praktična dairifla. Potujoči kinematografi, gledališke in lut- kovne siarpine bodo obisikaile od- daljeneijže kraje. Po ljubljanskih uHcaJi bo spre- vod Tetke Zime m Dedka Mraara, na Gospodarsikem razstavišču pa bo obsežno zabavišče z nasto- pom znanih dotnačili artistov, ba- letnih s'kuçMn in godb. Humorist Franc MiiKinski-Ježek je pripra- vil polno malho smešnih. Glavni del prireditev je namenjen otro- ka Nova cesta med Primor- sko tn Gorenjsko Od srede 11. decembra t. I. je v promet« nova cesta, ki veže Prinorsko in Gorenjsko in pred- .<5ta!vija novo vez na najkrajši poiti med Srednjo EXrropo in Ja- dranskim morjem. Otvoritvena slavnost je bila na Petrovem brdu ob veliki udeležbi graditeljev, in- vestitorjev, delavcev in zastop- nikov oblasti. Levji delež pri tej ceeti imajo pripadniki enot JLA, kî so gradile prvo cesto v Slo- veniji, Dispanzer za odkrivanje in zdravljenja raka v Novem mestu v Novem mestu bo s 1. janu- arjem 1958 začel poslovati di- sp>anzer za odkrivanje in pre- pi^evanje raka kot okrajna zdravstvena ustanova. Preiskave in poskusna zdravljenja v dispan- zerju bodo brezplačna. V zvezi z otvoritvijo novega dispanzerja pa bodo imeli po okraju preda- vanja o rakastih obolenjih. N Stanovanjska stiska tudi v Gorici Stanovanjski sklad pn Občin- skem ljudskem odboru Šemp>eter pri Gorici je letos razpolaga»! z 58 milijoni dinarjev. Z 41 mili- joni kredita iz tega sklada so zgradili dva štiristanovanjska komunalna bloka, za katera je prispeval nekaj sredstev Okrajni Ijwdsiki odbor Gorica, upravno stanovanjsko poslopje podjetja Grosist, dva šeststanovanjska bloka Avtoobnove in štiristano- vanjsko zgradbo zadružne hra- nilnice in posojilnice. Stanovanj- ski sklad je pcwnagal s kreditom tudi 25 dpjžinam pri graditvi eno- in dvodružinskih stanovanj. S preostalimi 17 milijoni kredita bodo zgradil: novo občinsko upravno poslopje, od česar bodo Obnovljeno pročelje osnovne šole v Vidmu Vidim in njegove šolske skrbi šolski odbor osemletke na Vid- mu je na svoji seji 8. decembra t. 1. obravnaval zelo pereče zade- ve. Poročilo o črpanju sredstev iz Šolskega proračuna je izzvalo zelo živahno razpravljanje o material- nih potrebah šole. Odborniki upa- jo, da bosta občina Ptuj. in — ker bo verjetno potrebno — tudi okraj Maribor končno le našla sredstva za popravilo stranišč, drvarnic, strehe, studenca in plo- tov. Vse to je v razpadajočem stanju in potrebne bodo milijon- ske vsote, da se vse to po sodob- nih potrebah in zahtevah uredi. Tudi notranja oprema iz prejš- njega stoletja je v razpadajočem stanju. Razumljivo je, da so pri sedanjem stanju stranišč otroci in učitelji v stalni nevarnosti za svoje zdravje ter da o vzgoji estetike skoraj ne more biti go- vora. Ob takih razmerah je tudi govor o potrebah sanacije kmeč- kih dvorišč, hlevov, gnojišč in stranišč kaj malo efekten. Z živim zanimanjem so člani šolskega odbora govorili tudi o preskrbi učiteljstva. Nekateri so bili mnenja, naj bi zahtevali uki- nitev obeh gostišč, ki ne moreta dati hrane potrebnim učiteljem aH pa naj Kmetijsko gospodarstvo Dravinjski vrh k najeti pivnici najame še kuhinjo. Novoname- ščeni učitelj je že od 1. oktobra brez tople hrane. Tudi s stanova- nji za učlteljstvo še zdaleč ni v redu, saj mora en učitelj stano- vati v Halozah, dočim stanuje ena učiteljica v prehodni sobi zaseb- nika s številno družino, ker v po- nuđeno sobo v Halozah, oddalje- no nad eno uro, ne more iti. Tudi o sedanji šolski snažilki je bil živahen razgovor, saj je v kratkih petih mesecih svojega službovanja zaradi malomarnosti in neznanja napravila blizu 39.000 dinarjev škode. Odborniki so za- htevali disciplinski postopek. V širšo debato o šolski reformi se odborniki niso spuščali, poka- zali pa so tudi za njo zanimanje. Želijo, da bi se po Uradnem listu seznanili z delom, dolžnostmi in pravicah šolskega odbora. Nadalje želijo odborniki pogostejše seje, ki bi se jih naj udeležilo tudi vse učiteljstvo šole. Neprevidnost traktorista v Gorišnici v sredo, 11. decemtM-a zvečer okoli 20. ure, se je pripetila v Go- rišnici nesreča, ki je nastala po neprevidnosti. Traktorist VRŠIČ ALOJZ, zapo- slen v KZ Gorišnica, je nameraval zvečer k nekemu kmetu orat. Pripravljal si je traktor, da bi brž odrinil na delo. Toda traktorja ni in ni mogfel spraviti v pogon. Pomagati si je hotel nekako z bencinom. Šel je v skladišče, kjer si ga je nameraval natočiti v ste- kleničko. Ker v skladišču ni luči, si je vžgal vžigalico. Pri tem pa je bil zelo nepreviden. Vžigalico je preveč približal k posodi, in se bencin vnel. Traktorist se je pri tem tako prestrašil, da 3e polil še sam sebe, tako da se mu je vnela obleka. V skladišču je bilo precej sodov olja in drugega goriva, zato je bilo nujno gorečo posodo čim- prej spraviti iz skladišča. Toga se je traktorist zavedal. Kljub nevar- nosti, ki je grozila njemu same- mu, je porival gorečo posodo iz skladišča, čeprav je bil sam v pla- menih. Ljudje so kmalu nesrečo opazili .ter mu prihiteli na pomoč. Dobil je precejšnje opekline po rokah In nogah in tako so ga mo- rali takoj prepeljati v bolnišnico. Ta primer naj bo opozorilo vsem, ki imajo opravka z lahko- vnetljivim» gorivi, da bodo ravnali z njim bolj previdno. KRATKA ZGODBA OB DNEVU JLA „Topariš, na to vprašanje Vam ne бот odaovorur' Bilo je neko nedeljo pred nekaj leti, ko je še prihajal general-pol- kovnik tov. Dušan Kveder kot ljudski poslanec na zbore volivcev v Slovenske gorice. Po končanem pomenku z volivci je z avtomobi- lom na povratku proti Ptuju v Gaberniku dohitel vojaka — re- zervista, ki se je naglih korakov vračal v svojo ptujsko enoto JLA. Po njegovem potnem hrbtu je ka- zalo. da je že moral prehoditi precejšnjo pot in da si je resno prizadeval biti pravočasen. Tov. Kveder je velel šoferju, naj ustavi in povabi vojaka, naj prisede. Av- to se je pred vojakom res naglo ustavil, vendar se možakar ni pu- stil motiti. Stopil je na-rob ceste in odkorakal mimo avtomobila dalje še predno je utegnil šofer odpreti vrata in ga povabiti v vo- zilo. Prav začuden se je rezervist ozrl in ni mogel verjeti, da ga ho- čejo neznani potniki vzeti s seboj. Na zadnjem sedežu sta sedela tov. Kveder in vojak iz Slovenskih goric (naj mi oprosti, da sem po- zabil na njegovo ime). Nekaj mi- nut vožnje si je vojak brisal pot- no čelo in pri tem povedal, da se je preveč zadržal doma pri otro- cih in pri ženi in da je moral ne- kaj časa celo teči, da bi bil pra- vočasno v kasarni. Ko se je malo odpočil, je začel razgovor med generalom-polkov- nikom v civilu in vojakom. Sprva sta govorila o starešinah njegove enote. O njih se je vojak zelo po- hvalno izražal. Pred vsakim odgo- vorom je vojak za trenutek po- mislil in potem zelo na kratko odgovarjal. Ko sta prešla na po- govor o življenju v kasarni in oborožitvi, je vojak tov. Kvedra nezaupno pogledal in odločno od- vrnil: »Oprostite tovariš, na ta vprašanja Vam ne bom odgovoril. To ie voiaška talna!« Mož ie bil po tem še redkejših besed, sicer pa vedno zelo vljuden in prijazen in videlo se mu je, da nestrpno čaka, da bo izstopil iz avtomobila in odhitel v kasarno.^Na Titovem trgu v Ptuju je avto obstal in vo- jak je prvi izstopil. Vsem se je zahvalil za prijaznost, da so ga vzeli s seboj in odhitel proti ka- sarni. Bilo je 10 minut pred 7. uro, ko bi moral biti na svojem mestu. Za potovanje vojaka iz Sloven- skih goric z avtomobilom v Ptuj je zvedel takratni politkomisar major tov, Pešič, zvedel pa je tudi za vojakovo pravilno zadržanje pri raznih vprašanjih. v kasarni je poklical vojaka in ga povpra- šal, s kom se je v nedeljo pripe- ljal v Ptuj, kaj so ga neznanci spotoma spraševali in kako je od- govarjal. Major tov. Pešič se je ob vojakovih odgovorih ponovno pre- pričal, da ima pred seboj resni- coljubnega m odločnega vojaka in je bil tega vesel. Drugače je pa bilo sprva vojaku, ki je rudel v obraz in ušesa in se je bal, da ni bilo v nedeljo kaj narobe, da bi se moral zagovarjati pred vojaško oblastjo. Ob koncu pomenka je tov. Pe- šič vojaku pojasnil, da se je vozil z generalom-polkovnikom tov. Dušanom Kvedrom, nakar je vo- jak še bolj zardel kot prej, ven- dar se je hitro pomiril, ko mu je major čestital, da se je pravilno zadržal. Bil je vesel nepričakova- nega priznanja in tega, da nista ničesar govorila o tem, zakaj je šel tako pozno zdoma in zakaj bi takrat zamudil... Za njegovo nedeljsko doživetje so zvedeli tudi njegovi sovrstniki in v kasarni je še marsikdo krepko stisnil roko možakarju iz Slovenskih goric ... VJ. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 18. dec. 1957 Povrtnina: čebula se prodaja po 50 din za kg, česen 100, luščen fižol 40—50, krompir 10—15, pe- teršilj 40—60, rdeča pesa 30—35, redkev 30, solata endivija 50, ze- lje v glavah 10—15, korenček 40—50, ohrovt 15, buče 15, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 50, čebuljček 120, mo- tovileč 100—140, por 40—50. Žitarice in mlevski izdelki: Ko- ruza se prodaja po 30 din za kg, pšenica 30—40, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, oves 30—40, proso 40, ajdova kaša 120 —130, prosena kaša 70—80, ko- ruzna moka 55, Sadje in sadeži: jabolka 60—80, suho sadje 60—70. Mleko in mlečni izdelki- sir se prodaja po 40—80 din za kos, smetana 150, mleko 30, surovo maslo 400—500. Maščobe: domača mast se pro- daja po 400 din za kg, uvožena 325, zaseka 300 din za kg. Meso: goveje meso se prodaja po 250 din za kg, teletina 300, svinjina po 360—380 din za kg. 3 milijoni odpadli celo na gradi- tev večjega transformatorja. Naš stari znanec v Kopru Svoječasni sekretar OKZKS Ptuj tov. Ivan Mavsar je sedaj pred- sednik okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev v Kopru, ki je pred kratkim v Kopru na okrajru letni skupščini DPD Svo- bod in pT45svetmh društev med drugim dejal: »Ne smemo poza- biti na vedno večjo vlogo občin- skih Svetov Svobod in prosvet- nih društev, kajti prav njihova naloga je poglabljati in usmer- jati kultumoproisvetno življenj-? na svojem območju .. .<> Gospodarski koledar 1958 Uredništvo »Nove proizvodnje« glasila Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS že od leta 1953 da- lje izdaja za vsako leto Gospodar- ski koledar. V dosedanjih petih letih so si Gospodarski koledarji utrli pot v prav vse naše gospo- darske organizacije. Brez poseb- ne reklame je uredništvo tudi za leto 1958 pripravilo Gospodarski koledar. V njem bodo objavljeni članki o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu, obrti, komunalnem go- spodarstvu, vsi izpod peresa na- ših najbolj razgledanih gospodar- skih strokovnjakov. Med drugimi so prispevali važne članke tova- riš Zoran Polič. Julij Beltram in naši državni sekretarji gospodar- skih resorov. Vsi ti članki podajajo popis uspehov, težav, opravljenih in ne- rešenih nalog, tako da jih bodo z največjim zanimanjem prebral: vsi naši gospodarski strokovnja- ki. V koledarju bodo opisane tudi gospodarske razmere, v kater h živijo naši ljudje preko meja na- še domovine. Nadalje bo Gospo- darski koledar 1958 vseboval zo- pet po abecednem redu zbrane gospodarske predpise, kar že ne- kaj let koristi v mnogočem na- šim gospodarskim organizacijam m nameščencem v gospodarskih organizacijah ter jim olajšuje delo. Računovodje in knjigovod- je bodo mnogo pridobili, če bodo skrbno prebrali vse njim name- njene čHr.ke, kot n. pr. : Uporab? finančnih predpisov gospodarskih organizacij, O finančnem poslo- vanju podjetja. Delo in izkušnje revizorjev v gospodarstvu. Kaz- niva dejanja v gospodarstvu. Pro- blem stabiilizacije in normaliza- cije v gospodarstvu glede na no- ve predpise o delitvi celotnega dohodka in O plačnem sistemu gospodarskih organizacij. Pravni- ki se bodo razveselili zaradi član- kov, kot so: Značilnosti novih predpisov o razlastitvi. Dogovar- janje o kakovosti in ugotavljanje kakovosti blaga, Zakoniti in sod- ni roki. Tehnologi bodo povečal: svoje znanje. Če bodo prebrali članke, kot so: Avtomatizacija v bitki za dvig produktivnosti. Ana- liza delovnega mesta itd. Naše kmetijstvo, novosti in naloge v kmetijstvu so popisane v 11 stro- kovnih člankih. Sleherna gospKidarska stroka bo v Gospodarskem koledarju 195« našla vse polno novega, zanim.- vega, poučljivega, tako da bc Gosp>odarski koledar 1958 nujno potreben nele vseki gosp>odarsk organizacijd, marveč tudi sleher- nemu, ki je zaposlen v našem gospodarstvu. Gosp>odarski koledar 1958 bo izšei na okrog 500 straneh, opre- ma bo Itiksuzna in umetniška. Izvod bo stal 1000 din. Naroča se pri: Upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva št. 15, telefon 32-472, tek. račun 60-KB-1-Ž-U42. V letu 1958 zvezni proračun večji za 118 miljard od letošnjega Odbora za ртогасип obeh do- mov Zvezne ljudske skupščine sta začela 17. decembra na skupni seji obravnavati osnutek zvezne- ga proračuna za leto 1958. Obraz- ložil ga je član ZIS Avdo Humo. Kratko je govoril o značilnostih proračunske potrošnje v letoš- njem letu in o proračunski poli- tiki v prihodnjem letu. Zvezni proračun za leto 1958 znaša po osnutku 535.089,000.000 dinarjev in je v primerjavi s pro- računom v letošnjem letu večji za dobrih 118 milijard. V prora- čun so bila prvikrat vključena sredstva iz skladov za pospeševa- nje gospodarskih panog. Nadalj- nja značilnost novega proračuna je zmanjšanje izdatkov za držav- no upravo za 1,2 milijarde. Osnutek proračuna za leto 1958 predvideva dohodke iz gospodar- stva v znesku nad 324,5 milijarde, dohodke od prebivalstva nad 4,5 milijard, dohodke zveznih orga- nov in ustanov nad 2 milijardi itd. Izdatki zveznih organov in usta- nov znašajo nad 15,8 milijard, in- validski prejemki vojaških inva- lidov nad 11,8, nepredvidene in- vesticije nad 4,7, izdatki narodne obrambe 178,5 izdatki iz obvez- nosti države nad 13.9 milijard itd. Obrt v CîrfaLOVclliL v letu 1958 delavnica Modnega krojaštva »Moda« Ptuj Delavski svet krojaškega pod- jetja »Moda« v Ptuju je na svojem zasedanju v soboto, 14. decembra t. 1. po daljši živahni razpravi sprejel sklep o ustanovitvi delav- nice »Modnega krojaštva« v Cir- kovcih, kot svojo prvo podružnico. S tem sklepom je bil rešen pe- reč problem krojaške delavnice na Dravskem polju, saj na celotnem področju bivše občine Cirkovci ni nobene krojaške delavnice, in so se ljudje morali zatekati k raznim šušmarjem, ki pa to delo oprav- ljajo zelo slabo in nestrokovno kar je v škodo naših ljudi. Delavnica »Modnega krojaštva« v Cirkovcih bo začela sprejemati prve stranke 3. januarja 1958 in bo imela svoj sedež v hiši oziroma lokalu tovariša Vinka Vedlina v Cirkovcih štev. 2, v lokalu, kjer je bila prej čevljarska delavnica. Delavnica »Modnega krojaštva« v Cirkovcih bo izdelovala prvo- vrstne moške obleke, plašče, žen- ske kostume in vse vrste ženskih plaščev po najnovejših krojih in modelih m najugodnejših cenah. »Modno krojaštvo« v Cirkovcih podružnica »Mode« v Ptuju bo s svojimi izdelki zadovoljilo prebi- valce Dravskega polja ter storilo vse, da bodo naši delovni ljudje na vasi prav tako lepo oblečeni, kot delovni ljudje v mestu. De- lovni ljudje Dravskega polja bodo v svoji delavnici našli vedno iskre- ne prijatelje in bo delavnica »Modnega krojaštva« v Cirkovcih v službi ljudstva. Delavski svet »Moda« v Ptuju je imenoval za poslovodjo »Mod- nega krojaštva« v Cirkovcih tova- riša Feliksa Bagarja, krojaškega obrtnega mojstra, ki se je letos vrnil iz Mojstrske šole v Maribo- ru ter mu zaupal važno nalogo v razvijanju modnega krojaštva na Dravskem polju. Prepričani smo, da bo tudi ob- činski ljudski odbor Ptuj nudil vso pomoč, da se bo delavnica uspešno razvila v močan delovni kolektiv. -rs- Kazni od 3000 do 9000 din za vodo v mleMu Sodnik za prekrške OLO Mari- bor je v zadnjem času kaznoval več kmetovalcev s področja Drav- skega polja, Slovenskih goric in Haloz, ki jim je bilo dokazano, da so mešali k mleku vodo in tako zmanjševali maščobo mleka daleč izpod minimuma mlečne maščobe. V letošnjem letu je bilo tako ka- znovanih na področju bivšega ptujskega okraja nad 65 oseb in to z denarnimi kaznimi od 3.000 do 9.000 din. Zanimivo je pri večini zagovo- rov, da se odgovorni izgovarjajo na svoje hčerke, ki da so zame- njale mlečno posodo s posodo za vodo in da so vanjo napolnile Sanitarni inšpektorji lahko kaznujejo no licu mesta Na rednih obiskih obratov živil- ske stroke v Ptuju ugotavlja ob- činski sanitarni inšpektor iz Ptuja, da je ponekod izredno slab odnos uslužbencev obratov živilske stro- ke do reda in snage v obratih in pri njih samih, zato je tudi začel izrekati na licu mesta mandatne (denarne) kazni, ki jih lahko ka- sirajo organi inšpektorata na pod- lagi mandatnih blokov. V Ptuju samem je bilo izrečenih nekaj kazni, ki so zalegle, da je težje najti po kuhinjah umazane pred- pasnike, rute itd. Tudi po tleh je ponekod boljši red, ni pa še tako povsod. mleko, da pri pomivanju in splah- njevanju mlečne posode niso iz- praznile vode itd. V vseh primerih kontrole mleka je bil vzet vzorec mleka v hlevu pri molži in ob prinosu na zbiral- nico in je analiza pokazala, da so pošiljali posamezniki v zbiralnice »krščeno« mleko. Ob razmeroma visoki ceni mle- ku, ki jo plačujejo potrošniki, ni razloga za krščenje mleka, zato pa so zadnji čas tudi izreki o kaznih ostrejši in kaže, da bodo prizadeti prenel^ali s staro prakso, da se jim ne bo potrebno zago- varjati zaradi vode. Živinski sejem 17. decembra 1957 Prignanih je bilo 79 konj, 108 krav, 45 telic, 38 volov in 12 bi- kov, skupaj 282 glav. Od tega, je bilo prodano 54 konj, 80 krav, 29 telic, 26 volov in 5 bikov, skupaj 194 glav. Cena živine: konji od 20 do 100 din kg, krave od 40 do 115, telice od 100 do 130, voli od 80 do 125, biki od 100 do 125 din kg. Svinjski sejem 18. decembra 1957 Do 2 leti starih svinj pripelja- no 86 kom., odojkov 78 kom., sku- paj 164 kom. Prodano od tega svinj 53 kom., odojkov 30 kom., skupaj 83 kom. Cena svinjam od 210 do 230 din kg^ odojkom od 2500 do 3500 din komad. Popravek Občni zbor ZB NOV, ki je bil opisan v št. 48, je imela Mestna Novo zgradbo v Trstenjakovi ulici v Ptuju imenujejo ljudje »nov; zdravstveni dom«, v res- ШС1 pa bo Lam Mestna lekarna, organizacija ZB NOV in ne občin- ska, kot je bilo pomotoma na- vedeno. Zavod za socialno zavarovanje m nekaj stanovanj, dočim je Zdrav- stveni dom v Zrinjsko-Franko- panski ulic PTUJ. 20. DECEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNi:< Stran " © Študentje prebivajo v nepri- mernih prostorih, kar zavin redni študij. ® V Ljubljani je velika stisk« za stanovanja. ® Kako rešujejo drugi okraj stanovanjske probleme štu- dentov Živimo v času, ko z veliko na- glico gradijo nove tovarne in raz- lične večje ali тапј.л; industrijski obrate. Vsaka nova tovarna pa za- hteva delovno silo, ki se na ta na- čin koncentrira v večjih industrij- skih krajih in mestih. Velik pro- blem so stanovanja, katerih kljut nezadržni graditvi novih blokov in naselij še vedno občutno primanj- kuje. Povpraševanje je veliko, dobrih stanovanj pa je zelo malo, Sedaj že ponujajo za skromne so- bice visoke nagrade in najemnine, kar nekateri ljudje nesramno iz- koriščajo. V Ljubljano pride vsako leto na stotine novih študentov, ki so se trdno odločili, da bodo študirali. Takoj se znajdejo pred velikim problemom, kako dobiti stanova- nje. Prične se obupno tekanje ш povpraševanje za stanovanjem. Za novince — »bruce« je to vsekakor še težja naloga, ker so v nepozna- nem kraju navezani sami nase. Nekateri uspejo in najdejo vsaj začasno stanovanje, ostali pa so prisiljeni zapustiti Ljubljano. •äc Nekega sončnega dne sredi ok- tobra je pred ljubljansko železni- ško postajo stala skupina novope- čenih študentov — »brucev« iz ptujske gimnazije. Vsakdo je lah- ko opazil, da so zelo razočarani nad Ljubljano. Koliko lepega so ti mladi ljudje pričakovali od nadalj- njega študija. Sedaj pa so bila že tretji dan predavanja, toda oni so čisto obupam tekali po mestu in okolici ter povpraševali po sta- novanju. Maks je bil še vedno največji optimist, toda tudi on je že nergaško preklinjal neko žensko, ki mu je ponudila prazno in oguljeno sobo ter mu rekla, naj pripelje še dva kolega, plačali pa naj bi vsak »samo« tri tisoč din na mesec. Maks seveda ni mogel razumeti takšne »veliko- dušnosti«, temveč je samo nekaj zagodrnjal ter odšel. Isto so po- vedali tudi nekateri drugi. Tone je sicer našel krasno opremljeno so- bico, toda za pet tisočakov na me- sec. Le kako bi to zmogel njegov skoraj prazni žep. Najbolj obupan je bil Vincek, ki je že govoril, da bo šel domov. Ko smo ga drugi dan srečali s kovč- kom v roki, smo zares mislili, da odhaja. Tudi sam je tako rekel, toda smeh ga je izdal, da je po ponovnem iskanju le našel sobico, lam, blizu katerih je dobil majhno Korajžno je odkorakal proti 2a- kletno sobico. Pridružila sta se mu še Maks in Marjan. »Bruca« 'Toneta pa so si starejši kolegi pošteno privoščili. Ves ob- upan je vprašal nekega študenta — prometnega miličnika, če mo- goče ve za kakšno sobico. Ta ga ie resno pogledal, nato pa mu ti- ho zašepetal: »Ker si ravno ti, ti bom povedal. Vem za krasno opremljeno sobico za tri tisoč din mesečno. Ravno danes se je prejš- nji stanovalec izselil. Hitro teci in vprašaj na Miklošičevi 9!« Tone je ves srečen hitro tekel in bil kma- lu pred temno stavbo. S pridrža- nim dihom je pozvonil pri vratih. Prikazal pa se je strog obraz de- žurnega miličnika in povedal ob- upanemu brucu, da so tukaj za- pori in da lahko dobi stanovanje brezplačno. * Kmalu pa se je tudi njemu na- smehnila sreča in dobil je zasilno stanovanje pri nekem pijancu. Spi z njim v isti sobi. Vedno pijani možakar mu seveda po svoje soli pamet. Toda Tone ima jeklene živce in ga vdano prenaša, ker še vedno upa, da se mu bo sreča ne- koč le bolj prijazno nasmehnila. Ker pa je to revno stanovanje da- leč izven mesta. Tone zelo težko študira. Rekel pa je, da je sklenil premagati vse težave. * Na ljubljanski postaji lahko vsako jutro srečate skupino štu- dentov, ki stanujejo tudi do 30 km izven Ljubljane ter se vozijo z vlakom na predavanja. Zelo zgo- daj, celo ob štirih ali pol petih morajo vstajati. Zvečer se često zelo pozno vrnejo ter jim pri- manjkuje časa za študij. Imajo pa neverjetno voljo do študija. Upaj- mo, da se bo tudi njim nasmehni- la sreča in da bodo kmalu dobili stanovanja v Ljubljani. * Zelo malo srečnežev, ki so do- bili stanovanje pri kakšnih sorod- nikih, ali pa v študentskih domo- vih. Ti ne poznajo skrui m težav, ki tlačijo oütale í>Ludeiite. Kes je, da so začasno skoraj vsi dobui stanovanja, toda nekatera so ne- zdrava, tesna in celo nehigienska. Vse to ovira uspešen študij in je vzrok marsikaterim boleznim. Ho- čemo imeti čimveč strokovnega in sposobnega kadra. Nudimo štipen- dije za različne poklice, toda štu- dentskim domovom posvečamo premalo pozornosti. Res je, da se zelo mnogo gradi, toda to so le bloki, ki jih gradijo podjetja za svoje delavce. V Ljubljani je 5 no- vih, razkošno opremljenih blokov v Študentskem naselju. Razen te- ga je še Akademski kolegij ter nekoliko drugih domov, ki pa ni- kakor ne zadoščajo vsem potre- bam. Sprašujemo se, zakaj gradijo razkošne bloke. Mar ne bi zgradili nekaj bolj preprostega ter več. Tako bi lahko več študentov dobi- lo primerna stanovanja. Sedaj pa imajo nekateri vse, drugi pa nič. Nekateri okraji bodp pričeli graditi za svoje študente nova na- selja, kar je vsekakor hvale vredno, ker bodo na ta način zelo poma- gali svojim in drugim študentom. Prav bi bilo, če bi se tudi na ptuj- ske študente kdo spomnil. Študij bi bil vsekakor uspešnejši. Težka je borba za kruh. Zače- njajo se prvi izpiti in študentje se nanje temeljito pripravljajo. Vin- cek, Maks in Marjan, študirajo v temni, vlažni kletni sobici. Tone pa si tišči ušesa, da ne bi slišal >mčenosti« rdečenosega pijanca ter marljivo prebira stara in razcefra- na skripta. Vlado pa na vlaku prebira staro rimsko pravo. Vsak se po svoje prebija. Vsi pa so po- trebni pomoči. Veseli bodo, če jo bodo dobili. -nč Knjižne novosti iz študijske knjižnice K. d. Ušinski: Čovek kao pred- met vaspitanja. Sarajevo, Veselin Masleža 1957. Prevod iz ruščine. Vera Romanic: Nastava fizičkog odgoja u razredu. Zagreb, Šport- ska stručna biblioteka. Bora Jovanović: Fizička kultura kroz istoriju. II. izd., Beograd, Sportska knjiga 1957. Vlodjimjež Mis juro: Zamor. O fiziološkim osnovama racionaliza- cije rada. Preveo sa poljskod Djordje Živanović. Beograd, Fis- kultura i sport 1951. Fritz Sternberg: Socijalizam i kapitalizam pred sudom svetske javnosti. Beograd, Publicističko- izdavački zavod »Jugoslavija« 1954. Z. Š. Zorin: U carstvu kraljice od Sabe. Zagreb, Kultura 1957. Percy Harrison Fawcett: Kroz prašume Južne Amerike. Zagreb, Kultura 1956. Prevod iz angle- ščine. John Giaever: Bijela pustinja. Dvije godine v Antarktiku. Nor- veško-britansko-švedska istraži- vačka ekspedicija u Antarktiku 1949—1952. Zagreb, Kultura 1956. Iz angleščine prevedel Petar Mar- dešič! Haroun Tazieff: Voda i vatra. Zagreb, Kultura 1957. Iz franco- ščine prevedel Petar Mardešič. Knaurs Kostiimbuch. Die Ko- stümgeschichte aller Zeiter von Henny Harald Hansen mit 750 Bildern. München—Zürich 1956. Nemški prevod iz danščine. Knaurs Heilpflanzenbuch. Еш Hausbuch der Naturheilkunde von Hugo Hertwig. München, Th. Knaur Nachf. Verlag 1954. Knaurs Lexikon À—Z. München -Zürich 1956 LJUBLJANA NEDELJA, 22. DECEMBRA 6.00—7.00 Vesel domač nedeljski jn- tranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 To in ono za vas. 8.00 Šport- na reportaža. 8.15 V prijetnem razpolo- ženju. 8.45 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec. 9.25 Priljub- ljeni slovenski zbori in samospevi. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Mirjana RodiC: Kadinjača, 10.30 Kar radj posluSate (Trsta priljubljenih skladb). 11.30 Simfonični in- termezzo. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Zabavna revija. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo. vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — П. 16.00 Matija Male- žič: Obisk pri artilercih (reportaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Franjo Knmer: Trinajst nas je bilo (ponovitev). Režija: France Kosmač. 18.00 Vedre melodije. 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — XI. Spo- minska oddaja ob 120-letnici rojstva An- tona Foersterja. 19.00 Zabavna glasba — vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus. 21.00 S festivala v Salzburgu — Serenada. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in presi!ed sporeda za naslednji dan. 22.15 Želite zaplesati! 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30^23.45 (Mdaja za tujino (prenos iz Beograda). MESTNI KINO PTUJ bo predva- jal od 20. do 22. decembra francoski film »ČE BI VSI DEČKI SVETA«. — Od 24. do 26. decembra jugoslovanski Poverjenikom in članom Prešernove družbe! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke dotiskane. Razpo- šiljanje knjig bo predvidoma tra- jalo do vključno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omo- gočeno, da še pred Novim letom vročijo knjige članom oz. naroč- nikom. Zato ne urgirajte kngig ali pomanjkljivih pošiljk pred za- ključkom ekspedita. vabimo vse Clane, da takoj ob prejemu zbirke obnove članarino in vplacajo vsaj del članarine. Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjige knjižne zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan nič« pa prosimo, da se po- trudijo, da čimoreje pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko, kolikor so prejeli knjig. ucitelj je vsega kriv »Ali je res tvoj sinček bolan?« »Res, toda temu je kriv samo njegov učitelj. Pred nedavnim mu je dal nalogo, koliko časa potre- buje, da poje 23 jabolk, če po- trebuje za vsakega pol mimrte. Moj sinček je začel jabolka jesti, pri devetnajstem sem pa morala poklicati zdravnika.« barvni fiilm »POP ČIRA I POP SPIRA«. KINO MAKOLE bo predvajal 21. in 22. decembra francoski film »OVEN S PETIMI NOGAMI«. KINO MAJŠPERK bo predvajal 21. in 22. decembra ameriški film »NORE SANJE«. KINO MURETINCI bo predvajal 21. in 22. decembra ameriški film »GOLA DŽUNGLA«, 25. in 26. decembra pa ameriški fUm »ABOT IN GASTELO V TUJSKI LEGIJI«. Udeleženke po- svetovanja v otroškem vrtcu na Bregu so priznale, da je ta vrtec med boljšimi v okraju, le žal ima pretesne orostore Vzorni nastop na Bregu se fe obnese! Pred kratkim je biio ▼ Otro- škem vrtcu na Bregu posvetova- nje upravnic in vzgojiteljic otro- ških vrtcov s področja bivšega ptujskega okraja, ki se ga je ude- ležila tov. Vida Hartman iz Mari- bora in se z udeleženkami zadr- žala v breškem otroškem vrtcu cel dan. Najprej so vse udeleženke po- svetovanja gledale vzoren nastop skupine starejših otrok iz breške- ga vrtca, ki ga je pripravila tova- rišica Julka Severjeva, nato pa so razpravljale o uspehu nastopa in vprašanjih, ki se nanašajo na pra- vilne vzgojne prijeme v vrtcih. Najzanimivejše pri nastopu je bilo, da otrok ne moti pri njiho- vem delu v vrtcu navzočnost sta- rejših gostov in občudovalcev njihovih vzgojnih in zabavnih igric in nastopov, temveč nemoteno in z vedno enako natančnostjo po- skušajo svojo vzgojiteljico in ji marljivo sledijo. Na posvetovanju je bilo poudar- jeno, da gre vse prizadevanje vzgojiteljic v vrtcih za tem, da dopolnjujejo otrokovo fizično in duševno osebnost brez vsake vsi- ljivosti. Vse vaje, igrice in ostalo je tako pripravljeno, da jih izva- jajo otroci po svojem preudarku in sposobnosti, pri čemer se naj- bolj odraža otrokovo razpoloženje, sposobnost, sprejemljivost in volja za udejstvovanjem. Podobni nastopi bodo še v osta- lih vrtcih okrog Ptuja. S posve- tovanja v vrtcu na Bregu so od- šla dekleta z veseljem nazaj na svoja delovna mesta, saj jim je tovarišica Hartmanova dala vrsto pobud in praktičnih nasvetov za bodoče delo z našimi najmlajšimi. »Hora legalis« ob 20. uri tudi v Ptuju Po sklepu Sveta za šolstvo OLO Maribor učenci in dijaki v času do 15. marca 1958 na področju mari- borskega okraja ne smejo na pri- reditve in predstave za odrasle, ki so navadno po 20. uri zvečer, ker velja ta ura za nje kot »hora le- galis«. Zato tudi učencem in dijakom ne bo dopuščeno obiskovati prire- ditev in akademij v tem času. Razne proslave so ob večjih praz- nikih kot n. pr. sedaj za 22. de- cember po šolah, zato ni potrebno, da bi se učenci in dijaki udeleže- vali še prireditev za odrasle. Izje- me ne bodo niti v družbi staršev. Ta ukrep je tudi za Ptuj zelo koristen, saj se je dogajalo ob raznih večernih prireditvah za od- rasle, da so otroci, učenci in dija- ki zasedli prostore in so motili program s svojim nemirom, preri- vanjem in opazkami. Piuisko gledališče Ponedeljek, dne 23. decembra 1957, ob 20. uri: O. Wüchner: »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN«, premiera izven abonmaja. • Torek, dne 24, decembra 1957, ob 10. uri: O. Wüchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«. zaključna predstava za osnovno šolo Ptuj — I. skupina; ob 15. uri: O. V/üchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«, zaključna predstava м otroški vrtec in nižjo gimnazijo Ptuj. Sreda, dne 25. decembra 1957, ob 9. uri: O. Wüchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«, zaključna predstava za otroški vrtec in osnovno šolo Breg, Ob 13. uri: O. Wüchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«, zaključna predstava za osnovno šolo Ptuj — II. skupina. Ob 16. uri: O. Wüchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«. Red: LMS — I. in izven. četrtek, dne 26. decembra 1957, ob 10. uri: O. Wüchner: »PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«, zaključna predstava za osnovno šolo Hajdina. Ob 16, uri: O. Wüchner: »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN«. Red: LMS — II. in izven. Ob 20. uri: K. Čašule: »VEJA V VETRU«. Red: Četrtek in izven. Petek, dne 27. decembra 1957, ob 10. uri; O. Wüchner: ^>PASTIR- ČEK PETER IN KRALJ BRILJAN- TIN«, gostovanje v Gorišnici, za- ključna predstava za osn. šolo Gorišnica. Ob 16. uri: O. Wüchner: »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIF", Ped: LMS — IIL in izven. 03 40-LETHICI VELIKIH DOGODKOV V RUSIJI Tokrat zadnjič: DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET Uporno ljudstvo na poseben način kljubuje vsem vojaškim izkušnjam. Strgane armade fran- coske revolucije niso pozabljene — niti ne Valmy in linije Weis- senbourga Proti sovjetskim si- lam so nastopili junkerji, kozaki, zemljiški gospodje, plemstvo, čr- ne stotnije; to je pomenilo: vrni- tev carja, Ohrane in sibirskih temnic ter ogromno m strašno grožnjo Nemcev... Zmaga je po Carlylovih besedah jxmienila »a- poteozo In tisočletje brez konca«! V nedeljo i>onoči, ko so se ko- misarji Vojaškega revolucionar- nega komiteja vrnili obupani z bojišča, je petrograjiska posadka izvolila komite petih, svoj vojni štab, tri vojake in dva častnika, ki so bili vsi zanesljivi revolu- cionarji. Poveljnik je bil polkov- nik Muravjov, bivši patriot :n spvosoben možak, vendar so ga skrbno nadzirali. V Kolpinu, Obu- hovem, Pulkovem in Krasnem seKi so ustanovili začasne voja- ške enote, ki so se povečale, ko so iz okoliških krajev prihajali razkropi j ani vojaki, mornarji m rdečegardi&ti, deli polkov pehote in topništva ter nekateri tanki. Ob dnevnem svitu so se prika- zale kozaške patrole Kerenskega. Zaslišal so se fKxsamezni f>ok: pušk in pozivi k vdaji. Po gol: ravnin' je v mrzlem, m.rnem zra- ku odjeknil bojni hrup, ki je pri- hajal na ušesa še razkropljenih čet, ki so se zbirale okrog svojih malih ognjev in čakale ... Torej se je začeto. Krenili so v smeri bitke in delavske kolone, ki so se pomikale po cestah, so pospešile svoje korake. Tako so se na vseh točkah napada avtomatično zbral; jezni roji ljudi, k: so jih našli komisarji, jim odkazali položaje ali odkazali kako delo. To je bila njihova bitka, za njihov svet; poveljujoče častnike so izvolil; e- Ijito pregnetemo. S tem nade- vom natlačimo ovčja čreva, toda ne prepolno, ter naredimo klo- base. Kadar delamo pečenice za takoj&n,io uporabo, dodamo na kilogram mesa eno v mleko na- močeno in ožeto pretlačeno zem- ljo ali 5 dkg kruha, zato pa da- mo nekoliko manj vode. Tako pripravljene pečenice so lepo be- le in sočne. KRANJSKA KLOBASA je po- sebnost, zato je tudi njena izde- lava težja in zahteva več truda. Najboljše meso za te klobase je stegno ali pleče, uporabljamo pa tud: druge kose. Vzamemo dve tretjini rodega in eno tretjino mastnega mesa. Na vsak kilo- gram mesa računamo 3 dkg so- li, 1 gram solitra (če je solitra preveč, so klobase suhe in trde), 1 g ne preveč na drobno stolče- nega popra, česna po želji, pičlo osm'inko Mtra vode. Meso zrežemo na m.ajhne košč- ke. Ponekod zrežejo mastno me- so z roko, rodo pa zmeljejo. Zmleto meso potresamo s soijo, poprom in solitrom, mu prilije- mo precejeno vodo, v kateri se je namakal česen. Tako priprav- ljeno meso gnetemo do ene ure. Nato ga stlačimo v očiščena čre- va. Klobase zašpilimo, jih pusti- mo dva dni viseti na zraku, na-, to jih obesimo za dva do tri dni na hladen dim. Meso od starih živali potrebuje nekaj več vode. Ako hočemo klobase dolgo hra- niti in uživati surove, vzamemo več slanine in manj vode. S to gmoto čreva tesno natlačimo in îïusti.mo klobase štiri do pet dni na hladnem dimu. Ako mislimo klobase takoj uporabiti, lahko zvišamo količino vode na tri šestnajstinke litra na kilogram mesa. V dimniku jih ^pustimo le dva dni. Take klobase so potom zelo sočne, .stroke. — Pogoji: 1. veselje do dela; 2. dovršeni 4 razredi gim- nazije z zaključnim izpitom ter vsaj prav dober uspeh iz mate- matike in Geometrije. »ELEKTROOBRAT« — PTUJ Zadružni trg 8 Podjetje »Avtokaroseri.ia« Ptuj, Mlinska ulica 1 a, telefon 133, sprejme v takojšnjo zaposlitev ali po dogovoru: mojstra avtoSičcirja, 2 strojna tehnika, voja- ščine prosta, večje število kvalificira- nih orodjarjev Plače po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. NEKAJ ZA LEPOTO široke. 1ерк> oblikovane obrvi dedajo oči večje. Zato nikar ne pulite obrvi! Raje jih krtačite! Za nego obrvi uporabljajte 'rici- novo olje. Obliko pa dajte obr- vem z gostim glavnikom. ★ Tudi ustnice smete krtačiti. Celo dobro jim bo to delo. Krta- čenje bo poživilo cirkulacijo kr- vi. Za to uporabljajte mehko kr- tačko, lahko zobno, vendar jo imejte' samo v ta namen. Ustni- ce krtačite od kotičkov proti sredini, nakar jih še namažite s kako dobro hranljivo kremo, ★ Vrat včasih namažite z oljem ali pa s kremo. Masirajte ga sa- mo s trepljanjem (s konicami prstov). Spite brez blazine! Tako boste preorečiJe, da bi se vam začela prehitro delati dvojna brada. ROJSTVA POROKE IN SMRTI NA PODROČJU MATIČNEGA UTÎADA PTUJ OD 1. DO 13. DE- CEMBRA 1957 Objava Pozivamo vse šoferje-amaterje, člane našega društva, ki jim v letošnjem letu zapadejo vozni- ška dovoljenja, da ista v svrho podaljšanja oddajo pri društvu najpozneje do 25. decembra 1957. Društvo bo za vse člane dovolje- nja podaljšalo pri OLO — TNZ Maribor. Obenem pozivamo vse člane, ki dobivajo časopis »Avto-moto« in še niso poravnali naT4>čnine za leto 1957, da to takoj store. Avto-moto društvo Ptuj Čebelarji, pozor! čebelarsko društvo Ptuj orga- nizira v nedeljo, 22. decembra, ob 9. uri v dvorani gostilne Zu- pančič v Ptuju zanimivo poučno predavanje o čebelarstvu, na ka- terem bo tov. Roječ iz Ljubljane predvajal film »Iz življenja če- bel«. Isto predavanje bo ob 14. uri v zadružrifi dvorani pri Veliki Ne- delji. Vabilo Rokometna .sekcija skkcuje v nedeljo, 22. decembra, ob 10. uri v dvorani sLndikaita železničarjev na Ormoški cesti svojo redno letno skupščmo in vljudno vabi vse simpatizerje, da se v čim- večjem številu udeleže. Odbor. Razglas Na podlagi določil v navodii.h o reviziji in prepisovanju sploš- nih volilnih imenikov (Urad. list FLRJ st. 51-642/57) se obveščajo državljani občine, da se bodo do 10. februarja 1958 popravljali vo- lilni imeniki. Vabijo se vsi dr- žavljani, ki so v letu 1957 dopol- nili ali bodo do dneva, določene- ga za volitve v Zvezno ljudsko skupščino dopolnili 18 let, tisti, ki so se za sta-lno doselili v kraj in vsi drugi, ki ima jo Volilno pra- vico, pa niso vpisani v volilni imenik, naj se priglasijo za vpis pri pristojnem matičarju najpo- zneje do 1. februarja 1958. pisarne oddelka za splošne zadeve ObLO Ptuj Kupim stari ženski ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom. Na- slov v upravi. Manjše POSESTVO S HIŠO in gospodarskim poslopjem v bližini Maribora ali Ptuja kupi 6 članska družina. Naslov v upravi. TAKOJ KUPIMO večje število ŠIVALNIH, PLETILNIH IN ČEV- LJARSKIH STROJEV v brezhib- nem stanju. Prodajalci naj se javijo vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. in do 14. ure na Posredovalnici za delo Ptuj, Trg MDB štev. 1ÁI1. ^MEvr^ 4PRETMEV10 takoj v uk elektroinstalaterske NOŽ ZA REZANJE ZELJA pro- dam. Naslov v upravi lista. HIŠO, letos dograjeno, z gospo- darskim poslopjem in 4.80 ha zemlje, deset minut od želez- niške postaje Moškanjci, pro- dam. Vprašati: Mislovič, Mez- go vci. SENO prodam. Vprašajte v upravi lista. BREZPLAČNO DVOSOBNO STA- NOVANJE s kuhinjo nudim proti posojilu 400 do 500 tisoč dinarjev in vknjižbi na hišo ali posestvo. Obresti po bančni stopnji. Ndslov v upravi lista. Ro.istva: Krustina Čelan, Spuh- Ija 79. je rodila Štefana; Ana Sagadin, Dragonja vas 22 — Iva- na; Marija Zorko, Kicar 24 — Franca; Marija Rojko, Bišečki vrh 52 — Danijela; Gizela Vido- vič. Spodnja Hajdina 107 — dvojčki; Miroslava Skledar, Ko- čice 25 — Štefana; Alojzija Cvet- ko, Zavrč 9 — Silvo; Marija Ivančič, Turški vrh 37 — Franca; Ana Sever Nova vas 32 — Dra- ga; Marija Vršič, Ormož — Sta- nislava: Justina Korez, Breg 12 — Alberta; Terezija Žunkovič, Župečja vas 55 — Marico; Tere- zija Zebec, Beiski vrh 38 — An- tona; Ruža Filipovski, Ptuj, Lac- kova 1 Anastasijo; Radmila Pihler, Ločki vrh 44 — Ljubico; Julijana Požar, Podlehnik 99 — Ivana; Terezija Bratuša, Kore- njak 3 — Ivanko. Smrti: Zdenka Letonja, Selci št. 12, rojena 1957, umrla dne 14. 12. 1957; Jožef Meško, Pre- rad 13, rojen 1957, umrl 11. 12. 1957; Marija Špoljar, Kidričevo, rojena 1887, umrla 3. 12. 1957; Franc Vrtič. Ptuj, roj^^n 1880. umrl 7. 12. 1957. Porok m bilo.