161
Politični pregled.
Državni zbor je rešil minoli teden zakon o zglaševanji črnovojnikov.  Potem zakonu se bodo morali črnovojniki prvega sklica zglašati vsako leto   pri županu ali pa pri kakem obla-stvu,   kar se bode   še le z naredbami   natančno   določilo,   da bode vojna uprava imela nekak pregled o njih.   Temu zakonu so   ugovarjali Mladočehi in   protisemitje,   ker je novo oteženje za prebivalstvo.   Predlagali so nekatere olajšave, ki so se odklonile, ker koalicijska večina se ne upa ničesa oporekati vladi. Posebno odločno   je pri   tej   priliki   govoril Lueger.    Očital je kmetskim poslancem,   da se   ne oglase proti   predlogi, če tudi bode obremenila posebno kmetsko prebivalstvo. Za predlogo so seveda Poljaki, ki že vidijo polke,   ki se premikajo, da napadejo   razrušitelja njih države,   in   pa Madjari,   ki hrepene   po maščevanju za poraz pri Vilagossu. Potem je vojno upravo prijemal zaradi mučenja vojakov in pa zaradi dvoboja. Kdor kliče na dvoboj je hudodelec,   vojna uprava   pa celo pospešuje dvoboje.    Nato je   pa spregovoril   še o nekem   drugem   dogodku. Dunajski komi   poveljnik baron Schonfeld se   je udeležil   banketa,  katerega so priredili liberalci, ali kakor se je izrazil Lueger, kapitalisti in njih hlapci novemu dunajskemu županu.  General   je pri tej   priliki imel   govor,   v katerem je obetal,   da bode vojska stala za tistimi,   ki so pri tem banketu, in varovala jim, kar so si s trudom pridobili. Lueger je osvetljeval, s kakim   trudom   so   se   pridobili   premoženje   udeleženci   bankete, zlasti predsednik borze, ki je bil tudi zraven.    Ta shod je bil   političen, in vojaki   se ne smejo   udeleževati   političnih shodov     Če sme dunajski korni poveljnik hoditi na shode, se to tudi ne   sme braniti drugim.    Lueger tudi misli,   da vojna ni zato, da bi varovala   premoženje tistim, ki so obogateli na stroške drugih,   ker sicer bi se ne   smela imenovati cesarska, temveč Eotšildska    Vojni minister ^e zagovarjal vojno upravo, dunajskega kornega   poveljnika in opravičeval dvoboje, ker po njegovih mislih obstoječi zakoni časti dovuli na branijo.  Priznal je pa, da vojna ni za to, da bi varovala tiste, ki narode obirajo.  Sedanja vojska je narodna, in se ne da za vse porabiti, kakor so se dale vojne iz plačanih najemnikov.   —  Potem je državni zbor rešil budget deželnega brambnega ministerstva in začel razpravljati o budgetu učnega ministerstva.    V generalni debati je že rešil ta proračun in začel podrobno razpravo. Govoril je mej  drugim tudi učni minister,  pa za nas Slovence ni nič veselega povedal    Govoril je, da vlada hoče podpirati kulturne   težnje vseh   narodov,   vendar   naprednejših   bolj,   kakor družin.     Pri vseh   zahtevah bode   pa dobro   premišljevala, ali kje   gre res   za  kulturne težnje ali za politično nadvlado.    V poslednjem slučaji se bodo težnje odbile.    Vlada se bode pred vsem ozirala na one težnje, za katere so državni poslanci vseh narodnostij kake dežele ali  pa vse stranke deželnega zbora,  če pa razmere zahtevajo, se   pa   bodo   tudi sicer   osnovale   kake srednje šole.   Reči moramo, da izjava učnega ministra nam ni napolnila z nobenimi posebnimi nadami.    Dobili smo tak vtis, da na celjsko gimnazijo niti misliti ni.
Volilna reforma. — Odsek za volilno reformo je sklenil, da se stvar odloži, dokler se mej strankami ne doseže kako sporazumljenje in vlada ne predloži volilne predloge. Stvar je s tem odložena za dolgo časa. Odloženi so s tem ob jednem vsi tisti predlogi, ki so merili na to, da se vsaj posamične krivice sedanjega volilnega reda odpravijo. Govori se, da so se Poljaki in pa nemški liberalci sporazumeli, da volilna reforma v tej volilni dobi ne pride več na vrsto. Boje se namreč nasprotstva od grofa Hohenwarta, ki je prišel s svojim volilnim predlogom. Leta 1896. pa Hohenwart več ne kandiduje za državni zbor, je že prestar in je tudi svojo vlogo doigral. Nova volilna doba bode trajala potem do leta 1902 in gospodje bodo že gledali, da bodo volilno reformo le proti koncu rešili. S tem si pridobe 8 let. Seveda 1902. leta se utegne tudi že kaj pripetiti, kar bode naredilo nepotrebno volilno reformo.
Parlamentarna komisija. — Vedno bolj se zbližujejo konservativci in liberalci v državnem zboru in kmalu bodemo lahko govorili le o jedni židovskoliberalnokatoliškokonser-vativni stranki, ali pa židovskokonservativnokatoliško liberalni stranki, kakor bode komu bolje ugajalo, ako si gospodje sami ne izmislijo kacega primernejšega imena. Te dni se je osnovala parlamentarna komisija, kateri je namen tesneje združiti te koalicijske stranke. V tej komisiji so po trije Slani \z levičarskega, Coroninijevega, poljskega in konservativnega kluba. Slovence zastopa v njej grof Hohenwart, o katerem pričakujemo, da bode z vso odločnostjo naglašal slovenske tečaje, posebno sedaj, ko je od Gorenjcev dobil zaupnico, ker je na višjih mestih zagovarjal pravice našega naroda. Želimo, da bi ta komisija nam Slovencem prinesla kaj koristi, upamo pa nikakor ne.
Civilni zakon na Ogerskem. — Predkga o civilnem zakonu na Ogerskem se je že izročila gosposki zbornici, ki jo je izročila pravnemu odseku. V tem odseku imajo večino vladni privrženci. Glasovanje v zbornici bode še pred lOtim dnem maja, tako   da zakon še v maji se lahko   razglasi, ako
v
bode vsprejet. Škofje ogerski so zbrani v Budimpešti in na vse strani pišejo svojim plemenitim pristašem, da naj pridejo v gosposko zbornico glasovat proti civilnemu zakonu. Vlada pa tudi ne drži križem rok. Njeni privrženci se vozijo od grajščine do grajščine in agitujejo za vlado. Boj se bode prav za prav odločil že zunaj zbornice. V zbornici se baje tudi ne bode nič govorilo, temveč kar glasovalo. Liberalci imajo precej upanja, da zmagajo. Konseivativci so pa nekoliko potrti.
Italija. — Italijanska vlada je v zbornici, kakor je bilo tudi pričakovati, dosegla lep vspeh. Predlog opozicijonalne stranke, da naj se stroški za mornarico znižajo, se je zavrgel z veliko večino. Crispi, ministerski predsednik, je namreč vedel zbornici toli na srce govoriti in risati vsako zmanjšanje mornarice za pogin Italije, da se je večina udala vladnim željam. Nedvomno je zdaj, da bo vlada prodrla tudi z drugimi finančnimi predlogi in da bodo predlogi opozicije, ki gredo na to, da se zboljšajo državne finance s tem, da se vojska pomanjša in se sploh pri državni upravi štedi, — vsi pali in bodo sprejeti finančni predlogi vlade.
Srbija. — Vlada jela je strogo izterjavati davke, katerih je na milijone pustila na dolgu radikalna prejšnja vlada, ne izterjajoča jih. Ta vladni sicer pravični čin bodo gotovo ra-dikalci pri prihodnjih volitvah v svoj prid porabili. — Dne 22. t. m. kot spominskem dnevu osvobojenja Srbije je pri slovesnem obedu odgovoril kralj na govor ministerskega predsednika, proslavljajoči dela Miloša Obrenoviča, z napitnico narodu, vojno in zvestim Belgračanom, posebno naglašajoč delovanje Miloša, Mihajla in Milana, katerega spoštuje kot očeta, prvega kralja osvobojene Srbije in zvestega podložnika. Grovor so navdušeno pozdravljali, zlasti odstavek, ki se tiče Milana.
Rusija. — Ruski prestolonaslednik veliki knez Nikolaj Aleksandrovih zaročil se je s princezinjo Alico Hesansko. Carević je sedai v 26tem letu, nevesta, hči velikega vojvode Lu-dovika Ernesta Hesenskega je pa stara 22 let. Ker po hišnem zakonu ruske vladajoče rodbine Romanov morata car in carica biti pravoslavne vere, novozaročenka je pa protestantovka, morala bo ta prestopiti v pravoslavno vero. — • Tej zaroki hoče se dati političen pomen, češ, da je to približevanje Nemčije in Rusije, vendar se pa mora smatrati ta zaroka za zgolj rodbinsko prijateljstvo, ki se na ta način sklene, mej dvema vladarskima hišama. Zaroka v Rusiji menda ni vzbudila posebne zadovoljnosti.
Portugalsko. — Kakor znano, pojavlja se na Portugalskem vedno bolj republikanska ideja in se podkopujejo tla kraljestvu. Vlada seveda kolikor moč mori to idejo, toda mišljenje narodno predrugačiti ni lahko. Te dni vršile so se volitve v poslansko zbornico. Vlada si je pač pridobila veliko večino, na kar ni mislila, a  vedeti   se   mora,   da  je delala z
162
i
vsemi silami in ovirala svobodno volilev. Nasprotni stranki je prepovedala vse, kar bi jim služilo v agitacijo. Na ta način seveda si je pridobila vlada večino, toda reči se mora prav odkrito, da taka večina, ki ne predstavlja mišljenja in volje večine naroda, ne more dolgo se obdržati.