Poštaina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava : Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telelon št. 65 // Rafun pri poStnem cekov- nem zavortu v Ljubljani Stev. 10.666 // Leto XXI. Cefie, petek 10. tebruaria 7939 Štev. 7. Zanimive ugotovitve Celje, 10. februarja. Prav poučno in zanimivo je, kako je časopisje, ki je vodilo še nedavno pra- vo križarsko vojno proti vsem, ki so nastopali za listo dr. Mačka, začelo zadnje dni pisati o politiki in delovanju vlade dr. Stojadinoviča. Vidi se pač, da je 11. december docela spremenil naš notranji položaj ter izbrisal s pozornice dr. Stojadinoviča in še druge velicine. Casopisje ugotavlja, da se ne da voditi politika broz ozira na onih 1,360.000 glasov, ki so bili uradno priznani listi dr. Mačka. Listi ugotavljajo tudi, da je za dr. MaČka glasovalo 500.000 Srbov in 47.000 »Slovencev pri javnih volitvah, ki sta jih vodila dr. Stojadinovič in> dr. Korošec. Listi tudi podčrtavajo, da je doslej še vsaka vlada dobila med Hrvati več glasov, kot pa vlada dr. Stojadino- viča pri zadnjih volitvah, katerih nujne posledice že nastajajo. Po malcm prihaja do izraza resnica. Bolj hitro, nego se je pričakovalo, gre razvoj dogodkov v smeri, za katero smo se zavzeli tudi napredni Slovenci, da je namreč treba nujno in snorazum- no urediti naše notranje prilike. Danes jc velika konkurenca in tekma že vse- povsod o tem, kdo je večji prijatelj po- litike sporazuma. Prav zabavno je vse to čitati in poslušati razne dovčeraj- änje junake, ki so si toliko vsega do- volili nad »odpadniki in izdajalci« slo- vonskega naroda. Treba jo pač znati, pravi narod, saj papir je potrpežljiv, govorjene besede pa gredo v pozabljenje. Po naših me- stih in vaseh še vise lepaki, ki oznanjajo narodu, da dejanja govore. Resnica zopet vstaja in dejanja bodo spet govo- rila. Resnico pa moramo spoštovati vsi, ki želimo narodu in državi dobro. Diiak med narodom Celje, 10. februarja. Pod tem naslovom razpravlja Willi Badl, podpisan kot »Landesstudenten- führer«, v časopisu »Deutsche Nach- richten«, ki izhaja v Zagrebu, o nalo- gah in dolžnostih nemškega dijaštva v gah in dolžnostih nemškega di- jaštva v Jugoslaviji. Po vzgledu celokupne nemške narodrae skupine v Jugoslaviji se je scdaj tudi nemško di- jaštvo združilo in enotno organiziralo ter si postavilo svoiega vrhovnega vodjo v osebi Willija Badla. On pravi, da je mladina sledila potrebam in uka- 7M časa, ki torja od nje, da pozabi vse, kar jo je doslej ločilo, in sc tako spro- ščena vseh starih predsodkov posveti službi in delu za nemško narodno skupi- no v Jugoslaviji. Mladi nemški dijaki se hočejo otresti vseh iazvad »starih akademikov« one generacije, ki nosi kor inteligenca pečat nedelavnosti in življe- nja, ki nima nobenih višjih ciljev in dolžnosti med narodom. Nemška mladi- na si postavlja novo geslo, da mlad dijak - akademik nima nikakih večjih pravic, pač pa večje dolžnosti — v te- lovadnici, v prosvetnem delu med na- rodom in v sportu, ne pa v brezsmisel- nom popivanju in zapravljanju zdravja in časa. Nekvaruo našemu gledanju na popol- no istosmernost nemškc mladine pri nas na nemški narodnosocialistični po- kret v sosedni državi, moramo reči, da bi tudi naša mladina in naša akademska inteligenca morala svoj odnos do svoje- ga naroda in svoje narodne države pre- usmeriti tako, da bi vzporedno s svoji- mi zahtevami in brezciljnim kritizira- njem obstoječega stanja postavila sebi tudi večje naloge in večje dolžnosti, ki jih ima v narodu, ki pa jih tako suve- reno zanemarja. Celitki mestni protačun za dobo 1939-40 (Konec.) Ogledati si hočemo gospodarstvo celjske mestne občine za bodoče poslov- no dobo pri raznih mestnih pod jet jih. Mestna elektrarna in plinarna Ti dve podjetji, ki sta vsako zase sa- mostojni s svojim posebnim vodstvom, se proračunata skupno. Vsi izdatki obeh podjetij so proračunani na 4,253.285 din V tej vsoti je vštet znesek 524.017 din, ki jih dobi mestna občina od teh podje- tij za obrabnino za uporabo mest,nih ulic in za upravo, dalje znesek 975.000 din, ki se plača KDE za dobavo toka. Vsi dohodki teh dveh podjetij so proračunani na 4,529.256 din, tako da se izkaže dobiček v znesku 267.306 din, ki je vätet med celokupne dohodke mestne občine v tej proračunski dobi. Mestna občina dobi torej od teh dveh podjetij v celoti 791.323 din', odštevši place uslužbencev v znesku 275.971 din, torej 515.348 din čistega donosa. Ti dve podjetji se v ostalem sami vzdr- žujeta ter sami amortizirata in obre- stujeta njima določena posojila. Za prodani tok je proračunano 2,840.000 din. Brutto donos električnega toka zna- ša torej 1,865.000 din, netto donos pa kakor gori navedeno, 791.323 din. Elek- trarna prodaja električni tok velikim odjemalcem po ceni od 0.60 din za kw uro naprej, malim odjemalcem pa ra- čuna 3.80 do 4.50 za kw uro prištevši trošarino. Upravičeno bi bilo torej pri- čakovanje, da bi se pri takem cistern dobičku primenio znižala cena toku tu- di malim odjemalcem. Mestna klavnica Proračunska vsota izkazuje 332.890 din izdatkov in 419.650 din dohodkov, torej donos v prid mestne blagajne v znesku 86.760 dim Ce odštejemo place uslužbencev v znesku 187.200 din, ki se plačujejo v breme osebnih izdatkov, do- bimo primanjkljaj v znesku 100.440 din. Mestni vodovod Proračunska vsota izdatkov znaša 576.700 din, dohodkov 542.000 din, ra- čunskega primanjkljaja je torej 34.700 din. Ker pa prispeva mestni vodovod mestni občini za upravo, priznalnino in za škropljenje cest. 230.000 din ter so j v izdatkih tudi stroški za podaljšanje | in razširjenje vodovoda in preložitev voda s skupno 97.500 din, sldei iz tega, da znaša čisti donos vodovoda 272.800 din, odštevši place uslužbencev v zne- sku 53.832 din, torej 218.968 din. Ugotavljamo, da je množina vode, ki je na razpolago mestnemu vodovodu — vodovod je bil zgrajen davno pred sve- tovno vojno za takratno »malo« Celje — mnogo premajhna za dosedanje od- jemalce. Vsaka suša ali mraz povzro- čita, da v višjih nadstropjih in terensko vise stanujoči odjemalci nimajo vode, zato bi morala biti prva naloga mestne uprave, da poskrbi za nadaljnje zajet- je vrelcev. Pa ravno nasprotno: v smi- slu proračuna se izvršijo nadaljnji pri- ključki k vodovodu, o delih, ki bi naj služili večji kapaciteti mestnega vodo- voda, ni v proračunu ne sledu in ne pro- računske postavke. Mestni pogrcbni zavod Vsi izdatki so proračunani na 302.400 din, vsi dohodki na 313.400 din in osta- ne torej donos v prid mestne blagajne Tudi nam Slovencem in nam Jugoslo- venom bije dvanajsta ura in nas Mice na iztreznjenje in na delo, ki ga je še toliko neizvršenega in zanemarjenega, da ga bo komaj še zmogel celokupen naš narod, složno povezan za : kupno borbo za svoj obstoj ; - redek. v znesku 11.000 din. Med izdatki je pa vštct tudi prispevek mestni občini za upravo, tako da dobi mestna blagajna od pogrebnega zavoda v proračunski dobi 54.113 din prispevka odštevši pla- ce v znesku 7.800 din pa 46.313 din. Mestno avtobusno podjetje Proračunski izdatki so določeni na 1,107.024 din, proračunski prejemki na 1,325.700 din. Proračunski prebitek znaša torej 218.676 din, kar predstavlja izdatek za nameščence tega podjetja, zaračunan med osebnimi izdatki. Proračunsko so torej izravnani izdat- ki in dohodki tega mestnega podjetja. Ker pa ni na razpolago bilanca tega podjetja, zaključena za zadnjo poslovno dobo, in niso na razpolago avtentične številke obračuna za 1. 1937-38, ne mo- rerao presoditi, v kakšnem položaju je sedaj to mestno podjetje. Ugotovili smo pa iz proračunske vsote izdatkov, da ni v njej za amortizacijo precej številnih avtobusov nikakega zneska. Meščanski oskrbovalni sklad V breme tega sklada je proračunanih 35 mesečnih podpor po 150 do 800 din, kar znese letno 154.800 din. Ta fond je lastnik raznih poslopij in zemljišč, ki seveda ne donašajo toliko, da bi krili vse izdatke. Primanjkljaj znaša po proračunu 139.828 din in ga nameravajo kriti s prodajo zemljišč ali najetjem novega posojila. Znano nam pa je, da so eksistirali pri tem skladu razni fondi in bi bilo vsekakor zanimivo izvedeti, kako so te fonde porabili; dejansko vse- kakor ne obstoje več, ker bi sicer ne bilo treba misliti na prodajo zemljiač odnosno na najetje novega posojilaš Mestno zavetišče v Medlogu Vsi proračunski izdatki za to mestno podjetje, ki naj služi za oskrbo 60 ali 65 oskrbovancev, znašajo 520.560 din. Od te vsote odpade na gospodarstvo 175.920 din, na zavetišče 284.640 din in na popravilo poslopij 60.000 din. Niso pa v tem znesku vštete obresti posojil, ki se plačujejo za to mestno podjetje. Dohodki zavetišča so proračunani na 494.960 din. V tej vsoti je vštet donos gospodarstva v znesku 202.520 din, kar smatramo za neprimerno visoko in ne- doscgljivo, ter plačilo mestne občine za oskrbovance v znesku 237.250 din. V obračunski dobi 1937-38 je bila mestna občina prisiljena za nastalo izgubo pri zavetišču dati iz blagajniških sredstev na razpolago posojilo v znesku 100.000 i din. Zanima nas, na kak način se je iz- j ravnalo to posojilo. Ce je nastala izgu- ba v letu 1937-38, ki ni bila proračun- sko predvidena in je verjetno, da bo tudi proračunska doba 1938-39, ki si- cer še ni zaključena, izkazovala nadalj- njo izgubo, nastaja zanimiv problem, kako bo sedanji mestni svet zaključil svoje poslovanje v mestnem zavetižču v Medlogu. Iz prejšnjih sklepov mestnega sveta je znano, da se je mestna vprega pri- družila mestnemu zavetišču v Medlogu. Kako pride ta pridružitev proračunsko do izraza, nismo mogli iz proraöuna posneti. Delavski dom ter parno in kadno kopalLšč> Proračunski izdatki z novim Delav- skim domom skupno proračunanega parnega in kadnega kopališča znašajo 239.457 din, dohodki pa 163.190 din. Po dosedanjem poslovanju sodeč pa ne moremo biti glede poslovnih rezultatov te prekoristne in prepotrebne naprave preveč optimistični. Zadeva regulatiije Saviiije in izvršitev ostalih del Kakor vsako leto, prispevajo tudi v bodoči proračunski dobi celjski davko- plačevalci 20% od neposrednih davkov, to je najmanj znesek 851.800 din k stroškom regulacije Savinje. Ta regula- cija se bliža sedaj svoji kulminacijski točki v kolenu Savinje pod Starim gra- dom in s tem v zvezi tudi preložitvi že- lezniške proge, regulaciji Brega in grad- nji novega mostu čez Savinjo. Gradnja novega mosta čez Savinjo je zelo nujna. Razumljivo je, da v to svrho dosedanji prispevki prispevajočih kor- poracij ne bodo zadoščali, temveč bo treba dobiti izdatno odpomoč s strani državne uprave. Na vsak način se mo- ra to breme porazdeliti tako, da mest- ni davkoplačevalci v večji meri ne bodo več obremenjeni. Izmed številnih nalog, o katerih mora mestni svet voditi račun, naj se tu zaključno spomnimo zaradi že nastalih slabih posledic samo ene: Prejšnji celj- ski mestni svet je dogradil v surovem stanju lep, časovno nujno potreben in primeren planinski dom pod Tovstom. O pomenu tega planinskega doma ni treba izgubljati besedi. Sedanji mestni svet započetega dela ni izvršil in stavba je že začela razpadati. Ker pa je podana potreba po takem planinskem domu, se je dogodilo, da v kraju Ermenci pri Svetini, oddaljenem okrog 30 minut od nedovršene štavbe mestne občine pod Tovstom, gradi tujerodec dvonadstrop- no planinsko postojanko. Tako se bo vsled postopanja sedanje mestne upra- ve spet vsidral tujerodec na to krasno planinsko točko. Kam plovemo? Zmaga celiskih narodnih gostilničariev V torek 7. t. m. popoldne je bil v sa- lonu hotela »Pošte« v Celju 53. obeni zbor združenja gostilničarjev v Celju, ki se ga je udeležilo skoraj vse članstvo Za obeni zbor je vladalo izredno zani- manje, saj je šlo za to, da prevzamejo upravo tega važnega združenja sami narodno zavedni ljudje. Predsednik g. Pečuh je po otvoritvi občnega zbora pozdravil zastopnika Zve- ze gostilničarskih združenj za dravsko banovino g. ravnatelja Petelna iz Ljub- ljane in zastopnika mestne občine. Na- to se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlega člana g. Valentina Super- gerja ter umrlih članic ge. Marije Bren- kovičeve, Karoline Leskovškove in Ani- ce Culkove. Gosp. ravn. Peteln je pozdravil občni zbor v imenu zvezne organ Lzacije in podal zanimivo poročilo o delovanju ; zvezne uprave v preteklem poslovnem letu. Podčrtal je potrebo ukinitve zad- njega ostanka točilne takse. Gostilni- čarji v Sloveniji so plačali na račun te kazenske takse že okrog 50 milijonov dinarjev. Važno je tudi vprašanje uki- nitve ali vsaj omiljenja veselične takse v turističnih krajih. Vsi lanski napori za znižanje banovinske trošarine na vi- no so bili brezuspešni. V borbi proti pre- velikemu obdavčenju gostilničarstva je bil lani zopet dosežen razveseljiv uspeh. Kljub povečanju potočnje za 3 odst. se je namreč obdavčenje lani znižalo za 6 odst. in so plačali gostilničarji lani nad 600.000 din davkov manj nego prej. Gostilničarji, ki jih je v Jugoslaviji 40.000 zahtevajo popolno samostojnost, to je ločitev od trgovcev, nočejo pa pri tem v nobenem pogledu nasprotovati ! trgovcem. Omejitev izdajanja novih go- Maškarada Olepševalnega in tuisko-prometnega društva bo tudi letos na pustni torek 21. f. m. v Narodnem domu v Celiu ! Stran 2 »NOVA DOBA« —10. II. 1980 Štev. 7. stilniških koncesij je najbolje izvedlji- va s poostritvijo predpisov glede stro- kovne izobrazbe gostilničarjev. Naše go- stilničarstvo se mora preustrojiti, da bo ustrezalo zahtevam sodobnega turizma. Potrebna je tudi uvedba vajeniških in pomočniških ter mojstrskih izpitov. Tajnik g. Streinigg je porocal, da je imelo združenje gostilničarjev v Celju v začetku lanskega leta 135, ob koncu pa 117 članov. Vajencev je bilo v začet- ku lanskega leta 21, ob koncu leta pa 23, pomožnega osobja pa v začetku lan- skega leta 76 in ob koncu leta 57 (22 natakarjev in 35 natakaric). Dohodki združenja so znašali lani 36.398 din, izdatki 28.170 din. Prebitka je torej 8.288 dinL Celokupno premože- nje združenja znaša 36.752 din. Občni zbor je odobril namestitev g. Bogdana Mirnika za pomožnega tajnika združenja, ki naj opravlja tudi posle po- možnega tajnika ostalih združenj. Vsak član združenja plača kot člana- rino 1 din od hektolitra iztočenega vina, piva, žganja in sadjevca. Za volitev nove uprave sta bili po- stavljeni dve listi. V imenu slovenskih gostilničarjev je predlagal g. ravnatelj Drago Kralj listo z nosilcem g. Jurijem Sancem, drugo listo z dosedanjim pred- sednikom g. Pečuhom pa je predlagal svetnik Zbornice za TOI, kavarnar g. Ignac Lebič. Volitev predsednika in podpredsednika je bila izvršena po list- kih. Za predsednika je bil izvoljen g. Jurij Sane s 66 glasovi, dočim je dobil njegov protikandidat g. Pečuh samo 23 glasov. Za podpredsednika je bil izvo- ljen g. Franc Vodlan s 66 glasovi, nje- gov protikandidat g. Ferdo Berger pa je dobil samo 11 glasov. Pred volitvijo uprave je izjavilo 7 članov, da odklanja izvolitev na listi g. Pečuha. Nato so bili na predlog g. ravnatelja Kralja soglas- no in z vzklikom izvoljeni vsi ostali čia- ni in članice uprave, nadzorstva, izpit- nega odbora, častnega odbora in razso- dišča, ki so bili na listi g. Sanca. Volif.- ve so se torej končale s sijajno zmaso narodno zavednih gostilničarjev. V novi upravi so naslednii člani in članice združenja: predsednik Jurij Sane, podpredsednik Franc Vodlan, od- borniki Anton Robek, Josip Cajhen (Te- harje), Anton B^aštevc, Matevž Belaj, Marija Siličeva, ravn. Fran Jerič. Franc Kolenc in Lovro Ota, namestniM pa so Vedenik (Ostrožno), Franc Fa?.arinc (Ostrožno), Josip Kramar in Pavla Na- prudnikova. Clani nadzor/iega odbora so: ravn. Drago Kralj, Karol Perc in Jo- sip Delakorda, namesiniki Vedenik, Rezi Plavčeva in Karl Loibner; člani izpitnega odbora Rosana Plesivčuikova, Marija Siličeva in Jurij Šanc; člani častnega odbora ravn. Drago Kralj, ravn. Franc Jerič, Pero Matkovie, Ana Plesivčnikova in Rezi Pkwceva, na- niestniki Karl Loibner, Vedenik in Hrastnik (Zg. Hudinja^ • člani razsodi- šca: Jurij Sane, Franc Vodlan, Karol Perc, Josip Delakorda in Lovro Ota, namestnika Franc Kolenc in Kodrič (Te- harje). Pri slučajnostih je bil spreiet predlog g. ravnatelja Kralja, da se nova upra- va pooblašča, da se z upravami ostalih obrtniških združenj dogovori glede pre- selitve pisarne obrtniških združenj iz hotela »Pošte« v Obrtni dom. Novi predsednik g. Sane, cigar izvo- litev je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem, je nato zaključil poi membni obeni zbor. Zanimiva snaidha okpstniakov v Dolenii vasi pri Sf. Pavlu Celje, 10. februarja. Na zapadnem koncu Dolenje vasi so pred 14 dnevi kopali pesek na parceli, ki je sedaj last predilniškega uradnika g. Vedenika in je prej pripadala g. Frančiški Reštarjevi. Pri kopanju so v globini 30—60 cm zadeli na pet okost- njakov, ki so počivali vsak v svojem grobu ter so bili položeni tako, da so imeli glave na zapadni strani in so gle- dali protti vzhajajočemu solrJ3U. Gro- bovi so imeli vzporedno lego. Razen ko- sti niso našli v njih nikakega drugega predmeta. Trupla so bila očividno v na- glici pokopana, eno je bilo v jamo na- ravnost potlačeno in je okostnjak le- žal na levem ramenu. Kosti so ležale v produ in so bile zelo trhle, celo na videz dobro ohranjena lobanja je pričela na zraku razpadati. Kosti so zopet zagrebli na mestu naidbe, lobanjo pa na žup- nem poTropališču. Odkod izvirajo okostnjaki, je težko reči. Ljudje se spominjajo na pokojne- ga učitelja Sadarja, ki je pripovedoval, da so bogatega preboldskega graščaka med Boljsko in Savinjo pokopali v zlati in srebrni rakvi in pomorili pogrebes, hoteč preprečiti, da ne bi od njih raz- bojniki izvedeli za zadnje počivališče bogatega gospoda. Pravijo tudi, da je bila v bližini krčma, katere krčmar je bil na zelo slabem glasu. Opozarjajo celo na možnost, da pripadajo kosti splavarjem, ki so se vračali domov pre- ko Vrhov, in da so na tern mestu (sedanji njivi, nekdanjem gozdu) po- stali žrtve zločincev. Najbolj verjetno je, da pripadajo okostnjaki padlim bojevnikom. Tod so se vršili 1. 1635. boii med kmeti in ple- miškimi vojaki. Najbrž so bile tu tudi kake praske med prodirajočimi Francu- zi in umikajočimi se Avstrijci. Se ne- davno je ob cesti, vodeči iz St. Pavla h grobcljskemu mostu čez Savinjo, slala velika hiša, o kateri so s popolnim pre- prieanjem pripovedovali, da je v njej prenočeval Napoleon. In v samih Grob- ljah so pred leti našli dve skupini gro- bov, eno v vasi ob cesti in drugo bolj vzhodno, na občinski gmajni za Savinjo. Mesto najdbe si je ogledal zastopnik Muzejskega društva v Celju. Papež PH XL umrl Davi ob pol 6. je umrl v Vatikanu v 82. letu s'arosti papež Pij XI., cigar meščansko ime je bilo Achille Ratti. Po- ! kojni je bil izvoljen za papeža dne 6. februarja 1922. Njegovo truplo so polo- žili na oder v eni izmed vatikanskih dvoran, pozneje pa ga bodo prepeljali v cerkev sv. Petra. Papeške posle bo vo- dil začasno kardinal Pacelli. Dne 27. t. m. se bo v Rimu sestal konklave, da iz- voli novega papeža. Politika X Nova vlada. Prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister za socialno po- litiko in narodno zdravje Dragiša Cvet- | kovič, gradbeni minister dr. Miha Krek ' ter ministra brez portfelja dr. Džafer | Kulenovič in Fran Snoj so zaradi neso- glasij v vladi dr. Stojadinoviča glede ureditve hrvatskega vprašanja podali v petek 3. t. m. zvečer ostavko. Zaradi tega je podal dr. Milan Stojadinovič v soboto ostavko celotnega kabine!a. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je poveril mandat za sestavo nove vlade ministru Dragiši Cvetkoviču. V noči od nedelje na ponedeljek je bila sestavljena nasled- nja nova vlada: predsednik ministrske- ga sveta in minister za notranje zade- ve Dragiša Cvetkovič; prometni mini- ster dr. Mehmed Spaho; prosvetni mi- nister Stevan Cirič; gradbeni mjnisier dr. Miha Krek; minister brez portfelja dr. Džafer Kulenovič; minister za voj- sko in mornarico armijski general Mi- lutin Nedič; minister brez portfelja An- te Maštrovič; minister brez portfelja Franc Snoj; minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar Markovič; pra- vosodni minister dr. Viktor Ružic; mi- nister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič; minister za pošto in brzojav Jo- van Altiparmakovič; minister za go- zdove in rudnike Ljubomir Pantič; mi- nister za kmetijstvo inž. Nikola Bošlič; minister za finance dr. Vojislav Djuri- čič; minister za socialno politiko in na- rodno zdravje Miloje Rajakovič; mini- ster za telesno vzgojo Djura Cejovič; minister brez portfelja dr. Branko Mi- ljuš. Kakor poroča tuje časopisje, ima nova vlada nalogo, da skuša rešUi hr- vatsko vprašanje ali da pripravi vse po- .rebno za ureditev tega najvažnejšega notranjepolitičnega problema Jugosla- vije. X Nova jugoslovenska vlada šteje kar 18 ministrov od ten so štirje brez resora. Skupščinske volitve so bile 11. decembra. Skupščina se je sestala 16. januarja in je v enodnevni seji overo- vila poslanske mandate. Kai drugega doslej še ni bilo razen spremembe vla- de. Drugi teden bo Narodna skupščina zopet sklicana, da bo izvolila predsed- stvo in skupščinske odbore. Izgleda, da se tej skupščini tudi nič ne mudi. X Reparacija storjonih krivic. Pod tern naslovom priobčuje glasilo dr. Mac- ka »Hrvatski dnevnik« notico, v kateri ugotavlja, da je vlada g. Stojadinoviča preganjala zlasti uradnike zaradi nji- hovega politicn'ega prepričanja, da jih je bilo mnogo odpuščenih in mnogo pre- meščenih. List piše dalje, da je bil pa- dec vlade dr. Stojadinoviča v uradniš- kih vrstah sprejet v prepričanju, da se bodo sedaj te krivice popravile. »Hr- vatski dnevnik« izraža prepričanje, da bo vlada g. Cvetkoviča, ako resnično žcli pomirjenje in ureditev notranjih razmer, med prvimi ukrepi že popra- vila krivice Stojadinoviceve vlade. Isto se pričakuje tudi v Sloveniji, kjer je režim g. Stojadinovica povzročil urad- ništvu in učiteljstvu toliko zla in krivic. Vlada g. Cvetkoviča, ki je prišla kot za- ¦ časno olajšanje v težki atmosferi, bo I sposobna in volina, da odstrani vse I zapreke za sporazumno izboljšanje do- i slej nevzdržnega stanja. X Narodna skupšcina je v petek 3. t. m. po enodnevni debati overovila man- date vseh poslancev, ki so predložili po- oblastila. V soboto 4. t. m. bi bila mo- rala skupščina izvoliti skupščinsko presedstvo. Do tega pa ni prišlo, ker je rnedtem podala vlada dr. Stojadinovica ostavko. Zaradi tega je bilo skupščin- sko zasedanje odgodeno za nedoločen čas. Kino METROPOL Celje Od 10. do 13. februarja nov film nepreko- sljivega osvojitelja s>nežnih vrhov PlaZ ÜUbeZni (V nemškemjeziku) Luis Trenker Karla Rust Paul Heidemann • « ........................................... Od 14. do 16. fearuarja film po znani Ro- ssinijevi operi Seviliski brivec (V španskem jeziku) — X. redno zasedanje banskega sveta dravske banovine se bo prieelo v pone- deljek 13. t. m. ob 10. v banski palači v Ljubljani. — Marija Goričanova y. V »Novi Do- bi« z dne 6. januarja smo poročali, da je praznovala ga. Marija Goričanova, posestnica v 2alcu, na Novega leta dan zdrava in čila ter v najboljšem razpolo- zenju 75-letnico svojega življcnja. Nihče ni takrat slutil, da se nagiba njeno živ- ljenje h koncu. V sredo 8. t. m. je ga. Goričanova nenadno podlegla srčni kapi Pokojna je bila odločno narodna in na- predna žena. Kot mlado dekle se je v Žalcu poročila z mizarskim mojstrom, posestnikom in znanim peveem - tenori- stom g. Francem Goričanom. V sreč- nem zakonu so se rodili trije sinovi in ena hčerka. Med svetovno vojno je ga. Goričanova izgubila rnoža in dva sinova. Po moževi smrti je sama marljivo in skrbno vodila svoje posestvo. Njen sin Franc je trgovec s hmeljem in posest- nik v Žalcu, hčerka Mici pa je soproga davčnega inspektorja g. Franja Cuša, šefa davčne uprave v Celju. Pokojna je bila izredno blagega srea in podpornica narodnih društev, zlasti Sokola, ki ji je bil posebno pri sreu. Vzorna in ganljiva je bila ljubezen, ki je vezala Goričano- Rino UNION CßlJB_pjlldva'a: 10. (oti 20 3(1), II., 12. 13 februarja Ctl^CaCfO V plamenih (Vncmškemje?iku) Lepa in pikantna žena je v mestu Rreha ohranila cxisto liube- zen na pram človeku, ki jo jehladno in cinično izkoriščal. Tyrone Power Alice Fayc Don Ameche X Vcril'ikaciJMki orlbor narotlne skup- , seine je namesto dosedanjega predsed- j nika Stevana Čiriča, ki je postal pro- svetni minister, v torek z 11 proti 9 gla- ; sovom izvolil za predsednika poslanca ] in bivšega ministra Vojka Cvrkiča. ; X Seja preilsedstva JNS. Beograjska »Politika« objavlja naslednji komunike i glavnega tajri'Istva JNS: Predsedstvo i Jugoslovenske nacionalne stranke je imelo s člani političnega odbora pod predsedstvom predsednika stranke Pe- tra Zivkoviča 7. in 8. februarja seje, na ! katerih so razpravljali o političnem po- ložaju. ustvarjenem s spremembo vlade. Ugotovljeno je bilo, da je razvoj do- godkov docela opravičil politično sta- lišče in volilno borbo Jugoslovenske na- cionalne stranke, in je bil sprejet sklep o sklicanju glavnega odbora s'ranke. X Francove četc so zasedle skoraj že vso Katalonijo. V zadnjih dneh so zav- zela m. dr. tudi mesta Sco de Urgel, Gerono in Figueras. Republikanske čete in katalonska vlada so pobegnile na srancoska tla, kamor je ftribežalo tudi mnogo civilnega prebivalstva. Francove čete so zavzele tudi otok Minorco v Sre- dozem.skem morju. Domale vesfl — Zopet nov fond! K vsem mogočim centralnim fondom, ki so se pri nas zadnja leta tako nesrečno udomačili, na- j meravajo uvesti sedaj še fond za spla- varje. Upravljala bi ga Držav. hipote- karna banka, ki bi za ta fond pobirala od splavarjev izvestne takse in pristoj- bine. V Mozirju je bilo nedavno zboro- vanje lesnih trgovcev, ki je uvedbo ta- kega fonda soglasno odklonilo. Fond bi pomenil za splavarje novo obremenitev, koristi pa ne bi donašal nikakih. — 90-letnica Prešernove smrti. V sre- do 8. t. m. je poteklo 60 let, odkar je v j Kranju umrl naivečji slovenski pesnik j dr. France Pressren, glavni utemeljitelj j slovenske duhovnc kulture in ponos V3e- ga našega naroda. Redna stolica Oil., ret & ^- JMW <*»• >*• XII. l«39. vo in Cuševo rodbino s pokojno mater- jo. Toliko iskrene in globoke ljubeznise dandanes le redko najde v naših druži- nah iri' bi lahko bila mnogim otrokom vzor, kako je treba ljubiti svojo mater. Gospe Goričanovi, ki je bila tudi mnogo let zvesta naroeniea našega lista, bodi ohranjen lep in trajen spomin. Težko prizadetim svojeem naše iskreno sožalje! — Otroci — spat! To je bilo staro pravilo, ki so ga matere strogo izva- iaic v dobrih starih časih, ko je morala deca redno in zgodaj zvečer spat. Pa je bilo mani nervoznosti, manj bolezni, manj pokvarjenosti in več mladostnega veselja in zdravja. Danes se v 'tem po- gledu mnogo greši že na kmetih, še več pa v mestih. V ameriškem mestu Cam- bridge ne sme mladina izpod 16 let po devetih zvečer več na cesto. Star zvon oznani vsak vcčer to uro, pa ni izjeme za. nikogar. — Dunajäka vremeuska napovod za soboto 11. t. m.: Zaenkrat še močno oblacno, popoldne se bo začelo jasniti, toplota bo znašala okrog 5 stopinj nad ničlo, na hribih bodo zapadni vetrovi popustili. Peter Wudler V sredo je umrl v Zrinjskega ulici 17 v Celiu v visoki starosti 87 let šolski upravitelj v p. g. Peter Wudler. Pokojni se je rodil 17. fe.bruarja 1852 v Sp. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. gor] can kot sin uglednih kmečkih staršev. Ko je dovršil učiteljišče v Ma- riboru, je služboval najprej na skrajni severni meji slovenskega ozemlja ob Muri. Kot mlad učitelj je prišel leta 1879. na Ljubno v gornji Savinjski do- lini in prevzel tarn vodstvo takratne dvorazredne ljudske sole. V začetku je bilo mnogo borb za ureditev šolskih raz- mer, a g. Wudler je s trdno voljo in ljubeznijo premagal vse ovire. V dobi njegovega učiteljevanja se je sola na Ljubnem razširila v štirirazrednico in 1. 1900. je bilo svečano otvorjeno novo šolsko poslopje. Iz zatohlih in nezdra- vih j)rostorov stare sole se je preselil v svetle in higienične, v katerih je de- loval vse do 1. 1923., ko je stopil v za- Štev. 7. »NOVA DOBA« — 1.0. II. 1989 Stran 3 služeni pokoj po 44 letih uspešnega de- la v šoli in izven nje. Najljubša zabava izven sole mu je bilo delo na šolskem vrtu in pospeševa- nje sadjarstva. Iz šolske drevesnice so se v šolskem okolišu širila drcvesca pri- znanih sort, ki so še danes okras marsi- kateremu kmeekemu domu. Gosp. Wud- ler je v prostem času kmetom tudi po- žlahtnjeval divjake in precepljal od- rasla drevcsa z dobrimi sortami. Za produkte s šolskega vrta je bil odliko- van s častno diplomo na veliki kmetij- ski razstavi v Celju v začetku tega sto- letja in prejel priznanja šolskih oblasti. Mnogo njegovih bivših učencev zavze- ma danes ugledna mesta širom domovi- r.e. Tudi oni, ki so ostali zvesti domači zemlji, so ga vedno radi in s hvalež- nostjo spominjajo. Gostoljubno je ved- no sprejemal tovariše in znance, ki so se na poti v Logar3ko dolino oglašali pri njem. Kot odločen narodnjak in napred- njak je vzgojil svoje otroke v rtacio- nalnem duhu. Štirje njegovi otroci so se posvetili učiteljskemu stanu. Naj- huje ga je zadela smrt njegove žene pred 12 leti, kmalu nato pa smrt sina Maksa, učitelja na mestni* narodni šoli v Celju in smrt sina Ernesta, uradnika pri rudniku v Mežici. Sin Rudolf živi kot šolski upravitelj v p. v Petrovčah. Pokojni je v oskrbi svojih hčerk mirno in zadovoljno preživljal dneve svojega pokoja v hiši svoje snahe v Celju. Petru Wudlcrju bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Ceffe in oJrofica c »Slovenski 1'anl« predstavlja Velino Celje. Imenovani mestni svet eeliski je nedavno izvolil i a častnega člana mestne undine celjSKc in dal izdelati častno diplomo, na kateri predstavlja Veliko Celje »slovenski fant«. Umetniške izvedbe te diplome očividno niso mogli zaupati domačim celjskim umetnikom, ki so bili sicer ia- ni dobri, da so v odlični meri pripomo- gli k uspehu Celjskega kulturnega ted- na. Posebna deputacija članov mestne- ga sveta celj3kega je te dni nesla diplomo s »slovenskim fan torn« v Beo- grad in jo izročila najnovejšemu čast- nemu meščanu Cclja. c Narodna kroditna zadruga, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki bo imela svoj sedež v Celju, je bila včeraj usta- novljena v Ljubljani. Ustanovitelji so: vse sokolske župe dravske banovine, Družba sv. Cirila in Metoda ter Sokol- ska društva matice Ljubljana, Celje in Maribor. c Predvojna kultura se umika. Pred kratkim je bilo v Celju neko zborova- nje, na katerem se je predsedujoči v svojem fulminantnem govoru znebil naslednjih cvetk: »Moji gospodje und dame!« — »Splošno stanovanjc (name- sto stanje) je danes težko«. — »Danes se moramo spomniti na (!) lanskem občnem zboru umrlih članov. Prosim vse, da se žalostno (!) dvignejo in za- kličejo dvakratni(!) Slava!« Govorni- ku kljub perfektnemu znanju slovenšči- ne žal ni uspelo, da bi obdržal krmilo v svojih rokah, marveč se je moral > ža- lostno dvigniti« in prepustiti svoje me- sto možu, ki je dobil pri tajnih in svo- bodnih volitvah veliko in zasluženo ve- čino. c Spomenik kralja Aleksandra I. v Celju. V »Slovencu« z dne 3. t. m. je bilo stavljeno vprašanje, kaj je s spo- menikom kralja Aleksandra I. v Celju. V tej zadevi objavljamo naslednje po- jasnilo: Ako je dopisnik tudi med da- rovalci za postavitev ličnega spomeni- ka, kar menda ni, ker predlaga sociaino ustanovo, oziroma da bi se denar pora- tol za zidavo delavske kolonije, bi bil lahko izvedel pri predsedniku odbora ali blagajniku, koliko se je doslej nabralo in kje je denar naložcn, in bi bil čital svoje lme med darovalci, ker so bila v »Novi Dobi« objavljena vsa imena poleg darovanih zneskov. Odbor še vedno de- la, preskrbel si je tudi predhodno na- črt za ccljski spomenik in se pobrigal za nacrte ze drugje postavljunih spome- nikov. Delo bi bilo zelo olajšano in po- spcšeno, čc bi ravno v tem pogledu naj- bolj poklicana lokalna oblast šla od- boru na roko, česar doslej ni storiia. Spomenik se bo postavil, o tem naj ho dopisnik uverjen. Prej, kakor v Celju, so zaeeli nabirati v Ljubljani in Mari- boru, pa tudi tarn spomenik še ne stoji. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 13. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof, dr. Boris Zarnik o terni: »Ali so potreb- ni za naš narod evgenski ukrepi?« Pre davanje bo s skioptionimi slikami. Pre- davanje je zelo aktualno in zanimivo, zato ga ne zamudite. c Diplomiran je bil v sredo na juridič- ni fakulteti ljubljanske univerze z vse- mi odlikami g. Savo Zužie iz Celja. Čestitamo! c Zborovanje slovenskih zgodovmar- jev v Celju. V nedeljo 5. t. m. so imeli slovenski zgodovinarji v eeljski mestni posvetovalnid svoje prvo skupno posve- tovanje. Prihiteli so iz vseh naših mest ter so na osnovi referatov svojih naj- odličnejših predstavnikov razpravljali o vseh prečih vprašanjih naše zgodovin- ske znanosti in njenih organizacijskih osnov, muzejev in arhivov. Po živahni diskusiji, ki je probleme vsestransko osvetlila, so sklenili, da bodo priredili o priliki atoletnice ljubljanskcga Muzej- skega društva v jeseni veliko zborova- nje v Ljubljani, na katerem bodo skic- pali o praktieni izvedbi obravnavanih problemov, nato pa se bodo vsako leto sestajali zdaj v t,em, zdaj v drugom kraju. Sprejeli so tudi resolucijo, v ka- teri pozivajo vlado naj na zakoniti podlagi uredi vprašanje muzejev in arhivov ter izboljša službeno razmevjo močno zapostavljenih muzejskih in ar- hivskih nameščencev. c Učiteljsko zborovanje. Sresko iliu- štvo JIJÜ v Celju bo zborovalo v su- boto 11. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj na I. mestni narodni šoli v Celju. O Ivanu Cankarju bo predaval slovatveni zgodovinar in književnik g. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, iz Cankarjevih del bo recitiral režiser Narodnega gle- dališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. Na dnevnem redu je tudi obravnava važnih jitanovskih in šolskih zadev. to 1938. Poročila članov nadzorstva. Volitve. Slučajnosti. c Krajevna organizaeija Legije koroš- kih borcev v Celju bo imela v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope« svoj občni zbor. Po- zivamo ("lane k udeležbi! - Odbor. c Obeni zbor sreske^a odbora druš- tva Rdečega križa v Celju bo v četrtek 16. t. m. ob 20. v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi k obilni udeležbi. c Učiteljska gospodarska in krodilna /adruga r. z. z o. z. v Olju bo imela re- den letni občni zbor v soboto 18. t. m. ob 13.30 v prostorih okoliške deške osnovne sole v Celju. c Lovsko društvo v Celju )jo imelo v soboto 25. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Ccljskega doma svoj redni letni obeni 7,ljor z dnevnim redom, določenim v pra- vilih. Po občnem zboru bo brez vstotfni- ne istotam družabni večer članov in pi i- jateljev zelene bratovščinc. PRINO KARNEVAL vabi na pustno soboio 18. lebruarja \ Narodni doni v Celju! Adamičov jazz. c Filatclistično društvo »Celeja« v Colju. 2e povabljeni elani tega društva se bodo sestali v ponedeljek 13. t. m. ol) 20.30 v klubaki sobi hotela ^Evro- pe<. ob G5-letnici društvenega čast.nega čiana g. dentista Hoppeja. Ta večer od- I>adejo mcnjalni posli člnnov in gostov. c 1'ozor vsi kojE^ljači! V nedeljo 12. t. m. se bo pričelo na kegljišču pri >Bra- niboru« nagradno kegljanje, ki bo za- poredoma tri nedelje in «icer vsako ne- cieljo od 9. do 18. Krasni dobitki! Vsi vljudno vabljeni! c Žetev smrti. Na Krchovi cesti 14 v četrtek v starosti 75 let podlegel kapi znani eeljski trgovoc in posestnik g. Jutri 11. f. m. zvečer vsi na III. celiski karneval v Marodni dom, kjer va$ čaka prijetno presenečen/e! c Iz sodne službe. S kraljevim ukazom je g. Josip Zorko, dosedanji starešina sreskega sodišča na Vranskem, postav- ljen za sodnika okrožnega sodišča v No- vem mestu, za starešino sreskega sodi- šča na Vranskem pa g. Rudolf Ročnik, sodnik okrožnega sodišč v Celju. Gosp. Rudolf Dečman, pisarniški oficial okrož- nega sodišča v Celju, je po potrebi služ- be premeščen k oddelku B Stola sedmo- rice v Zagrebu. c Osemdesetletnico bo obhajal v ne- deljo 12. t. m. znani celjski gostilničar, posestnik in sodni upokojenec g. Matija Speglič, tast uglednega celjskega pod- jetnika g. Ladislava Ropasa. Splošno priljubljenemu jubilantu iskreno cesti- tamo in mu želimo, da bi mu usoda na- klonila zdravja in zadovoljstva tja do skrajnih mej človeškega življenja! c Na drž. realni gimnaziji s klasični" mi vzporednicaaini v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja sedanjega šolskega leta 846 učencev in 408 učenk, skupaj torej 1254 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo 807 ali 64.37%. Izmed padlih jih je 24.56% takih, ki imajo po 1 ali 2 slabi oceni. Po § 54. zakona o sred- j njih šolah je moralo 13 učencev in | učenk zapustiti zavod, ker so imeli iz učnih predmetov nad polovico slabih ocen. Med temi 13 je 11 nižješolcev, 2 pa sta višješolca. Na klasični vzpored- | nici je v 1. razredu izdelalo 65.21% | učencev in učenk. c O ideji češkoslovaške države \' teku stoletij bo predaval g. prof. Janko Oro- žen v četrtek 23. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Predavanje bo prire- dila Jugosloven-sko-češkoslovaška liga v Celju. c Telovadni nastop sokolskc dpco v niaskah bo priredilo Sokolsko društvo Celje - matica na pustno nedeljo 19. t. m. ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c Naraščajska akatlomija Sokolskega drušlTa Celje I je preložena od 11. mar- ca na 1. aprila. Akademija bo v Na- rodncm domu. c Obcui zbor mestnega odbora Aero- kluba »Naša krila« v Celju bo drevi ob ( smih v Celjskem domu. Clani kluba in prijatelji letalstva vabljeni! - Odbor. c Rcdni obrni zbor Savinjske podruž- nico SPD v Celju bo v sredo 15. 't. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju z naslednjim sporedom: Citanje zapisnika. Poročila članov uprav« zsi It- Fran Batič, dolgoiCini lastnik poslopja, v katerem je bilo do lani namešoeno mestno parno in Uy.ai'.o kopaüs-i-e. l'o- greb pi iljubljenega \ rxir.orskega rnjaka l)o v soboto ob 16. iz hiäe žalosti n:i okoliško pokopali'? .v\ Davi je umrl na Ce*sti na grad 17 po dalj.šom trpljenju v starosti 48 let aploäno priljubljeni tr- govec g. Anton Agrež. Pokojni je bil odločno naroden moi '/. veliko vnemo se je udejstvoval tuüi v Iiovskem dru- štvu v Celju. Zapušča it.no ter dva si- nova in tri hčerke. Pogrob bo v nede- ljo ob 15. iz hiše žalosti na mestno po- kopališče. V nedeljo je umria v Košnici 70-letna bivša posestnica Jožefa Seliee- va, v ponedeljek je umrla na Miklav- škem hribu nad Celjem 78-letna viničar- ka Marija Mlinaričeva, v Mestnem zave- tišču pa je umrl 79-letni mestni revež Ivar.1 Malmič iz Medloga. V celjski bol- nici so umrli: 3. t. m. 31-letni Franc Jelen iz Sevčnika pri Velenju, v nede- ljo 67-letni dninar Mihael Cretnik iz Ogorevca pri Št. Juriju ob juž. žel., v četrtek pa 69-letni posestnik Franc Ir- j šič iz Ljubnice pri Vitanju in 21-letna j poljska delavka Justina Gradišnikova iz i Loke pri Zidanem mostu. Pokojnim bo- di ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Tragičua smrt dveletnega dečka. Ko se je dveletni Jože Malgaj, sinček kolarskega mojstra in posestnika na Ostrožnem pri Celju, igral v ponedeljek pred domačo hišo, se je ročni voziček, ki je bil prislonjen k zidu, prevrnil nanj hi mu prebil lobanjo. Dečka so takoj oddali v ecljsko bolnico. Ker pa je Klo otrokovo stanje brezupno, so ga spravili žopet domov, kjer je kmalu nato iz- dihnil. c Obupno dejanjc mladega delavca. Cretu pri Celju blizu Piškove gostilne ! si je okrog 12.50 zasadil brezposelni delavec Rado Janežič iz Creta nož v pr- si. Nato je pohitel proti železniški pro- I gi, po kateri se je bližal osebni vlak, ki vozi iz Celja v Šmarje. Janežič se je hotel pognati pod vlak, bil pa je prepo- zen in mu je vlak ušel. Janežiča so prc- peljali v celjsko bolnico. Predno so ga naložili na reševalni avtomobil, je še strgal neko pismo, ki ga je imel v roki. Obupno dejanje je najbrž izvršil zaradi nesrečne ljubezni. o Delovanje gabrskih gasilcev. Pro- stovoljna gasilska četa v Gaberju je imela v nedeljo 5. t. m. popoldne svojo Lnej čista usta! coiiimo lj\ui;, ]¦'• in blestece zobo. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjuiraj in zvečer zobno ßöetko in Chlorodont, pa zobe očistiti v yseh smereh! Nisi sir.-ilm: zobje to i>renc?oio. Le Blabe no^e ne vadržo! Zaio: Cliloro.lont, Icvahtetno zobno pasto! Domači proizvod. 27. glavno skupščino v gasilskem doma v Gaberju. Gaailska četa je opravila v vsej dobi svojega obstoja že ogromno delo in to predvsem v važnem industrij- skem predelu Celja. Predsednik eeto g. Golograne je pozdravil navzočega časl- nega člana oetc g. Franca Pušnika, nato ])a je i)odčrtal načela gasiiske organ i- ^acije in pomembno delo gasilcev za človežtvo v mini in vojni. Iz poroeila tajnika g. Gajška posnemamo, da ima četa 48 članov. Lani je bila četa pozva- na k 9 požarom. Skoda, ki bi jo bili ti požari povzročili, če bi ne bilo hitrc pomoči gasilcev, bi zmišala več milijo- nov. Letos je položilo 8 članov čete fitrokovni gasilski izpit. Zaradi obolelc sti doscdanjega poveljnika g. Anton;; Floriča in prevedbe poveljnikovega na- mestnika g. Jerneja Sarlaha v rezervo, je bil izvolien za poveljnika kleparski mojster g. Karel Koštomaj v Gaberjv. za poveljnikovega namestnika pa g. Franc Podreberšek. Gg. Anton Florič in Jernej fiarlah sta ))ila za svoje marlji- vo, požrtvovalno in uspešno gasilsko delo izvoljena za čaatna člana četo. Skupščina je sklenila, da bo prirediia gasilska četa v Gaberju letos 2. julija gasilsko tombolo. c Obiskujte naše planiiu*! Zu^i.,, „üu- ski dnevi nudijo obiskovalcu naših pla- I nin nepozabne užitke. Ves dan grejo solnce, ozracje je nasičeno s prijetnim dihom prirode. Izletniki in smučarji imajo obilo prilikc, da sc izživijo v prosti naravi. Mozirska koča na Gölten. ki je izvrstno oskrbovana in iz Celja do- stopna v pičlih treh urah, združuje pod svojo streho vsak dan številno mladino, pa tudi odrasle, ki želijo preživeti nekaj ur v neprisiljeni družbi in lepi zimski naravi. Celjska koča nad Celjem, v ka- tere okolici je šc dosti snega, je pri- ljubljena izletna točka in jo zlasti Ce- ljani vsako nedeljo v večjem številu obiskujejo. Oni srečni, ki imajo svoja vozila, pa naj posetijo divno Logarsko dolino, kjer bodo preživeli ob vznožju globoko zasneženih gorskih velikanov nepozabne ure. Tudi tu so izborno oskr- bovana zavetišča Slovenskega planin- skega društva, ki vabijo mladino in odrasle v lepo zimsko naravo! KINO DOM CELJE Od 10. do 12. t. m.: »Trije tovariši«1, Dne 13. in 14. t. m.: »Roxy« c Glavna skupsčina Jadranske straže bo letos v Zagrebu in to od 11. do 13. t. m. Prvotno bi se morala vršiti ob pri- liki Jadranske razstave meseca julija, a je bila preložena na december, kasneje zaradi volitev na navedeni datum. Cla- nom Jadranske straže je odobrena ce- trtinska voznina odnosno 75% popusta za čas od 9. do 13. t. m. za prihod in za čas od 11. do 15. t. m. za odhod. Na podlagi članske legitirnacije in obrazea K-14 se dobi polovična karta do Zagre- ba, povratek je brezplačen na podlagi potrdila, ki se bo dobilo pri Oblastnem I odboru Jadranske straže v Zagrebu, Ga- jeva ulica 26. Celjski. odbor Jadranske ' straže opozarja svoje člane na to ugod- nost in jih vabi, da se je poslužijo. Ugodnosti so deležni tudi člani, ki pri- stopijo na novo. Legitimacije se dobijo pri blagajniku drustva g. C. Sadarju, tajniku Mestne hranilnice v Celju, ali pri društvenem inkasantu g. J. Cergolu, poštnem nameščencu v Celju. Clane opozarjamo tudi na to, da 3i v Zagrebu ob tej priliki lahko ogledajo razstavo hrvatskega slikarstva v na novo otvor- jenem paviljonu kralja Petra. R.azstava je zbudila v vsej javnosti veliko zani- manje in so jo zato podaljšali do 15. t. m. c Propagand.no potovanje Jadranske straž«'. Kakor prejšnja leta bo tudi letos priredila Jadranska straža svoje IV. propagandno potovanje s parnikom »Kraljica Marija«, ki bo v času od 26. junija do 11. julija 1939. Program po- tovanja je sledeč: Split — Malta — La Valetta — Tripolis — Oaza Tagiura -- Bizerta — Tunis — Kart ago Can- Stran 4 »NOVA IM)BA« —10. II. 1939 Štev. 7. nes — Juan Lc Pins — Monte Carlo — Nica — Napoli — Pompei — Messina —Taormina — Boka Kotorska — Du- brovnik — Split. Cena za nečlane zna- ša od 4.300 din do 8.300 din. Clani Ja- dranske straže imajo 10% popusta, če prijavijo svojo udeležbo na tem poto- vanju preko svojih odborov. Celjski od- bor Jadranske stražc poziva zato vse svoje Clane in druge interesente, da se priglasijo za to lepo potovanje. Vsa po- jasnila dobijo ustno ali pismeno pri odboru Jadranske straže v Celju. c Dražba zaplenjenih predmetov. V razpravni dvorani St. 17 okrožnega so- dišča v Celju bo 9. marca ob 9. do- poldne javna dražba raznih zapienjenih predmetov (corpora delicti) in yiccr: obleke, perila, orožja, orodja, zlatnine in srebrnine. Kupnino jc treba takcj položiti v gotovini, izdražbcne predmote pa istočasno prevzeti in1 odstraniti. c Arekicija otlvetniškega pripravnika. Nedavno se je pojavil v Celju neki moš- ki, ki je obiskal več odvetnikov, se pred- stavil kot odvctniški pripravnik dr. G., ponudil odvetnikom Advokatski alma- nah v nakup in pobral od vsakega na račun 100 din, nato pa izginil. Omenje- nega odvetniškega pripravnika, ki je iz Banata, je policija v četrtek zvcčer are- tirala v nekem celjskem hotelu in ga izročila danes zagrebški policiji. Suha bukova cepana se dobijo v večjih množinah po ugodni ccni pri tvrdki fvo Cater, Sp. Hudin/a-Cef/e. Drva se dostavljajo na dom. c Sokolsko društvo Celje I izreka to- plo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli pripomogli in prispevali, da je društvo lahko obdarovalo toliko revnih sokolskih otrok ob priliki Miklavževe prireditve. Dalje sc zahvaljujemo cenj. občinstvu za številni obisk prve maška- radne zabave. Da je ta prireditev tako lepo in veselo potekla, gre v polni meri priznanje godbi poštnih in telegrafskih uslužbencev v Celju, pomnoženi z jazzom, ki je pod vodstvom g. Cepuša v popolno zadovoljstvo vseh prisotnih ne- umorno izvajala najlcpše plesne komn- de. — Odbor. Ob novem letu trgovske knjige, red- niki, brzovezi in razne mape v veliki iz- biri pri tvrdki Karl Goričar vdv,, Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Dijaški kuhinji v Celju so darovali: namesto cvetja na krsto baronice Rech- bachove v Kamniku Cinkarna d. d. v Celju 400 din in prokurist cinkarne g. Albin Pečar v Celju 100 din, namesto cvetja na krsto veletrgovca g. Valenti- na Hladina pa omizje kvartopircev v kavarni »Evropi« po g. H. Deemanu 150 din. ; c Namesto venei na krsto veletr- govca g. Valentina Hladina sta darova- la za reveže mestne občine po 100 din Albin Zavrl, ravnatelj meščanske sole v Senovem in1 Anton Skoberne, krojač v Trbovljah. Iskrena hvala! Na pustno soboto 18. t. m. MAŠKARADA s plesorn v „Gozdni resfavradii". Po- skrbljeno bo za vsestransko Zribavo. Priporoca se gostilničar. c Nočno lekarniško službo ima od 11. do 17. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 12. do 18. t .m. ima službo III. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. Goipodarifvo — Industrija v Sloveniji nazaduje. »Trgovski list« poroča, da je bilo v zad- njih treh mesecih preteklega leta od- javljenih v naši banovini 10 industrij- skih obratov, kar pomeni, da začenja Slovenija v industriji zaostajati za dru- gimi banovinami. Vzrok za to je v pre- visokem obdaveenju, nele državnem, temveč tudi banovinskem sn občinskem. Za nas je to nerazveseljiv pojav, ko istočasno vidimo, kako v drugih bano- vinah industrijski razvoj raste. Mi smo pasivna dežela, ki živež uvaža in smo nujno navezani na zaslužek v industriji. Kam bomo tudi sicer z vedno vcčjim slevilom brpzposelnih in nezadostno za- poslenih mludih delovnih moči, ki s podeželja pritiskajo v mesta in v indu- strijske okoliše! V naši davčni politiki, zlasti banovinski in občinski, bo treba temeljitega preokreta, več gospodarstva in manj osebne politikc, sicer bo škoda za Slovcnijo ncpopravljiva in posledice za nas nedogledne. lofrofsfvo SocJafno ctefo celiske sokolske župe Socialni odsek Sokolske župe Celje se je pred dnevi obrnil na posamezne pre- možnejše brate in sestre v župi s proš- njo, da bi z enkratnim prispevkom v,: znesku 10 din ali vsaj polovico tega zneska pripomogli k ustanovitvi župnc- j ga socialnega sklada. Ustanovitev soci- alnega odseka je izraz v nebo vpijoče potrebe, da sc prične orati s tem naj- bolj zapuščena, a za narodno življenje najpoirebnejša lcdina našega javnega udejstvovanja. i Dejstvo je, da socialne krivice tudi sokolskim pripadnikom niso prizanesie in ne prizanašajo. Naša bratska social- na dolžnost jc, da se proti tem social- nim krivicam boiimo in jih polagoma, a vztrajno lajšamo in odpravljamo. Zato si je socialni odsek postavil za nalogo vsestransko udejstvovanje na socialncm področju mcd svojim članstvom, nara- ščajem in deco. V programu ima osno- vanje sokolske borze dela, gradnjo po- čitniškega doma za bolehno in siromaš- no sokolsko deco, podeljevanje podpor vrednim bratom, ki so vsled nesreče ali clementarnih nezgod zašli v bedo itd. Akcijo socialnega odseka so sprejeli bratje in sestre širom celjske župc s polnim razumevanjem, kar dokazuje od- ziv na zadevno okrožnico. Doslej so bratje in sestre piispevali v socialni sklad 3.220 din. Vsem plemenitim bra- tom in sestram, ki so se doslej pozivu odzvali, bratska hvala! Pozivamo pa tudi ostale, da v okviru svojih možnosti atorijo sokolsko dolžnost in1 s tem omo- gočijo odseku takojšnje poslovanje. Imena darovalcev bo socialni odsek objavil v »Sokolski volji«. x Žena in sokolstvo. Starejše sestre Sokolskiti društev Celja-matice in Ce- lja I so v okviru Petrove petletke usta- ( novile meddruštveni socialni odsek. Ta odsek si je nadel nalogo, da omogoči čim večjemu številu ubožnega naraščaja in dece v času počitnic taborjenje v gozdni soli. Pobudo za ustanovitev tega odseka je dala s. Zorka Šmidova, ki je znala za svoj načrt pridobiti vse starej- še sestre, da so se z rednimi mesečnimi prispevki obvezale podpreti to akcijo. Zavedajo se, da je predvsem potrebna I skrb za naš naraščaj. V gozdni šoli se bo mladina telesno okrepila, tu se bo tesno navezala na sokolsko skupnost. in bo dobila smisel pravega bratstva. Ze za lansko taborjenje v gozdni soli pri Mozirju so starejše sestre oskrbele vso kuhinjsko posodo in jedilni pribor, ze letošnje taborjenje pa že pripravljajo nove slamnjače, štedilnik, šotore in še drugc manjkajoče potrebščine. Starejše sestre so sklenile, da bodo vzdrževale socialni odsek tudi po preteku Petrove petletke. Skušale bodo zbirati tako dolgo, dokler ne ustvarijo kakršnekoli ustanove, ki bo služila socialnim potre- bam. Predsednica socialnega odseka je s. Zorka Smidova, tajnica s. Anica Pia- nova, blagajničarka s. Maria Kloarjeva, gospodarica s. Zofka Debelakova. Kot namestnice odnosno odbornice delujejo se s. Štefka Hočevarjeva, Olga Jerebo- va, Pavla Lazarevičeva, Desa Mrvoše- va, Olga Požarjeva, Marica SerncČeva, Angela Šmidova, Otilija Vrečkova in Avgusta Ulagova. Vse Sokole prosimo, naj temu odseku vedno in povsod nudi- jo svojo pomoč, agilnemu in požrtvoval- «emu odseku pa žclimo obilo uspeha! Sport ;: Olimp : Laško. V riedcljo 12. t. m. ob 13.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju prijateljska nogomet- na tekma med SK Olimpom in SK La- skim. Srečanje bo gotovo živahno in na- peto. * Jugoslavia : Atletiki. V nedeljo 12. t. m. ob 15. sc bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in AtleLiki. V moštvu Jugoslavije bo po več kot dveh letih presledka zopet nastopil od- lični igralec Zager in tudi Atletiki bodo nastopili v močni postavi. Zato bo tek- ma gotovo zanimiva. * Tekmo v slalonm za prvenslvo dravske banovine razpisuje zimskosport- ni odsek Savinjske podružnice SPD za nedeljo 19. t. m. pri Celjski koči odnos- no pri Mozirski koei na Golteh, če bi pri Celjski koči ne bilo dovolj snega. Start bo ob 10. dopoldne. Dolžina pro- ge bo znašala okrog 600 m, višinska raz- j lika 150 m. Prijave sprejema zimsko- ' sportni odsek Savinjske podružnice SPD j v Celju do petka 17. t. m. Prijavnina znaša 10 din. Kraj tekme bo razglašen ; končnoveljavno v petek 17. t. m. v >. Ju- tru« in v »Slovencu«. ;: Skakalna tekma v Celju prcložena. ; Za nedeljo 12. t. m. določena skakalna . tekma za prvenstvo MZSP v Liscah pri ' Celju je zaradi pomanjkanja snega « preložena na nedeljo 26. t. m. Iz naših kraiev Voinik v Malu o(l«;üNfora. Vojniški dopisnik >Slovei]skega doma« se je v zadnjem svojem dopisu zaletel v dopisnika »No- vc Dobe«, ni pa vedel, da jo je polomil prvic v oscbi, drugič pa, da se je sam tolkel po zobeh. Najpreje se razburja glede notice o nočni telovadbi otrok in zanika, da bi to bila telovadba mladine santovskega odseka. Mi mu kar mirno odgovorimo, da je zadeva dokazana in resnična. Drugič mu lahko powtrezemo s konkretnimi primeri; nas ne bo bolela glava. Dalje se zaletava v gasilsko wlo. Po infürmaeijah, ki smo jih dobili, ho na nekem zboru želeli, da bi se neka ne- soglasja v tukajšnji gasilski četi reše- vala mcd gasilci samimi, ne pa vlačila v javnost. Pa se je kmalu razbobnalo. Prizadeti gasilski krogi so si sedaj vsaj lahko na jasnem, odkod je dobil dopis- nik »Slovenskega doma« informacije. Ce pa bo lc potrebno, bomo odkrili ciru- go plat zvona. Očilajo se še druge na- pake, nerednosti itd., mi pa vprašarr.o, kako je bil odpuščen občinski sluga, kje je zakonita podlaga za odpust občinske- ga tajnika. Torej če enemu spodmikajo činiteJjski stol v kakšnem društvu (ker je postal v Vojniku splošno hemogoč), je temu kriva politika, na drugi strani pa brezobzirno mečejo ljudi na cesto, ne da bi jih vprašali, kako bodo živeli - to pa ni politika. Nekaj se je pisalo o vzgoji, mi pa pribijemo: trganje sokol- ,3kih znakov iz gumbnic — to je vzgoja, javne grožnje s premestitvijo, češ da še imamo zveze - to je pa morala vaših krogov. »Dopisunčič« še sporoča, voj- niškemu dopisniku »Slov. doma«, da mu za dopisovanje docela zadostuje »Nova Doha« in da mu ni treba iskati druge- ga lista za dopisovanje, saj je ta'zado- stoval, da se je uresničil lepi slovenski pregovor: Če ščenetu stopiš na rep — zaevili. . . v Pojasnilo. Ker so se po Vojniku raznesle neresnične govorice glede ose- j be g. Ivana Gorečana, poštncga uprav- j nika v Vojniku, in dopisništva, sporo- eamo, da nima navedeni gospod nikake zveze z dopisništvom. — Dopisnik. v Sokolski oder. Sokolsko društvo v Vojniku je v nedeljo 5. t. m. z velikim uspehom uprizorilo zanimivo komedijo »Lahko je moškim . . .« Režiserju br. Zorku se je posrečilo izpeljati igro tako, kot to zahteva dejanje. Zelo lepa scene- rija, kakršno imamo priliko videti le pri agilnem sokolskem društvu, original- nost mask, odlično odigrane vloge, vse to je pripomoglo k izrednemu uspehu komedije. Naslovne vloge v rokah s. Gorečanove in Trstenjakove ter br. Gorenška, Zorka, Gorečana in Felicijana so bile podane z izredno vernostjo in potrebnim elanom. Opazili smo tudi mnogo novih moči na sokolskem odru, kakor br. Rojca in Jančarja ter s. Još- tovo in Bobkovo, ki se bodo ob prid- nem študiranju razvili v dobre karak- terne igralce. Zelimo, da bi agilni dram- ski odsek čimprej zopet nastopil in nas tako uspešno povedel za nekaj ur v kraljestvo smeha in zabave. v Zopet drzen vlom. Ni se še pomiril naš kot zaradi roparskega napada na Frankolovemi, že smo izvedeli, da je šest neznanih, s samokresi oboroženih storilcev v torek izvršilo vlom pri po- sestnici Minki Goricanovi v Razgoru pri Novi cerkvi. Roparji so vlomili v hišo ob 21.15, ko še ni bilo lune, skozi ku- hinjsko okno, kjer jih je pa zasačila domača služkinja. Na njeno vpitje je pritekla gospodinja, nakar so vlomilci pobegnili. To je že drugi enako drzen vlom kot prvi. Upamo, da bodo storilei kmalu v rokah pravice. Širite našlist! Dramlje d Poroka. V ponedeljek 13. t. m. bo v tukajšnji cerkvi sv. Uršule iwroka posestnika v Sedini in bivšega dramelj- skega župana g. Franja Mastnaka in posestnikove hčerke Josipine Voduško- ve iz Vodul. Nevesta je sorodnica nek- danjega celjskega opata g. Matije Vo- duska. Gosp. Mastnaku, ki je lani pre- trpel hude udarce usode, in nevesti že- limo mnogo sreče v jmladem zakonu na njuni kmcjtiji v Kopinci! • d Ustanovitev živinorejskes» selekcij- skega društva. Na pustno nedeljo 19. t. m. ob pol 8. dopoldne bo v stari soli v Dramljah ustanovni občni zbor živi- norejskega selekcijskega društva. Ko- misija iz šentjurske kmetijske sole je doslej prevzela in žigosala 26 ustreza- joeih krav. K društvu hočejo pristopiti mnogi zavedni kmetje in dati vpisati krave v rodovnik. Priprave za ustano- vitev selekcijskega društva vodi Franjo Mastnak, posestnik v Šedini 13, na ka- terega ss naj interesenti obračajo. d Drzen vlom. V nedeljo 29. jahuarja je neznan storilec vlomil v stanovanje upokojenega upravitelja banovinske trsnice g. Franca Mastnaka pri Sv. Uršuli. V času, ko je bil Mastnak pri rani maši v cerkvi, je vlomilec z lesenim vzvodom izdrl omrežje z okna, zlezel v stanovanje ter odnesel sivo volneno moško obleko, rjavo črtasto moško obleko, daljnogled, britev, turistovski nahrbtnik, par nizkih čevljev iz boksa in škatlo s 100 komadi cigaret »Drava«, denarja pa je našel samo 6 din. Vlomi- lec se je tudi založil z živili. Gosp. Mast- nak ima okrog 2.500 din škode. Sent- jurski orožniki so takoj uvedli obširne poizvedbe in bodo vlomilca najbrž kma- lu izsledili. Koniice Trdo, a uspešno sofcof- sko deSo v Koniicah V soboto 28. januarja je imel Sokol v Konjicah svoj dvajseti redni letni občni zbor. Iz poročil starešine in drugih funkcionarjev je bilo razvidno, da to društvo z malim številom članstva na zelo težavnem terenu prav krepko de- luje. Število članstva znaša sedaj le 81, ker so v teku zadnjih 3 let vsi oni posili in laži - Sokoli, ki so prej silili v dru- štvo zaradi konjunkture, Sokola pod raznimi pretvezami ah molče zopet za- pustili. Nihče ne žaluje za njimi in no- beno sokolsko društvo jih ne bo več sprejelo. Stevilo članstva pada delno tudi zaradi tega, ker premeščeni uradni- ki odhajajo, njihovi nasledniki, čeprav atari Sokoli, si pa spričo grdih konjiških razmer ne upajo prijavitl se društvu, ker je v Konjicah velik greli biti Sokol. Bilo pa je v tem oziru tudi nekaj čast- nih izjem. Društvo je imelo sicer težave, kakor večina podeželskih društev, da mu je manjkalo vaditeljcv, in se je celo zgo- dilo, da nekoč izvežban vaditelj ni ho- tel izvrševati svoje sokolske dolžnosti - tudi znak konjiških razmer —, ven- dar pa je Uruštvo v teku leta 1938. do- seglo, da so telovadili zopet vsi oddel- ki. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da telovadi prav lepo število naraščaja in dece. Sokol v Konjicah izvaja za svoje članstvo tudi telesno vzgojo po zakonu o telesni vzgoji naroda. Ta zakon obsio- ji že mnogo let, pa ga v dravski bano- vini dosedaj žal izvaja edinole Sokol za ! svoje članstvo. Da lahko izvaja zakon točno po predpisih, ima društvo tudi svoj strolski odsek, ki je prejel ravno j na dan obenega zbora uradno obvestilo, 1 da je oblast dodelila društvu dve vo- jaški })uški in potrebno strelivo. Št*v. 7. »NOVA DOBA« —10. II. 1039 Stran 5 Starešina in ves občni zbor so glede telovadbe izrekli prisrčno zahvalo po- žrtvovalnemu načelniku bratu Nardinu kakor tudi načelnici s. M. Jerebovi. Razen dramatskega in lutkovnega odseka, ki sedai zaracli pomanjkanja aposobnih moči ne delujeta, so delovali vsi društveni odseki: knjižnica, socialni referat, narodno obrambni, teniški, za- bavni, v poslednji dobi pa prav posebno agilno odsek za Petrovo petletko, ki je jc z vzorno organizacijo in ob veliki po- žrtvovalnosti članstva povečal gradbeni fond v nekaj mesecih za več kot 12.000 din. Občni zbor je po poročilu nadzorstva, ki je ugotovil popoln red v obeh bla- gajnah, podelil stari upravi razrešnico in nato izvolil za leto 1939. v bistvu dosedanjo upravo s starešino br. dr. Sbrizajem na čelu. Delegat mariborske sokolske župe br. prof. Degen je društvu v imenu župe iskreno čestital k njegovi dvajsetletnici ir tudi k temu, da se je društveno de- lovanie kljub težkim razmeram v teku zadnjih dveh let zelo poživilo. Zupni de- i legat je povedal, da je to drušivo, ki deluje v razmerah, ki so v vsej dravski banovini edinstvene, glede telovadbe eno najboljših v župi, in je zaradi tega tudi v imenu župe izrekel pohvalo in priznanje načelniku br. Nardinu in na- čelnici s. Jerebovi. Glede vzorne orga- oizacije Petrove petletke po bratu M. Polaku pa je izjavil, da bo treba ta si- stem uvesti tudi pri drugih društvih. Sokolstvu naklonjeni javnosti pripo- ročamo, da se poleti v čim večjem šte- vilu udeleži proslave dvajsetletnice ko- j njiškega Sokola, ki bo takrat razvil j svojemu marljivemu naraščaju nara- j ščajski prapor. Priporočamo tudi, da I javnost izdatno podpre gradbeni fond j tega žilavega društva, da bo prišlo dru- štvo čiraprej pod prepotrebno lastno streho. j Koniiško pismo \ i Prejeli smo: ( »Glede na določila čl. 26 in 27 zak. o tisku priobčujem uglednemu uredništvu sledeče: V Vašem cenjenem listu štev. 5 z dne 27. januarja 1939 ste na strani 6 v pr- vem stolpcu pod naslovom »Konjice — Konjiško pismo« v zadniem odstavku za uvodom: »Sedaj prihajaio ljudje z J raznimi zanimivostmi o osebi g. Levste- ka na dan« glede imenovanega gospoda iznesli nastopne trditve: »Tako je prišel lani 20-letni mladenie { brez staršev s sokolskim znakom k Lev- \ steku na sodišču, ker je sodišče varuh j imetja tcga mladeniča. Ko je Levstsk ; zagledal sokolski znak na prsih tega i mladega idealista, je strgal fantu znak in dal fantu dve klofuti. Pripominjamo lc 'toliko, da je ta fant živel doslej v Nemčiji, in je prišel zaradi pristojno- sti k nam. Da je fant kot zaveden Ju- gosloven Sokol, g. Levsteku menda ni j prav«. Te trditve so od konca do kraja ne- resnične. Zlasti ni res, da bi bil k sta- rešini sreskega sodišča Levsteku v Sl. Konjicah prišel lani ali kdaj prej ali pozneje kak 20-letni mladenič brez star- šev s sokolskim znakom, resnica je na- pprotno, da v V3em tem času k navede- nemu starešini ni prišel njeno območje. Prosi- mo vse bratske edinice celj- ske sokolske župe, da se pri svojih prireditvah ozirajo na našo svečanost in nas 8. avgusta posetijo v čim večjem številu. ž Franc Vovk f. Dne 6. t. m. je umrl v Zalcu v 64. letu starosti bivši stare- šina finančne kontrole v Zalcu g. Franc Vovk, višji finančni preglednik v pokoju Pokoini je bil po rodu Gorenjec iz ra- dovljiškega sreza. Služboval je pred vojno dolga leta po Goriškem in Pri- morskem. Ob prevratu je prišel v Zalec. Leta 1925. ie stopil v pokoj. Kot upo- kojenec je opravljal od 1. 1926. do 1935. službo tajn'ika pri Združenju gostilni- čarjev v Znlcu. Blagemu pokojniku, ki je bil vse življenje, tudi v bivši Avstriji, čeprav je bil državni uslužbenec, navdu- šen narodnjak in naprednjak ter je užival zaradi svoiega kremenitega zna- čaja splošno priljubljenost in spoštova- nje med narodom, bodi ohranjen časten spomin. Svojcem naše iskreno sožalje! ž Roparslu na])ad. V ponedeljek 6. t. m. okrog 4. zjutraj se je splazil n^ki moški v stanovanje ge. Helene Oničeve, posestnice v Gotovljah, vdove po posta- j jenačelniku g. Oniču v Petrovčah in ma- | tere g. prof. Oniča. Vežna vrata je od- ¦ prl z .vetrihom in stopil skozi kuhinjo v spalnico, kjer je spala ga. Oničeva. J Ko je s'opil neznanec v spalnico, se je ga. Oničeva zbudila in je prižgala elek- trično luc. V tem trenutku je stopil razbojnik s samokresom v roki k njej in zahteval od nie denar. Gospa je vsa prestraš-na izročila razbojniku 890 din. Razbojnik je nato s plenom pobegnil. Zalski orožniki so pri preiskavi našli pred hišo na zemlji, ki je bila pokrita s slano, zločinčeve stopinie, ki so vodi- le proti Zg. Ložnici. Ga. Onlčeva je tudi orožnikom dobro opisala zločinčevo zu- nanjost. Iv. Peter v fav. dos. št Telovadna akademija, ki jo je pri- redilo Sokolsko društvo v nedeljo 22. januarja, je uspela nad vse prieakova- nje. Na svečano okrašeni oder so ob zvokih sokolske koračnice prikorakali vsi oddelki s pranorom ter jugosloven- sko in češkoslovaško državno zastavo. Z igranjem državne himne je bila izkaza- na čast državni zastavi. Prosvetar br. Kuhar je v jedrnatem govoru poudaril važno poslanstvo sokolske organizaeije v jugoslovcnski in slovanski narodni družini. Spomin;al se je 20 - letnega dela v svobodni državi in predočil sokol- sko delo v naši bodočnosti. Govor je bil zaključen z navdušenim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji. Nato so nastopili vsi oddelki in sicer najprej moška de- ca, nato ženska deca ter moški in žen- ski narašča]. Za svoja dobra izvaianja so bili nagrajeni z navdušenim odobra- vaniem navzočega občinstva. Sledila je orodna telovadba, ki je pokazala lep napredek in uspeh smotrne telovadbe. Prisrčno pozdravljeno ie bilo pevsko društvo »Saviniski zvon«, ki je zapelo tri pesmi. Naslednja točka članic in clanov je bila dobro izvedena in jo je občinstvo živahno aklarniralo. Sledila je zakliučna slika s petiem »Le naprej« in »Hej Slovani«. Vaditeljem in vsem sodeluiočim čestitamo k velikemu uspe- hu! Na tej prireditvi je prvikrat nasto- pil tudi društveni orkester, ki je pridno in skladno spremljal vse telovadne toč- ke in petje ter samostojno izvajal pot- puri »Iz slovanskih krajev«. Društvo je pokazalo s prireditvijo velik razmah. št Maškarado bo priredilo Sokolsko društvo na pust no nedeljo 19. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Ze sedaj opo- zarjamo, da bo to ena največjih prire- ditev v sezoni. Priprave so v polnem te- ku. Za najlepše maske so pripravljena krasna darila. Igral bo salonski orke- ster iz Soštanja. Kdor hoče v veselju in neprisiljeni zabavi zaključiti letošnji predpust, naj prihiti na pustno nedeljo v St. Peter. Slovenigradei s Draen vlom v Slovenjgradcu. V raz- meroma kratkem času je bil v sredo v jutranjih urah izvršen že cqtrti vlom v Slovenjgradcu, Po vlomih pri g. Lobeju, železniškem postajališču in g. Vybor- nem so si vlomilci v sredo izbrali pisar- niške prostore lesnega veletrgovca g. Stefana Šerbaka blizu kolodvora. S po- močjo cepinov so vlomili okrog 4. zju- traj v pisarne in s cepini s silo odprli vse predale pisalnih miz. a niao imeli uspeha. Nato so se spravili nad 400 kg težko železno »Wertheim« blagajno, v katero pa niso mogli vlomiti. Zato so ukradli p'osestniku g. Ravljenu voz, na katerega so spravili veliko železno bla- gajno in pisalni stroj, nato pa pobegnili s plenom. Nekaj sto metrov od pisar- niških prosli)rov pa se je vozu vsled ve- like teže blagajne strlo kolo. Vlomilci so zato zakotalili blagajno v jarek pod železniško progo. Tu so pričeli s cepini in s sekirami razbijati blagajno. Ob tem času pa je zalotila zlocince pri razbi- janju blagajne neka delavka, ki je šla na jutranji vlak. Delavka je o početju vlomilcov takoj obvestila bližnje sosede, te pa so zločinci pregnali s kamenjem. Sosedjc so nato obvestili slovenjegraš- ko orožniško postajo. Orožniki so kma- hi prihiteli, vlomilcem pa se ie medtem posrečilo razbiti veliko blagaino in od- nesti iz nje manjšo ročno blagajno. To blarraino so vlomilci v bl'znjem gozdu razbili in odnesli iz nie 318 din. K sre- či je g. Serbak prejšnji večer odne3el ves ostali denar na svoje stanovanje. Vlomilcev je bilo gotovo več, ker bi si- cer ne bili mogli spraviti težke blagajne iz pisarniških prostorov. Oblasti so uvedle obairno preiskavo. Zaporedni vlomi v Slovenjgradcu vzbujapo veliko ogorčenje med prebivalstvom. Ta vlom presega po drznosti vse dosedanje vlo- me v našem sicer mirnem mestu. Tudi v slovenski kriminalni kroniki so redki vlomi, pri katerih vlomilci odpeljejo ve- liko »Wertheim« blagajno. Razen ukra- denega denarja ima g. Serbak vsled po- polnoma razbite blagajne, ukradenega pisalnega s'roja in razbitih predalih pisalnih miz še nad 10.000 din škode, ki pa ni bila krita z zavarovalnino. Upa- mo, da bodo predrzni rokomavhi kmalu v rokah pravice. s Zanimivo predavanje. V sredo 15. t. m. bo predaval v kinodvorani hotela »Goll« g. Vekoslav Bučar, tajnik Jugo- slovensko-bolgarske lige v Ljubljani, o »Vtisih iz Bolgarije«. Zanimivo preda- vanje bodo spremljale skioptične slike. S tem predavanjem je g. Bučar žel že v vseh naših večjih mestih velike uspehe. Upamo, da se bo tudi slovenjegraško občinstvo udeležilo tega predavanja pol- noštevilno. Vstopnine ni, pobirali se bo- do samo prostovoljni prispevki. s Lepo uspelo planinsko slavjc. V so- boto je bil v vseh prostorih Sokolskega doma tradicionalni planinski ples, ki se ga je udeležilo obilo planincev iz Slo- venjgradca in vseh bližnjih krajev. Naäi vrli planinci so za to priliko spremenili veliko sokolsko dvorano v idiličen go- zdiček, nad katerim so kraljevale na odru vse tri priljubljene planinske po- stojanke slovenjegraške SPD. Prav pre- senetil pa je tokrat obČinstvo novi or- kester pod taktirko neumornega g. Ci- rila Cajnka, ki je prvikrat nastopil in žel nedeljeno priznanje. Opolnoči je bila izvoljena »Miss Pungart« v osebi gdč. Mare Fritz. Planinsko rajanje pod smrekami je trajalo do ranega jutra. Laško 1 Z občinc. Pretekli teden je bila pro- računska seja našega občinskega odbo- ra. Kolikor smo mogli poizvedeti, je bi- la seja dokaj živahna in zanimiva ter začenja baje tudi že propadli županski kandidat g. G. spoznavati, kakim prija- teljem se je udinjal in v kake svrhe so ga izrabljali, dokler so ga pač potrebo- vali. Občinski odbor je predvsem ustre- gel želji g. G., da zgradi občina javen termalni bazen in preskrbi v ta namen potrebna denarna sredstva. Sklenili so n^mreč soglasno, da najame občina pol milijona dinarjev posojila, za katerega pa mora jamčiti Tujskoprometno in clepševalno društvo oziroma funkcio- narji tega društva. S tem sklepom je občinski odbor pokazal, kako visoko ceni načrte g. G. in g. T., v kolikor se t'. tičejo nameravanega termalnega ba- zena, ki bi ga naj zgradili v spodnjem delu kopališkega parka. Zdi se nam, da kmetje pravilno pojmujejo rentabilnost takega podjetja in da so zato ves riziko odložili na Olepševalno društvo, čigar člani seveda tudi ne bodo prevzemali po- rcštva za tako riskantno posojilo. — Ko se je g. G. oglasil in> ugovarjal raz- öelitvi podpor iz kmetijskega fonda, je moral poslušati prav bridke besede kmečkih gospodarjev našega mesta. Ne- hvaležnost je bila vedno pläcilo tega aveta. — Ko borno dobili proračun pred oči, bomo o njem še kaj več razpravljali. 1 Planinsko - lovska prired'tcv, ki je bila preteklo soboto v Sokolskem domu, ni bila obiskana tako, kakor smo bili doslej vajeni. Zal nismo imeli prilike po- zdraviti, razen 4 ali 5 castnih izjem, nobenih gostov niti iz Celia, niti iz na- še okolice. Laščani naj si to dobro za- pomnijo, pa naj še naprej pridno obi- skujejo celjske veselice in na ta način povrnejo prijateljstvo. Sicer smo se pa tudi kljub temu na tej veselici prav ime- nitno zabavali, tako da tudi gmotni uspeh ne bo dosti zaostal za prejšnjimi enakimi prireditvami. Cetudi je med La- ščani še vedno dosti takih, ki mislijo in se bojijo, da še ni prišel čas, ko bodo smeli zopet prihajati na veselice v So- kolski dom, pa so oni, ki so nam ostali ?vesti, doprinesli. v kolikor so mogli, k lepemu uspehu. Razpoložcnje ie bilo iz- vrstno. Zivahno vrvenje v veliki dvora- ni, intimna zabava v baru, ogromno za- nimanje na strellšču — vse to je izpol- nilo lepi večer. Ob tej priliki se veselič- ni odbor prav od srea zahvaljuje vsem, k: so mu pomagali k dobremu izidu prireditve: v prvi vrsti damam in go- spodom, ki so pridno in vztrajno deko- rirali prostore, oskrbeli so tore, se tru- dili v njih vso noč, vsem plemenitim darovalcem raznih dobitkov za planin- ski sejem, zlasti tudi gg. trgovcem iz Celja, končno pa tudi vsem obiskoval- ccm večera. — K temu dopisu smo pre- jeli še od druge strani nasledivi doda- tek: Na planinsko - lovski veselici je bilo tudi nagradno streljanje. Kakor je tudi letos dosegel sijajen uspeh g. Josip Bcnedek, ki je vseh 9 strelov uvrstil v obliki lepega ornamenta na črno polje. Dosegel je 92 točk. Tudi g. Josip Herlah je dosegel 92 točk, le z razliko, da je streljal na 2 tarči. Na- Stran tf »NOVA DOBA« —10. II. 1939 Stow. 7. daljnji uspeh streljanja je naslednji: g. Bogomir Roš 83, g. Ivan Ferlež 78, g. dr. Fran Roš 72 in g. Ivan Sipek 71 took. Kmalu bo zopet streljanje na pro- stem, kjer se bodo lahko strelci zopet merili med seboj. 1 TJdruženje gostilničarjev. Odbor je imel 7. t. m. prvo sejo in je izbral iz svoje srede za predsednika g. Vladimira Tropa, za njegovega namestnika pa g. Danimira Pačnika. Takole gre, če se nihče ne zaveda svojih dolžnosti, ne stanovskih in ne političnih. 1 Na pustno soboto bo v Sokolskem domu velika maškarada, kakor je že običajno vsako leto. Sokolsko društvo vabi svoje prijatelje k obilni udeležbi. Na svidenje! 1 Lahen potres smo čutili v nedeljo ob 23.02 tudi v Laškem. Potres je tra- jal 2—3 sekunde in je bil toliko mocan, da so se slike na stenah lahno zaziba- le. Čutili smo tudi sunek v ponedeljek zjutraj ob s/-i8., dočim smo menda osta- la dva stresljaja prespali. 1 Špijonažne dogodivščine zelo malo zanimajo Laščane. Ob vsakem novem odkritju pa se vsa svetovna javnost za- nima za te afere in občuduje ljudi, ki postavljajo svoje življenje na kocko. j Veliki špijonažni film »Suzi« z briljant- no igro igralcev Jean Harlow, Fran- chota Tonea in Garyja Granta, ki ga bo predvajal kino Laško v soboto 11. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 12. t. m. ob 16.30 in 20.30, bo brez dvoma privabil naše občinstvo v polnem številu. Predigre. Htastnik h Adolf Pacher f. V Mariboru je umrl 1. t. m. g. Adolf Pacher, ki se je preselil tja pred leti od Sv. Katarine nad Hrastnikom, kjer je služboval dol- go vrsto let kot nadučitelj. Pokojni je bil na svojem službenem mestu zelo pri- j ljubljen, dasi je imel seveda tudi on svoje nasprotnike. Pacher je bil vnet lovec, Mrzlica in Sveta planina in drugi okoliški vrhovi so ga prepogosto po- zdravljali kot svojega gosta. Več let je bil oskrbnik Hausenbichlerjeve planin- ßke koče na Mrzlici. Pri Katarinini šoli je gojil Pacher obilo najlepših vrtnic. Tudi dober sadjar je bil. Ko se je na- učil ruskega jezika, je poslovenil ne- kaj ruskih del. Natisnila jih je goriška Slovanska knjižnica. Pisal je tudi v »Slovenski Narod« in »Domovino«, a v »Zvonu« se je oglasil pod psevdonimom xMilan Sanjar« (L. 1900.: Jp.vorska vila). Pokojni Pacher je bil tudi dober godbenik. Hrastniški predvojni kvartet, v katerenl je igral prvo violino, je še danes pri mnogih v najlepšem spominu. Naj bo umrlemu koroškemu Slovencu lahka domača zemlja! — M. Dol pri Hra$tniku 'Sokolsko defo Dol, 10. februarja. Celjska sokolska župa je naročila vsem edinicam, da za članstvo in nara- šeaj organizirajo tečaj, ki naj poglobi v naših vrstah sokolsko miselnost, prak- tično pa naj se tečajniki seznanijo z raznimi telovadnimi panogami. Naše društvo je organiziralo tak tečaj, ki se je pričel 25. januarja. Snov, ki je po razpisu župe precej obširna, smo pri- merno skrčili, tako da odgovarja našim razmeram. Tečaj je idejni in telovadni. V idejnem delu so na sporedu razna važna predavanja, kakor: Zgodovina sokolstva (br. Hameršak), Pota in ci- Iji, Sokol, vera in politika (br. Mahko- ta), Sokol -¦- narodno obrambna orga- nizacija (br. Jurko), Sokolstvo in slo- vanstvo (br. Ferenčak), Sokolstvo in vojska (br. Hamersak), Varovanje in prva pomoč (s. Urbaj3ova, br. Jurko), uče pa se tudi sokolske pesmi. Telovad- ni del tečaja tvori po en kratek nago- vor pred vrsto ter praktična telovadba in teoretična obravnava predelane snovi. Tečaj je vsako sredo in je dobro obi- skan. Tečajniki pridno telovadijo in po- zorno sledijo vsem predavanjem, kar je dokaz, da bo tečaj prav gotovo dosegel svoj smoter. Mladina, ki ji je ta majhna sokolska sola v prvi vrsti namenjena, bo mnogo pridobila in bo znala ceniti pomen sokolstva v preteklosti, sedanjo- sti in bodočnosti. Tečaj je pod vodstvom načelnice s. Alojzije Urbajsove. Tečaj bo zaključen 15. t. m. Po kon- čani telovadbi in zadnjem predavanju bo priredilo društvo gojencem čajanko. Caj in pecivo bodo servirale tečajnice same, ki jih je s. Jurkova seznanila z umet- nostjo serviranja. Za resni postni čas pripravlja dru- štvo Finžgarjevo »Verigo«, ljudsko zgodbo v treh dejanjih. Režiral bo br. Mahkota, ki je v našem kraju dobro znan režiser in igralec. O tern bomo še poročali. o P/ delovanja sadjarske podružnice. Nedavno je bil 11. občni zbor sadjarske podružnice na Dolu, ki se ga je udeleži- lo 80 članov in 16 gostov. Iz predsedni- kovega poročila posnemamo, da je po- družnica lani razdelila med svoje član- stvo 862 jabolčnih in hruškovih drevesc, nekaj sto orehov, breskev in češenj po ceni 2 din. Za pomladno cepljenje je nudila podružnica brezplačno cepiče iz sadnega izbora za tukajšnji srez. Zim- sko škropljenje sadnega drevja je bilo izvršeno pri 12 sad jar jih. Podružnica jim je nudila Neodendrin po polovični ceni in iim dala svoje škropilnice na razpolago. Na občnem zboru je bilo tudi podano poročilo o stanju podružnične sušilnice. Navzoči so pohvalili vsestran- sko uspešno delovanje odbora. Pristopi- lo je 6 novih članov, tako da šteje po- družnica 86 članov in je med 270 podruž- nicami četrta najmočnejša po številu članstva. Clanstvo je zopet naročilo 979 jabolenih in hruškovih drevesc ter ne- kaj sto orehov, češenj in breskev, kar priča o zanimanju in napredku sadjar- stva na Dolu. Za predsednika podružni- ce je bil ponovno izvoljen njen ustano- vitelj šolski upravitelj g. Vitko Jurko, ki je že vsa leta njen predsednik. Zicfdfif moss z Cesta se je vsula. Ze lani smo pi- sali, da se je cesta med Zidanim mo- stom in Loko, ki tece po parobku Če- lovnika nad železniško progo, udrla v dolžini do 12 m za kakih deset centime- trov. 2e tedaj smo naslovili na sreski cestni odbor v Laškem prošnjo, v ka- teri smo ugotovili, da je v interesu stva- rl same, kakor tudi v interesu varno- sti prometa nujno potrebno, da se cesta na omenjenem prostoru čim prej po- pravi. Ker zadevi niso posvečali pri- merne pozornosti, ampak stvar pustili v nemar, se je cesta te dni udrla za več metrov globoko. Promet je mogoč po njej samo za pešce in kolesarje, do- čim je za vozila s konji že tvegan, po- polnoma pa je izključen promet za to- vorne avtomobile. Sreski cestni odbor v Laškem prosimo, da bi dal popraviti cesto na omenjenem mestu s primer- no škarpo, ki jo naj zavaruje z ogra- j jo, kakor je bilo storjeno na isti cesti { mod Radečami in Zidanim mostom. Radece r Pod vlak se je hotela vreei. Preteklo soboto je prišlo na postaji Loka pri Zi- danem mostu do zelo razburljivega do- godka. Med potniki, ki bo čakali na vlak, je bila tudi neka 20-letna, ele- gantno oblečena Zagrebčanka. Ko se je bližal vlak, se je nenadoma pognala na tračnice z namenom, da bi jo vlak po- vozil. K sreči je planil za njo neki moški in jo v zadnjem trenutku potegnil s proge, proti čcmur pa je obupanka ogorčeno protestirala. Odšla je proti odprti progi, kjer je očividno hotela ponoviti svoje obupno dejanje. O tem pa so bili takoj obveščcni javni organi, ki so preprečili njeno nakano. Obupanko so pomirili in jo nato odpremili proti Zagrebu. Cemu je hotela v smrt, ni zna- no. Domnevajo, da je po sredi ne- srečna ljubezen. Zapustil nas je po kratki bolezni v starosti 75 let .naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod Fran Batič posestnik K zednjemu počitku ga spremimo v soboto 11. t. m. ob 16. iz hiše ža- losti, Knkova cesta 14, na okoliško pokopališče. Celje, 10. februarja 1939. ŽalujoČi ostali Dalmatinska restawraciia v Narodnem domu v Celiu toči vsakovrstna pristna dalntatinska vina iz lastnih vinogradov ter domača štajerska in dolenjska vina. Domaia to primorska kuhinja. Vsako sredo in pefefr direktno dobavljene sveže fftOfSKG flDCm Za obilen obisk se vljudno priporoča Z. BL At BV It V Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" XENIA KRSTIČ roj. Arko Dr. STANKO KRSTIČ zdravnik Pio r;o č E N a Zagreb, meseca februarja 1939. Visit uradnik v p. samostojen išče dvo a t i k na r a z p. o I a g o^ Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodovodne instalaciie ¦irelovodne naprave Prevzema «sa v zgoral navedene stroke jpadajotB del a in popravila - Cene nmerne — PoitreJha toina in talidna favinhka poioijlnka v Zateu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJM Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun PoStne hranilnloo St. 10.994 Brzojavi: .Posojilnloa" Telefon 8t. 2 BLAQAJNISKE URE: ob dohvnlkih od 8. do 12. in od 14 do 18., ob nodeljah od 9. do 11 JAVNA ZAHM ALA Povodom nenadne smrti moje soproge Anice CuIR dnc 21. januarja 1939 mi jc Zediniena zavarovalnicad.d. izplacala kulantno in takoj zavarovalno vsoto na podlagi komaj dve leti ob- stoJGčcga zivljcniskega zavarovanja. Zato smatram za svojo dolžnost, da sc omenjeni domači zavarovalnici tcm potom javno zahvalim ter jo zaradi njene kulantnosti vsakornur najtopleje'priporocam. ^ Celje, dne 4. februarja 1939. FILIP ČULK trgovec in gostilničar, Celte, Dečkov trg fit. 3 St. 1483/1939. R A Z G fc A. S Dne 14. februarja t. 1. ob 15. se vrši v Celju na Polulah St. 27 pri g Belaju ffiatevžn proslovoljna javna dražba 54.128 m3 mehkega merkantilno tesanega lesa sledeCih dimenzij 3/3,3/4, "/*, Vs. 5/6,6/tt/§ in %¦ pri tiezadostnem Sitvilu interesentov se vrši dražba pol ure kasneje po določeni uri. Pod izklicno ceno se les ne proda. Izdraz'telj morn položiti kupnino v gotovini tako) na lieu mesta in piačati tudi 7 /0 takse po tar. post. 81/3 zakona o taksah. Äestno poglavarstvo Cclj"» dne 4. II. 1939. Po poubl. predsodnika: Šubic s. r. Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetina — Oba v Celju