"prolf.takec" je delavski ust za misleči: cl ratelje PROLETAREC Olfuial Organ V ugoslav Federalion, S. 1». - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze V - • glasilo — prosvetne matice j. s. z. JT. — NO. 1477. lere«! u munlrlim um Mer, Ikeeember H, nun. »« the ■».>•< ofrir« |||« »K«>. m., umu r ibr \et of t uuirtat «»f >li»r«h ;ir«l. |Nm. CHICAGO, ILL., 1. JANUARJA t.iven! Ce bo * delom odločno nadaljeval, z edin,m ciljen,, ,lu- — LaZHjlVe trditve O krivdah .n od gOVOmOgtl Za zločinski val j z i ti programu katerega zastopa, bo v stanju ohraniti svojo staro »j pozicijo in si izvojevati nove zmage in uspehe. Proletarec izhaja v korist samo takega gibanja in le v njemu bo služil kakor doslej! Mi vroče molimo ia triumf rimljantke civilizacije ▼ A riki Italijanska kraljica Jelena Kampanja za deportiranje "tujcev" in šikaniranje tujerodcev povečana ETO 1936 ne obeta človeštvu nič dobrega. Večina dežel je v težki gospodarski krizi. Vojna nevarnost postaja čez-dalje opasnejša. Velike in male države se ukvarjajo v prvi vrsti z oboroževanjem. Vojni izdatki niso bili v mirnem j času še nikdar tako visoki kakor sedaj. Nemčija je postala spet I militaristična velesila. Hitlerjeva diktatura je uvedla sistema-i tično propagando posebno med mladino, da jo navduši za klanje. Vsa Francija je v strahu pred novim pretečim navalom, ki ga pripravlja "tretji rajh". V sovjetski Uniji so pozorni, kajti turciji govore o ekspanziji proti vzhodu na račun ozemlja USSR. Preteče je tudi prijateljstvo Nemčije in Potljske, očividno naiperjeno proti Rusiji. Češka je v nevarnosti, ker je obsovra-žena na Poljskem, v Nemčiji, v Avstriji in na Qgrskem. Na daljnem vzhodu se Japonska pripravlja za vpad v Sibirijo. V ta namen prodira skozi ob tej prostrani sovjetski deželi in je dosegla že vnanjo Mongolijo. Osvojila si je Mandžurijo. in si podvrgla tudi notranjo Mongolijo ter severno Kitajsko. Japonska kontrolira zdaj vsa pota, ki vežejo Kitajsko in USSR. A tudi Moskva bdi. Zgradila si je ogromno .vojno silo, ki je Japonska, Nemčija in Poljska tudi skupno ne bodo lahko premagale, če je sploh premagljiva. Koncem decembra je odgovoren funkcionar sovjetske obrambne sJle sporočil svetu iz svojega urada v Moskvi, da je j USSR za obrambo svojega obrežja dobro pripravljena bodisi v Evropi in Aziji. Japonski je namignil, da če se zaplete v vojno z Rusijo, ne bo več imela opravka s carjevimi admirali, kakor v zadnji rusko-japonski vojni. Takrat je rusko vojno mornarico zlahka premagala. Zdaj pa bo imela posel z novo Rusijo — z njeno modernizirano obrambno silo na suhem, v zraku, na vodi in jmhI vodo. Njegova izjava je bila migljaj ne le Japonski ampak tudi Hitlerju, kajti dejal je, da je USSR ojačala svoje vrflno brodovje v par letih za več sto odstotkov, j Ni si sicer zgradila drednavtov, s kakršnimi se ponaša Angflija ali Zoci. države, kajti sovjetska vojna mornarica je prilagodena izključno v obrambni namen obrežja USSR. Kmalu za temi izjavami iz sovjetskih krogov se je oglasil Hitlerjev minister avijatike Hermanu Goering z zagotovilom, da si Nemčija gradi Veliko letalsko floto, ki bo ena največjih in poleg tega najmodernejša na svetu ter prilagodena za službovanje armadi na suhem in vojnemu b rod o v ju. Izdatki za oboroževanje so neznosno breme. Ljudstva ve-(Nadaljevanje na 3. strani.) Popularni, preko mero ogla- nost >ani ('harl«'> A. Lindbergh je de ž t znova treščil v ameriško jav- l a^islinia olilasl |>r<'i»an ja škofa i*vislvvja Medtem ko skofie in kardinali italijansk•• nar > liiost i v neto pomagajo M u--ol:ni iev i o-svtjalni vojni v Afriki, je škof Johannes (Jeir \ I>i\.\enu na južnem Tirolskem iz lal pa stlrako pismo prot i :/.ra hI lan tu cerkve v prid italijanskega vpada v Etiopijo. Škot' < Jeisler J*1 Nemec. V njegovi škofiji >o večinoma Neme Itali.ianska oolist ravna /. njimi nekolik') čil roanj brutalno kakor > pnmor -k ^imi Slovenci. k»T se ne želi po kola za napad ohrn v A v vlada -lepo Italijo si ves brixenškega italijanske oblasti. Poleg drugih a\ st ri st o v. ki smejo pisati e< jim vega dru- cesti ali pa na "relifu", dočim gega otroka, kateremu tudi «' tujerodci ma-de pri bogato prete z ugrabljen iem. Zato se < bloženi mizi. je odločil poiskati za svoj dom Nedavno >n tri p1 metod ist ični bolj zakonol jubno deželo. Pre- škofje izdali apel na poslance, selil se je začasno v Anglijo. ,, katerem jih urgirajo. l(»r p' *erje pi t akova \ a \V enem gla A v st ri i i. " glasilo It blat t. Ta i! I o k at rdiš k1 'Italija za t r kili lino k a i priob ali j a n k ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V ZED. DRŽAVAH JE LE MALO ZMANJŠANO Ameriška vlada še vedno ni-inoma nezaposlene, ne pa oniji, ma sistema, s katerim bi mogla ki delajo po nekaj dni v me-točno dognati število ne za po- , secu. slenih delavcev. National In- Statistika Ameriške delavske dustrial Board pravi v svoji federacije izkazuje v lanskem statistiki, da je bilo število oktobru 11,650,000 brezposel- brezposelnih v ravnokar minu- nih delavcev, torej mnogo več leni letu 0,106.000, ali pribli- kot pa Nat. Industrial Hoard sk na vlado u>''ko kakor maja 1934. L. ali Robert Nathan. Dočim si je i , i • , i • . i 10^1 je bilo po statistiki ome-1 industrija v obratu opomogla olienaogen) za »poostritev pro-1 in zakonodaie. da naplavijo , J . , 1 , 'njenega odbora 6.667,000 brez- za polovico, je brezposelnost poselnih. I znižana samo za četrtino. Vz- Robert Nathan, ki ima sloves rok so boiljši stroji in večje pri- zelo zanesljivega statističarja, ganjanje pri delu. Na podlagi pravi, da je bilo prošlega sep- tega merila je izračunano, da tembra 10,015,000 brez poseli-j če se industrijski obrati dvig- nih, ali približno štiri milijone nejo do višine, kot so bili leta manj kakor marca 1033. V te 1929, bo Se vedno 7,500,000 de- številke vključuje samo popol- lavcev brez zaslužka. pagande proti tujcem. Za dober argument jim .služi Richard konec "zarotam t u jce\ ". Senator .Marcu- A. Coolidge achusetts, ipred-odseka list I e oh cerkve V i |e." pise a gega kot to kar mu je velevala tožen ugrabljenja prvega Lind-! sednik senatnega odseka za vest in dobro ime cerkve V" Iberghovega otroka in obsojen priseljeniške zadeve, obljublja, i- Italija se ie zamerila Nem- \>led tega zločina \ smrt. Ob-! da bodo v prihodnjem zaseda-cem \ Avstriji tudi zato. ker je sodba bo izvršena ta mesec, ako nju storjene potrebne nare lbe skoro vse mladeniče in može ne dobi odložitve ek»j v i oje Škot ^Izra! ja niztcij ali /. n M Ker se tr,Ka oklic žavo, Ra , ,ast Pod p ,p,. nje^.vo vi,R »traže na Jp v nji zločin pre p r »m ;t ^•^i kat< r«ni Tirolski s, a l, i/d a ' oklic na l1 . da na i • 11 a e e r k v zb ra n u > i Z V 1' s e , f a a i1 v pastir I j h ov n i k t ne dopu nih oiga-arega Ze ie dr iyih s| »t /op, Ir /orstv » e P< »sta eni kup! km mm j. S. /, /lin .!., \ . m '>. /uli/ii i Im i fsil i OH 1 m t < f a . /r l l i/(l i hiii i 1II i.:-1 i 11 n II i i 11 i n a »ni/ i)n ti ( II H n n hinij, l.n Snih m < 1 .7/ 'mini l>oi JSZ i min m n ( hllmlt i 11 m ijn. /hm mi/iini mi/ /nfiii nmt < » i i , fiirnsnn. \/ h„, ./>/ hn klini,,,,',,. ,, i / »n '/ /»/' /v// iih i u 'lun ra in > h ' !>•<. " ml /,"/ // / >< il f ii 11 i 11 um, i/ ii -1 n n n 1 /i 1 11) i < i 1 i i*i ihl ih h i/ilt i fjiifn n /"' III 1". - m />'/ L i >! XI min,,,!, In., i, m r in /dii n kllihnni mi si /ah i n i l*i<< ,u min , nm , ki (lili t II 1 1 II . jo uredniki, člankarji in dopis-, d pf z družinami, ki niso bili še n i k i v kapitalističnih listih.1 nikoli kaznovani, in ki ne žele Najtragičnejše je, ker delajo drugega kot da .se jih pusti v na neuko javnost vtis, da so tu-, miru pri njihovem poštenem jerodci edini vzrok "kriminal- «! nega vala". b V zbornici posilancev in \ .senatu je bilo že v zadnjem za-•er!anju predloženih mnogo osnutkov za zakone proti ne-držav 1 janom in t ujerodcem Mploh. Kajti priseljencem ne nalagajo samo krivde za zločinski val, ampak jih dolže tudi "rdečkarstv a". \ Zed. drža-. ah ne bi bilo ropov, ne tatv in. ne umorov, ne "komunizma", ako se \ s,> zločinske in rdeckar-ske tipe požene od kjer so prišli, zagotavlja Hearstova in slična propaganda. I loma čin i u I oda prišel ili s(» se sem brez dov oi m m ia iu to je presto-I e k. ra < 11 k a t erega se j i m d?'i'žine ra/bi |e in ogreni uniči ziv 1 n n p\ Še celo senat <>r < ieorge \V. Norris :/ Nebrask«\ ki je znan pmgi e<:v ec. i• • v tej histeriji na p ra v . i o pa / k e, kakršnih hi človek oij ra zu m m /a politika j hujših prot I naj f ter * : ne priča k l ic acev d < m o k ra * s t in Dies ;/ t a v a na.; m ment Nt Tev i v (len M, u icroc vre sn a On m je Mar-zale-M»art- Nad ida ( ev a n |e na a t ran v n;j ŠTEVILKI Čitateljr opozarjamo na članek "Proletarec in its 31 »t year", naslovljen naši mladini. Priobčen je na 6. strani. Dalje na članke in komentarje na 2. strani o taktiki v naših o/jih vrstah. Razne beležke iz našega gibanja so priobčene na 3. strani. Na prvi strani je članek o tridesetletni vlogi Proletarca in JSZ v razvoju našega ljudstva, dalje članek o položaju po svetu, o novi gonji proti tujerodcem in o zahtevah za ! deportacije na debelo. \ Zanimiva so v tej številki poročila o razmerah v sta- X rem kraju. Na 6. strani sta uvedeni dve novi rubriki — ena za žensko in druga za otroke. Citajte času primeren članek o Ivanu Cankarju na 4. ' strani in o breznačelnih ljudeh. V*e gradivo, priobčeno v Proleta/cu, je vredno, da ga i drlavci čitajo, da o njemu razmišljajo in ga upoštevajo. i f ♦'i t^^M-^f « \ - . . . --:- -f- '*•-------^ T PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO »EDO. I kdaj a Jugoslovanska Delavska Tiskovaa Družba, Chicago, IM. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavafc ra celo tete $3.00; za pol leta 11.71; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za eelo leto $3.60; aa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajt) biti v nuftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priofečitev v Številki tekočega tedna. NA ETIOPSKEM DVORU proletarec Published every. Wednesday by the Yugos.av Workwien's Publtshing Co., Inc. EststoTtstied m«. Editor...................... Business Manager............ Assistant Business Manager... ..........Frank Zaitz. .....Charles Pogorelec. ..........John Rak Jr. SUBSCRIPTTON RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3/60; Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET Talepliona: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Opasnost, ki nas V našem gibanju je nekaj -ljudi — to je, članov in som i Al je-1 nikov — katerim je takozvano medsebojno kritiziranje zeln neprijetno, št' bolj -pa, kadar Proletarec piše o načelnih bojih, ki so združeni z osebnostmi, na pr. o bojih, kakršni se dogajajo v podpornih in druigih delavskemu gibanju prijateljskih organizacijah. Delavski list mora pisati o vseh pojavih vsepovsod, ako m kadar se tičejo ne samo prizadete skupine, ampak splosnosti. Ko je KSKJ sprejela resolucijo proti Mehiki zaradi njenega učnega sistema in njenemu reguliranju cerkve, smo se čutili prav tako upravičenim vmešavati se v njeno delo, kakor se je ona čutila dolžnim vmešavati se v notranje zadeve Mehike. Enako se "vmešavamo" v organizacijo Kolumbovih vitezov, v HBZ ali ipa v skupino fantov, ki so na sestanku v Pittsburghu kovali naklepe, kako bodo pomedli socialistični vpliv — kar pomeni delavska načela — iz SNiPJ. V mnogih društvih so že korenito uspeli, kar ni v korist članstvu ne delavstvu v splošnem. Skupina, ki izmenjuje med sabo pisma in ki kuje naklepe za svoje bodoče ofenzive, prav dobro ve, da so ji tisti, ki ta dejstva taje, a/li pa molče o njih, v pomoč. Oni niso mehkužneži, pač pa pretkani in odločni. Popuščanje takim ljudem od naše strani bi ipomenilo igrati v roke sovražniku, kar se med prepričanimi socialisti ne sme udomačiti. Kajti če se to dogodi, bi po-kret, ki bi moral sloneti na načelnosti in bojevnosti, degeneriral in izgubil moralno pravico do obstoja. Diplomati tujih deiel na poletu pri etiopskem cesarju in cesarici na dvoru v Addis Ababi. Ivan Topli kar: FRIDERIK ENGELS lretji rajh varuh civilizacije Adolf Hitler ni rešil samo Nemčfjo ampak ves svet pred "boljševifcko poplavo". To pripoveduje on tako ognjevito, da sam sebi verjame. Židje so največji podporniki boljševikov, pravi Hitler. Zato je Nemčija pod njegovim vodstvom udarila po njih, da zatre njihov strupeni vpliv. Vse take trditve so marnje, kajti ako Hitler na eni strani trdi, da so Žid je stebri boljševizma, zagotavljajo prav s tako gotovostjo propagandisti na drugi strani, da so Žid je stebri kapitalizma. Ako je res, da so Žid je vzrok vsemu zlu na svetu, bi bilo nič več kot praiv, da ae bi vsi "arijci*' v vseh deželah pridružili Hitlerju in mu pomagali v uničevanju "izvoljenega ljudstva". Toda Nemčija je danes v slabših razmerah kakor pa pred proti judovsko gonjo. Židje sami so res veliko krivi sovraštva, ki je naperjeno proti njim in tudi njihov obrambni boj proti Hitlerju strategi-čno ni najboljše zamišljeni. Kajti tudi Židje so ljudje. Bahavost Hitlerja, da je rešil evropsko "civilizacijo" pred boljševizmom, pa je birnk prve vrste. V resnici je on civilizacijo v Nemčiji odpravil in ustanovil v nji srednjeveški barbarizem pod novo "varnostno znamko". Ampak tudi nemško ljudstvo ni slepo in bo prevaro spoznalo prej ali slej. Osvobojevanje političnih jetnikov "Dobra", krščanska avstrijska vlada je na prošli Božič izpustila iz ječ dve sto političnih jetnikov in jim sporočila, da so svobodni. Tudi italijanski kralj jih je nekaj pomilostill, da napravijo prostor drugim. Hitler pa se na -zadnji Božič ni dal omehčati, dasi so mu nekateri nacijski svetovalci priporočili, da naj izpusti tiste jetnike, ki so v ječah in taborih zaradi "majhnih političnih prestopkov". A namesto tega je odredil nove aretacije. Iz Jugoslavije so 28. dec. poročali, da je bilo na ukaz vlade v Beogradu aretiranih v raznih krajih dežele približno 200 ljudi. Obdolženi so komunističnega delovanja. Diktature se pač ne omehčajo niti na Božič. pravo ljudsko gibanje, a končno s sporazumom s fevdalci razočaral kmetiške množice, ki so si skušale nato pomagati z uporom.. Po 1. 1849 je nastala zopet gospodarska konjunktura, ki sta ji Marx in Engels prerokovala hiter konec, nato pa novo revolucijo. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: v Kaliforniji so odkrili velike zaklade zlata, ki so kapitalizem okrepili. To zlato se je začelo razlivati po vsem svetu, utemeljilo je dolgotrajno gospodarsko konjunkturo, s svetovno trgovino je potegnilo barbarske narode v civilizacijo, obenem pa utemeljilo rast ameriških mest: Nevv Vork, Chicago, Ran Francisco so postali središča svetovne trgovine. Evropa se je morala odflej napenjati, da bi še dalje obdržala prvenstvo. Gospodarstvo se je jelo torej dvigati; 1. 1851 je svetovni kapitalizem priredil v Londonu veliko razstavo, ki je pokazala vso koncentrirano silo, s katero je moderna industrija vsepovsod podrla narodnostne meje. Razen Madež na Italiji izbrisan "Samo da smo maščevali naše padle junake pri Aduwi", pravijo Italijani. V vojni pred 36. leti ko bili pri Aduvvi poraženi, kar je udarilo ponos Italije toliko, da jo je neprestano bolelo. siMlfti Zdaj, ko so Aduvvo vzeli, je madež "izbrisan". (Nakopala pa si je drug madež — pobijanje žen in otrok z bombami, strojnicami in plinom, ki ga mečejo nanje iz aero-planov. (Nadaljevanje) 19. maja je izAla zadnja številka "Novega renskega časnika" v rdečem tisku. Vstaja je bila zadušena. Marx in Engels sta še nekaj časa hodila sem in tja po Nemčiji, tipajoč, da se bo zanju vendarle našlo kje še kaj deta. Toda plahnelo je vse. Marx je odšel razočaran v Pariz, od tam pa kasneje v London, Engels p« je odšel na Ba-densko, kjer je bilo še zadnje žarišče gibanja. Vendar ga je pa globoko razočaralo, kar je tam našel. Badenska "revolu-ja" je bita namreč prav domača. Revolucionarni junaki so namreč sedeli po gostilnah in se ust i 1 i o svojih — bodočih junaštvih. Engels si ni mogel kaj, da se ne bi iz teh junakov po-norčeval; zato so ga aretirali, kar mu je plipravilo mnogo zabave. V to dobrodušno revolucijo so končno udarili disciplinirani IVusi. Engels si je sedaj opasal meč in se pridružil edinemu sposobnemu vojaškemu voditelju WiUiehu, črg-ar adju-tant je postal. Willicheva četa se je junaško borila — Engels se je bil zmeraj v prvih vrstah, pač pa se je jezil na študente, ki so hoteli, kadar je bilo varno. vse najbolje vedeti, ki pa so prvi zapustili zastavo, kadar je grozil napad, zanašajoč tako zmedo še med ostale. Ker borba ni bila kronana z uspehorti, se je VVillicheva četa 12. julija umaknila v Švico. 9. Likvidacija revolucije Engels je ostal v Švici do jeseni 1. 1819. Iz pisem, ki jih je pisal Marcu v London, razvidi-j narjl so upali na skorajšnjo mo, da sta se oba pri jatelja i novo revolucijo, delili so si že razna mest« v državi, pri čemer so seveda presojali položaj ne po faktičnem stanju, nego po — svojih željah. "Sto se babi htflo, to se babi snilo." Ker pa revolucije le ni bilo, so začeli nastajati medsebojni spori fm intrige. Med emigranti je nastalo neznosno ozračje — kakor je pač v vsaki emigraciji že stara in nujna navada. Marx in Engels si nista mogla kaj, da bi beguncem ne povedala resnice glede revolucije in tako jč prišlo med njima in ostalo emigracijo do popoh>ega preloma. Imenovali so ju c^lo izdajalca. Tako sta ostala Marx in Engels na vsem svetu docela osamljena — v dobi, ko je povvod triumfirala reakcija in ko je govorečih deželah ni bilo več, vse politične svoboščine so bile odpravljene. V Franciji si je 1. 1851 posadil! cesarsko krono na glavo Napoleon III. ter uvedel dobo bonapartizma, pri čemer se je naslanjal predvsem na malomeščanstvo in lumpenpro-letariat. Delavsko (gibanje j? bilo v vseh teh deželah uničeno, proletariat se v njih vse desetletje ni opomogel od udarcev, ki so ga zadeli med revolucijo. (Dalje prihodnjič) O tem in onem •v "V peto wardo slovenskega aldermana!" V peti wardi milvvauškega mesta se je "Obzorovim" ljudem končno le posrečilo najti Slovenca, ki naj bi bil ?edru Rollin in 1/ouis - Blmic, izmed Nemcev Kinkel, Ruge, Willich itd. Za oskrbo beguncev je bil ustanovljen v Londonu poseben odbor, ki mu je bil Engels tajnik. Jasno je, da je bilo beguncev od vseh koncev in krajev Evrope zmeraj več, denarja pa Ko je ležal na mrtvaškem v dru, je prišlo k njegovi krsti po zadnje slovo veliko ljudi. Dne 20. dec. se je zbrala množica, ki ga je spremila na poslednji poti na Maple Hill kre-matorij, kjer je biil upepeljen. Henrik Pečarič je bil član kluba št. 33 in eden najaktivnejših sodrugov v tej okolici, dokler ga ni bolezen agitacijske mu delu popolnoma odtr zmeraj manj. Vsi ti revolucio- Bil je zastopnik Proletar- vkljub porazu še zmeraj vdajala upanju, da bo revolucija prav kmalu na novo vzplamte-la. Se več! Ko je priftel Engels na Marsovo povabilo jeseni 1849 v London in sta začela zopet skupno izdajati "Novi renski časopis", sta pisala v njem članke proti' meščanski demokraciji v trdnem prepričanju, da bo vsak čas izbruhnila delavska revolucija. Izmed Engelsovih člankov, priobčenih v londonskem "No-•*em renskem časniku", sta važna predvsem dva, in sicer: "Nemška borba za državno u-stavo" in "Nemška kmečka vojna". V prvem članku pisec dokazuje, da je povzročila revolucijo trgovska kriza 1. 1847, ca in pred tremi leti tudi zastopnik Prosvete. Na agitaciji je prepotoval naselbine v vzhodni Penni in velik del države New York. Njegov največji u-žitek je bil, kadar je govorili o socializmu. Henrikova živijenska pot je bila zelo trnjeva. Zapustil je veliko družino — v nji par mladoletnih otrok in bolehno ženo. Star je bil komaj 52 let, doma iz Gmajne pri Raki na Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let. Pogrešali ga bomo, kajti odločnih ljudi njegove vrste ni veliko. Za vsakim, ki odide iz naših vrst, ostane praznina. Henrika bomo ohranili v blagem spominu. Družini iskreno sočutje. — John Vitez. "Cerkev kooperira z il ducejem" Gornji naslov je bil v čika-Ških Daily Nevvs nad sliko in pod sliko pa sledeče besedilo: *1 "Rim, Italija. — Itailijansko edinstvo se je fte tesneje spre-dlo skupa j s sharmoniziranjem treh najvidnejših luči — il du-ceja, papeža in kralja. Duhovniki na tej sliki manifestirajo svoje soglasje z vlado in se obvezujejo pred Mussolinijem uporabiti cerkvene kmetije v boju proti liginim sankcijam." krivdo za neuspeh pa pripisuje kapitalistično gospodar.«tvo do-1 Deficit zvezne vlade Bančni ropi "prej in pozneje" Enani roparski glavar Dilfinger, ki ro ga ubili zvezni detektivi, je specializiral v ropih na banke. V 12. mesech po njegovi smrti je bilo izvršenih 253 roparskih napadov na banke, leto poprej pa 364. predvsem rnabrneščanstvu, ki ga podrobno analizira. V drugem članku pa dokazuje, da so se kmečki upori v 16. stoletju izjalovili, ker se je gibanje radi velikega števila nem^kib državic razcepilo v nebroj lokalnih revolt. Zato zahteva Engels od nemškega proletariata borbo za centralistično državo po zgledu Francije. V članku je spretno pokazal odvisnost verskih in političnih idej od -gospodarske strukture. Obenem je v tem članku sijajno orisal vlogo Luthra, ki je pfvotno započel življalo eno svojih največjih razdobij konjunkture. lO.Reakcija in goapodaraka proaperiteta V desetletju od 1850—1860 Zvezna vlada je imela * prvi polovici sedanjega fiskalnega leta $1,786,000,000 več izdatkov kakor dohodkov. je vilada^s po vsej Evropi bmla nr^ar.;^.«^^ l____~ reakcij.. Ze v revoluciji7 1848 Ur«a"">rano beračenje je naipravilo nemško meščanstvo iz strahu pred delavstvom kompromis s fevdalci, ki so sedaj t neokrnjenimi pravicami vnovič zavladali, prav tako pa je bila tudi avstriska vlada sestavljena skoraj iz samih fevdalcev. Parlamentov v nemško Dne 18. dec. so naciji v Nemčiji mobilizirali otroke, da so beračili na ulicah vseh hem-škh mest v prid ubogih. Sest milijonov fantov rn deklic je bilo poslanih na ulice v ta namen. Kolektanje je trajalo ves dan. Državljani slovenskega pokolenja imajo prav tako pravico kandidirati za aldermane ali za karkoli že morejo, kot vsakdo drugi. Ampak samo to, da je človek Slovenec, ga še ne upravi-čuje do mandata in službe na odgovornem javnem mestu. "Obzor" rad pokaže na Cleveland, < eš. poglejte, koliko so Slovenci tam dosegli! Svoje aldermane imajo in tako dalje! Ampak urednik "Enakopravnosti", ki ima priliko slovenske "politike" v Clevelandu opazovati od blizu, ni tako navdušen za "slovenske" koncilmane. V omenjenem 1 i -1 u z dne 8. novembra je pisal o njih med drugim: "V splošnem so to najbolj brezbarvni tipi, ki si jih je mogoče misliti, in o katerih živ krst ne ve, da sploh eksistirajo, razen kadar je v teku volilna kampanja." Iz Obzora je soditi, da so njegovi zavedni volilci morali iskati baš takega kandidata in ga NAŠLI "v njegovem mirnem in tihem domu". Ako bi Frank Novak še živel, bi o tem "iskanju" in vzrokih iskanja povedal marsikako pikro na račun lažnjivega rodo ljubja. Kdor opazuje tole politiko med milvvauškimi Slovenci, se mu zdi, da bo treba tudi klub št. ,37 kmalu iskati, ako ne pokaže nekoliko več volje za aktivnosti, kakršne spadajo v njegov delokrog. Veliko prerekanja za prazen nič. Gl. upravni odsek SNPJ ugotavlja v Prosveti z dne 24. decembra, da ni na konferenci angleško poslujočih društev nihče pobijal "naših principov, niti napadal ali jih skušal zrušiti in odpraviti, kakor nekateri napačno mislijo in nekateri iz hudobnosti okoli trosijo." Ce je to res, Čemu potemtakem Moilkovi članki v angleški sekciji Prosvete po konferenci? Ker so bile take trditve tudi v Proletarcu, bi zdaj morali vse tisto preklicati in izjaviti, da so bili citati iz Beckovih, Lo-karjevih, Koselovih in Kressovih dopisov ter govorov izmišljeni, in d a so omenjeni fantje navdušeni borci za nov socialni red, da ni nihče izmed njih na lovu za političnimi službami na račun delavske raje, da so vsi delavni v kampanji za organiziranj« izkoriščanih in brezpravnih v unije in da so ob enem tudi navdušeni agitatorji za osamosvojitev delavstva na političnem polju ter nasprotniki klerikalnega mračnjaštva. Tisto, kar so govorili o delavskih interesih, zabavljali proti načelom glasila svoje organizacije in besedičili o socialistih je bilo le šala, da so hitreje porabili dan. Z božanjem se nasprotnikov ne užene, se jih ne porsfi, niti se s tako taktiko ne koristi nikomur, pač pa lahko zelo škoduje dobri stvari. Prav tako kvarna taktika je, če kdo namenoma seje zgaga-Zakrivati resnico pa je še najbolj nesmiselno. Edini zapisniki, ki čitateljem res točno predstavijo potfk kakršnegakoli zborovanja, so tisti, ki so stenografirani in v celoti objavljeni. NEMŠKI EMIGRANTI V BELGIJI ZA DEMOKRACIJO V NEMČIJI Deli&vska Politika z dne 11. dec. poroča: "V Bruslju so nemški emi-fgranti ustanovili "pripravljalni *tranke namesto Thalmann 1 Viljema Piecka, ki je prev2ev-ši predsedstvo, izjavil, da j« treba temeljito izboljšati odno« Šaje do socialne demokracija odbor" v svrho akcije za demo- Čeprav mora borba za demokracijo v Nemčiji. V odboru so- kracijo in politično svobodo obdelujejo soc. dem. poslanec Maks Braun, keTmunist E. Kirschmann, Henrik Mann,in drugi. Iste dni se je vršila v Bruslju komunistična konferenca, ki so se je udeležili delegati iz Nemčije. Na konferenci so izvolili za predsednika enem vpoštevati vse demokrati* Čne sile naroda. V mnogem j* cepljenje delavskih sil povzrfr čilo današnjo reakcijo. To rfHAnjt je potrebi hkre«| besede predsednika Pierka * napravile na konferenci na; boljši vtisk." # ANDREAS LATZKO: Si;iM>l HM ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ1Č. .g*. (Nadaljevanje.) Tedaj pa Je P*"»vkar uslužni obraz iz-»menil, i« kriminalni komisar z oddelka za J^iskivo umorov — ki so se ga il torej mogel priznati svojo nemoč vpričo toaMa? Toliko da se ni kakor kujav otrok nt tla in izdivjal svojo togoto, ko je na-*dnje moral odnehati s svojimi brezuspesni-jj avtomobilskimi vožnjami sem in tja po *i"linu. Pred slehernimi vrati se je bil od-isti prizor, vselej znova se je poslovil ™ald s skeptičnim odkimavanjem od 'baro- na, ki se je (poln trdnega upanja pognal po-sitopnicah, in ga po krajšem ali daljšem čakanju zagledal, kako se poparjen, z znojnimi kapljicami na čelu vrača. Nima smiella, da bi vkljub pozni uri ponovil poizkuse; samo utrujaš se, a povsod te prestrežejo z istim izgovorom: nihče nima pravice, da bi posegal v tekoče sodno postopanje! Kakor da sta zamenjala vlogi, se je moral zdaj divji prevratnik Ewald truditi, da potolaži bogatega tovarnarja. Prevelika je bila krivica, ipreveč ponižujoče je bilo odrjehanje — baron ni zdržal v postelji, pol noči se je togotil kakor ujet 4ev gor in ddl po sobi, omadeževan, ponižan od zavesti, da ne more storiti pod milim nebom nič za doktorja, ki mu je pomagal, šel z njim k Leitvvitzu le zaradi njega in sedi zdaj v zaporu. Tako ne more ostati! Tem kanaljam mora — mora dokazati, da djarcm Maftgien ni njihov možicelj, ki ima pravico igrati zviška gospoda le dotlej, dokler je lepo pridno na povodcu! — Svoje uradnike naj jahajo! Kdor nosi vsako leto stotisočake na davkarijo, ta je prej njihov gospodar kakor pa njihov pod-ložnik! Odločen za karkoli, je sedel v nedeljo zjutraj ipuntar v še mrtvi hotelski veži in čakal Evvalda. Vsako orožje je bilo dobro, vsak nasvet dobrodošel, važen je bil samo ta cilj: postaviti Friedla Mangiena na noge. da bi se lahko odpeljal domov kot "gospod", kakor je prišel, in nekoga drutgega, doktorja, ki mu je bil dolžan hvalo, rešiti pokore zanj. Za Evvelda je bilo skoraj neverjetno presenečenje, kako potrpežljivo se je dal voditi samosvoji, ukazovanja vajeni možakar. Brez obotavljanja se je vozili z njim na vse strani, stisnil sleherno podano roko in se seznanjal z ljudmi, ki bi bil pred štiri in dvajsetimi urami že vzrojil, če bi samo slišali njih imena. Molčal je, pa naj so še tako hudo psoval državo, policijo in kapitalistično razredno ju-stico, protestiral ni niti, če so iftu namignili, da so tudi njegova denarna darila mnogo pri-'pomogla, da se je omogočilo divjanje Kraa-kejeve tolpe. Svojo skrivnost je obdržal zase. Nihče ga" ni smel spremiti, tudi Evvald naj domneva, da gre k Leitvvitzu le p tistimi grožnjami, ki so mu jih bili v dolgotrajnih posvetovanjih vbili v glavo. Gospod kriminalni komisar je imel prete-nek posluh, da ne bi bil opazil takoj, da ne * muči obiskovalca samo bojazen. Kakorkoli nerazumljivo je billo: ta udobni, razvajeni - grandseigneur, ki mu je moral sleherni "Ne!", sleherni nerazveseljiv pogovor odvzeti tajnik ali podravnatelj, se je dal uročiti od tega židovskega smrkavca in je bil čisto resno pripravljen, da prevzame ves škandal sam na svoje rame. "Najin prijatelj Bodo je kar predober strelec, to pač veš, saj je bil dostikrat ipri tebi na lovu. Kaj se ti res tako mudi, da bi šel delat družbo svojemu namestniku v mrtvašnico? Da si se naveliča)! življenja, tega res nisem opazil na tebi. Ali pa upaš, da bo« tudi ubogega Boda pognal v smrt? — To nemara ne bi bila slaba prijateljska usluga. Kaj naj neki počne s svojim življenjem, če mu razbiješ njegov zakon?" Dal si je opraviti s svojimi papirji in kakor slučajno pogledal kvišku, ko da mu je misel pravkar šinila v glavo: "A kako bo sicer s tabo? Kolikor mi je bilo dano spoznati natančneje tvojo ženo, je nisem nikolli imel za bogaboječo nemško gospodinjo in mamico, ki se s hvaležnim srcem vrže možu na prsi, če se po kakšnem hudem škandalu blagovoli vrniti k domačemu ognjišču. Bojim se, da boš slabo naletel! Kaj grozi nam? Svetnik višjega deželnega sodišča VVinter je že tako in tako" blizu starostne meje, in moje malenkosti ni tako lahko uničiti. V najslabšem iprimeru začnem z detektivsko pisarno. Dokler so na svetu lepe žene, se da v tej panogi zmerom dovolj zaslužiti, več kakor v državni službi, če rti smem svetovati, sedi na vlak in se odpelji lepo domov! Vesel bodi, da si odnesel kožo celo, in prepusti nam, da opravimo s tvojim gospodom doktorjem." (Dalje prihodnjič.) Slika iz vojnih manevrov v Floridi b Pri nedavnih vojaških vajah pri Miamiju v Floridi se je spustilo 18 ameriških vojnih letal hkrati na tla. Eksperiment se je docela posrečil. Od leta 1903 naprej, ko sta brata Wright napravila prve uspešne poskuse s letalom, pa do danes, je isvršen na polju letalstva v zraku ogromen napredek. Se veliko bolj kakor za osebni in poštni promet se poslužujejo tega sredstva države sa jačanje svoje oborožene sile. Nekatere imajo po par ti-soč bombnih letal, ki bodo v slučaju vojne sipala bombe, plin in plamene ne samo na vojaštvo "sovražne" dežele, nego tudi na njeno civilno prebivalstvo. To vidimo zdaj tudi v Etiopiji. Zbira Chas. Pogorelec Ameriški družinski koledar letnik 1936 je po obsegu največji izmed vseh jugttslovanskih koledarjev, ki izhajajo v tej deielif in edini, ki je vezan v platno. Ima 221> strani. Stane 75r. Upoštevajoč njegovo velikost, je to najcenejši jugoslovanski koledar. Vsebuje 11 povestnih del, šest razprav in člankov, dtsct potopisnih in drugih opisov, razne podatke, statistični pregled jugoslovanskih podpornih organizacij, seznam jugoslovanskih konvencij v prošlem. letu, seznam slovenskih časopisov in< razno drugo gradivo. Ilustriran je z okrog sto slikami. Naročite si ga, čc ga še nimate. Priporočite ga znancem. Tudi vaši sorodniki v starem kraju ga bodo veseli, če jim ga pošljete. Za inozemstvo stane $1.00. i Helper, Utah. Iz tega mesta, katerega je obiskal upravnik zadnjo spomlad, je nas Joe Skerl prijetno rznenadil. Poslal je 8 naročnin, med njimi eno novo. Naj omenim, da mi je bil med drugimi Jože vedno na razpolago, ko sem bil med njimi na agitaciji. Zdaj pravi, da ni zadosti, da smo dotične naročnike dobili, pač pa. da jih je treba obdržati. Šel je ven s svojo "lizo" in iztirjal skoro vse, ki so imeli potečeno naročnino, druge pa obišče v kratkem. Hiawatha, Utah. Frank Kos-matin je za božično darilo poslal listu dve celoletni naročnini. Murray, Utah. Mike £ugel je razprodal prvo pošiljatev koledarja — 25 izvodov — ter jih ponovno naročil še 10; naročil je tu Ji knjige Cankarjeve družbe. Naj omenimo, da bo šlo v državo mormoncev letošnjega koledarja več kot še kdaj prej. Zasluga zato gre poleg s. Zug-lju v Murrayu Charles Bizjaku, John Rebolu in Anton Kokalu, ki ga razprodajajo v Helperju in okoliških naselbinah. Arma, Kans. Tone Su'!ar je poslal 6 naročnin. O našem koledarju se pohvalno izraža in je poslal že drugo naročilo. Skupno jih je naročil 85. Piše, da je Sheridan Coal Co. zaprla svoj ipremogovnik in vrgla 150 premogarjev na cesto, med ka Ely, Minn. Našega starega znanca Johna Terana je obiskala bolezen ravno v času, ko je treba s koledarjem okrog. Pri tem delu mu pomaga njegova soproga. Johnu želimo skorajšnjega okrevanja. Somerset, Colo. Anton Maj-nik pošilja denar za prodane koledarje in naroča še dva. V pismu pravi: "Ker vem, da je Proletarec v gmotnih stiskah, pošiljam tudi svojo provizijo, ki naj gre v tiskovni sklad li->ta. Razmere so si!abe za vas in za nas. Vsega tejra je kriva ljudska nevednost. Danes je še veliko takih, ki pričakujejo rešitve od tam od kjer je nikoli ne bo. Socializma, v katerem je edina rešitev, se boje, dočim so dostopni vsaki drugi bedariji, ki jih tira v mlakužo nezavednosti in mračnjaštva. Ni čuda, da nas je še vedno nad 10 mi lijonov brez deta in Zaslužka!" Se strinjamo. Dodamo naj le še. da dokler bo to zgarano delavstvo sledilo raznim Mojzesom a la pop McCoughlin, dr. Tovvnsend in drugim mazačem današnjega gnilega sistema, bodo ipač obstojale take razmere kot so. Detroit, Mich. John Zornik je poslal 91/4 naročnin. Naročil je 10 garnitur knjig Cankarjeve družbe in zaposlen je tudi s ppo Maynard, O. Anton Skaber-ne je poslal denar za iprodane koledarje -in dve naročnini. V ktfub št. 123 JSZ so pridobili tri nove člane. Red Lodge, Mont. K. Erznož-nik je poslal 2 naročnini. Naročil je tudi 5 koledarjev, klub št. 35 JSZ pa 26. Cleveland, O. John Krebel je poslal 2 naročnini. Kaj neki je z "večnim popotnikom" Anton Jankovichem? Ako ne bo postal bolj agillen mu bo treba "ti- Delavsko gibanje v Belgiji Belgija ima poleg Švice, če-hoslovaške in skandinavskih dežel relativno najjačje ddlav-*ko gibanje. Belgijska delavska stranka je siln, ki sicer ne odločuje, a je Vendar v stanju vplivati na razvoj v državi in ob enem je iz-vojevala socialne zakone, kakršne se bi v Zed. državah o-glasalo za komunizem. Belgija kljub vsem svojim ekonomskim reformam preživ^-lja veliko gospodarsko krizo, ker je za svoje blagostanje odvisna od vnanje trgovine. Zato tudi nezadovoljnost med ljudstvom narašča. Ko je Jani nastala kriza v vladi, je bilo mogoče v ohranitev demokracije sestavili le koalicijski kabinet. Edino iz tega razloga so vanj vstopili tudi socialisti. Drugače bi dežela zašla v kaos, iz katerega se bi prav lahko izcimil fašistični režim. Radi vstopa delavske (socialistične) stranke- v Belgiji v vlado je bilo veliko kritiziranja, kajti bedno ljudstvo je zahtevalo več kakor rešitev tako-zvane politične krize. Te kritike so prišle v razpravo na kongresu belgijske delavske stranke, ki se je vršil v drugi polovici novembra v Bruslju. Po obširni diskuziji je »bilo oddanih 533,999 glasov za odobritev strankinega dela v koaliciji, -in samo 26,156 proti. Nekaj delegatov, ki so zastopali 11,601 glas, se je vzdržalo glasovanja. Po rešitvi te sporne točke je kongres belgijske deflavske stranke sprejel resolucijo o načrtnem delu (planiranem gospodarstvu), ki je za Belgijo in za delavstvo v Bvrofij ter drugje velikega pomena. lili mt Nanticoke, Pa. John Vitez tel" spremeniti. Sicer so pa so-nam je sporočil žalostno vest, drugi zdaj zaposleni s prodajo da je preminul Henrik Pečarič. Bil je vedno zvest vojak zavedne delavske armade. Proletarec je ž njim zgubil enega iz- terimi je mnogo rojakov. To no med vztrajnih agitatorjev. Mi, v današnjem ^istemu delavčeve kakor ostal° zavedn0 »lovensko dividende; čudno je le to, da delavstvo, ga bo ohranilo v jih je kljub vsej mizeriji za,c'astnem spominu, svojo politično organizacijo še Cicero, IU. Razprodajo na toliko brezbrižnih. Ročk Springs, Wyo. Kose Jereb piše: "V par uran sem pro-cala vseh 25 koledarjev, zdaj bom pa pomagala še Johnu Jerebu, da se razpeča še te, kar jih je on naročil". Rozi je agil-na ženska. Za kar se zavzame tudi gotovo izvrši. Skoda za napredno gibanje, da nima več takih žena v svojih vrstah. Johnstown, Pa. John Langer-holc je razprodal prvo pošiljatev 25 koledarjev in naročil na-daljnih 20. Thats going^ome! Poslal je tudi 7 naročnin, eno pa je poslal Andrevv Vidrich. Tudi on je zaposlen s prodajo koledarja. Bridgeport, O. Jože Snoy, naš sega koledarja v sosednji "vasi" Ciceru je prevzel Frank Podlipec. Pomagata mu John Thaler in Tone Putz. Na delu z razpečavanjem je tudi naša vrla sodružica Kristina Turpin. Chicago, IU. Na zapadni strani so bili s prodajo koledarja zaposleni Frank Zaitz, Frank Udovich, Vinko Ločniškar, Ch. Pogorelec, Justin Zaje, Filip Godina, Frank Horžen in Ivanka Ladstatter. Za južno stran (Pullman in So. Chicago) jih je naročila Mary Vrhovni k, tajnica kluba št. 224 JSZ; za severno stran pa sodružica Pau-lina Drzich. — Chas. Pogorelec je dobil 3 naročnine. i Herminie, Pa. Anton Zornik koledarja. Pri vsem tem se seveda ne sme zanemariti agitacije za list. Morda bo res, da jih bodo mladi sodrugi in .sodružice kluba st. 27 JSZ*(prekosili v delu za razširjenje lista. Kakor nam poroča mladi sodrug John Vehar, so šli v tekmo z mladimi sodrugi finskega kluba v Ashtabulu, O. Tam so mladi finski sodrugi na agitaciji za svoj socialistični list. To je podžgalo tudi naše fante in dekleta. Naši mladini v metropoli želimo obilo uspeha. Zagotavljamo jo, da ji bomo šli v vseh ozirih na roke. Knjige Cankarjeve družbe za 1.1936 Kdor želi obilo dobrega čtiva za mal denar, naj si naroči letošnjo edicijo knjig Cankarjeve družbe. Za Chicago stanejo $1.25, izven Chicaga $1.40 s poštnino vred. Nikjer ne dobite |za tako malo vsoto tako dobrega čtiva. Letošnja edicija ima pet knjig, ki zaslužijo, da jih čita vsak napreden delavec. Naročite jih zdaj, ko jih se lahko dobite.~ Naročite si Proletarca, ki je res pravi delavski list. Delovna sodružica Louise Bratanic Jurczyk v Milvvaukeeju je pridobila angleškemu odseku kluba št. 37 JSZ prošli teden 5 novih članov in pred tem 3, vsega skupaj osem novih članov. ■V agilni zastopnik, je poslal že j je naročil še 50 koledarjev; do; tretje naročilo za kolledar. Pra- zdaj jih je prodal že okrog sto. vi. da namerava obiskati še o-ko'iške naselbine. Poslal je tu di 3 naročnine. Poslal je tudi 8.naročnin in naročil 10 garnitur knjig Cankarjeve družbe. OBOROŽEVALNA TEKMA PRINAŠA ČLOVEŠTVU NOVO KRVAVO IGRO % (Nadaljevanje s 1. strani.) čine dežel žive v bedi, dasi so tu vsi pogoji za blagostanje. Ampak dokler se bodo pripravljale le za pobijanje in rušenje, bodo življenske razmere za proletariat in srednji sloj čezdal je slabše. Krščanstvo, ki rado poudarja nauk miru, je moralno bankrotirano. Zadržanje katrtliške cerkve z ozirom na Mussolini-jevo roparsko vojno v Etiopiji je to dejstvo znova demonstriralo. Na cerkve kot so, se torej za mir ne moremo opirati. Društvo narodov je bilo ustanovljeno z obljubo, da bo varovalo mir, toda efektivno je *amo toliko, v kolikor more kapitalistične vlade siliti v mir svetovno javno mnen je — tisto javno mnenje, ki ga ustvarja mednarodno organiziran deJlavski razred. Prav zaradi tega reakcija tako zelo naskakuje delavsko gibanje. Fašizem je nastal v boju kapitalizma proti marksističnemu delavstvu. A niti fašizem z vsemi svojimi dekreti in terorjem ne more okreniti zakonov ekonomskega razvoja. Ta jasno dokazuje, da je edin izhod za človeštvo in njegovo civilizacijo mednarodno urejena družba, temelječa na sodeloVanju v prid ljudstev vseh dežel. Ali na kratko, rešitev za človeštvo je samo v socializmu. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razo nsrede od 9. zjutraj do 9. zvočer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. FEi\CLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Cratrford 138- Pristna in okdina domača jedila < Cene smerne. Postreiba točna. ] CLOTHCRAFT Union Made OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in Teč; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. 1 V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO Milwaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Junean Ave. MILWAUKEE, WIS. BEB ..i..i...*.««......i.......... .............. • • ♦ »SM** • . . . . ............. . . . NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE I\AROII.\i% TISKAIIM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiska mo v slovenskem, hrvaikem, slovaikem. čeikem, poljskem, a kakor tudi v angleškem ia nemškem jeiiku. NAŠA POSEBNOST %0 TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE PREPOZNE PREISKAVE IVAN' CANKAR V ŽIVLJENJU IN PO SMRTI procesijo v breznačelnost "—Ivan Cankar. "Ljudje, ki bi bil prisegel nanje, romajo zdaj s cal.-atran s papeževe! !M Lju- dje, ki bi b£ pHstfl I nunje, romajo zdaj kar s procesijo v breznačeJnoat." In v tem ča*u, ob sedemnajst-letnici smrti Ivana Cankarja, Gladilo zavednega slovenskega delavstva, "Delavska Politika", objavlja v izdaji z dne 11. decembra 1935 med dru-tfim: "11. decembra 1918. leta je umil! največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Ko je mož se živel in delal, takozvana slovenska kulturna javnost ni priznavala; po listih in časopisih so raztrgali vsak njegov upiu in ga zavračali kot bolnega človeka. ki ne -spada v idilo verne-Ka slovenskega ljudstva. Edino socialistična publicistika in delavstvo je z razumevanjem spremljajo in se navduševalo za njegova dela. Ko pa je umrl,-se je zgodilo z njim tako kakor s prvim in največjim slovenskim pesnikom Prešernom. Ko so videli, da jim njegovo pero ni več nevarno, so se ga pola- načelnosti ali dela za denar pri katerikoli meščanski tiskovni družbi, dočim je večini žiyečih valjajo "tudi"za" nas besede,"ki slovenskih "izobražencev so- jjh > on ob pnMlaW cialistično gibanje tuj«* ah pa smatrajo udejstvovanje v njem za nje poniževalno in se kveč- (Zbr. jemu dvignejo do "revolucionarne romantičnosti", je Ivan Cankar stopil v vrste slovenske socialne demokracije in tudi kandidiral na njeni listi za državnega poslanca. Ni kandkli-ral v upanju, da postane poslanec, temveč zato, da širi m| propagira socialistično misel, ali kakor je sam pisal prijatelju o svoji kandidaturi: "Na zmago seveda ni misliti, pač pa je delati treba. Sedanjost ni nič, bodočnost je vse." O političnem udejsivovanju Trubarjevega jubileja .»•piši, II. zv. 405—08): "Le iz spoznanja resnice raste pravi mlauostni pogum in raste z njim upanje v krepko in solnčno prihodnost .. . Kdor se je prilagodil klavrni sedanjosti, kdor ni pripravljen, da daruje svojo družabno in poli-jtično karijero svojemu srčnemu prepričanju, tisti naj piu>ti Trubarja pri miru ter naj slavi Hrena, njegove kanončlce in njegove grmade! Mi bomo opravili brez njih in brez njih bomo zmagali." Težave delavskih organizacij v Jugoslaviji terega vsebina je bila ifrazito politična in usmerjena zoper sedanji družabni red." J z tega besedila je razvidu«, da je oblast razpustila "Zvezo (felavskih žen in deklet" zato, ker jo je "spoznala" za komu-Navzilic obljubam, da bo cen- nistfčno organizacijo, zura v Jugoslaviji omiljena in Nedvomno ima oblast svoje da /dobe razne opozicionalne mreže dobro razpredeljene in organizacije več svobodščin, se veliko špijonov ter provokator-to obetanje v splošnem še ni jev. To se je videlo tudi v slu*, 'izpolnilo. čaju "Svobode", kajti dotični, Delavska Politika z dne 11. ki so povzročili s svojimi Mko-'otčembra na primer sporoča, munističnimi" vzkliki njen ra§ da je oblast razpustila Zvezo pust, niti genili niso v njene jtMavskih žen in deklet. Njeno obrambo. ! poročilo, kakor je bilo uradno | Poročilo o razpustu Zveze dovoljeno, to je, kot je bilo se- delavskih žen in deklet je v MD. •tavljeno v smislu dovoljenja P." priobčeno brez komentar-| cenzorjev, se pod naslovom ja, ker ga bi cenzura ne dovo-"Zakaj je oblast razpustila lila. Vse, kar je "D. P." smela Zvezo delavskih žen in deklet" priobčiti,1 je razlaga, čemu in zakaj Zveze delavskih žen 19 je ta največji slovenski pisatelj $|jklavž v Collinwoodu rekel: "Kraljestvo zase je lite-k stili taki ljudje, ki niso imeli vjratura, pritlikavo kraljestvo; Cleveland, O. — Dobra duša resnici in v svojem srcu prav i pritlikavci se grabijo tam za I stari Miklavž se je oglasil tudi nobene stike z njim—ki so mu lase, bore se s papirnimi me- v klubu št. 49 JSZ in mu poma-bili z vsem svojim življenjem |či; življenje stoji za plotom injgal k povoljnemu uspehu. Ce-in delom bolj tuji, kakor svoje se smeje... Ne v areni litera-1 tudi nas hočejo nekateri tako-čase njegov cenzor. ture, v areni življenja sem stal! zvani dobri katoličani očrniti Na razne načine so ga hoteli Njemu, vesoljnemu, vsedosež- pred Bogom, stari očka Mi-po smrti ponarejati, vsi so ga nemu sem napovedal boj .. . klavž se nanje ni prav nič ozi-slavili kot velikega pisatelja, a Prej sem se ukvarjal vse pre- ral. istočasno so se trudili, da zata- več z literaturo in literati, zdaj Na božični večer 25. dec. je je njegov socializem, kljub te- pa se mi gabi ta zalega: na me- snežilo kot za stavo. Že popol-mu. da je dosegel Cankar višek j sto literature je stopilo živflje- dan ob 3. sta na radio postaji baš v "Hlapcu Jerneju in nje- nje, na mesto literatov — lju-|WJAW aranžirala spored u- V Hopewellu, Va., j« prošli teden tavoiil avtobus • 14 potniki • ceste • kosi ograjo mostu v reko Appomattoa. Vseh 14 je utonilo v ledeni vodi. Na sliki je bus, ki ga dvigajo is reke. Oblast je uvedla preiskavo, da dožene, ako so bile »avore pokvarjene, ali je bilo v motorju kaj narobe, ali je bil iofer vešč svojemu poslu in zdrav. To je dobro, ampak nobena preiskava ne more povrniti življenj potnikom, *ato bi bile preiskave bolj na mestu predno s« nesreče dogode, da se jih bi s odpravijanjem hib preprečilo. Članom Save na znanje CHICAGO. — Vsem članom Savt se naznanja, da pričnemo z vajami, s katerimi smo prenehali zadnjih par tednov radi praznikov, prihodnji ta. rek, 7. januarja, ob osmih zvečar. Ba. govi pravici", tej svetopisem- dje.' rednika "A. D.", glavni pridi- sko veličastni socialni pesnitvi,' Zato edino socialistično de- gar pa je bil sam knezoškof ki je prva odprla pot slovenski lavstvo iskreno slavi našega Rožman. Snežilo je nevzdrže-književnosti v svetovno litera- največjega mojstra, slavi ga ne ma in zvečer so si verni ljudje turo. "z navdušenimi narodnimi kro- / Cankar je -bil socialist in u- ki, temveč na enostaven način pornik po vsem čuvstvovanju, življenju in deJu. To dokazujejo ne samo razni spisi, temveč tudi njegovo udejstvovanje v političnem življenju. Dočim se pretežna večina živečih slovenskih pisateljev in intelijrentov izgublja v brezbarvnosti, brez- da hodi za njim in nadaljuje njegovo delo." Danes živimo v času hinav-sčine, kakor jo je Cankar doživel, ko je zapisal: "človek že komaj ve, če naj ne pozdravi s "hvaljen bodi Jezus Kristus" prijatelja, ki je še včeraj kli- Proletarca, .ne A m. druž. kole- Kandidati v upravni odbor, darja. in ne delavskih priredi- za kandidate v upravni od-tev. bor Proletarca so bili nominira- iHes je nas malo, ampak ka- nj Anton Garden, Joško Oven, dar je treba prijeti za delo, se Frank Alesh. Fred A. Vider, ga sodrugi in sodružice pridno Filip Godina, Peter Bernik, Do-lote. Takih rabimo in upamo, nald J. lotrich, John Thaler, da jih v tem letu veliko dobi- Joseph Turpin in Frank Vdamo. — Frank Barbič. - vich. Izmed teh so sprejeli nominacijo že na tej sčji Garden, AleFh, Lotrich in Jos. '1 urpin, ostale, namreč Vidra, (iodine, Bernika, Ovna, J. Thalerja in Fr. Udovicha pa ni bilo na seji v času tega no miniranja in se Letne seje kluba i jih vpraša, ako sprejmejo, po Z letne seje kluba st. 1 JSZ Chicago. št* l dne 27. dec. se je udeležilo j se.l>- okrog 50 članov in članic. Do- V novembru je imel rirediti taka pmJar k vajam točno ob osmi uri. mislili, gotovo je to božja kazen klubu st. 49, ker je priredil plesno zabavo na tak dan. Nikogar ne bo, so si želeili. Tudi dopisnika je spremljala bojazen, da bo tako vreme za-! kak ducat. 1 Ker je tajnik kluba Justin držalo doma marsikoga, ki bil Klub je na tej seji sklenil, da Zajc zapo^lvn na m><"nem Aih" jo članarino plačano, je pribli- j izdatkov*. V blagajni je imel ob žno sto, onih, ki so zaostali, pa zaključku meseca $378.67. vanja, ki pa so bila oblastno | prepovedana. Delegatinja Zveze delav-j >kih žen in deklet se je udeležila kongresa žen proti vojni in fašizmu, ki se je vršil .v Parizu A. GARDEN, tajnik. Wm, Green in komu« nisti n.orda drugače prišel na klu-bovo zabavo. Ko pa je odoila ura 8, so začeli prihajati — ve- _ „. __T_________ fdno več in v čezdalje večjih vr • 1 i a a 99 • skupinah, kakor v Bridgeportu Kampanja za deportiran je tujcev in L /va*« n^ ' ' ' r\ _ _ _ * 1 . • i a svojo korist. Dogodilo se je med mladimi ljudmi par ma'lih prask. Dotični fantje niso naši in ne sinovi . slovenskih staršev. Ampak hu-Temelj takozvanega zločin- de^a nJ bi]o pi po ulicah ne bodo odpravljeni, pa Če se izžene magari vse tujerodce. se pridruži k Labor and Social- ist Defense, ki je obrambna or- fna prejšnji seji Chas. Pogore ganizacija za deilavce. kateri so Pec' Predsedoval j - i , • - . . i Predsednik A. F. of L. Wm. dne 4. in 5. avgusta 1934, karr^ . • i .. tu ie ..domevsl na tei in bi d« je bila ome- ^" Je "''i;1™1 "a Vse Unlj* tu. >f« je na.lomeaiai na tej m ^ ^ y ^ ^ ( o p18md fl svar.lom, da naj ne n»- e Fr. Zaitz. vsled svojih aktivnosti v raz-|Zaradi P02"^" ^ ~. rednem boju preganjani na so- ^J« Jf Rajala do 11 je bilo diš^ih. ali pa žrtve drhali v slu- P^J dela od oženeifa za na-tžbi reakcije. jslednjo. ki bo 24. januarja^ Dalje je klub sklenil, da bo _ uradno sodeloval v pripravah in v agitaciji za Thomasovo-Brovvderjevo debato. Nekateri člani so bili mnenja, da je po- Vabilo na veselico Johnstown, Pa. — Slovensko bratsko podporno samostojno navijanje takih debat med o- društvo Moxham priredi vese- komunistično stranko Jugoslavije. Na proslavi Ženskega dneva dne 8. marca 1935 je Zveza nameravala prirediti predavanje. To predavanje je uprava policije v Ljubljani prepovedala, I ker je vsebina nasprotovala obstoječemu družabnemu redu. sedejo vabilu takozvane lige proti fašizmu in vojni, ker je U nič drugega kot organizacija komunistične stranke, s čemer se v zaupnih cirkularjih in f svojih poročjlih Moskvi sami ponaša. Zbor te lige, na katere je povabila vse unije, socialistične klube in druge delavske Enako je bila primorana dne 6.1^- ''^["'T * skilican v Cleveland na dne 3. menjenima preveč teatersko in nenačelno. Predlog za sodelovanje je bil sprejet s 4. glasovi večine. V skupni odbor za oglašanje in priprave sta bila izvoljena A. Garden in D. J. Lotrich. Na občni zbor Slovenskega delavskega centra v soboto 18. lico v soboto 11. januarja ob ipol 8. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu. Tukajšnje činstv<> vljudno vabimo, da se je udeleži. Ker je prireditev namen jena v korist društveni blagajni, je članstvo društva na letni seji 22. dec. sklenilo, da mora vsak skega vala v tej deželi je ame- Olanstvo kluba št. 49 je vsem riški kapitalizem ki je izmed p^teljem hvaležno vseh na svetu najbolj brezobzi- G. W Norris Martin Diaa Ker delavsko Časopisje v tej deželi ni razširjeno, in ker so tud^ mnoga glasilla konservativnih strokovnih unij tujerodcem več ali manj neprijazna, je na- ren, zato ker ni tu delavske stranke, da bi ga mogla ovirati pri njegovem početju. Ako hoče ameriško ljudstvo res odpraviti kriminalni val, mora treščiti v Atlantsko in Pacifič-no morje demokratsko in republikansko stranko, socializirati bogastva, ustanoviti koopera-. tivno družbo, sedanje- demokratske in republikanske graf-tarje pa poslati v prisilno delavnico. za januarja bodo povabljeni vsi član vstopnico plačati, pa če se člani in vsaki bo zastopal eno! veselice udeleži ali ne. Izvzeti delnico, ostale klubove delnice!™ le bolniki in oddaljen, člani, pa klubov tajnik in organiza- Vstopnina za moške in ženske avgusta zabraniti najavljeni prosvetni večer (mirovno manifestacijo). Dne 10. marca 1985 je podružnica te organizacije v Ma-riboru priredila JMVodom proslave mednarodnega ženskega dneva predavanje o položaju in zahtevah delavskih žen, ka- je zoc. poset in se jim priporoča v naklonje- nost tudi na svoji prihodnji pri-, ° Klubovi odbori. I To bo, kolikor je meni zna- reaitvi, kadar jo bo imelo. I m** no. prva veselica v tem letu v * i v odbor kluba za ieto 19.16 * ... , * : .............inasi naselbini. Pridite in zaba- i im:t \oviii k\.iii. t ankarjeve Družbe Knjige, ki jih je za leto 1936 izdala Cankarjeva družba, so dospele. V Ameriki jih razpošilja knjigarna Proletarca. Stanejo $1.40 po poiti in $1.25, kdor sam pride ponje. Knjige so sledeče: 1.) Koledar Cankarjeve družbe 1936. 2.) Hiša brez oken. Povest. Spisal Tone SeliŠkar. 3.) Splošna zgodovina socializma in socialističnih bojev. III. zvezek. 4.) Nadaljevanje gornje razprave. IV. zvezek. , s 5.) Med potniki in mornarji. Potopis. Spisal Bratko Kreft. , «* ft' t Cankarjeva družba je delavska knjižna ustanova, ki isdaja knjige v korist delavska izobrazbe. Ustanovljena je bila I. 1930. Pošljite naročilo čimprej 1 Am. druž. koledar je šei pri?0 J>Hi izvojjeni: razpečavanju, kakor pravijo, ./,ust,n Zajc' tajrfik-Magaj- ---I--------.1-1 ........ 1 |/1 >4 . IJU II Maslo, Skapin, Jontez in drugi,, " vajte se z nami. Joseph Rogel. just like hot cakes! Moja kvota je bila 15 izvodov. Moja družina jih je prodala 21, pa sem še imel enega "kustomerja" po vrhu teh. oddal sem ga popotniku. Frank Mihelich v Euclid Cityju od druš. Noble št. 450 SNPJ jin je razprodal 25 in tri izvode za klub št. 49. Tudi mnogi drugi so se odrezali. Filip Strumbelj, član kluba št. 27, je storil svojo dolžnost pri razpečavanju v društvu MacCabees. f-ampijon je bil ob tej priliki Jože Maslo. Prodajal je koledarje, vstopnice za našo prej P>ank Alesh, organizator. Angela Zaitz, zapisnikarica. Nadzorni odbor: Mirko Ci-ganich, Kristina Turpin in Fred A. Vider. Dramski odsek: Louis Beniger, John Rak in Frank Zaitz. Odbor zbora MSava". Frank Alesh, predsednik. Alice Artach, podpredsednica. Anton Garden, tajnik. Frances Vider, ziupisnikarica. Joseph Turpin, arhivar. Drugi klubovi odbori. Publicijski odsek: Donald J. Tiskovni fond Proletarca XII. IZKAZ. Cleveland, O. — Del prehitkn 30 letnega slavja Proletarca klulmv JSZ $22; Walt«'r Lazar $'>; po $1: Frank Barbieh ml., A. Skapin in Anton Je-lerčič; skupaj $.10.00. Rad Lodfe, Mont. Klub At. 35 JSZ $9.11. Bridgeport, O. Klub št. 1 1 JSZ $5.00. Ali«|uippa. Pa. John Eržen (Tmpc-rial) $1.50; Jennio P rnpe (Bursrett*-town) $1. skupaj $2.50. (Poslal Bar-tol Yerant.) Chicago, lil. Ostali prfbitek Prole-tsrfevejra piknika dnt- 20. sept. $1.75. * I Prosvetni odsek: L. Beniger, ^vT^k^I 'T°hn !inrnik v«er i5e; Frances Omcrta 25c; vse je ti. K., samo delavcev |Ivan Molek, Frank Zaitz. skupaj $4.75 nam primanjkuje in seveda Knjižničar kluba^55nhn KaK. I Somer.et, Colo. Ant. Majnik $2.05, PRISTOPAJTE K SI.OVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI t* NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA" Stan« mm colo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nov* društva. Deset članov(ic) j« treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo j«* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. do 5. januarja. ii.nm-9:« m mmmm | BARETINCIC & SON c Tol 1478 J POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWNt PA. S ___. m ■ ■ ■ ■ ■■■■■■ mi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJt: At 3724 W. 26th Stre*t 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsilj Tel. Crawford 2212 1 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundajr bf sppointments only Resldenco Tel.: Crawford S44f If bo answer — Call Auttin 5700 omenjeno prireditev in pivvke Lotrich, Louis Beniger in Frank listke—vse z vellikim uspehom.'Zaitz. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. članov tudi. Kadar koga nagovarjamo. da naj pristopi, je vedno Izgovor: "Bom pofenčje, zdaj Je ne morem.M Ali pa: "Saj ni potrebno, saj sem Se boljši socialist kot ste drugi." To ne velja, kajti če ne bi bilo takih, kot smo mi, ne bi bilo nikakega organiziranega delavskega političnega gibanja. Soc. stranke ne bi imeli, ne Delegati kluba v Cook Coun-1 M»lw«»k»», Wi«. fjovrenc Hratanic ty s. p.: Anion O—din, D. J. $1Ift0- m H 1 /-u i» i » u Lyon«, lil. Martin Pot >kar $1.00. Lotrich, ( has, Pogorelec, John pueh,0t Coln Frank s,ark $t 00 Rak, Marv Jug-g in Fr. Zaitz. j Gow.nda, N. Y. Louis Lomut 45c; Delegatica v ženskem odse- i^°hn Matckovich 20c, skupaj r»5c. Newton, Pa. .los. Zor k o 50c. Krayn, Pa. Anton Taunelj S0(, Girard, O. John J\oHn '1 le. Boore. Colo. Miko Pogorelec 25c. Moon Run. Pa. \'al. Voger 25c. Virden, III. Frank Stenipihar 25c. Sktinaj v tem izkar.u $58.^5. Piej-snji izkaz $147.90, skupaj $506.55. ku S. P.: Mary Jugg. Upravni odbor za ned Falcons: Tillie I^očniSkaf, Chas. PogoMec in Kristina Turpin. Sed arija direktorica odseka Red Falcons je Mary Jugg. i • < • i • ••••••••••••••••••••••••••s PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. J PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NsSi vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru In Berwynu in dovažajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMčfiNOi Telefoni: CANAL 7172-7173 T 1 f TEŽAVE REVIJE "SVOBODE" m - - - —------- IMU >—|_LI-——— Starokrajska delavka revija "Svoboda", ki je znana tudi v Aflierrki, imu po celjskem zboru Delavske kuMurne zveze Svobode te večje težave nego p^rej. Članstvo omenjene zveze je priredilo tako sijajno ma Ampak zakon masne produk-[£)va nov|i k0SDodar*kft eije je jačji in tudi vpliv firme * kospoaarika Bat« - čeprav je njen sedež u»peha sovj. Unije I v Pragi, je v Jugoslaviji moč- ut>ir. Metki in ženski del bosta ure- nejii, kakor pa tarnanje doma-jevaln dva odlična urednika. V čevljarskih mojstrov in nji« uvodnikih in krat am načelnih hovih pomočnikov. člankih v obeh -delih revije, ne bodo po načelih uodofone žur-nalist'ke obravnavala v prašanja taktike, vzgoje itd., vse o- Mali obrtniki se s težavo bore za svoj kruh tu Ji v indu.stri-alno nerazvitih deželah, kakor je Jugo.-lavfja> kajti ma*na . SKEB i ^ QPYSSE\ \ Moskvi «) izročili prometu Stavkolomec je ogaben človek — prvi del velikega novega hotela I je človek brez značaja, brez Moskva, v katerem je 1,24H) čuvatev, -brez veMi in breg srca i H«. -*ob. Poročilo »pravi, da je botelStavkokaz, skeb, »tavkalomec! M ofk va naj vet'* j i v Evropi in krumir ho besede, ki povzroča- (Continued from (Mige fl.) ii ijlepši na svetu. Sobe so od $4 jo gnus in odpor, naprej na dan. Sjvjet>Jci arhi- Stavkokaz je č U ftftacijo, kakršne delavstvo sta'le strani pa bodo preprede- produkcija je kakor povodenj, v Sloveniji po svetovni vojni ni ne z lepimi -pripovedkami, Uu-1 ki pokrije vse male potočke, da ie videlo. Toda ta triurni je bil istraeijami, vikami, vzgojnmr, 'M' v *'•)' i£X't'ib<'. oh enem njen konec, ker jo je zdravstvenim' in socialnimi n >-oblast razpustila. ticami, ki jih bomo tfkrbno zbi- Revija Svoboda je bila gla- rali iz najboljših virov. ZensKi silo te zveze, toda vodstvo je z del revije, ki je po vseh teh možnostjo razpusta zveze ra- udarcih bolj potreben kot k.1aj-čunalo, zato je revijo regiitri- ksiL bo imel vedno tudi otroški ralo kot samostojno ipodv zetje. kotiček, ki ga nase žene za svo-Drugačo bi morala zaeno z raz- je* ctroke tako zelo pogrešajo, pustom zveze prenehati izha- Skratka, napravili bomo rc-jfctS. * vijo, ki bo zanimala moža, že- 'Nekaj štev M k ni izMo. Skj- no in otroka, Saa je nadaljevati z opisi delovanja delavskih skupin na k«*turnem polju, kar ji je povzročilo sitnosti pri eenzuri, čeA, da je ke vedno urejevana čemur čuti potrebo tudi de- j^ prostora za nad 4,000 ljudi, tako, kakor je bila pred razpu- laVtH' in njegova rodbina. Izšla Vstopnice so po 40c in za re-stom delavske kulturne zveze. etno kot doslej. zeivirane sedeže pa pa 75c in Konzorcij Svobode je radi tega Ko pa bodo nastopili normal- $1. Dobe se v uraiu Proletarca. sklenil način urejevanja Svo-jni časi, ko nam bo zopet *a>i- Debato prireja socialistična bode spremeniti, kar je sporo- jato lepše sonce, bomo pa z ve- stranka, čisti prebitek pa se čil naročnikom v sledečem pi-jseljem otvorili v reviji rubriko razdeli med lokalnima organizmu: našega kulturnega delovanja /acijama socialistične in konvu-^Po oblastvenem razpustul*™1* ki nas je po svoji nistične stranke. "Svobode" so izostala iz naše VS(vbhli nekoč b<)tJrila navda-; ___ revije vsa društvena poročila, Ja,a z v '"P*0 bodočnost."!^, .. je človek tekti so na ta gradbeni uspeh mno glavo, brez čela, -zelo pono-ni. ma V Sibiriji j** hilg 1365 z ogro-ker ni- | m ožgan — z ogromnim zo-v razdalji bovjem, dolgimi Uhlji m veliki milj dograjena nova že- mi, zversko-krvoločnimi krva- tou, atu mihle d, full and lay making dreadful houndn in hi* throat. Nevvspapers said it vvas a riot. Some had played it an a hut Mc*. He rt* co i led at thc thought of tho un-fttirn«'SH and enmity «f the ni^Kimn, their unfound mali-c. It »as not OF DETROIT iJawn krak* gray, eold, cheerlejta. There were d. ;tant »oundii of »tirring l!fe. Whistlea groaned coldly, far away. Kight o'clock. Men one to the guU' from Komewhere iruide. The line Htirred/moved. Men r-»a-peeted the plače other* had gained. so vvhen one did not move the nert leznica, ki je važna pasebno v vimi očmi. Malo telesce je Aibko strategičnem oziru. Sedanjo in votlo, v prsih ni ničesar, vse rusko sibirsko železnico ogro- napolnjuje le ogromen želodec Debata v Chicagu, v kateri se spoprimeta Thomas in Browder Chicago. januarja bo v Ashland avdito- cem v »lučaju vojne ne bo la- bašejo v nenasitna usta, ki jih riju debata o predmetu "kate-jiiko dosegljiva. To železnico ko giblje neukročen želodec, ra pot je boljša za ameriško de- zgradili kaznjenci (politični in Kjer je posten delavec v bor imttle, it vva i a noKsiblf The hti-ddle l 4imrrrf them sel ves against t h • wire. Sonie dozed, a volte mith-a start and a muttered t>e. Kouigr The figure utood *till, silent, leaninic against the wire. "A »tronK ax skien. Tho»e nearhy stood an lnstant peering down. The jcate« wero open. There a ru*h and the sound of ieuffliBK feet on Lhe wind.swept pavement. Knee« utiffened l>y the cold vvuntf into an ungainJy, cluna-pinjf trot. Not aH wou!d *et work. Jltinger and eold Kpurred them on. ♦ * • The coroner found paper« in the poeket«. He made the record: "John Kor:'hak, 37, machanic.*' FurUier down the vvords, "frozen to death." A doctoi had muttered "hun^vr" hh hrani z oi ri V a r faddenova .propaganda. Kon- padkl» hitro PIttne I,u'nu' KIlU FALCON NEST i ofa| •nns dc,av- u- v . _ „„, nji za deportiran je nedriavlj«- rtk,'Ka razr,'(la- KaJti ako i* "m^ITt ' "n> way d'"' ',ly I '.ru.ry i. br.nd, i« JSF wili holii nov. pravi, da bo svoj boj v bo- f" b,l°' bi bila vsaka bi,ki d(i- * ' ......---------- " " " lavstva te v naprej izvoje.ana. Thi« F.lon \<- • wi!l wr-l,om- , And Otber Things dočem zasedanju .kongresa-po- Čevljarski mojstri v Jugoslaviji v boju za obstanek Jugoslavija je dežela, kjer V Angliji je bilo lani izdanih 16,000 knj!g, ali več ko kdaj prej v posameznem letu. ostril, kaiti "tujci naj gredo KomPaniJe» vladarji in mogotci l(tter« from hoys and irirls a kamor *nadaioM n« t,H, no^., sI),()h upirajo pravičnim za- "]ch.thin|fS* Is ^^ anythinjf So^^oclnra^ri^rdrl^^r"- 'iudstva ^^ ^tlZ Z*™ žavljani se naj kjer so prišli. poberejo od Hout that the ything tO, ker vedo da imajo oporo V t at vvill add to the happiness"of ail ^rt ul/^i skeblh in da lahko zmagajo sa- 1 f th«r hoys and rirls? u there anv- »», ,nJ ,ir Čikaška knjižnica za nove knjige Vlad ni dohodki in troški mo s pomočjo skebov. Po "D. P." čtkaska javna knjižnica je Zvezna vlada je v prvi polo-v letu 19.'?5 izdala $2^2,000.za vici sedanjega fiskalnega leta kroiaški in čevliars i moiafri n°V? knj^e' V cirkulaciii ^ potrošila na vsak dolar dohod-KrojasKi in čevljarski mojstri, imela 9.407,371 knjig. L. 1931 kov $1 10 za rertiOarne izdatke kovači tn drugi mah obrtnikiše r.u imi,,M v Vlu M . kov ^i.iu za regularne izdatke A.., .. . I,n Je imela v cirkulaciji med ln S5c za relifno akriin Tn nn veliko pomenil ). Khub temu. 1 - ^^ -1 za n i,ino aKC1Jo. 1 o po- meni, da je na vsak dolar dohodkov napravila 95c -izgube. Vesti o demokratizira nju Jugoslavije prezgodje veliko pomenijo. Kljub temu. ičftatelji 15,807,902, ali največ da je v njihovi deželi industrija v svoji zgodovini. ŠP nrnv muln »•u'7\'itu " Autii/\ se prav malo razvita,' čutijo njeno konkurenco čezdalje bel!j. Izpodrivajo jih produkti industrije iz Nemčije, ker jih trgovine vkljub carini še vseeno nabavljajo ceneje, kakor Uprava Dravske bar v! - > i razpustila Zvezo dela v* .<1,1 ž's ®nd outside of Chicago. Saturday, Fe-a danee and .Social at the Aldine Hali, i>ll Center St. We are already planning to make this affair one of our best ever held here on the Narth Hide. Buddy Schwab's trio have been engaged *o entertain the dancers. We vvill have also a speaker to give ua a comrades and »ym-«f)y- ; pathizers are urged to reserve this HffSHHI ' v J «lat«- now and plan to ^-nd a f ne tte us ahout any such things, !tvenhl|f with Jon the Nirth Side. r iuht puhlish tht m in the next * Being a street car motorman I have I the opportunity of hearing ali kinds right, j af conversations among the passen-gers that stand on the platform. Not long ago a group of WPA vvorkers conversed among other things the follovving: "The tYng that could be v.eek's issue of our Falcon Nest. * —To start the new column + v. -'re going to conouct a little con-t< -t the very first week. For the hest ' h t te rs on "Wnat I think the Falcon N 'j raz pečal. Wvaroj za obuva)a ,,a|a katp. z njim okrog rojakov ra ima prodajaIne jn tovarne ne samo v svoji deželi ampak tudi v Zed. državah in drugod. FV^tebno skuša monopolizirati Zvezna vlada je pro.:'!i ie I .1 izgubila v enem dnevu blizu w , . . A , priobčene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni pr/-'32 Tni,i^n0V ,do)arjev» k"r { 1 Poslednje čase se ta tekma Uki pridobivati naročnike temu listu. Pravzapra- - ------ Ce,ie hru« kateri'«a -,tl lhnl 1 nnvnu rk»*» />ovl . r (Send ali your letters p »ndence to Ma?y Jugg, 21 th Plaei-. Chicago.) and corres-4134 W«at Waiting For Proof »v je dolžnost vsa- The final proaf of the correctness t.Bfl nr, , . , .. . . ... Čala po svojih določenih CMUlh. ! o." the Harvvinian thei?ry vvill not he Proletarec * " * P&dle' Zvezna v,ada Jih J1' ^ tahli.h,,! until Šel sem in vsakdo ga je rad kupil. Koledar ima res zanimivo vsebino. Vreden je trikrat toli- Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALFFORN1A. Fontana: Anton Biasich. Oakland: Anton Tomšič. Lo« San Angeleg: Frank Novak. Fra neiseo: A. Lek^an. COLORADO. Clifton: Peter Zmerzlikar. Crected Butte: Ant. Slohodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Someraet: Anton Majnik. VValgenburg in okolica: Frank Tomšič. ILLINOIS. Litbon: J. Brrgant. Pinejr Fork: Nace Žlemberger. M«ynard: Anton Skaberne. Ncwburgh: Jf«. Lever. Nilei: John Plahtar. Warren: Joe Jet. ko kot plačamo zanj. Kdor ga čevljarsko obrt v Jugoslaviji in se nima, mu priporočam, da si drugod po Balkanu, ga naroči. Ne bo mu žal, kajti Bata ima v Jugoslaviji 500 v "njemu bo dobil obilico dobre- velikih trgovin za obuvala. Na ga gradiva. zboru čevljarskih mojstrov v Am. druž. koledar je urejen Ljubljani, ki se je vršil nedav-v duhu zavednega naprednega no, je bila sprejeta resolucija, delavstva. Uči resnico in raz>ga- s katero apelirajo na vlado, da nja temo in brezbrižnost med naj jih varuje pred konkurenco chk.go: F,-ank ZkUz, Charles Pogo-i c.non.burB-Str.b.».: IJUdjrtVom. To je torej drug ar-jtirme Bata, kajti tisoče moj-j relec, Anton An dres, Johnny Rak.' kave, John Terčelj. L. OREGON. Oregon Citjr: Frank Strvasnik. PENNSYLVANI A. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bnrtnl Ye-rant. Crafton: Jacob Tomeys is diocovered vvho do vvith >ut h inanas to huy knives whecew.'th to c it the throats of each other, and v ho pra.v to their god to help them d ) it. ... . gument, čemu je koristno žiriti strov in čevljarskih pomočni tako knjigo. — Anton Tratnik, kov je ogroženih. MOTORNA "LOPATA" ogromen . ----- --------- *«a je main »k" motorne "lopate". Northern I »aoH Coal Corporation, ki Jo laatuje, trdi, da je nnjveč jn na »retu. Spo-•i med dekletom* je "lopata" stare gorte, mala rmc ▼ primeri * norim or-J«kom Omenjeni drušbi aluži sa odkopavanje aemlje rad plaatjo premoga. Iiidi jo operira. Delo, ki ga opravlja, bi dalo sasluika po »tarem na-*«r cto delavcev. Zdaj ga icvriuje «»roj. Caroline Macerl in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak, Leo Zev- nik. ' Oglesby: Anton Udovich. So. Cbicago: Max Marolt. Springfield: Anton Per, Jos. Ovca, John Ooršek. Virden: Fr. Ilersich. . VVflukegun In North Cbicago: Fran-ces Zakovšek. INDIANA. Indianapolig; Frank Skufca. KANSAS. Arma: Anton šular. Grou: John Sular. VVest M ineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Frank Česen, Joseph Korsich. Trenary: JLos. Strle. MINNESOTA. Bubl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Eljr: John Teran. MONTANA. Bearcreek: Frank Danichek. Butte: Frank Jentker. E«gt Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yellar in John Jane. Roundup: Frank Gruden. vVashoe: Frank Podlinšek. Red Lodge: K. Krznoinik. NEVV JERSEY. Elizabetb: Andrevv Sprogar. NEVV MEXICO. Raton-Sugarite: Lou s Kopriva. NEVV YORK. Gowanda: John Ma' ckovich. l ittle Fallg: I i Ftail« OHIO. Akron in Kenmore: Leo Brcgar. Bridgeport; Joseph Snoy. Barbertont John Jankovich. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Girardi John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glancoet Albina Kravanja. Cuddjr: John Jenko. Export: Jos. Britz. Forest Citjr: Frank Rataic, Tony Zaitz. Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničnik. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Andrc* VI-. drirh, John Langerholc, Uija Bu-halo. _ Krajui-Dunlo: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Utrrchcti Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Lloydell: Frank Su»tarslch. Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Podboj'. Renton: Anton Bogataj. St. Michael: Frank Bizjak. Syg«n: Frank Ursitz. Tire Hill: Jacob Streli. Vintondale. James Vidmar. VVest Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel. Proti "razrednim zakonom" Kazni ekonomi in propatran-disti poslednje mesece veliko pišejo in govore proti razrednim zakonom. Pod to označbo j imajo v m MM h postave, v katedrih so omenjene turli j .'avice delavcev. Zakoni za projektiranje kapitalističnih interesov pa po mnenju takih propagan-d isto v niso razredni, ampak "a meriški". "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK vvorst part of my job ig I have nothing to do. I just vvalk around and look vvise." Another said: "I never vvas on rel ef. A friend of mine is foreman and he offered me the job. If I didn't take it somebody clse vvould." A third member kf the group re-rnarked:: "Our foreman vvas "canned yester- day. Some guy vvas distributing leaf-iets amongs.t the gang and he (the boss) vvouldn't do anything about it. But the big chief did." "Can you beat it hovv they spoil a j fellovvs sleep", said another vvorker. (It vvas 10 A. M. and he himself vvas drunk.) "There is a drunken foreman out in the sticks some\vhere and they send me out to put him under cover befpre =ome snooper sees him". From this conversation k looks like very little money of the huge WPA appropriat ons goes into the right direetion. The politiefans and racket-eers vvill get rfiost of the benefits. Peter Swolsbak. Helper in okolica: Joseph Skerl. UTAH. Anton Kokal in VVASHINGTON. Cle Elum: Martin S mol Ani k. Enumclaw: Ciril Frmenc. Renton: John Peternel in Frank p<*n^ek. Seattle: Lucas De-l>eljak. WEST VIRGINIA. Star City: I^wrence Selak. »7 I . • I • v • v • • • Zlati krizi za širjenje krščanstva Kmalu ko je prišel na etiopsko fronto za vrhovnega komandanta maršal Pietro Bado-glio, se je oglasil pri njemu ]>a-peže^v apostolski delegat v Eritreji (italijanska kolonija na meji Abesinije) in mu prispeval v italijanski vojni sklad svoje! zlate križe in škofovski prstan. GOSH, WHAT A CHANGE! 1D29—Who is there that dares to say an unkind word against Capital- Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suho podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo j ~ . zaprtriice, slabega apetita, glavobola, | flOlV the Time CcLtl Flyl zgube spanca, plinov, slabega diha, i Andy Mellon, nov 80 years old, nečiste kože in sitnosti v zvezi z inn 1035—Who is there that dares s«y a kind word for Capitalism? to prebavnimi nerednosti. Prijazno 7.a piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER VVINE Joseph Triner ( ompai v, Cnirago says the depression is a bad quarter of an hour through which America has passed. And it looks to a fevv million of us as though the clock has stopped. —American Guardian. Why ali this fuaa about a future society on "vvork not, eat not?" Ain't most of us doing it already? "Majhne izgube He- VVISCONSIN. Jakob Rožic, Milvvaukee: Alpncr. Sbeboygan: Fr. Stih. We»t Allis: Vincenc Pugelj. VVillard: Mike Krultz. Leonard Najbolj nezanesljiva poročila so "novice" iz front. V Etiopiji jo bilo do srede decembra ubitih le okrog 500 italijanskih vojakov, vsled bolezni pa jih je , umrlo 241 in 220 italijanskih delavcev. "Izgube" So torej ne-I znatne. A kljub njim je Italija v krizi, ki je hujša, nogo med vojno. Ameriških, angleških in francoskih posojil namreč več ne dobi. čitanje Proletarca bi delavcem veliko vec zaleglo, če bi čitali mirno in preudarili vse, kar čitajo, pa prečitali kakien Tratnlk članek tudi po večkrat. Povr- Kemmerer in Frontier: John H. Krzi- , ... . . . ».. , «• 1 no citanje daje citatelju napa- Ročk Spring«: John Jereb. čne vtiake. WYOMING. Diamondvllle in okolica: Anton NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU . ™ ^ ' vm rmfi A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROL P, EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON WEALTU i NO. 1477. Pm bliched W««kly at 3639 W. 26tb St. CHICAGO, ILL., January 1, 1936. VOL. XXXI. PROLETAREC IN ITS 31ST YEAR For * Socialist publication to exiat three decades in U. S. A. U quite an achievement. Very few were able to weather ali the itorm« for sueh a length of time. Proletarec i» one of them. With this issue it goes into its thirty-first year, not as a worn out, tired "has been", but full of vigor and determination to continue its battles for better conditions for the toilers, to eliminate social injustices and to build a nov order—a Socialist Cooperative Commonwealth. For its success in the past the čred it goes to the workers who came aeross the seas to estab-lish their new homes over here. For its future existence this paper will more and more de-pend on the good will and sup-port of our younger members and readers—on the son s and daughters of those comrades who -carried the brunt of the burden for the last thirty years. The first youth group within our movement that decided to help solicit new subseribers and to distribute sample copies of Proletarec systematically was the English Section of branch 27 JSF, Cleveland, O. The second vvas the Social Stu-dy Club, a section of branch No. 1 in Chicago. We expect our youth groups in Detroit and in Milvvaukee to do Iikewise. VVith their cooperation and assistance we can continue to hold our first rank position against the onslaught of reac-tionary forces. We must have newcomers to gradually re-place old comrades that vve are losing, some by death, others because of exhaustion and some because they have gotten tired and disappointed in their long and seemingly unsuccess-ful struggle to build a better world to live in. Proletarec is asking our young comrades everywhere to consider these facts and to re-cognize them. If they will not continue the good work of their parents, then the work of their fathers and mothers, who established progressive frater-nal lodges, halls, cultural socie-ties and other institutions was in vain. Do not let reactionary and backvvard forces take fruit of the labors of our Socialist pioneers and others who are fighting valiantly not only to retain what they have established, but also spread Socialist education amongst the greatest possible number of people, jstrengthen our organization and spread f«r and wide our publications. Our vvork vvill continue in this path and there will be no defeats for our ca use if you— ycung comrades come to the front and take some of the res-ponsibility. Proletarec recom-mends to you to develop your activities amongst our people under the banner of our organization for the vvelfare of the entire Socialist and Labor irovement. THIS COiK-EV _BY FIL1PIC UOIIIJI la m |ia Tod a j — 11 <>a«l i ■■«» Tomorron V For Women Only Conducted Ry Mury Jugg This column vvill be conducted in thv interests of vvomen wh« feel that "mere man" in his attempts to be in-formative and useful has entiroly overlooked man v of the feminiM interest« that tug at the heart of every j womcn. ♦ It vvill not be an "advice-to-the | lovelorn" column, for we feel that j too many of our private matters are already aired and hung on the line I until they are so tho Pogorelec's report our branch in Bcarcreek, Mont., has made the largest gain in membership. He also reported good dues stamps sale« for the months of Octo- ber and November. • From Ročk Springs, Wyo., we re-ceived good news from our booster Rose Jereb; that vvithin a fevv hours she sold aH of the 25 Amer. Family Almanaes sent to her. She vvas right on the job and did Lt vvell. Second and third orders for the Almanac were received from comrades Joseph Snoy, Mike ZujtoI, Anton Sular and John L^ngerholc. In Waukegan most of our vvomen C( mrades are doing excellent work »n thi« respect. In most of the largor cities where our branehes are aetive !he comrades get out a good circulation of this book. But the comrades that have taken this job need help. W th every member giving some of his time for this purpose, not a copy will be le f t unsold. * Com rade Louise B. Jurczyk of Milvvaukee reported recently that she has boen out after nevv members. She is trying to get the English Section of branch 37 JSF funetioning again. The result of her vvork vvas three nevv members and several nevv prospects thst w H jnin as soon as the you-th group gets started. Her article in last week'a issue should stir the members of branch 37 JSF into aetion. She need* tretji in this venture and tho branch ehould make. it a point to give her its full cooppration. * On Friday, January 10, the English &ection of branch 1 JSF vvill meet at the Slovene Labor Center. The meeting vvill be important and it is neee*sary that ali members are pre-aent. Various committees vvill submit theiV plans for activities in the fu- gentlemaii changes his mind and comes l>ack. "Here'k another, and another, and another." Four maga-zines, free! "But—but," you stam-mer, "no obligations? Money? Nothing?" "No, of course not," he ans-vvers. "Four magazines a week free; then at the end of the month, the de-livery boy vvill call for so much and thus much, simply to pay his efforts for bringing them to you—free." By this time, the door is in his face (or should be!). God bleas you, kind gentlemen! (No, this last is not a church blessing.) * Yes, milady! "The Chicago Eve-ning American" is a Hearst paper! Has it come to a point vvhere the dear gentleman vvill d«ny his ovvn product vvhen he tries to seli it to you? . * Could it evtr reach a point vvhere vve could boycott eertain moving pic-tures because of eertain movi« act-resse« that sppear in them? Manon Davies vvould he one of the first of those. There'« a good rea*on! * Doe*n't it seems strange thst on the very day after Christmas ali the stores should sponaor a "clearance" sale and reduce to half priče most of the things that you vvould liked to have purchased before Christmas, but couldn't? Only the modern citi-lization could have made a day that vvas originally supposed to have been inspired by the King of Men one that is ruled by the King of Mammon! * Will the Nevv Year really be a ne(Vfc' yearrasso(f enough vvithout th*.* reliof problem. Should thi« burden bo placed on tho cities, tho unomployed vvill starve. Thi* intont of sueh advrice is to curtail relief. 1 bave no brief for the presont relief program. It is woe-fully inadequate; there need l>e no further explanation. Perhaj»< many don't knovv lloover's relief program to thoso in the uppt*r braokeits. Here is a story of his ovvn vice pres»ident's relief. When R. F. C. boss, I)awes, applied for a $00,000,000 relief loan, ho ga ve as security $11 K,000,000 worth of paper, much of it worthles»s. When the last $50,000,000 of tho loan vvas made to Davvos, someone raised tho question of liahility of tho sto khold-ert* in Dawo+i bank. Mr. Krla> Slrawn, patriot, lawyor and labor hator, was ow of tho attorney's consulted. He maintained then that the stockholders vvere subject to double liab lity. Hovvever, novv that the United State* vvants to colleot the $50,000,000 due them, lawyer Stravvn counsels Davves not to pay up, as the former proces« was illegal. * Isn't it funny and a joke that theso rascals won't even permit us to have an indecent living, much less a de-cent one. — But it's O. K. for them to take $50,000,000 just like a buneh of shyaters. ture. A general discussion on current events vvill follovv after the business meeting. * Several improvements are being made in the Sloveno Labor Center. Somo of th«' rooms are being en-larged and vvill bo completed in a fow days. One of the largor rooms on th»» first floor vvill be our library for ali branch members and sharoholders. The lovver hali is being mado int(» a club room for our friends and sym-pathizers. Thf«o nevv headcjuarters vvill bo a roal social center and vve urge our friends and sympathizers to g*ve it tiieir full sup po rt. * It vvould be vvell (br our branehes to start planning»now for their future f vvork. There are several things that should receive consideration. First, inc-reasing our membership and aetiv-ity. Distrihution of our various publications. The JSF convention .is also important as vvell as the presidential campaign. Our youth groups should get into the harness and plan to car-ry on their vvork in a largor measure than heretofore. Let's ali inerease our devotion to the cause. By doing so vve can have 1000 members in our federation by the time our convention is held, boost our circulation of Proletarec, the Almanac and The May Herald, thus you vvill be doing real Socialist vvork. Sociaiism vvould destroy civijiza-tion, vvouki i t? Will there be any left for us to destroy after the rulin« classes get through vvith it? AN ODYSSEY OF DETKOIT By Franklyn E. Wolfe It vvas eold, bitter eold. There vvere flurries of smsll snovvflakes. They vvere sharp, hard driven and cut one's face. The -wind ho»wled dis-mally through the sparse limbs of the scru>bby trees. A distant are. light shod eold, un-friendly beams; there was no vvaitmth in them. Men titimped in circles, msrking time, holding their plscc in the strag- glmg but ever-fp*owing line. These vvere the jobless, the dis-inherited. To some vvell-feds these vvere the "they won't works." They sought a day's vvork to buy bread, to strengthen them for stand-ing in line another night to seek work again to buy bresd to — It vvas half-past one. No friendly stars hsd shone in the deep black sky. Thermonneters had read a fevv de-grees above zero earlier. It vva« much eolder novv. One-thirty. The gatos of the fac-tory would not open until 8 oVlock. The line grevv longor as men turdged in from somevvhere in the darkneas/ Fev%' spoke, and then only in muf- fled toneš. It vvas too eold to talk. • • • One man joined the line. He looked about up and dovvn. The view vvas not unfamiliar to him. He had been there ono morn-ing vvhen the scene vvas livelier. There had been crackling of riflos, men running. Some stumbling, fal-ling, rising and gaining their feet and running. Some did not rise. They spravvled in grote*que fashion or lay in shapeless heaps vvhere they had erumpled dovvn. One had passed him, a wild look in his eyes—terror, fear—terror and death! The runner coughed and blood and foam spurted from his niouth. (Continued to page 5.) WHAT ABOUT. STARVATION? Milvvaukee, Wi§.—Late this spring the NRA was found unconstitutional. I have often con.templated over the fset, why vvas not child labor found unconstitutional by that august body of nine old men vvhen that question was before them some years ago whon the.v decided it is quite aH right fo exploit children for profit. Child labor surely is more unconstitutional than the NRA ever vvas. Stili nothing is being done about it. Slowly, but surely as the NRA vvas found unconstitutional the AAA is headed in the «ame direetion. What next? The only thing that doesnM seem to be unconstitutional is the fact that man must vvork for lovv vvages and be vvilling to starve in silence. . Loui»e Bratanic Jurrcyk. I ry ^sjMtss.^r. In Tampa, Fla., a gathering of 8i this act for vvhich the American Federation of Labor vvork-od exceedingly hard and assumed an air of "our friends have responded to ouj* demand.M But along comes one judg<» and because.iof one Ione phrase invalidates the entire law. For con-scious workers that signifies only one thing. They must set to vvork harder than ever for the V/orkors Rights Amondment to the Constitution. Though it has been amply provon that Amerkan vvorkers can expoct no just interpretation of the lavvs by the American capitalist jurists, before, the de/ision on the Wagner Act vvill sobor some of the casily mii'ed vvork-or.s and their leaders. VVhat good is Congres« if it can't legislate lavvs jn behalf of labor vvhich vvill be valid and upheld? What\« the sense in vvorkingmen olocting lcgislators at ali if the.v cannot enact lavvs in favor of vvorkingmon? But, until sueh time as tho vvorkers plače the'r ovvn j-e-presentatives into political offices and jurists soats vve must in^ist on the passag*1 of the VVorkers Hights Amendment to j^op these American class docisions. * In our report »»n the Tampa kid-nappirg csse in vvhich Joseph Shoe-maker vvas bruta!ly beaten and tor-tured, rosulting in his death, vve vvere not at ali vvrong in accusing puhlic officials of participation in tho erime. Events have novv disclosed that the ehiof of police in Tampa took a leave of absence. We needn't ask why? Because, he. too, participated in the ter-rible outrage, if not directly at least, indiuctly. As is cu«tomary in ali sueh cases the vvh tcvvashing is at-tompted at once. Hovvever, an alli-anco of thr docent elemonts has thus far stirrod the people and prevented a vvhitevvashing. Socialists and docent citizens everyvvhere must show their interest and support to this čase. \Ve must see t"> it that *he culprits are comprehended and punished. * Thon there is the Mooney čase again wh ch dravvs our pttenti /n. In order to prevent tho completion of Moon-oy's čase ii^court it is rumored that the (»overnor vvill free him and thus prevent the recording of a sequel to the greatest labor čase in America today. It vvill be a bitter pili for the plutocrats of California to swallow if the present process vvill be permit-tod to uneover the erime beneath and behind it. VVe must insist on the completion of the present examinations and wf must insist upon a report of vindieation. # Tvvo Nevv York Socialist« have been given appointments by Mayor I »a Guardia. Charles Salomon vvas given the p o«t of Cltjr Majrstiat.- and Joseph Schlossberg to the Board of Higher Educafon. We have thought that the Socialist P*rty had a fix-d policy against sueh appointments. VVhat vve have said about the "old guard" in Nevv York seems to be com ing true. VVe knovv of other com- rades vvho have sought and received appointments from the same ma.vor and then had to resign membership in the party. VVe cannot understand why the same principle shouldn't ap-ply here. Now, the vvriter doesn't moan that Socialists cannot perform their duty more satisfactorilly than either republicans or democrats inso-far as labor is concerned but it has been the policy of the Party to re-iect political appointments from any but Socialist officials. Hence, the thing is certainl.v out of order for even the "old guard" men. * Branch No..l JSF hold its annual mooting last Friday night. Tho im-monse amount of business together vvith tho numerous committees and officers picked kept 'he interest pretty much divided. VVeMl have to devise a system of appoin-tments to our committces (on the or lor of thnt follovvod hy tho Pioneers) to save time and interest oven jn our annual meetings. Practicall.v the same officers vvere »eelecte l and this vvas an expression of confidonce. * Our comrades and friends must not forget tho big debate on Monday, Jan. 1at Carmens Hali, Ashland Blvd. and Van Buren St. Norman Thoinas and Eari Brovvder vvill each teli the ritfht road for vvorkers to follovv. It is hopod to raise a con-siderable sum of money for t.hc County .Organization. So the debate vvill serve tvvo purposes. i ... ... .... . . ..... ... . /. TIIK FAM O.\ ST A Nevv Year has begun, boys and girls. VVe vvant to start it right. We wor't make a lot of reaolu^pns. W e're simply going to start something that vve can call really "nevv". It's going to be a corner "our vcry ovvn". • Just for a start vveMl give it the name "Falcon" because there alroady is a large group of boys and girls in this country and abroad vvho call ■themselves Red Falcons. Right here in Chicago vve have a unit of these Red Falcons sponsored by our ovvn Vugoslav Socialist Club No. 1. * Our Chicago Red Falcons are called Tom Moone.v Flight 3. VVould any of you hoys and girls c are to vvrite us or teli us about y iur ovvn city or schools? If «o, send your letters to our Quill, Filvira Skavich, 2650 S. Harding Ave., Chicago. * Besides the name Falcon, we'r* going to call thi« column the "nest", because. as you knovv, a nest is a kinH of home. "Home" can mean msny things. One of those is ihat we csn come there lo relsx and be ourselve*. VVe can talk about things that worry (Continued to page 5.)