Celje - skladišče D-Per 214/1980 1119801076,13 u COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 13 - 15. JULIJ 1980 Potrebe in možnosti razvoja na področju poslovne informatike v naši delovni organizaciji DO EMO Celje je bila ena prvih delovnih organizacij v Celju, pa tudi v širšem prostoru, ki je že pred 10 leti prešla na avtomatsko obdelavo podatkov s pomočjo takrat sodobnega računalniškega sistema. Pred tem se je obdelava podatkov vršila preko »klasike«, tako da je bila nabava računalnika logično nadaljevanje razvoja na področju poslovne informatike. Lahko rečemo, da je takrat naša DO sledila razvojnim tendencam, v največji meri zaradi potreb po hitri in kvalitetni obdelavi vse večje mase podatkov, ki so spremljali obseg poslovanja. Takrat se je zdelo, da so možnosti nabavljenega računalnika neomejene, kot se je zdelo ob dograditvi upravne zgradbe, da ne bo nikdar zasedena. I. Obstoječe stanje na področj'u AOP in poslovne informatike Danes ima torej naša DO računalnik tretje generacije IBM 360/25, kapacitete 48 KB kar pomeni da je v. primerjavi z neslutenim razvojem na tem področju skoraj že arhivska vrednost, kajti tudi serijo 370 kot plod razvoja sedemdesetih let vse hitreje zamenjujejo računalniki osemdesetih let (npr. IBM 4341), govorimo seveda le o firmi IBM, ki nam je najbolj poznana, za ostale proizvajalce pa v' celoti veljajo enake ugotovitve. Konfiguracija naše računalniške opreme je naslednja: — IBM 360/25 s kapaciteto centralnega spomina 48 KB, od tega je 24 KB bilo dodanih kasneje (CMI), — 2 komada tračnih enot IBM 3410, — 3 komadi diskovnih enot IBM 2311 s po 7,25 MB, — 3 komadi diskovnih enot IBM 2314 s po 28,5 MB, — čitalec kartic, 1000 cpm, — sistemski luknjač, 300 cpm, — vrstični sistemski printer 600 lpm. Računalnik je obratoval tudi že do 400 sistemskih ur na mesec, ob zmanjša- na mesec skozi 10 let. — Kalkulacije proizvodov — Obračun osebnih dohodkov — Osnovna sredstva Obdelave, ki so v planu oziroma v pripravi: — saldakonti kupcev, — velika orodja, — kadrovska evidenca, — katalog del in nalog, Pogled v naš del ERC n ju zunanjih komitentov — analitična kalkulacija, pa je obratovanje nekoliko — dopolnitev tehnološke manjše. Lahko pa rečemo, dokumentacije tozd Posoda je v jpovprečju deloval da, (dopolnitev obstoječe najmanj 250 sistemskih ur obdelave), — kompleks obdelav v zvezi z uvedbo skupinskega nagrajevanja po rezultatih dela. Področje obstoječih obdelav izgleda silno široko in razvejano, tako da nepoznavalec • dobi vtis, da pokrivamo celotno poslovanje. Vendar je to zelo daleč od resnice, saj so obdelave le parcialne in organizacijsko zastarele, kar jc delno posledica tehnične zastarelosti računalnika, delno pa tega, da se nekatere obdelave niso ažurirale že 6—8 let, kar jc dokaj dolga doba. Posledica tega so tudi parcialne izhodne tabele, iz katerih je treba še vedno »na roke« pridobiti celo vrsto uporabnih informacij- Drug problem jc delovna disciplina vseh subjektov, ki sodelujejo v tem procesu, tako tozda ERC, ki večkrat ne opravi delo v dogovorjenih rokih ali pa je obdelava napačna, še bolj pa vseh nas koristnikov, ki velikokrat neodgovorno, netočno — ali pa sploh ne — izpolnjujemo VK, ne dostavljamo podat-(Nadaljevanje na 2. strani) Pred čim moramo varovati naš družbenopolitični sistem ? V letošnjem letu, ko smo izgubili našega dragega predsednika tovariša TITA menim, da je potrebno, da se vsak državljan seznani, katere so tiste nevarnosti, ki bi lahko ogrozile mir in varnost v socialistični Jugoslaviji. Poostrena ekonomsko-politična situacija v svetu in predvsem hladna, vojna med obema blokoma zavirata politiko popuščanja napetosti in neuvrščeno gibanje, katerega pobudnik je bil tovariš TITO. Takšno situacijo v svetu izkoriščajo fašistične organizacije v tujini ter skušajo plasirati na naše ozemlje svoje agente, domače iz- dajalce in petokolonaše, ki naj bi v ugodni priliki zrušili naš samoupravni politični sistem. Ti ljudje, ki čakajo na svoj trenutek, ne mirujejo, zbirajo podatke za svoje organizacije z raznimi anketami, fotografirajo gospodarske in vojne objekte, izvajajo razne . znanstvene raziskave, provocirajo naše državljane z raznimi lažmi, polresnicami, političnimi vici itd. Cilj zbiranja podatkov je analiza situacije pri nas in ugotavljanje varnostnih razmer v naši domovini. Zanimivo je, da smo Jugoslovani pri objavljanju podatkov zelo radodarni: 60% podatkov dobijo tuje sile preko legalnih virov (časopis,. interna glasila, radio, TV . . .). 20% podatkov zberejo na pollegalni način (slikanje iz satelita, znanstvene raziskave pri nas ipd.) ter 20% podatkov na klasičen ilegalen način (tajni agenti vprašujejo, slikajo, izvajajo razne meritve itd.). Organizatorji te vohunske dejavnosti so posebne obveščevalne službe in konzularna predstavništva v naši domovini. Naštel bom samo nekaj podatkov o delovanju sovražnih sil: po narodnoosvobodilni vojni je emigriralo v tujino ca. 5.000 Jugoslovanov, ki so delovali proti našemu političnemu sistemu. Od tega števila je še danes ca. 1.000 emigrantov aktivno vključenih v razne teroristične organizacije. V posebnih centrih se usposabljajo za sovražne akcije proti Jugoslaviji, ki pa so jim do sedaj vedno propadle. Emigracija razpolaga s približno 35 tiskarnami, ki tiskajo ca. 250 časopisov z vsebino, ki črni našo domovino. V lanskem letu je bilo pri nas zaplenjeno dvesto tisoč primerkov sovražnega propagandnega materiala. V nekaterih državah imajo- emigranti možnost delovati preko radijskih postaj. Blizu naših meja deluje ca. 40 radijskih postaj, ki delujejo v naš Jugoslovanski prostor. Od leta 1945 do leta 1975 je bilo izvedeno 210 akcij sovražne emigracije. V zadnjih treh letih pa sta bila izvedeni dve veliki sovražni akciji — eksplozija mine v vlaku pri Trbovljah in eksplozija paketa na' Železniški postaji Zagreb. Proti naši domovini delujejo še informbirojevci in notranji sovražniki v Jugoslaviji, ki iščejo somišljenike, podpihujejo nacionalizem, se zavzemajo za politiko trdne roke, negirajo vodilno vlogo zveze komunistov in pridobitve samoupravljanja. Kljub mnogim nevarnostim, ki nam pretijo pa lahko rečemo, da je varno stanje pri nas zelo dobro. To pa seveda ne pomeni, da smo lahko mirni in popolnoma neaktivni. OSREDNJA KNJ. CELJE Potrebe in možnosti razvoja na (Nadaljevanje s 1. strani) kov pravočasno, ne znamo citati tabel, kažemo premajhen interes za napredek na tem področju, iščemo napake drug pri drugem, itd. Posledica tega so večkrat povsem neuporabne ali časovno zamujene tabele, tako da je včasih povsem upravičena kritika, da je šlo »na roke« bolje in hitreje. Zato je tudi res, da bi lahko iz obstoječih kapacitet računalnika iztisnili še mnogo več, čeprav, v celoti in perspektivno gledano, smo dosegli tisti nivo, ko je treba stopiti stopnico višje, tako zaradi iztrošenosti računalnika kot tudi zaradi same organizacije in količine obdelav, ki bo kmalu dosegla svoj višek. Ta ciklus se lepo vidi po tem, da že nekaj let ni bilo storjeno ničesar novega in so bile vse obdelave uvedene v tistem začetnem in nato uvajalnem obdobju prvih petih ali šestih let. Poživitev dejavnosti je opaziti v letu 1979 in 1980, vendar še zdaleč ni takšnih uspehov, kot so bili na začetku. To samo kaže, da se bližamo višku, ki smo ga ob takšnem načinu organiziranosti AOP in iz tega izhajajočega poslovanja sposobni doseči brez temeljitih sprememb. Poudariti pa je treba, da so povsem nevzdržne in nekritične pripombe, da je bilo včasih brez AOP poslovanje boljše, hitrejše itd. Mogoče tudi, toda zavedati se je treba, da je računalnik le organizacijsko sredstvo, ki ga je treba znati pravilno uporabljati in izkoriščati. Pri nas očitno tega nismo znali v celoti izkoristiti, če pa smo, potem zavestno kršimo dogovorjena pravila poslovanja in obnašanja! Le tako je mogoče razumeti relativno slabe rezultate na področju AOP v zadnjih letih, nikakor pa ne z iskanjem krivde pri imaginarnem računalniku, ne da bi pogledali ob tem svojo organiziranost in izvajanje le-te v vsakodnevni praksi! Če rezimiramo, naša DO je bila ena prvih, ki je pred več kot desetimi leti sledila razvoju in potrebam, ki so narekovale u-vedbo AOP. Takrat nabavljen' računalnik je povsem ustrezal takratnim potrebam in obsegu podatkov, ki jih je bilo potrebno obdelati, danes pa je v tehničnem smislu zastarel in iztrošen, glede na vrsto obdelav (paketne obdelave), ki jih omogoča, pa je glede na vedno večje potrebe komaj še primeren. Seveda pa to ne pomeni, da ga ni mogoče še bolje in racionalneje uporabljati, vendar neke perspektive ni! Na to opozarja tu- Pred čim moramo varovati naš družbenopolitični sistem (Nadaljevanje s 1. strani) Naša osnovna naloga je, pripraviti družbo za vse izredne razmere ali vojno stanje. V zvezi s tem morajo imeti vsi organi in organizacije, predvsem sindikat načrte za delovanje v izrednih razmerah. Tukaj se vprašamo, kateri pa so vzroki za nastanek izrednih razmer. Vzrokov je veliko. Na primer kritična mednarodna situacija, nastanek politične — vojaške krize, krize v e-konomskih odnosih med državami, dogodki, ki so pomembni za vso Jugoslavijo (npr. bolezen in smrt tov. TITA, pojav nacionalizma, poziv na tujo intervencijo, aktivnost notranjih in zunanjih sovražnikov, terorizem, ekonomska blokada, provokacije in incidenti na naših mejah, rušenje programa ZKJ, večje prekinitve dela, nesamoupravni odnosi predvsem pri odločanju, razlike v razvoju posameznih delov države, nesorazmerje cen in osebnih dohodkov, pojavi tehnokratizma, naravne nesreče itd.). Za vse takšne in podobne primere pa moramo biti že danes pripravljeni, zato je naloga sindikata ter izvršnih odborov predvsem političnega značaja. Sindikat mora biti pobudnik za izdelavo in izvajanje obrambnih načrtov. Torej mora nuditi komitejem za SLO in družbeno samozaščito, strokovnim in vodstvenim organom vso politično podporo pri realizaciji zastavljenih nalog. Obenem pa morajo imeti osnovne organizacije zveze sindikatov opredeljene naloge in izdelano kadrovsko sestavo izvršnega odbora, ki bo deloval tudi v primeru vojne. Janko Koštomaj di sicer relativno široko področje obdelav, ki pa so zastarele in večkrat časovno neučinkovite, kot tudi stanje na širšem celjskem, pa tudi slovenskem prostoru, kjer je opaziti izrazito tendenco zamenjave sedanjih velikih računalnikov z novimi, ki omogočajo interaktivno obdelavo, Redke pa so tako velike firme, kot je naša DO, ki še imajo tako skromne zmogljivosti oziroma da sploh ne razmišljajo o dopolnitvah! fl. Razvojne usmeritve, ki izhajajo iz koncepta informacijskega sistema V aprilu 1978. leta je bila sklenjena pogodba s svetovno firmo REIF za izdelavo koncepta informacijskega sistema DO EMO. Posebna delovna skupina, v kateri so bili predstavnik firme REIF in trije sodelavci organizacijske službe, je po enoletnem delu aprila 1979 predstavila koncept informacijskega sistema DO EMO, ki je bil soglasno potrjen in sprejet kot usmeritev za konkretne akcije na področju poslovne informatike. Podrobnosti iz koncepta ni potrebno podrobno razlagati, ker je bil razmnožen v zadostnem številu izvodov, pa tudi temeljito predstavlje, opozoriti pa je treba le na osnovna izhodišča in temelje, na katerih že sloni in temelji razvoj poslovne informatike v svetu in tudi pri nas. Ko govorimo o informacijskem sistemu, ne moremo več mimo avtomatizirane obdelave podatkov o-ziroma mimo računalnika kot enega sestavnih delov informacijskega sistema. Seveda pri tem računalnik ni in ne sme biti v centru pozornosti, vsekakor pa se mora upoštevati kot eden bistvenih in nujnih elementov, ki je v veliko pomoč, da lahko cilje, ki si jih zastavljamo preko informacijskega sistema, tudi v celoti realiziramo. Bistven problem pri organiziranju AOP predstavlja zajemanje podatkov oziroma njihov prenos do računalnika. Vsaka obdelava namreč obsega naslednje faze: zajemanje podatkov, prenos podatkov pred obdelavo, hranjenje pred obdelavo, obdelava, hranjenje po obdelavi in prenos ter predaja informacij koristniku. Zato je bila posebna pozornost 'posvečena prav zajemanju podatkov oziroma prenosu podatkov do računalnika, kar je tudi še danes ključni problem. Ko so namreč podatki enkrat v računalniku, se lahko obdelajo na vse mogoče načine in po vseh mogočih kriterijih, seveda pa v okvjrih, ki jih dopušča velikost in kvaliteta obstoječe strojne opreme. Bistven problem opravljanja velikih organizacij združenega dela je prav v obvladovanju ogromne količine podatkov in to v njihovi kvaliteti in časovni o-predeljenosti. Zato se postavlja zahteva, da morajo biti vsi podatki hitro in točno obdelani, predvsem pa, da so pravočasno na razpolago. Tako pridemo do interaktivne obdelave v stvarnem času, ki pomeni neposredno kontaktira-nje med človekom in računalnikom pri zadovoljevanju človekovih potreb po informacijah. Interaktivna obdelava je nujnost današnjega časa in nudi celo vrsto prednosti in organizacijskih racionalizacij, kot npr.: — vsak podatek se zajame samo enkrat, — podatek je na razpolago v tistem trenutku, ko je zajet, — podatek je na razpolago vsem, ki ga potrebujejo, — podatek se zajema tam, kjer nastane, — vsak koristnik vnaša le tiste podatke, ki so rezultat njegovega dela, zato tudi odgovarja zanje, — vsak koristnik dobi le tiste informacije, ki jih potrebuje. To pa niso le prednosti, ampak tudi zahteve interaktivne obdelave, če naj se dosežejo globalni cilji na področju poslovne informatike. Ti globalni cilji pa so: — da so informacije točne, — da so informacije oblikovane tako, kot jih uporabnik potrebuje, — da uporabnik dobi informacijo takrat, ko jo potrebuje. Ravno te cilje smo zasledovali pri koncipiranju informacijskega sistema DO EMO in glede na stanje, ki trenutno vlada, v poslovanju in obvladovanju tega poslovanja v naši DO, ni potrebno posebej razlagati, zakaj! Izmed vseh navedenih ciljev je najtežje doseči to, da bi porabnik dobil informacije takrat, ko jih potrebuje. Zato je potrebno računalnik približati koristniku, in sicer tako, da je kontaktiranje z računalnikom kot glavnim virom obdelanih podatkov mogoče tako rekoč v vsa- kem trenutku. To dosežemo, s t. i. terminali, ki so direktno vezani na računalnik, postavljeni pa povsod tam, kjer je to zaradi narave poslovanja in velikega števila poslovnih dogodkov smiselno in potrebno. V grobih obrisih je z zgoraj napisanim dovolj jasno nakazana in obrazložena razvojna usmeritev, ki jo narekujejo tudi vedno večje potrebe. Posamezna področja obdelav so razvidna iz samega koncepta, poudariti pa je treba težnjo po integraciji obdelav, ki naj ne bodo več parcialne in časovno ločene, ampak odraz tekočih poslovnih dogajanj. Razumljivo je, da je za takšno nujno potrebno razvojno orientacijo potrebna tudi ustrezna strojna oprema, kar pomeni sodoben računalnik kapacitete najmanj 1—2 MB (1000 —2000 KB) z vso potrebno periferijo in terminali. Tako, kot bi potekalo delo na samem uvajanju sistema, bi potekala tudi dobava opreme in zato ni nujno, da se oprema dobavi naenkrat, ampak postopoma skcri dve ali tri leta. Naj se opozori še na danes večkrat napačna razmišljanja o velikosti računalnikov. Danes je naš obstoječi računalnik s kapaciteto 48 KB pravzaprav »mikro« računalnik, saj se štejejo za majhne računalnike tisti do 500 KB, za srednje tisti od 2000—3000 KB in za velike tisti do 20.000 KB in več. Tako velike kapacitete so potrebne zaradi drugačnega načina obdelav, ker ne gre več za paketne obdelave, ampak za interaktivno obdelavo v stvarnem času. Poleg tega pa cena strojne opreme (hardware) stalno pada, tako da znaša le še 30 % celotne vrednosti ob nabavi nekega velikega sistema, vse ostalo pa je znanje oziroma programska oprema (software). Problem je torej, kako čim bolj ceneno in koristno u-porabiti računalnik in izkoristiti vse njegove možnosti. S tega stališča gledano predstavlja nabava novega računalniškega sistema ali najemnina zanj neprimerno manjši strošek kot ga je predstavljala nabava našega računalnika pred 11 leti ali kot je obstoječa najemnina. Seveda ne smemo gledati absolutne zneske, ampak relativni odnos med tedanjimi in današnjimi potrebami, možnostmi računalnika in koristmi, ki jih lahko nudi! Ob tem pa je zato potrebno vložiti mnogo več znanja, discipline in reda pri obvladovanju tekočega poslovanja. EZwajfitec> področju poslovne informatike III. Dilema — za aii proti novemu računalniku v naslednjem srednjeročnem obdobju Osnove razvojne usmeritve, ki izhaja iz koncepta informacijskega sistema DO EMO, iz potreb po obvladovanju vedno večje mase podatkov, potrebnih za celovito upravljanje DO, z . obstoječim računalnikom nikakor ne moremo doseči. Še več, obsojeni smo na stagnacijo na področju poslovne informatike in s tem posredno na slabše poslovne rezultate, saj gre razvoj na tem področju naprej z nesluteno hitrostjo, prav tako pa se mu dovolj hitro prilagajajo ostale DO iz naše okolice. Z obstoječo strojno o-premo se nikakor ne da preiti s paketnih obdelav na potrebno interaktivno obdelavo oziroma na obdelavo v stvarnem času, tako da bomo do neke mere lahko zadostili le zahtevi po točnosti informacij, oblikovno in vsebinsko bodo cialne in dokaj neustrezne, informacije še vedno par-o pravočasnosti informacije pa sploh ni potrebno govoriti, ker bodo le-te ob vse več dodatnih obdelavah prej povsem nepravočasne kot pa vsaj delno pravočasne. Strojna oprema je stara 10 in več let. Na zahodu je normalna amortizacijska doba, ki upošteva fizično in ekonomsko amortizacijo, dobrih pet let. Seveda tega ne moremo zahtevati v naših razmerah gospodarjenja, vendar pa praksa kaže, da je pri nas takšna doba nekje med sedmimi in devetimi leti, lahko tudi prej! Ob upoštevanju gornjih ugotovitev in realnega stanja, lahko ugotovimo, da smo že krepko prekoračili neko normalno amortizacijsko dobo, sprejemljivo tudi v naših razmerah. Strojna oprema je že sedaj skoraj povsem iztrošena, kar dokazujejo vedno pogostejše in večje okvare ter seveda iz tega izhajajoči zastoji. Če se odrečemo zamenjavi opreme v prihodnjem srednjeročnem obdobju, to pomeni odložitev nabave najmanj za 6 do 8 let, s čimer bi s sedemnajstimi ali osemnajstimi leti povsem nenormalno prekoračili vse še sprejemljive časovne okvire, v katerih lahko brez večjih težav deluje tako zahtevna oprema, kot je računalnik. Seveda se ob tem razpolago, pa tudi samega vzdrževanja opreme, ki bo postavlja tudi vprašanje rezervnih delov, ker ni nujno, da bodo še v celoti na zavzemalo nenormalno velike deleže. Skratka, veliko vprašanj je, ali bo računalnik v tem obdobju sploh še sposoben obratovati v takšnem obsegu in brez prekinitev, da ne bo onemogočal tekočega poslovanja. Njegova fizična iztro-šenost pa bo zahtevala nenormalno visoke stroške vzdrževanja, v kolikor se bo vzdrževati v celoti sploh dal. Drug problem je ekonomska zastaranost oziroma neustreznost strojne opreme glede na povsem drugačne zahteve in potrebe, kot so bile pred desetimi leti. Enota informacije bo neprimerno dražja in se bo nezadržno dražila, če upoštevamo obratovanje obstoječega računalnika v povsem drugih zahtevah in potrebah naslednjih 5—7 let v primerjavi s ceno enote informacije ob nabavi večjega računalnika. Začetna investicija je resda velika, vendar ob polni izkoriščenosti in zadovoljevanju vseh potreb in zahtev cena informacij relativno zelo hitro upada! Na kratko povedano, fizična in ekonomska iztro-šenost naše strojne opreme je že sedaj zelo velika, v prihodnjih 5—7 letih pa bo sigurno preskočila vse kritične meje. Kot na vsakem drugem delovnem področju, si tudi na področju organiziranja AOP in programiranja, kjer je razvoj še neprimerno hitrejši kot drugje, ljudje želijo napredovanja, tudi predvsem strokovnega. Ob normalnem prizadevanju bodo tudi mlajši kadri v TOZD ERC kmalu dosegli tisti strokovni nivo, ki jih ne bo več zadovoljeval, ampak si bodo želeli delo na večjih in zahtevnejših sistemih. Načrtovana nabava večje strojne opreme v nekem doglednem času pomeni veliko perspektivo za nadaljnji razvoj strokovnosti in za napredovanje. Če te perspektive v naslednjem srednjeročnem obdobju sploh ne bo, potem lahko pričakujemo odhod kadrov, kar se že dogaja v drugih manjših centrih. Ni bojazni, da bi odšlo manjše število dolgoletnih sodelavcev TOZD ERC, ki že 10 in več let delajo na tem sistemu, skoraj sigurno pa nas bodo zapustili mlajši kadri, ki smo jih vzgojili in naučili delati. Ob dejstvu, da traja šolanje človeka tudi do dve leti in več, tega res ne gre zanemarjati, čeprav je res, da lahko manjkajoče kadre nadomestimo. Vendar nam stalna vzgoja mladih in nato njihov odhod v druge DO pač ne zagotavlja normalnega poslovanja, ker delno hromi tekoče delo, po drugi strani pa je to silno drago in neracionalno, da o perspektivah in razvoju niti ne govorimo. Takšne in podobne stvari se vse preveč ponavljajo tudi na drugih delovnih področjih naše DO. Ne glede na obstoječo perspektivo, ki pa je še kako važna, se bo dagajalo, da bomo izgubljali kadre, kajti ob vedno večjih nabavah strojne opreme — in to velikih računalnikov — je čutiti vedno večje pomanjkanje ustreznih kadrov, tako da že obstojajo tudi »kraje« med delovnimi organizacijami. Če je temu tako in se že dogaja tudi v Celju in njegovi širši okolici, potem je razumljivo, da se bodo ljudje raje zaposlili tam, kjer jim nudijo večjo strokovnost in možnost razvoja, ki je na področju AOP še posebno važna. Zato tudi toliko poudarjamo perspektivo nadaljnjega razvoja AOP v EMO, ker je to lahko edini in resnični magnet, ki nam bo obdržal kadre ob upoštevanju. nekoliko višjih OD v drugih centrih. Gre torej za realno nevarnost odhoda določenega števila kadrov, ki nam lahko povzroči velike težave. In tega problema se ne da rešiti tako enostavno, kot ga velikokrat rešujemo pri nas v EMO: pa naj gre, saj ga ne potrebujemo, dovolj veliki in močni smo! Na žalost, vsaj na področju AOP je to precej daleč od resnice. Še nekaj besed o možnostih nadaljnjih razširitev obstoječih obdelav in uvedbi novih obdelav. Resnici na ljubo je treba priznati, da kljub veliki za-staranosti strojne opreme še danes ne izkoriščamo računalnika v celoti, vendar ne v celoti zaradi TOZD ERC, ampak predvsem tudi zaradi koristnikov samih. Tudi tisto, kar imamo, je velikokrat neorganizirano ali slabo izpeljano, največkrat pa dobro mišljeno, pa grobo rečeno »zminirano« v praksi, hote ali nehote? Računalnik že sam po sebi zahteva in vnaša red v poslovanje, če ga hočemo resnično izkoristiti. Če ga nočemo, ne znamo, potem ne smemo v celoti kriviti za to TOZD ERC ali celo imaginarni računalnik, ampak pogledati našo neorganiziranost in kršenje pravil obnašanja in poslovanja, ki smo si jih sami postavili. Sicer pa, za gornje trditve je toliko dokazov, da bi jih bilo odveč ponavljati. Še mnogo več bi lahko iztisnili na primer iz komercialnega poslovanja, kjer so podatki na razpolago, mi pa na primer ne obdelujemo naročil niti celotne prodajne statistike za preteklost. Enako velja za področje normativov dela in materiala kot glavne baze planskih podatkov o proizvodih. Po šestih ali sedmih letih še vedno nismo uspeli, da bi to področje enkrat bilo v celoti rešeno, zaradi tega so nato napačne kalkulacije itd. Normativi dela in materiali predstavljajo veliko rezervo pri izkoriščanju obstoječih obdelav. Enako velja za materialni obračun ali za planiranje proizvodnje in njeno spremljanje. Kar pa zadeva povsem nove obdelave, bomo morali razmišljati o kompleksnejših obdelavah na področju računovodstva (npr. glavna knjiga), saldakonti dobaviteljev in kupcev (upamo, da bodo letos stekli), integriranih pred in pokalkulacija proizvodov, o razpisu in spremljanju tekoče proizvodnje, o kvalitetnejšem vodenju zalog, o marketing obdelavah, o združevanju podatkov za obračun OD in še o marsičem, kar druge DO v večji ali manjši meri že imajo! Kot že rečeno, so lahko podobna razmišljanja predmet poglobljene analize, ki se lahko po potrebi naredi, vsekakor pa -jo bomo morali imeti, ko bomo skušali čim bolj racionalno izkoristiti obstoječi računalnik. Perspektivni razvoj pa je naveden v konceptu informacijskega sistema DO EMO. Vseeno pa je treba opozoriti še na nekaj. Glede na to, da smo prvi sledili razvoju pred desetimi leti in so bile takrat obdelave v konici razvoja, so danes te obdelave že zastarele in v veliki meri neustrezne, delno zaradi neaktivnosti v TOZD ERC, delno zaradi nezainteresiranosti in neorganiziranosti koristnikov, veliko pa k temu prispeva relativno zastarela oprema, ki ne zmore slediti zahtevam po obsežnejših, pogostejših, predvsem pa hitrejših in pravočasnih obdelavah. To se kaže danes v mesečnih konicah, ko postane ozko grlo tako zajemanje podatkov kot sama obdelava, ostale dneve pa računalnik ni polno zaseden (obračun OD, materialni obračun, fakturiranje — vse nekje od 1. do 15. v mesecu). Ne glede na kakršnekoli reorganizacije in racionalizacije bodo te konice še vedno ostajale! Če v naslednjem srednjeročnem .obdobju ostanemo le pri obstoječi strojni o- premi, se moramo zavedati, da ne bomo mogli realizirati vseh potrebnih dopolnitev na obstoječih obdelavah, še manj pa vnesti veliko novih obdelav. Delno sama strojna oprema onemogoča sodobno organizacijo podatkov, zaradi konic in preobremenjenosti računalnika v teh konicah pa so omejene tudi možnosti nadaljnjega razvoja, vsaj v takšni meri, kot bi si to želeli. Na silo bomo sicer lahko forsirali vedno nove obdelave, vendar se nam bo v določeni točki sistem sesul, bodisi zaradi preobremenjenosti računalnika v fizičnem smislu in iz tega izhajajočih okvar, bodisi zaradi časovne neustreznosti obdelav, ker se vse ne bodo mogle vršiti v sami mesečni konici, pozneje pa ne bodo več aktualne. Razvoj dogodkov v tej smeri ni nobena posebnost naše DO, ampak je logična posledica kopičenja paketnih obdelav, ki jih organizacijsko ne obvladamo v-eč in zato zahtevajo preskok na višji nivo. Zato se moramo zavedati, da bo obstoječa strojna oprema postajala bolj in bolj ovira za nadaljnji razvoj in tudi za tekoče obvladovanje poslovanja. IV. Realne možnosti pridobitve ustrezne strojne -opreme Jasno se je treba zavedati položaja, v katerem se nahaja naša DO in položaja na sploh pri nas in v svetu. Iz tega izhaja, da so možnosti za nabavo nove strojne oprane zares minimalne. Tega ni potrebno posebej dokazovati, opozorili bi radi le na nekaj dejstev, ki bodo mogoče v prihodnosti vsaj nekoliko omilila težak položaj: a) investicija, pri kateri gre celo za devize, verjetno še nekaj let ne pride v poštev, zaradi stabilizacijskih ukrepov kot tudi zaradi prevrednotenja deviz na trgu; b) devizni najem opreme je nekoliko ugodnejša varianta, ker je potrebno devize zagotavljati iz tekočega poslovanja v manjših zneskih; c) domača industrija vse bolj osvaja proizvodnjo in prodajo računalniške opre- ‘ me (TSKRA, Gorenje, El Niš, Elektrotehna Ljubljana, itd.), saj je po nekaterih podatkih v Jugoslaviji že 17 prodajalcev, ki se skušajo ukvarjati s tovrstno proizvodnjo in prodajo. Takšna razdrobljenost ni sprejemljiva, zato že pote- IZ DELA STANOVANJSKEGA ODBORA Razdelili stanovanja ZAPISNIK 3. redne seje stanovanjskega odbora, ki je bila 2. 7. 1980 v prostorih sejne sobe jedilnice, s pričetkom ob 7. uri. Dnevni red: 1. razdelitev stanovanj, 2. razdelitev posojil za individualno gradnjo, 3. tekoče zadeve. SKLEPI: Točka 1: Dodeli se stanovanje naslednjim upravičencem s prioritetne li- 8. Jerovšek Silva — Otok III S, 3-sobno stanovanje v izmeri 81,39 m2, XI. nadstropje, št. 102; 9. Čander Jože — v stanovanje, ki ga izprazne Ktempuš Marjan, Ulica Frankolovskih žrtev 34; 10. Samardžič Sead — v stnovanje, ki ga izprazne Čander Jože; 11. Ferme Milan — v stanovanje, ki ga izprazne Peterle Marjan, Drapšino-v 5a, v izmeri 50,6 m2; Predlog formiranja in porabe stanovanjskih sredstev za leto 1980 Formiranje 1. Saldo 1. 1, 1980 2. Stanovanjski prispevek TOZD Celje 3. Stanovanjski prispevek TOZD Tobi 4. Vračilo anuitet od posojil za individualno gradnjo 5. Vračilo anuitet od posojil DO 6. Sofinanciranje drugih DO Poraba 1. Anuitete TOZD Celje 2. Anuitete TOZD Tobi 3. Obveznosti od posojila za individualno gradnjo 4. Obveznosti po 6. natečaju iz leta 1979 5. Vračilo primanjkljaja TOZD Tobi tozdom Celje 6. Anuitete DO 7. Podražitve po 6. natečaju 8. Plačilo razlike do končne cene stanovanja (Žalec) 9. Sofinanciranje drugih DO pri nakupu stanovanja 10. Posojila za individualno gradnjo 11. TOZD Tobi za posojila individualne gradnje in nakup stanovanj 12. Vročitev sredstev v banko za nakup stanovanj po 7. natečaju v letu 1981 13. Sredstva v rezervi din 2.520.554.10 6.234.305.00 1.481.568.00 1.281.350.10 308.311,60 1.300.000. 00 2,499.043,30 489.080,00 10.000,00 2.191.200.00 458.466,55 612.143,15 1.600.000. 00 277.213,80 2,100.000,00 1,000.000,00 534.021,45 1,800.000,00 54.920,55 13,626.088,80 ste iz leta 1974—1978 ter iz liste deficitarnih kadrov: 1. Zupanc Drago — Nova vas ST 7, II. nadstropje — 2 in pol-sobno stanovanje, št. 11; 2. Krebl Jože — Mariborska 68, ki ga izprazne Zupanc Drago; 3. Jančič Dušan — Nova vas ST 7, IV. nadstropje — 2 in pol-sobno stanovanje, št. 25; 4. Cirman Branko — Otok III — 2-sobno stanovanje velikosti 63,08 m2, št. 79, IV. nadstropje; 5. Planko Oto — Otok III — 2-sobno stanovanje velikosti 63,08 m2, št. 103, XII. nadstropje; 6. Pečovnik Andrej — Nova vas — Lamela 5/III — 2-sobno stanovanje velikosti 64,81 m2, št. 129, I. nadstropje; 7. Kresnik Ema — Ulica Frankolovskih žrtev, ki ga izprazne Pečovnik Andrej; 19. Mikola Helena — Nova vas ST 7, 1-sobno, velikost 35,06 m2, VIII. nadstropje, št. 42; 20. Gričar Marija — Nova vas ST 7, 1-sobno, velikost 35,06 m2, X. nadstropje, št. 52. Točka 2 Dodeli se posojilo za individualno gradnjo naslednjim članom DO: din 1. Žagar Antonija 100.000 2. Štor Franc (Karanovič) 100.000 3. Peterle Marjan 40.000 4. Božič Zoran 40.000 5. Majcen Margareta 40.000 pod naslednjimi pogoji: 1. Stanovanje last DO EMO morajo izprazniti do 31. 12. 1980; 2. vsi živeči polnoletni člani v skupnem gospodinjstvu in eventualni podnajemniki podajo pismeno izjavo, potrjeno na občini Celje, da soglašajo s pogoji najetja dolgoročnega posojila pri DO EMO; 3. v primeru, da zgoraj imenovani ne sprejmejo danih pogojev, se jim posojilo ne dodeli ter se na naslednji seji dodeli drugim prosilcem. Zaradi slabih stanovanjskih razmer ter izpolnjevanje kriterijev za individualno gradnjo, se naslednjim prosilce, dodeli posojilo v tej višini: Vrane Anton — Olga 50.000 din, Rojc Justina 20.000 din, Gaber Ivan — Slavica 40.000 din, Gaber Anton — Dragica 80.000 din, Doler Adolf 40.000 din, •Lenart Adolf — Antonija 30.000 din, Kerš Anton — Erika 30.000 din, Soline Ivan 40.000 din, Hercog Marija 50.000 din, Kristan Milan 30.000 din, Beltram Branko 30.000 din, Beltram Marjan — Teodora 30.000 din, Majer Peter 50.000 din, Lesnika Marija — Zidar 40.000 din, Kramaršek Anica — Anton 50.000 din, Čander Nada 50.000 din, Turnšek Marta 50.000 din. Zaradi minimalnih razpoložljivih sredstev in zaradi nezmožnosti vselitve v lastno hišo v letu 1980, se naslednje prosilce obravna- 12. Korošec Mirko — Nova vas, Lamela 5/III, 2-sob-no stanovnje v velikosti 64,81 m2, pritličje, št. 126; 13. Škrubej Franc — v stanovanje, ki ga izprazne Korošeč Mirko, Ul. Frankolovskih žrtev 7, v izmeri 33 m2; 14. Gluvič Vlado — Otok III S, 3-sobno stanovanje v izmeri 81,39 m2, I. nadstropje, št. 62; 15. Lamper Daniel — v stanovanje, ki ga izprazne Gluvič Vlado, Ulica Frankolovskih žrtev 34, v izmeri 41,50 m2; 16. Poljšak Rafko — v stanovanje, ki ga izprazne Žagar Antonija, Nušičeva 2a, 2-sohno stanovanje, 42 m2; 17. Kroflič Jernej — Nova vas ST 7, 1-sobno stanovanje, velikost 35,6 m2, III. nadstropje, št. 17; 18. Mesarič Mirko — v stanovanje, ki ga izprazne Kroflič Jernej; Obrazložitev formiranja in porabe stanovanjskih sredstev za leto 1980 Pri formiranju stanovanjskih sredstev za leto 1980 je poleg ostalih postavk zajet stanovanjski prispevek TOZD Celje v višini 6,234.305,00 diri in to znaša 1,67 % od 7 °/o bruto OD planiranega v letu 1980. Ostalih 5,33 % se odvaja za: — delavce širšega družbenega pomena za občino Celje 0,18 %, — revitalizacija 0,36 %, — dijaške domove 0,33 °/o, — za izgradnjo obrežja 0,64 % (komunalno), — združena sredstva 2,18 %, — družbeno pomoč (solidarnost) 1,64 %. Formiranje in poraba sredstev se vidi iz posameznih postavk priloge. Pri porabi sredstev se leta ločujejo na: obveznosti iz preteklih let (vračilo anuitet) in obveznosti iz leta 1979, z naslova nakupa 11 stanovanj. Ostanek sredstev, ki so na razpolago v letu 1980 v višini 5,588.942,00 se je porazdelil na naslednje postavke: — obveznosti pri sofinanciranju nakupa stanovanj drugih DO iz leta 1979 in tekočega leta so v višini 2,100.000 din. Sofinanciranje se daje za delavce, ki so uvrščeni na prioritetni listi. TOZD Tobi se je odvojilo ostanek formiranih sredstev v višini 534.021,45 din, s katerimi sami razpolagajo. Zaradi minimalnih sredstev se je stanovanjski odbor odločil za razpis natečaja individualne gradnje v višini 1,000.000 din. Ker so to zelo mala sredstva, se je odbor odločil, da se poostrijo kriteriji natečaja, tako da je sedaj možno kandidirati za omenjena sredstva samo v primeru, če je gradnja v 4. fazi. Poudariti je potrebno, da je v marcu 1980 že bil razpisan natečaj za individualno gradnjo pri SSS občine Celje in se ga je udeležilo 26 naših graditeljev. V letu 1980 DO EMO ni sodelovala pri natečaju nakupa stanovanj zaradi zgoraj navedenih minimalnih sredstev, ki so nam ostala na razpolago. Zato se je stanovanjski odbor odločil, da se pri Ljubljanski banki, podružnica Celje vročijo namenska sredstva v višini 1,800.000 din za nakup stanovanj v letu 1981. Sredstva se v banki vežejo na dobo 6 oziroma 13 mesecev, s čimer se ople-menijo z bančnimi krediti. Višina kreditov je v odvisnosti časa vezave sredstev. Pripravil referent za stanovanjske zadeve Peternel Franjo, 1. r. va kot prioriteta v letu 1981: Čonkaš Vida, Tifengra-bner Helena — Jože, Kokalj Marjan — Inge, Leben Danijel, Češnjevar Rozalija, Flajs Harold, Kramaršek Franc, Fendre Franc, Ju-teršek Stanislav, Švab Marjan, Blazinšek Silvo, Bajc Vlado, Lah Štefan, Klukej Doroteja, Suholežnik Erna — Marjan, Memič Marija. Zaradi neizpolnjevanja razpisanih kriterijev natečaja za dolgoročno posojilo se vloge zavrnejo kot neutemeljene naslednjim prosilcem: Uzar Feliks, Špec Anica, Markovič Obrad, Jeseničnik Pavle, Pesan Mihael, Podgoršek Alojz, Roc Štefan, Širovnik Marija, Škrubej Martin, Vidmar Slavko, Bincl Katarina, Čmaje Ivanka, Cakš Marjan, Jošt Franc, Čretnik Martin, Pušnik Marija, Grajžl Ivan, Gajšek Ivan, Gobec Slava, Vengust Dragica, Koprivc Mihael — Karolina. Zaradi slabih stanovanjskih pogojev, se iz nerazporejenih sredstev stanovanjskega sklada izjemoma odobri dolgoročno posojilo za adaptacijo lastnih hiš, naslednjima prosilcema: , Vrečar Vinku 30.000 din in Ločnikar Jožici 20.000 din. Točka 3 Stanovanjski odbor je obravnaval predloge sektorja za kadrovske in samoupravne odnose, oddelek za socialne dejavnosti. Stanovanjska problematika za naslednje probleme: čorič Zdenka .— .Hasan, Starčevič Jela, Djogič Fatima in Ramovič Iso, Lau-bič Hudvik, Flas Irena, Stevanovič Nedeljko in Milič Božidar. Sklep I: Stanovanjski odbor je primer čorič Zdenka — Hasana, Djogič Fatime in Ramovič Isota, Starčevič Jelene, ponovno obravnaval in sklenil, da ne odstopa od sklepa, ki ga je sprejel na I. izredni seji, ki je bila dne 21. 6. 1980, sklep 1. Stanovanjski primer za tovariša Milič Božidarja je stanovanjski odbor sprejel naslednji sklep: Stanovanje, ki ga izprazne naša delavka v Kovinarski 4, se dodeli tovarišu Milič Božidarju, ostala primera Flas Irene in Stevanovič Nedeljka pa bosta rešena, ko bo stanovanje na razpolago. Stanovanjski odbor je obravnaval primer Laubič Ludvika ter soglasno potrjuje predlog sektorja za kadrovske in samoupravne odnose, oddelek socialne dejavnosti z dne 30. 6. 1980 ter ga daje v potrditev IO DS DO EMO s tem, da služba za socialne odnose priloži mnenje finančne in pravne službe. Seja je bila zaključena ob 12.45. Predsednik Milan Ramšak S«¿¡flih&C' Vzdrževalci tekmovali VZDRŽEVALCI EMO V SPOMIN NA 60. OBLETNICO II. KONGRESA IN SLAVNOSTNE PROGLASITVE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE V spomin na 60. obletnico II. kongresa KPJ, ki je bil v Vukovarju v času od 20. do 25. junija 1920. leta, kjer je partija tudi dobila svoje slavno ime Komunistična partija Jugoslavije, je vodstvo, družbenopolitične organizacije in komisija za šport in rekreacijo TOZD vzdrževanja, organizirala nagradni nogometni turnir na Skalni kleti, in to v malem nogometu. Planinci Ema na Donački gori Na turnirju je sodelovalo devet ekip iz TOZD Vzdrževanja — energetike, TOZD Orodjarne, TOZD Kotli, TOZD Radiatorji, TOZD Odpreski, TOZD E-mokontejner in DO Zava-rivač iz Vranja, SR Srbija. Pričetek turnirja je bil 28. junija 1980 na Skalni kleti, v lepem sončnem vremenu, pred manjšim številom gledalcev. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem vzdušju, z dobro izbranimi in pripravljenimi ekipami, z željo da bi dosegli čim boljše rezultate. Sicer pa so bile prve tri ekipe po kakovosti zelo izenačene. * Vrstni red ekip po končanem turnirju je naslednji: 1. ekipa TOZD Orodjarne 2. ekipa TOZD Vzdrževanje I 3. ekipa TOZD Emokon-tejner 4. ekipa TOZD Kotli 5. ekipa TOZD Radiatorji 6. ekipa TOZD Odpreski 7. ekipa TOZD SZP Emo-kontejner 8. ekipa TOZD Vzdrževanje II 9. ekipa TOZD SZP Odpreski Ekipa TOZD Orodjarne, v sestavi Dobrišek Z., Židan, Filipovič, Dobrišek V., Mlinar, Zore I, Zore II, Ratej je premagal Vzdrževanje I z rezultatom 1:0. I-mela je več sreče in zasluženo osvojila 1. mesto, s tem pa tudi dragoceni pokal in diplomo. Drugo mesto je osvojila ekipa TOZD Vzdrževanja v sestavi Šabič, Gajič, Gregl, Brglez, Žgank, E j up. Po minimalni zmagi z rezultatom 4 :3 proti tretje uvrščeni ekipi TOZD Kontejner, v sestavi Hojnik, Lekič, Kovačič, Binel, Brečko, Mitrovič. Ti dve ekipi sta dobili manjša pokala in diplomi. Za osvojeno 4. mesto je ekipa TOZD Kotli, v sestavi Jošt, Dečko, Marjanovič, Zalič, Kneževič, Lipar, Grašek, dobila diplomo in košarkarsko žogo. Pokal in diplomo za fair play je dobila ekipa TOZD Radiatorjev, v sestavi: Lipar, Odlazek, Perkovič, Ramšak, Gaber, Kajta, Ko-pinšek, Sevšak. Diplomo in copate kot nagrado za najboljšega strelca turnirja je zasluženo dobil igralec ekipe Vzdrževanja Gregl Zden- ko z 9 doseženimi goli pred drugouvrščenim Hojnikom. Sodnika Mesarič in Valentič sta opravila svoje delo z manjšimi napakami, kar ni vplivalo na končni vrstni red ekipe. Ugotovili smo, da je bila večina tekmovalcev zadovoljna z organizacijo turnirja, število sodelujočih e-kip pa je dokaz, da so naši delovni ljudje voljni sodelovati na športnih prireditvah in da jo potrebni rekreacije v času dopustov, ko je rekreacija v delovni organizaciji, lahko rečemo, na ničli. Upajmo, da nam bodo sledili še drugi tozdi in poskusili organizirati podobna tekmovanja v košarki, rokometu ipd. Ni naključje, da je TOZD Vzdrževanje-energetika or- ganiziral ta turnir v spomin na 60. obletnico II. kongresa in slavnostne proglasitve KPJ. Vzdrževalci so tudi v preteklosti koristili jubilejne datume proslave delovne organizacije EMO, občine, republike in organizirali takšna ali podobna tekmovanja, oz. v njih sodelovali. TOZD Vzdrževanje-energetika ima v načrtu, v kolikor se nam ponudi priložnost, da v tem letu organizira orientacijski pohod s streljanjem z malokalibrsko puško, trim tekmovanja in druga športna tekmovanja, vse ta za dan vzdrževanja, kar bi okrepilo moč in pripravljenost naše ljudske obrambe. V organizacijo programa bi pritegnili nekaj predavateljev — članov občinskega odbora rezervnih vojaških starešin, ki bi bili voljni sodelovati z našimi delovnimi ljudmi, kar gre za dobrobit celotne naše samoupravne družbe. Mnenja sem, da takšnega sodelovanja ne bi odklonili. Ilija Ivančič Naši planinci in ostali člani kolektiva, ki ljubijo naravo in hodijo z nami na izlete smo že v začetku leta opravili zahteven vzpon na Stol, najvišji vrh v Karavankah. Nekje v sredini maja bi morali imeti izlet v neznano, ki bi bil izpeljan tako, da bi bivakirali oziroma spali na prostem. Ker pa je zaradi letošnjega slabega vremena v gorah še veliko snega, temperature pa še zlasti ponoči zelo nizke smo ta izlet opustili. Namesto njega smo vstavili v program vzpon na Donačko goro. 15. junija smo se zjutraj z vlakom odpeljali v Rogatec, od koder smo nadaljevali pot čez paš- Ob boleči praznini, ki me je obdala ob smrti moje nadvse drage mame Pavle ŠteleI se zahvaljujem vsem sodelavcem skladišča gotovih izdelkov za izredno pozornost v dneh žalosti. Posebna hvala vsem, ki so jo spremljali k njenemu počitku, ji darovali vence in cvetje, ter nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči Marija ZDOLŠEK z možem Ivanom in otroci nike mimo žitnih polj, vse do vznožja Donačke gore. Dan je bil lep, sončen in živo srebro se je povzpelo do 31 stopinj C. Zato smo se radi ustavljali v sadovnjakih skozi katere nas je peljala pot, da smo se ohladili v senci dreves. Naši pogledi so vedno znova bili uprti v silno strmo pobočje Donačke gore in na tiho smo računali, da nam bo v tej vročini še krepko kljubovala preden bomo prepoteni in žejni stopili na njeno teme. Vendar smo se u-šteli. Na sedlu, pod največjo strmino, stoji povsem nov dom, ki ga gradi planinsko društvo Rogatec. Tu smo se odpočili, podkrepili s pijačo in jedil, nato pa se odpravili proti vrhu. Pot se je vila v ključih skozi zaščiteni stoletni gozd, ki ga krasijo mogočne bukve in drugo drevje. • Podrast je zamikala naše zeliščarje, da so si nabrali cvetočega bezga in dišeče perle iz česar bodo pozimi kuhali okusne, če že ne zdravilne čaje. Po približno 40 minutah' od koče smo prišli na sam vrh. Od tu se je širil lep razgled na Haloze, Rogaško goro, Boč, na vzhodu pa naMacelj in zagorske brege. Kar težko je bilo zapustiti vrh in se spustiti nazaj proti domu. Ker smo imeli pred sabo še celo popoldne smo se nastavili soncu in nekateri so zvečer ugotovili, da so lepo rožnate barve, kot sočno pečeni čevapčiči. Lepo smo bili sprejeti tudi od domačinov, s katerimi smo navezali stike predvsem s predsednikom PD Rogatec in tovarišem LEBIČEM, katerega brat je tudi dolgoletni član naše planinske skupine. Ker smo statirali za nek njihov propagandni film so nas počastili z dobro kapljico, ob kateri smo prešerno zapeli. Pesem se je razlegala vse do našega odhoda, pa še med potjo smo zapeli ljudem, ki so bili pri spravilu sena s travnikov. Dobre volje in veselega srca smo prišli na postajo v Rogatcu od koder smo se odpeljali v Celje. Tu nas je ujela ploha in nas zmočila do kože, tako da se nam doma ni bilo treba niti skopati. Vseh deset udeležencev je enakega mnenja, da nam ni žal lepo preživetega dneva in, da bomo še obiskali Donačko goro. Friderik BREČKO V TOZD Vzdrževanje načrtujejo tudi tekmovanje v streljanju ZAHVALA Kaj lahko osebno prispevam k stabilizaciji? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 3. Energetski del — izguba kalorij V prejšnjem sestavku navedeni ukrepi za varčevanje z električno energijo se zdijo vsem ki so navajeni ra-nati z milijardami mogoče celo malo smešni. Danes pa bom obdelal primere kjer lahko zopet brez truda prihranimo nekaj več denarja. Sedaj ko smo v času toplih dni nam celo prija kader puščamo odprta vrata naših hal. Ker ni prevelikih toplotnih razlik ni prevelikega prepiha. V hladnejšem času je pa stvar drugačna. Po eni strani se trudi no ogreti proizvodne prostore. Po drugi strani puščamo skozi odprta vrata m. azu prosto pot. Samo skozi 4 velika vrata v našem pedjetju dobimo v naše proizvodne prostore 360.000 m3 hladnega zraka v eni uri. Da ta zrak ogrejemo na primerno temperaturo pa porabimo v eni uri 2.790.000 kcal, kar pomeni v eni sami uri 290 kg nafte. Teh ur pa je pozimi zelo veliko. Kaj to pomeni pri današnji energetski krizi pa ni potrebno posebno omenjati. Torej vrata se splača zapirati četudi jih nismo sami odprli. Pravočasna popravila vrat prispevajo tudi svoj delež. Poleg tega prihranimo če zapiramo vrata na bolniškem staležu. Saj prehladna obolenja zahtevajo večdnevno zdravljenje, posledice pa se pokažejo pozneje v obliki revmatičnih obolenj. Veliko bi nam pri tem lahko pomagali vozniki s previdno vožnjo. Saj se večkrat zgodi, da v enem samem sunku iztrgamo vrata iz podbojev. To pa poleg stroškov*popravila do 20.000 din terja izgubo kalorij kadar ni možno vrata takoj popraviti. V kolikor pa bi nam uspelo vsaj približno tako ravnati z vrati in celo z okni kot smo vajeni to doma bi bili naši prihranki še večji. Namenoma sem izpustil zadelavo raznih odprtin, zmanjšanje števila vrat, ureditev dovajanja svežega zraka za ventilacijo, ker na to nimamo direktnega vpliva in je za izboljšanje tega stanja potrebno imeti na razpolago u-strezna finančna sredstva in ljudi, ki bi to delo opravili. 4. Energetski del — prihranek na plinu Odkar smo opustili proizvodnjo generatorskega plina nimamo več vpliva na njegovo ekonomsko proizvodnjo. Imamo pa vso možnost vplivati na potrošnjo zemeljskega plina. Saj leta neusmiljeno poganja števce, ki registrirajo njegovo potrošnjo. Letno bi lahko prihranili ca. 66.000 m3 plina in prihranili 277.000 din če bi doslednejše nalagali naše transportne trakove. Da bi bili trakovi tudi na koncu izmene polni in ko zadnji izdelek zapusti peč jo res takoj pričeli slepo kuriti ali celo ustaviti če je tako predvideno. Zapreti odprtine, da se obstoječa toplota čim dlje zadrži. Vsi navedeni postopki se uveljavljajo tudi sedaj samo ne vedno čisto dosledno. Malo več skrbi pa bo zopet nekaj prihranka. Mimogrede bi omenil, da bi pri raznem dodatnem delu ob nedeljah in praznikih morali delo organizirati tako, da bi bile peči res maksimalno izkoriščene saj se v nasprotnem primeru povečajo obratovalni stroški na enoto proizvoda. BIE CELJE ’80 Celje, mesto ob Savinji je bilo od 26. do 29. junija 1980 organizator 25. jugoslovanskih iger »Bratstva in enotnosti«. Igre BiE so najstarejša tovrstna manifestacija v Jugoslaviji. Od leta 1954 so srečanja vsako leto v drugem mestu. V Celju so bile igre že šestič. Pokrovitelj letošnjih iger je bil. centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Na igrah so sodelovale mladinke in mladinci iz šestih krajev in republik ter pokrajin, ki so se tri dni borile za športnega zmagovalca na tradicionalnih 25. športnih igrah bratstva in enotnosti. Nastopali so mladi iz Bara, Cuprije, Tuzle, Vinkov-kovcev, Zrenjanina in Celja. Največ uspeha so dosegli domači športniki, ki so zmagali v rokometu pri ženskah, plavanju in tabornikih, bili drugi v atletiki in tretji pri moških v košarki. Končni vrstni red srečanja je bil naslednji: •Ustanovni občni zbor Društva inženirjev organizacije dela JJ točk prihodnjič) 1. Celje 27 Meznarič 2. Tuzla 24 3. Vinkovci 19 4. Zrenjanin 17 5. Bar 13 6. Cuprija 1 V tekmovanju tabornikov, 'rr V dvorani delavskega to vseh stopenj z namenom, svata DO — EMO Celje, se da ustanove društvo inže-je 18. junija 1980 ob 17. uri nirjev organizacije dela v zbralo veliko število diplo- celjski regiji, mc.ntov Visoke šole za or- Dosedanja organiziranost gtnizacijo dela — Kranj in je bila taka, da smo bili POCENI ZIMSKE POČITNICE V ZAKOPANIH Obveščamo zainteresirani delavce, da je KOOS organizirala izmenjavo letovalcev EMO z letovalci iz RADY ZAKLAČOWEJ iz Poljske. Na predlog tovarišev iz tovarne iz Poljske z željo po izmenjavi počitniških kapacitet EMO c Crikvenici za poletno, sezono in za počitniške kapacitete Poljakov v znanem zimskem letovišču v Zakopanih. Naši delavci bi lahko letovali v zimskem času, med počitnicami šoloobveznih otrok, ob koncu januarja pa do začetka februarja. Po dogovoru s poljskimi tovariši bi to naj bila brezdevizna izmenjava. Naš letovalec bi plačal ceno počitniških kapacitet v Crikvenici, prevoz, turistično takso in 500 din za zamenjavo za poljske zlote. Za 500 din bi dobil na Poljskem 2.000 zlotov (v Zakopanih). Enako bi plačali poljski delavci na Poljskem. Prevoz organizirajo Poljaki, naš letovalec bi plačal samo porabljeno gorivo od državne meje do Crikvenice in nazaj in od Celja do državne meje. Zaradi možnosti obročnega plačevanja naprošamo zainteresirani delavce za zimsko letovanje v Zakopanih, da se po objavi v Emajlircu od 20. 6. 1980 do 12. 12. 1980 prijavijo v oddelek za družbeni standard tovarišici Marjani Veber, ki vam bo dala tudi ostale informacije. 10-dnevni penzion znaša 2.300 din Turistična taksa 80 din Prevoz 320 din Zamenjava 500 din za 2.000 zlotov 500 din SKUPAJ 3.200 din Pri vpisu mora prijavljenec vplačati 1.000 din vpisnine po osebi. Prijave se končajo z 20. 12. 1980 zaradi ponudbe drugim osebam izven delovne organizacije, če kapacitete ne bodo izkoriščene. Konferenca OOS člani društva vključeni v Društvo inženirjev organizacije dela Slovenije Kranj in to s področja gorenjske regije, ljubljanske regije, mariborske, goriške, obalne, dolenjske in celjske regije. Bodoča organiziranost bo seveda tudi bolj funkcionalna in sicer zaradi tega, ker bo imela vsaka regija zase svoje društvo, ta se bodo pa potem povezovala v Zvezo inženirjev organizacije dela — Slovenije s sedežem v Kranju. Ker Visoka šola za organizacijo dela — Kranj izobražuje kadre za več strok se bodo ti kadri tudi smiselno povezovali, glede na novo organiziranost, tudi v svojih strokovnih sekcijah in to v sekciji za organiza-cijsko-proizvodno smer, sekcijo za organizacijsko-ka-drovsko izobraževalno smer, v sekcijo za organizacijsko-računalniško smer ter sekcijo organizacijsko-zdrav-stvene smeri. Vse sekcije bodo imele svoj program dela s katerim bodo zadovoljevale svoje in družbene potrebe. Skrbele bodo za svoj sprotni razvoj ter s tem stimulirale vse diplomante za redni podiplomski študij. (V celjski regiji do ' sedaj 220 diplomantov.) S pomočjo centra za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri VŠOD — Kranj je bil letos organiziran že V. podiplomski seminar. Glede na funkcionalno izbran dnevni red so u-deleženci ustanovnega obč- nega zbora sprejeli več pomembnih sklepov in to: 1. Člani Društva inženirjev organizacije dela Slovenije iz območja celjske regije na svojem občnem zboru 18. junija 1980 ustanavljajo Društvo inženirjev organizacije dela — Celje, ki bo delovalo na območju občin: Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Sl. Konjice, Laško, Šmarje pri Jelšah. 2. Po statutu se v okviru DIOD — Celje formirajo naslednje sekcije: a) sekcija za organizacij-sko-proizvodno smer, b) sekcija za organizacij-sko-kadrovsko izobraževalno smer, c) sekcija za organizacij-sko-računalniško smer, d) sekcija za organizacij-sko-zdravstvene smeri. 3. Društvo inženirjev organizacije dela — Celje, skupaj z drugimi regionalnimi društvi inženirjev organizacije dela ustanavljajo Zvezo inženirjev organizacije dela Slovenije s sedežem v Kranju. Na podlagi določil statuta smo na občnem zboru izvolili tudi izvršilni odbor (3) ter nadzorni odbor (3). V izvršilni odbor smo izvolili: Mihelič Boruta, Sedmak Franca ter Gostečnik Ivana. Izvršilni odbor se je po končanem občnem zboru sestal na konstitutivni seji ter izvolil za predsednika tovariša Mihelič Boruta. V nadzorni odbor smo iz- volili: Čemeč Katico (predsednik), Ivanšeka in Kapuna. Oštir Jože ki je obsegalo signalizacijo, postavljanje šotorov, orientacijske naloge ter pripravo vozlov se je najbolje odrezala celjska ekipa. Program iger je bil pope-' štren s tematskimi razgovori z mladimi pesniki,* predstavniki šol, predstavniki mladinskih delovnih brigad, vrhunskimi športniki o izmenjavi izkušenj pri organizaciji mladinskega prostovoljnega dela, kolektivnemu delu in odgovornosti Zveze socialistične mladine in drugim. Udeleženci letošnjih iger bratstva in enotnosti so imeli tudi več razgovorov s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Celju. Med drugimi jih je sprejel tudi predsednik Skupščine občine Celje Jože MAROLT. V času iger je potekal tudi kviz TITO — revolucija — mir, kjer so mladi pokazali veliko znanja iz naše novejše zgodovine. Zmagala je ekipa Bara. Mladi iz šestih jugoslovanskih mest so se z obiski v organizacijah združenega dela seznanili tudi z gospodarstvom naše občine in potekom proizvodnje v Aeru, Topru, Libeli, Železarni Štore in Kovinotehni. Mladi, ki so se že petindvajsetič zbrali na igrah bratstva in enotnosti so skupaj preživeli v Celju tri dni, se pomerili na različnih področjih, skovali nova poznanstva in prijateljstva, ter dokazali, da je krepitev bratstva in enotnosti med Jugoslovanskimi narodi in narodnostmi poglavitna obveza, ki jo vseskozi dokazujemo. DIATI—INOVACIJE V dvorani DS je društvo DJATI-EMO v okvira svojega programa izvedlo predstavitev novega pravilnika ob udeležbi 20 predstavnikov več TOZD. Navedene so bile bistvene razlike med starim in novim pravilnikom, v uvodu pa je predsednik DTATI-EMO mgr. Miloš Pešec predstavil še naloge in usmeritev društva ter ugodnosti za napredek inventivne dejavnosti, ki jili od novega pravilnika pričakujemo. V razgovoru je bilo postavljeno vprašanje ali bodo tudi v prihodnje predlogi reševani tako počasi kot v preteklosti in če je kateri strokovni ali vodilni delavec, katerega dolžnost je ocena in izvedba določenega predloga, odgovarjal za svoje zavlačevanje, kot to predvideva pravilnik. Pravilnik predvideva za takšno kršitev delovne dolžnosti določene sankcije, vendar na tak način verjetno ne bi dosegli, da bi inventivni predlog res hitro postal inovacija. Z zavestjo in pravilno naravnanostjo, da je inovacija napredek, smatramo, da v bodoče ne bo teh problemov (čakanja na sam odgovor po več tednov in mesecev), saj smo vsi sprejeli in potrdili nov pravilnik, z boljšo in hitrejšo organizacijo realizacije, pa bomo ustvarjali večji dohodek tudi od inovacij. Inovacijska dejavnost: Adolf Zvižej Potrebe in možnosti razvoja na področju poslovne informatike (Nadaljevanje s 3. strani) PoVZGtGk kajo procesi združevanja in dogovarjanja med proizvajalci, iz katerih bodo gotovo izšle 2 ali 3 močne firme, ki bodo skušale zadovoljevati domači trg. Tako lahko v naslednjih letih pričakujemo relativno močno domačo industrijo (oziroma # kooperantsko prodajo) za dinarje, saj je tovrstna dejavnost pers-spektivna tako za proizvajalca, ki ima velik nezadovoljen trg, kot za kupce, ki imajo velike potrebe; d) v naslednjem srednjeročnem obdobju bo torej mogoče kupiti računalnik za, dinarje, ki bo seveda nekoliko dražji kot bi bil uvožen ob upoštevanju u-radne protidinarske vrednosti, a še vedno neprimerno cenejši, če upoštevamo še nakup "deviz in carino; e) tudi domače firme bodo začele ponujati svojo opremo v dinarski najem; f) ob nakupih dajejo vse večje firme 3—6-letne kredite in ti krediti bodo postajali vse ugodnejši; g) najem, devizni ali dinarski, je dolgoročno gledano, manj ugodna varianta kot nakup, vendar pa je ob pomanjkanju investicijskih sredstev in ob velikih potrebah zelo sprejemljiva, saj se ponuja možnost, da bi sredstva za najem ob nekoliko boljših rezultatih poslovanja zagotavljali iz tekočega poslovanja, nekateri proizvajalci pa že ponujajo najem z dokončnim odkupom, kar je najugodnejše. 1. DO EMO je bila pred 10—12 leti ena prvih delovnih organizacij, ki je sledila hitremu razvoju na področju poslovne informatike. Danes imamo računalnik IBM 360/25 s kapaciteto 48 KB, ki pa je praktično že zastarel in v veliki meri iztrošen. 2. Glede na potrebe po kvalitetnejših in ažurnej-ših informacijah je bil v lanskem letu izdelan koncept informacijskega sistema, ki predvideva zamenjavo paketnih obdelav z interaktivno obdelavo, za kar pa je potrebna sodobna strojna oprema. Pri tem so se v 10—12 letih pojmi o velikosti in drugih lastnostih računalnikov temeljito spremenili, kot so se spremenile zahteve in potrebe na področju poslovne informatike. 3. Predvidenega koncepta z obstoječo strojno o-premo ne moremo realizirati, prav tako pa je računalnik fizično in ekonomsko toliko iztrošen, da se lahko v naslednjih letih pojavijo veliki problemi (okvare, vzdrževanje, rezervni deli). 4. Prav lahko nastopijo tudi težave s kadri, ki bodo začeli odhajati, tako zaradi pomanjkanja razvojnih možnosti kot zaradi splošnega pomanjkanja tovrstnih strokovnih kadrov, še zdaleč ni v celoti izko- 5. Obstoječi računalnik še zdaleč ni v celoti izkoriščen, vendar ta že obstoječa izkoriščenost povzroča konice. Realno gledano, bi se dalo temeljito dopolniti obstoječe obdelave, ta- ko z boljšo organizacijo in disciplino poslovanja kot z dopolnitvijo programov. Tudi nove obdelave so še možne, vendar pa nekih perspektiv ni in smo obsojeni na stagnacijo, ker v celoti nikakor ne moremo zadovoljiti vseh zahtev in potreb, ki so narekovale razmišljanja o interaktivni obdelavi. 6. Realne možnosti za investicijo so res minimalne, vendar pa se v prihodnjih letih odpira perspektiva z domačimi proizvajalci, ob nekoliko boljših rezultatih poslovanja pa bi lahko prišla v poštev tudi varianta z najemom, ki je glede na strojno opremo, ki jo dobimo in v primerjavi z obstoječim računalnikom relativno cenen. 7. Iz vsega napisanega sledi, da bomo v naši DO pri oblikovanju naslednjega srednjeročnega plana 1981—1985 morali razmišljati o potrebi pridobitve nove, sodobnejše opreme, s katero bomo realizirali razvojne cilje in pokrili vedno večje .potrebe na področju poslovne informatike. Verjetno lahko pride v poštev le varianta z najemom in delnim nakupom, v kolikor nam bodo poslovni rezultati dopuščali pokritje tekočih stroškov. S takšno predvideno možnostjo najema se v prihodnjem srednjeročnem obdobju zavestno ne odpovedujmo razvoju na področju poslovne informatike. Vendar pa gre za velike obveznosti in naloge, tako da moramo vsi skupaj odločno prispevati k boljšim poslovnim rezultatom. Kadrovske vesti od 1. 6. do 30. 6. 1980 Sprejeti na delo: NINIC Dragica, BRKOVIC Gordana, BRUMEC Irena, KUTIJA Mirjana, MILOŠEVIČ Slavica, BAJIČ Goran, NOVAK Rade, KRIŽAN Milko, KOSIČ Nedeljko, ŠKORJANC Alojz, KUPEC Pavel, PREVOLŠEK Anton, ŠARAC Dragan, ŽABERL Roman, BANJAC Vinko, KUŠENIČ Stjepan, ŠTA-PEK Dragutin — vsi TOZD Posoda; NOVAK-Stojan, Turnšek Rajko, Jesenšek Dušan, ZOLIČ Ke-mal — vsi TOZD Kotli; DROVENIK Branko, ALEGRO Leopold, KOMERIČKI Edvard — vsi TOZD Kontejner; ROJEC Martin, KLJAJIČ Niko — oba TOZD Vzdrževanje; RIHTER Vinko — TOZD Radiatorji; UMEK Erik — TOZD Orodjarna. Iz DO so odšli: TAUZES Majda, HROVAT Jože, KAPLAREVIČ Mirko — vsi TOZD Posoda; ZALOŽNIK Vladimir, POTOČNIK Štefan, ŠKRUBEJ Viljem, KRIŽANEC Zvonko — vsi TOZD Kontejner; ZORKO Alojz, GORIČAN Jože — oba TOZD Radiatorji; PALE-ŽEVIČ Branislav — DSSS; ŽNIDAR Albin — TOZD Orodjarna. Upokojila sta se: OFENTAVŠEK Silva — TOZD Posoda; JOŠT Bernard — TOZD Odpreski. Umrl je: FEDERNSBER Anton — TOZD Posoda. Premeščeni iz TOZD v TOZD: Zorko Leopold iz posoda v kotli; ILIJAŠ Ivan iz radiatorji v posoda; AHAČIČ Ingeborg iz kotli v skupne službe; JOŠT Bernard iz odpreski v kotli; ŠTRUKELJ Peter iz splošna sl. v kontr. kval. skup. sl;. HORVAT Leopold iz vzdrževanje v posoda; KUKOVIČ Zdenko iz garaže v Crikvenico; KOROŠEC Dragica, GORJUP Darinka, DREV Zdenka, JEROVŠEK Ivica- — vsi iz posoda v Crikvenico. Poročili so se: STUBLER Antonija — MIŠJA — posoda; KNEZ Jolanda — VERBOVŠEK —skupne službe; KOSIČ Gordana — CVETREŽNIK — posoda; PUSTEK Majda — POD JAVORŠEK — skupne službe; ČAKŠ Angela — KUKOVIČ — posoda; DRAŽIČ Zdravka — VLAISEVIČ — posoda. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj, se prav lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem iz strojne delavnice, za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo lep spomin na med njimi preživeta leta ob delu, prijateljstvu in iskrenem tovarištvu. Vsem sodelavcem in sodelavkam EMO želim mnogo uspehov pri delu in prizadevanju za krepitev in zakonito uveljavitev samoupravljanja. MOTOH Franc ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ČAVŽ MATILDE se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala obratu »sestavljalnica«. Žalujoča hčerka Fani in ostali OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE ZAPOSLENE V NAŠI DE-. LOVNI ORGANIZACIJI, DA V JUNIJU IN AVGUSTU OB SREDAH IN PETKIH ORDINACIJA V OBRATNI AMBULANTI V POPOLDANSKEM ČASU ZARADI REDNIH LETNIH DOPUSTOV ODPADE. ODDELEK SOC. DEJAVNOSTI Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Klub podvodnih dejavnosti organizator DP v hitrostnem potapljanju V dneh 12. in 13. julija 1980 je bilo v Celju, ki je v razvoju in kvaliteti športnih panog na vidnem mestu v naši državi in ki slovi tudi po dobri organizaciji pomembnih tekmovanj, še ena zanimiva športna prireditev. cev, obe grupi pa še na prav njim in predstavlja moške in ženske tekmoval- nedvomno veliko priznanje ce. klubu za vse dosedanje Mladinci sodelujejo sa- dosežke, kakor tudi pri mo pri tekmovanjih v hi- njegovi aktivnosti v pri-trostnem plavanju. hodnje, nenazadnje pa tu- Za športni utrip je poskrbel klub podvodnih dejavnosti pri LT EMO Celje, ki v sodelovanju z Neptunom in pod pokroviteljstvom DO EMO Celje organizira na mestnem kopališču ob Ljubljanski cesti DRŽAVNO PRVENSTVO V HITROSTNEM POTAPLJANJU IN PLAVANJU S PLAVUTMI. To tekmovanje predstavlja nedvomno pomembno športno prireditev za afirmacijo športa, ki je še v fazi razvoja, zato so orga- nizatorji in vsi ostali, ki so v kakršnikoli zvezi s to prireditvijo, poskrbeli za vzorno izvedbo tega tekmovanja. Plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje je e-na od zvrsti potapljaškega športa. Ta disciplina, ki se v zadnjem času vse bolj širi in prodira v svet, je našla mnogo privržencev tudi pri nas, v Jugoslaviji. Z uporabo plavuti se dosežejo dosti večje hitrosti kot brez njih. Zaradi hitrosti in pa plavanja pod vodo je ta športna panoga zanimiva tudi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, hkrati pa predstavlja tudi osnovo za ostale podvodne discipline kot so: podvodna orientacija, podvodno snemanje in fotografiranje, podvodna raziskovanja, podvodni ribolov in drugo. Po starosti udeležencev-se tekmovanja v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju delijo na tekmovanja članov in mladin- Posnetek s tekmovanja v plavanju s plavutmi Zrno zrno Krmen na kamen POGAČA. PALAČA PlNRR NA DINAR Tekmovanja so v bazenih s sladko ali morsko vodo. Temperatura vode je o-mejena na najmanj 17° C in največ 26° C. Posebna tekmovalna pravila predpisujejo še celo vrsto raznih priprav, pripomočkov, kakor tudi sestavo vodstva tekmovanja. Danes človek prodira čedalje globlje v čudoviti podvodni svet, ki s svojo atraktivnostjo osvaja tako mlade in stare in samo zaradi tega ima plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje še veliko prihodnost. Pri društvu LT EMO Celje deluje klub podvodnih dejavnosti že osemnajsto leto. Njegovi člani z veliko prizadevnostjo, aktivnim delom in veliko mero entuziazma skrbijo za razvoj te dejavnosti. V svojem programu dela imajo poleg spoznavanja življenja živali in rastlin pod vodo tudi razna druga dela in opravila. Na primer podvodna raziskovanja, fotografiranje, snemanje, iskanje izgubljenih oz. potopljenih predmetov, razna gradbena dela, reševanje, kakor tudi usposabljanje ljubiteljev podvodnih globin za morebitne potrebe pri obrambi naše domovine. V preteklem letu je bila aktivnost kluba osredotočena predvsem ■ na sodelovanje v akciji NNNP, vendar pa niso zanemarili tudi tekmovalne aktivnosti. Pomembne rezultate so dosegli na republiškem in državnem prvenstvu, kakor tudi na številnih drugih tekmovanjih. Zaradi dolgoletnega aktivnega, predvsem pa u-spešnega dela kluba podvodnih dejavnosti LT EMO, je bila organizacija izvedbe tekmovanja državnega prvenstva v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi poverjena di veliko priznanje celjskemu športu nasploh. V podvodnih dejavnostih aktivno sodelujejo tudi pripadnice »šibkejšega« spola, in to zelo uspešno Na cilju ob pričakovanju rezultata