Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNIK XL)!. CELOVEC, PETEK 22. MAJ 1987 ŠTEV. 21 (2328) Šttnndnl v Šentjakobu Oh !nhem giemngovnnju preteMosti ho Avshijo še do!go hyemeni!o hipoteho nnciimn Srečanje šefov v!ad na Koroškem „Mirna zaprisega" in „poiaganje vencev brez vsakega pripetljaja" - s to ugotovitvijo je škandalozna zadeva okoli zaprisege vojakov v Šentjakobu v Rožu za koroški tisk in tudi za politično odgovorne dejavnike v deželi očitno urejena. Kljub temu, da je policija zaradi protestov protifašistične javnosti verjetno računala z „akcijami" in je Šentjakob spremenila v pravcato trdnjavo; kljub temu, da je Zelena alternativa Koroške še dan pred prireditvijo javnosti predložila neizpodbitne dokaze nacističnega izvora in značaja šentjakobskega spomenika in je zaradi polaganja vencev napravila prijavo proti odgovornim vojaškim poveljnikom, je za Koroško zadeva mimo. Z olajšujočim vzdihom „Hvala bogu, ljudje so Movo vodstvo SFR) V najvišjem vodstvu Jugoslavije so bile kakor vsako leto 15. maja izvedene spremembe, ki jih predvideva ustava. Za predsednika Predsedstva SFRJ je bil za enoletni mandat izvoljen in razglašen Lazar Mojsov, predstavnik SR Makedonije. Mojsov je že doslej zavzemal visoke položaje, med drugim je bil prvi predsednik predsedstva CK ZKJ po Titovi smrti, zunanji minister ter predstavnik Jugoslavije pri Združenih narodih. Kot veleposlanik pa je deloval tudi na Dunaju ter je dobro seznanjen s problematiko slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstrije. Ob izvolitvi za najvišjo funkcijo je Mojsovu čestitala tudi ZSO. Spremembe v skladu z ustavo so bile izvedene tudi na vodilnih položajih jugoslovanskega parlamenta. Za predsednika skupščine SFRJ z enoletnim mandatom je bil izvoljen dr. Marjan Rožič, delegat iz Slovenije, za podpredsednika pa Živan Marelj, delegat iz Vojvodine; predsednik zveznega zbora je Omer Kurpejovič, predsednik zbora republik in pokrajin Draško Popovič in predsednik ustavnega sodišča Aleksandar Fira. ostali pametni" so jo odložili ad acta. Nihče pa se ne sprašuje, kako dolgo bo v Šentjakobu še stal spomenik, ki so mu že pri odkritju pred 50 leti botrovali ilegalni nacisti in poznejši vojni zločinci. Ravno to pa je značilno za današnjo Avstrijo in njen odnos do svoje preteklosti, še posebej do nacističnega obdobja svoje zgodovine. Tisti, ki so neposredno obremenjeni s to preteklostjo, pa je ne morejo zamolčati ali se ji izmuzniti, so samo opravljali svojo dolžnost - so torej nedolžni, a krivi so drugi, ki te preteklosti ne pustijo pri miru. Zato je poslanec Wabl tudi razburil duhove v parlamentu, ko je svoje opozorilo na pomanjkljivo obračunavanje z nacistično preteklostjo ..ilustriral" z nacistično zastavo; zato je „mimo dnevnega reda" govoril poslanec Smolle, ko je povedal, kaj pomeni nastop avstrijske vojske pred šentjakobskim spomenikom; zato „ogrožajo ugled Tovariško srečanje bivših koroških partizanov Zveza koroških partizanov vabi nekdanje borce in aktiviste s Koroške in iz Slovenije, ki so se za časa nacizma borili na Koroškem na tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v nedeljo 31. maja 1987 s pričetkom ob 10. uri v gostilni VVutte (pri Lucu) v Veselah v Podjuni. Ta naša srečanja - vsako peto leto je na Koroškem - so lepa priložnost, da se srečamo v tovariškem krogu in obudimo spomine na težke čase, ko smo se skupaj borili proti zločinskemu nacifašizmu. Po kratkem kulturnem sporedu bo poskrbljeno za pogostitev in razvedrilo. Prisrčno vabljeni! Avstrije in Koroške" tisti, ki protestirajo proti najrazličnejšim pojavom in dogodkom, ki so bolj ali manj povezani z nacistično preteklostjo in nacistično miselnostjo. Težave, v kakršnih se je znašla Avstrija zaradi tekoimenovane „za-deve Waldheim", bi morale pravzaprav biti dovolj resno opozorilo, da s takim načinom premagovanja preteklosti ne bo uspelo oprati madeža, nasprotno - hipoteka nacizma bo še dolgo bremenila našo državo. Izgle-da, da smo Avstrijci nepoučljivi, zatopljeni v brezupno vzvišenost in samovšečnost. Koroška si od nikogar ne dovoli predpisovati, kdaj in kje bo častila svoje sinove, je zapisal Heinz Stritzl v tisti Kleine Zeitung, v kateri je bila objavljena tudi zahteva, da je treba leta 1945 „odgnane" Korošce (med njimi je dokazano veliko število ilegalnih nacistov in hlapcev nacističnega nasilja) odlikovati za zasluge za osvoboditev Avstrije izpod nacizma (!). In Humbert Fink je na tiskovni konferenci Zelene alternative vprašal, ali bi enako reagirali, če bi vence polagali pri partizanskem spomeniku. (očitno mu še ni prišla v zavest razlika med fašisti in protifašisti!). Sramote in krivde, ki so si jo nakopali odgovorni za nastop avstrijske vojske pri šentjakobskem spomeniku, ki so ga pred 50 leti odkrili takrat še ilegalni nacisti, ne bo mogoče oprati z zamolčanjem resnice o tem spomeniku, ki obrambne boje še danes poveličuje v duhu Steinacher-jeve „zmage v nemški noči". Za obletnico državne pogodbe je avstrijska vojska počastila borce za nemško Koroško. Predsedniki 13 vlad dežel, regij, republik in županij, ki so združene v Delovni skupnosti Alpe-Jadran, so prejšnji teden prvič pod predsedstvom koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja zasedali v Celovcu. Predvsem so razpravljali o akcijskem programu naslednjih dveh let, kot 14. članico skupnosti pa so soglasno sprejeli Gradiščansko. Leopold Wagner, ki je za predstavniki Štajerske,,Benečije, Furlanije-Julijske krajine in Hrvatske za dve leti prevzel predsedstvo, je srečanju predložil obširni akcijski program s težišči na zaščiti okolja in gospodarskih iniciativah. „Ekološka zavest, ki se ne sme ustavljati ob mejah držav ali dežel, naj bi se v prostoru Alpe-Jadran razvijala pod geslom „Ohranimo modrino Jadrana in zeleno barvo Alp", je dejal Wagner. V tam namen bodo s pomočjo znanosti v naslednjih dveh letih oblikovali pobude za varstvo tal, ohranjevanje čistosti jezer, gospodarjenje z odpadki, za zatiranje škode v gozdovih, za varčevanje in pridobivanje alternativnih virov energij. Dogovarjali pa se bodo tudi o prevozu nevarnih snovi in o varstvu pred naravnimi in tehničnimi nezgodami. Drugo težišče akcijskega programa naj bi bila gospodarska vprašanja. Izdelali naj bi priročnik za investitorje v prostoru Alpe-Jadran, ustanovili borzo tehnoloških dosežkov, pospešili skupno turistično reklamo in propagiranje jadranskih pristanišč. PHEBEHtlE na strani 2 Deželno zborovanje KEL 3 Umetniki pomagajo manjšinam 4 „Muca Copatarica" na šestih odrih 5 Še o Mačkovi peticiji 6 Krško in drugo o jedrski energiji 7 Preseljevanje kočevskih Nemcev za časa nacizma 8 WAC-SAK: odločitev o drugem mestu Predsednik ISO na piiberški prireditvi: Orinvna pogodba ie obveznost, hi jo Avstrijo moro iipoinili lodnjo ves! Včeraj je na Dunaju spet zasedala mešana komisija za dvojezično šolstvo na Koroškem. Podrobnosti ob zaključku številke še niso bile znane. „Avstrijska državna pogodba, ki so jo pred 32 leti podpisali na Dunaju, je rezultat protifašističnega odpora in boja proti nacističnemu režimu, "je na sobotni kulturni prireditvi v Pliberku dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser „V tem smislu bo tudi vlada na Dunaju morala temeljito spremeniti svoj odnos do manjšin: končno se mora zavedati, da je državna pogodba obveznost, ki jo mora izpolniti. S tem bo tudi mednarodni ugled naše države pridobil na teži." Medtem ko koroški Slovenci in druge narodne skupnosti v Avstriji še vedno čakamo na uresničitev pravic, ki nam gredo po 7. členu Državne pogodbe in po avstrijski ustavi, pa najvišji predstavnik republike vedno znova zagotavlja, da je med vojno opravljal le svojo dolžnost, je naglasil predsednik ZSO. Očitno se ne spominja več, da je to dolžnost opravljal pod zastavo, pod katero je umiralo na milijone patriotov ter nedolžnih starcev, žensk in otrok vseh narodov Evrope. Da pa je škandal še večji, je Kleine Zeitung prav v teh dneh predlagala, naj bi vrsto bivših nacistov, ki so bili grobokopi Avstrije in so se nekateri še posebej izkazali pri preganjanju in izseljevanju koroških Slovencev, odlikovali za zasluge za osvoboditev Avstrije izpod fašizma! „Tisti, ki se več kot štirideset let po strahotah druge svetovne vojne hvalijo, da so kot Hitlerjevi oficirji opravljali svojo dolžnost, nikoli niso bili, niso in nikoli ne bodo naši zavezniki, tudi če se občasno pokažejo v družbi nekaterih naših predstavnikov," je poudari) Wie ser „Naši zavezniki so demokrati širom Avstrije, ki se v svojem živlejnjskem okolju borijo za več demokracije. Naš največji zaveznik pa je naša lastna enotnost v vseh vprašanjih, ko gre za naš narodni obstoj in za uresničitev naše enakopravnosti na vseh področjih družbenega živ-Ijenja." Čim manj bo v vprašanjih 7. člena prestižnih samostojnih akcij in čim več skupnih nastopov obeh osrednjih organizacij, tem več. bo zaupanja in tudi več uspehov, je ugotovil predsednik ZSO, ki je ob koncu omeni) še šolsko vprašanje. Dejal je, da poskusom predstaviti koroški ločitveni model kot demokratičen in napreden, koroški Slovenci vse dotlej ne moremo verjeti, dokler ga bo hvalil koroški Heimatdienst, kajti vsi vemo, da za prizadevanji po ločevanju stojijo sile na Koroškem, katerih zgodovinski cilj je napraviti Koroško popolnoma nemško. „Zato upamo in želimo, da bosta zvezna pedagoška komisija in delovna skupina, ki jo je pred nedavnim ustanovil kancler Vranitzky, ob našem sodelovanju kmalu izdelali predloge, ki bodo sprejemljivi tudi za koroške Slovence." Okrepilo naj bi se sodelovanje glede prometa, da Alpe ne bi doživele ..prometnega infarkta". Soglašali so, da se mora Evropska gospodarska skupnost udeležiti pri financiranju alpskih transverzal. V tej zvezi je bavarski državni minister dr. Hiller-meier poudrail, da je načelno proti uvajanju novih cestnin in odstranitvi starih. Wagner pa je poudaril. da prebivalstvo še podcenjuje pomen, ki ga bo imela izgradnja karavanškega predora. Delovna skupnost Alpe-Jadran, ki deluje po principu komisij (za promet, šport, kulturo, informiranje itd.) bo pospešila tudi sodelovanje z javnimi občili, oz. sodelovanje javnih občil. Že prihodnji ponedeljek se bo v Porečah začel tridnevni seminar o medialni kooperaciji. Spregovorili bodo ugledni novinarjih sosednjih dežel. Jeseni pa naj bi v Sloveniji nadaljevali s pogovori o področju javnega obveščanja, sodelovanju glavnih mest v kulturi in prometu. Glede poročila o položaju manjšin v Delovni skupnosti je bilo slišati, da ga bo pristojna komisija kmalu zaključila. O tem, da naj bi manjšine kot subjekt obravnavale svoj položaj znotraj Delovne skupnosti, pa še ni govora. „Skupne probleme skupno reševati" Koroma /eži v sred/šča De/ovne skupnosti m je d da Aro/ tranzitna Ježe/a že od nekdaj odprta davar-skim. s/ovat/skin! m roma/:.sA/o; vp/i-vom, je d do zapdaao v aradoem Aroro.sAreo; poročda o a/pejadraa.sLem zajedanja. Dodc.sedao pa .so odjavi/i te IVagncrjeve desede; „Če je torej Koroma za dve /ed prevze/a predsedstvo naše De/ovae sAapaosa, tedaj Aot regija, Ad je aa osaovi svoje geopolitične /ege in /astne zgodovine spoznala, da je odkrita in prijnte/jskn sosedska podtika eksistenčna najnost, nosi težjo odgovornost za naše skapno de/o". Padi akcijski program teme/ji na zamis/i, da „se skapnost sp/ača in da je treda skapne prod/eme reševati skapno." Pod nas/ovom „Pazv/ja/;je partnerstva - zd/iževanje /jndi"pa je v akcijskem programa zapisan pred/og. ..jezikovni tečaji, s pomočjo katerid domo odstranjeva/i jezikovne pregrade in /ajša/i zd/iževanje med /jadrni. " Pes rnzvese/jivo, da se vedno pogosteje ave/jav/jajo mis/i o odstranjevanja jezikovnid pregrad in zddzevnnjn /jndi. Poda gospod deže/ni g/avar in predsednik De/ovne skapnost/ A/pe-,/ndrnn, kdaj doste začenjo/i p/esti mrežo zd/iževanja in jezikovnega trčenja tadi v skapni šo/i na Koroškem? KEL se pripravlja na dežeinozborske voiitve V znamenju priprav na dežeinozborske voiitve teta 1989 je minuio nedeijo v ceiovški Mohorjevi potekaio dežeino zborovanje Koroške enotne iiste. Za primeren uvod v razpravo sta poskrbeia predsednik Karei Smoiie in dežeini tajnik Miha Zabiatnik, ki sta v svojih poročiiih govorita o raznih obiikah samostojnega nastopanja koroških Siovencev - od uveijavijanja krajevnih iist na občinski ravni preko boij aii manj uspešnih prizadevanj v pokiicnih in stanovskih združenjih pa do zadnjega nastopa pri državnozborskih voiitvah skupaj z Zeieno aiternativo. KEL išče podobno voiiino zavezništvo tudi za dežeinozborske voiitve. Pogaja se z Zeieno aiternativo, ki je trenutno sredi strankarskega formiranja. Vanjo naj bi se KEL vkijučiia kot avtonomna skupina, vendar je v zvezi s tem opaziti v mnenjih doio-čene raziike. To je prišio do izraza tudi na nedeijskem zborovanju, ko je biia na eni strani izražena zaskrbije-nost, da bi KEL v stranki zgubiia dei svoje neodvisnosti in samostojnosti. Po drugi strani pa so biie prav te „omejitve" utemeijene s tem, da hočejo biti zeieni odprti tudi za Slovence, ki niso vkijučeni v KEL, ki bi jim poleg KEL-ovskih kandidatov nudili možnosti sodelovanja in morebitnega kandidiranja na Zeleni listi. Dogovarjanje menda še ni zaključeno, obe strani pa sta poudarili potrebo in pripravljenost za nadalnje sodelovanje, zlasti ker si od takega skupnega nastopa obetata na dežel-nozborskih volitvah podoben uspeh, kot je bil dosežen na zvezni ravni, ko je bil na Zeleno-alternativni listi izvoljen v parlament tudi predsednik KEL. Ko je bilo iz vrst delegatov poudarjeno, da mora biti KEL odprta in širo- Resoiucija KEL o šotstvu Na deželnem zborovanju Koroške enotne liste dne 17.5.1987je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri je rečeno: Delegati deželnega zborovanja Koroške enotne liste pojmujejo napad nemško-nacionalnih krogov na obstoječo dvojezično šolo kot napad na eksistenčno osnovo celotne slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Od leta 1958 je dvojezična šola izpostavljena stalnim napadom. Leta 1945 je bila uvedena obvezna dvojezična šola. Leta 1958 so starši lahko svoje otroke odjavili od dvojezičnega pouka. Danes morajo starši svoje otroke izrecno prijaviti k dvojezičnemu pouku Z reduciranjem dvojezične šole pa so istočasno rasli predsodki in intoleranca do slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so dosegli svoj višek v podiranju dvojezičnih napisov leta 1972, v proti-manjšinskem Zakonu o narodnih skupinah leta 1976 in v napadih na ostanke dvojezične šole. KEL se vehementno zavzema za mirno in enakopravno sožitje na Koroškem. Predpogoj za to pa je, da vsaka narodna skupnost spozna mentaliteto, kulturo in jezik druge narodne skupnosti na Koroškem. Zaradi tega bi obligatorična dvojezična šola bila najplodovitejša osnova za enakopravno in mirno bodočnost na Koroškem. Tudi leta 1945 je prebivalstvo na Južnem Koroškem pozitivno ocenilo uvedbo obvezne dvojezične šole. Po našem mnenju bi taka dvojezična šola ustrezala tudi narodnostnemu razmerju na dvojezičnem ozemlju. Prepričani smo, da je treba dvojezičnost pozitivno oceniti in da otrokom na dvojezičnem ozemlju ne smemo vzeti pravice do izobrazbe in s tem pravico, da se nauči tudi drugega deželnega jezika. Po našem mnenju je obvezna dvojezična šola na dvojezičnem področju zasidrana celo v avstrijski ustavi. Pri tej trditvi se sklicujemo na spoznanje avstrijskega ustavnega sodišča B 499/82, ki je ugotovilo, daje tretji odstavek 7. člena Avstrijske državne pogodbe pravica, ki jo lahko neposredno uporabljamo in izvajamo. Sklicujemo se tudi na 3. člen Osnovnega državnega zakona iz leta 1867 in na 2. člen dodatnega protokola k evropski konvenciji o človečanskih pravicah. Tam je zasidrana pravica otrok do izobrazbe, na katero se mora država ozirati tudi pri uvedbi šolskih sistemov. Da bi dosegli maksimalno skupno vzgojo in enakopravnot, sklenejo delegati deželnega zborovanja sledečo zahtevo: # Uvedba obvezne dvojezične šole na celotnem dvojezičnem ozemlju, torej v vseh krajih, ki so upoštevani v Odredbi k novemu oblikovanju dvojezične ljudske šole iz leta 1945. # Delegati deželnega zborovanja pozivajo državnega poslanca Karla Smolleta, da v smislu resolucije deluje v državnem zboru in mu jo preda kot peticijo. ka, je na vprašanja odnosov do ZSO na kratko odgovoril tajnik ZSO Marjan Sturm, ki je zborovanju izrekel pozdrave svoje oranizacije. Dejal je, da ZSO samostojno nastopanje smatra za pravilno povsod tam, kjer stranke Slovencem ne dajejo možnosti enakopravnega uveljavljanja. To velja posebej za današnje razmere, ko zaveden koroški Slovenec zaradi njihovega enotnega protislovenskega nastrojenja res težko podpira sedanje dežeinozborske stranke. Iz tega tudi izhaja stališče ZSO, da prepušča posameznikom, da se odločajo po lastnem prepričanju. Toda hkrati ZSO s svojo široko frontovsko usmeritvijo tistim rojakom, ki so vključeni v eno ali drugo stranko, daje možnost, da se v njenem okviru narodnopolitično udejstvujejo in aktivno sodelujejo na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih našega narodnega življenja. Pri tem je Sturm poudaril potrebo boljše koordinacije med slovenskimi organizacijami („Ni dobro, če mora ena organizacija šele iz tiska in radia izvedeti za akcije druge organizacije, kadar gre za važna skupna narodnopolitična vprašanja, kot je npr. nastop pri podpisnicah državne pogodbe."). Izrekel je priznanje znanstvenikom in drugim strokovnjakom za njihov pomembni delež v boju za ohranitev skupne dvojezične šole, KEL pa je želel uspeh pri deželno-zborskih volitvah - saj bi bila izvolitev Slovenca najboljši odgovor na sedanjo politiko koroških strank. Tako se je glasila zahteva, ki jo je s posebnim transparentom izpovedala mladina na letošnjem zborovanju v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausnu blizu Linza, kjer so se konec minulega tedna spet spominjali osvoboditve izpod fašizma. S to svojo zahtevo je mlada generacija opozorila na nepremagano nacistično preteklost v Avstriji, o kateri je kot zastopnik zvezne vlade govoril tudi minister Lacina. Lacina je zavrnil zahtevo tistih krogov, ki pravijo, da je več kot 40 let po takratnih dogodkih končno treba napraviti konec obujanju spominov na čase nacifašizma in njegove strašne zločine. Menil je, da mladino ne zadene nobena krivda za tisto, kar se je dogajalo v času starejše generacije. Toda tudi danes lahko nastane krivda, je dejal minister Lacina, in ta V največjem slovenskem obmorskem turističnem središču Portorožu so ob Prvem maju slovesno odprli pristanišče za jahte in motorne čolne, imenovano marina, ki pomeni veliko pridobitev za turizem ob slovenskem delu jadranske obale. Od njega si turistični delavci obetajo dober zaslužek, še posebno v devizah, saj je večina lastnikov plovil, ki pristajajo v marini, tujcev. Na privezih novega pristanišča je prostora za 650 turističnih plovil do dolžine 25 metrov. Poleg tega je za 350 bark prostora na obali, 100 jih lahko shranijo v hangarje, 200 pa v bližnjem kanalu. V marini so vsi objekti za popravilo in vzdrževanje jaht in čolnov, za preskrbo z gorivom, hrano in drugimi potrebščinami, gostinski prostori in drugi potrebni objekti. Zaradi vsega tega je portoroška marina najbolje opremljena med vsemi v Jugoslaviji, prav lahko pa se primerja tudi z najboljšimi v Evropi. Zanjo je bilo med lastniki bark Med gosti so poleg predstavnika SZDL Slovenije Željka Jegliča, zastopnika Slovenske skupnosti v Italiji Aleša Lokarja ter zastopnikov slovenskih organizacij spregovorili tudi predstavniki Zelene alternative. V tem sklopu je „zeleni" poslanec Wal-ter Geyer med vzroki, ki narekujejo sodelovanje med zelenimi in KEL, naglasil antifašistično usmerjenost, ki se zelo dobro odraža v odnosu do manjšin. Spregovoril pa je tudi o nastopu poslanca Wabla v parlamentu, ki je svoje opozorilo na nepremagano nacistično preteklost nazorno podkrepil z nacistično zastavo, pod katero da je sedanji zvezni predsednik ..izpolnjeval samo svojo dolžnost". Poslanec Geyer je poudaril, da je bila ta akcija potrebna in pravilna, pač pa je bila v tisku, radiu in na televiziji prikazana v popačeni luči -„brez vsebine, ki je bila odločno protifašistična". Temu mnenju seje pridružil tudi zbor KEL, ki je izrekel vso podporo poslancu Wablu. Po štiriurni razpravi, med katero sta govorila še dr. Pavel Apovenik o tezah za nova pravila KEL in Fric Kert o pripravah na dežeinozborske volitve 1989, je zbor delegatov izglasoval smernice za nadaljnja pogajanja o volilnen zavezništvu z Želeno alternativo; izrazil je svoj protest zaradi vojaške prireditve pri šentjakobskem spomeniku (bilo je rečeno, da s tem zadeva nikakor še ni končana); v posebni resoluciji, ki jo objavljao posebej, se je izrekel za obvezno dvojezično šolo na celotnem jezikovno mešanem območju Koroške; pri volitvah pa so bili na čelu 15-članskega vodstva KEL ponovno izvoljeni za predsednika Karel Smolle, za podpredsednika Pavel Apovnik in za deželnega tajnika Miha Zabiatnik. se začenja tam, kjer se ne bomo kritično in predvsem samokritično bavili z našo preteklostjo in sedanjostjo. Poudaril je, da se je treba z vso odločnostjo boriti proti vsem pojavom in oblikam antisemitizma, rasizma in nestrpnosti. Letošnje spominske svečanosti v Mauthausnu se je poleg udeležencev iz številnih drugih držav udeležilo tudi mnogo Jugoslovanov. Kajti pred bunkerjem za taboriščnim zidom, od koder so pred 45 leti odpeljali na morišče prvih 65 slovenskih talcev, so odkrili spominsko ploščo, ki bo obiskovalcem enega najhujših nacističnih taborišč pričala tudi o strahotnem trpljenju slovenskih ljudi. Sicer pa je šlo skozi taborišče Mauthausen okoli 25.000 Jugoslovanov, od katerih jih je 12.890 umrlo. veliko zanimanja že med samo gradnjo, zato v njej ni nikoli manjkalo jaht in motornih čolnov. Med drugim ima namreč tudi ugodno lego, še posebno za lastnike ladjic iz ZR Nemčije in Avstrije, pa tudi iz Italije in drugih držav, za katere je Portorož najprimernejše izhodišče na morje. Tudi sedaj pred začetkom nove poletne turistične sezone je že skoraj polna, saj je v njej 628 jaht in motornih čolnov. Novo pristanišče za turistične barke so postopoma gradili kar deset let. Delo je bilo namreč zaradi obilice zemeljskih in gradbenih del zahtevno in dolgotrajno, ker je bilo na tem prostoru nekdaj blato. To je ostalo od lucijskih solin, ki so jih zaradi nedo-nosnosti opustili. Z novim turističnim objektom so tako precej pripomogli tudi k lepšemu videzu celotnega kraja. Ob letališču, termah ter športnorekreacijskih objektih in napravah pa je marina pomembno obogatila turistično ponudbo Portoroža. L. S. Antifašista za zveznega predsednika! Portorož: Novo pristanišče za jahte Pedagoška zasedanja SLO in OLB: Samo poiitični zagovor iočitve! Nottta) .so Ao/.sAc oA/asti m Pet/agc-iAi ittstitat tatvat/iii dvojezične MČite/je no og/ed prcizAa.šaa/a deže/negn pedogoiPego ntode/o - orodno to inte-n n jejo preizAažatt/e „odpr/ega oz. socialnega MČenjn" -, sta ač/fei/sAt zvezi SPO in DVP (5LD oz. DLB) priredili za svoje čiane ..pedagoško zasedanje", pri Materen! so predvsem zagovatjaii ločitveni modei, AaAr-šnega je sog/asno .sA/enda AorožAa „pedagosAa" AotttLi/a. V PeijaAn je pred z6ranimi ttčiteiji .5 A O-ja predava/ tretji predsedniA deže/nega z 6 o ra 7o.se/ No.sc7iat, pred trčite//; OLP-ja v Ce/ovctt pa drugi predsedniA Leo Aster. Ne gre za podroiten opis njttni/t izvajanj, saj sta sAnsa/a Arčevito zagovarjati „AorosA; mode/" in to z eAs-Anrzom v zgodovino dvojezičnega so/sfvn (pa se to sta de/oma priAroji/a) oz. s primerjavo s žoBAitttt mode/t na PrimorsAem in v PreAmarjtt (ta pa sta na znan način sAasa/a priAnznti te mode/e Aot popo/noma /očitvene, v nasprotja pač s težnjami AorožAega mode/a - da to ne drži, smo doAnzn/i tudi v nasi/t poroči/i/t o so/stva na PrimorsAem in v PreAmnrjn). .Sicer pa je tre/ta' dodati še to, da so prt z/torovanja .SAO-ja nastopi/; neAateri s/ovensA; ačite/ji, At so pobra/t tadi nad sto podpisov pod reso/actjo, v Aatert od/očno zavračajo vsaAršno /očitev otroA. PeaAcija na to reso/actjo.' predsedniA deže/nega šo/-sAegn sveta Nircber je reAe/, da vzame pač na znanje, da so jo preda/i, med pab/iAo pa de/oma ap/avz, de/oma pa izpadi.* „Po je pa višeA/ 77 naj se poberejo iz našib vrst/" - Očitna reaAci/a v smis/a sA/epa .SLO, A; je že pred nedavnim izA//'ač;7 iz svojib vrst Franca PaAovico, Aer se apa nastopati proti /očitvenim nameram. Fem bo/j je potem upravičen nastop nem-šAogovorečegn č/ana 5LO. „Če bo .SLO podpira/a uresničitev AorosAega mode/a, zame ni več prostora v tej zvezi in tadi ne v 3'PO/" Toda tadi na to izjavo ni bi/o renA-cij, očitno so vodi/nt jdnAcionnrji 5FO-jn popo/noma na /intji stranAe, s tem pa tudi vprežen/ v isti voz z VP, FP in K/VD-jem. Pa disAasija po reje-rata v OLB? Ni je bi/o. Torej sta s/u-ži/i zborovanji SLO Aot OLB zgo/j po/itični nameri, zasidrati pristaneA na AorošAt mode/ med č/nni svojib ačife/jsAib zvez. Za to pa so dobi/; uči-te/jt in ačite//ice prosto. Če bi bi/o to zares pedagošAo izobraževanje, tema nibče ne bi protivi/. Za zgo/j po/itične namere pa naj naredtjo zborovanja v prostem časa. - Nenazadnje bi potem tadi vide/i, AaAo ma/o ačite/jev bi sp/ob priš/o,... Solidarnostna podpora tudi iz Nemčije Na članskem zborovanju Zveze nemških književnikov dežele Spodnje Saške so se bavili tudi s sedanjo šolsko razpravo na Koroškem in v tej zvezi soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: Der VS Niedersachsen (resp. der VS der Bundesrepublik Deutschland) prote-stiert gegen die Absicht politischer Krafte in Osterreich, im osterreichischen Bundesland Karnten ein apartheidahnliches Schulsystem durchzusetzen. Betrof-fen ware die slowenische Minderheit in Karnten, die bereits in der Zeit des Natio- sa- botiert. Auf Karntner Landesebene haben sich die drei Parteien auf ein neues Schulmodell geeinigt, das die Absonderung der slowenischen Schulerinnen und Schiiler festschreiben soli, gegen den ausdriicklichen Willen der slosvenischen Volksgruppe. Die „gemeinsame" Geschichte macht uns hellhbrig und wir billi-gen Apartheid auch in Europa nicht. Diese Politik steht unter dem Motto des rechtsextremen Jorg Haider (FPO): „Dieses Land wird erst dann frei sein, wenn es ein deutsches Land ist." Die drittgrbRte Parlamentspartei Čsterreichs tritt mit diesem Bewulltsein auf und will in diesem Sinne die Minderheitenfrage im Lande regeln. Wir fordern alle fortschrittlichen Krafte auf, das zu verhindern. nalsozialismus Opfer ethnischer Verfolgung und Deportation war. Die im osterreichischen Staatsvertrag garantierten Minderheitenrechte w den standig von der rechtsextremen FP() und dem „Karntner Heimatdienst" fz študentskega sveta # Parlament: Protest manjšinske mladine - Ob obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe minuli petek so slovenski in hrvaški študentje v avstrijskem parlamentu na Dunaju izrazili protest, ker določila 7. člena še vedno niso izpolnjena. Ko se je zjutraj začela parlamentarna seja, se je na poslance vsulo na stotine letakov, s katerimi so mladi opozarjali na nerešeno vprašanje narodnih manjšin v Avstriji. Zahtevali so kratko prekinitev zasedanja, ko se naj bi poslanci spomnili obletnice tako pomembnega dogodka, kot je bil podpis državne pogodbe. # Univerza: Kreisky o Slovencih - V okviru volilnega boja za visokošolske volitve je Zveza socialističnih študentov pretekli petek vabila na predavanje in diskusijo z bivšim predsednikom SPO in zveznim kanclerjem dr. Brunom Kreiskym. Težišča razprave so bila vojna nevarnost in mirovno vprašanje, varstvo okolja, podpora tretjemu svetu in problem brezposelnosti. Ob robu je bivši kancler omenil tudi manjšinsko vprašanje na Koroškem in trenutno razpravo o manjšinskem šolstvu. Med drugim je dejal: ..Osebno sem prepričan, da je škodljivo za nas, če v vprašanju Slovencev - samo zato, ker jih je morda malo - zastopamo trdo politiko." V nadaljnjem je svaril pred precenjevanjem koroškega Heimatdiensta, ki da zdaleč ni tako važna in mogočna organizacija, da bi se ji morale podrediti kar tri stranke. Da je mogoče delati uspešno politiko tudi brez soglasja KHD, je Kreisky ponazoril kar s svojo izkušnjo: svojčas je pri državnozborskih volitvah kljub temu, da je jasno izrazil svojo averzijo proti Heimatdienstu in daje le ta agitiral proti njemu, na Koroškem zbral več glasov kot pozneje Wagner... W Dunaj: Branje na slavistiki V četrtek prejšnji teden so na povabilo študentskega zastopstva na dunajski slavistiki brali pesniki Jani Oswald, Andi Novosel in Bernhard C Bunker. Literarni večer, ki se ga je udeležilo mnogo zainteresirane študentske mladine, je bil posvečen temi ..Domovina - pojem in resničnost". Literati so posredovali poslušalcem razne vrste (socialnokritičnega, angažiranega, ogorčenega in sarkastičnega) pristopa doživljanja in interpretiranja gradiščan-sko-hrvaškega, koroško-slovenskega ali koroško-nemškega domačega izkustvenega sveta. Ringe! o Waidheimu: Duševna in poMtična tragedija čete države Med tistimi, ki kritično ocenjujejo avstrijsko premagovanje Wa!dhei-move pretekiosti, je tudi znani psiholog prof. RingeL Wa!dheimove reakcije na očitke v zvezi z njegovo prete-kiostjo oz. viogo med drugo svetovno vojno imenuje Ringe! „duševno tragedijo Wa!dheima in Avstrijcev", ki pa se sedaj spreminja v „po!itično tragedijo čete države". Kako je mogoče, da se ničesar ne spominja, kako more trditi, da je takrat izpotnjeva! !e svojo dotžnost? Tako se sprašuje Ringe! in meni, da je Wa!dheim z zanikanjem vsake krivde posta! „idea!na identifikacijska figura premnogih Avstrijcev", ki se pri premagovanju svoje pretekiosti zatekajo k zanikanju in pozabi svoje !astne ude!ežbe - biti hočejo !e žrtve in nikakor stori!ci. Tako se tisti, ki skušajo odkriti resnico, ze!o hitro znajdejo v viogi tistih, ki mažejo svoje )astno gnezdo. Umetniki pomagajo Glasbeni šoli in dvojezičnim vrtcem Konec junija bo na Dunaju dražba slik Kdo ne pozna finančnih težav Gtasbene šote na Koroškem in dvojezičnih otroških vrtcev? Na predzadnji seji Gtasbene šote so vsi odborniki podpisati menice (Wechset), da bo zagotovtjeno detovanje vsaj do konca tega šotskega teta. V tej težki situaciji pripravtjajo na Dunaju izredno „samopomoč umetnikov" v korist tem manjšinskim ustanovam. Avstrijska tiga za čtovekove pravice pripravtja dražbo stik avstrijskih in jugostovanskih umetnikov, katere izkupiček naj bi dobiti Gtasbena šota na Koroškem in dvojezični otroški vrtci. Zbranih je že nad 200 det. Kot je na začetku tedna v Cetovcu povedat tajnik Lige Fetiks J. Bister, pričakujejo, da se bo do otvoritve razstave, 22. junija, nabrato skoraj 250 det. Odmev med umetniki „presega vse naše predstave", je zadovotjno zatrjevat Bister. Vesetpa je tudi, da so se sosvetu „Umetniki pomagajo manjšinam", ki usmerja zbiratno akcijo, pridružiti ugtedni avstrijski umetniki. Med njimi je rektor dunajske visoke gtasbene šote dr. Gottfried Schotz, komorni pevec prof. Anton Dermota, svetovno znani pianist prof. A!exander Jen-ner, akademski stikar Vatentin Oman, pisatetj Peter Turrini in še 23 drugih ugtednih osebnosti. Sodetu-jeta pa tudi Peter Paut Wiptinger in Christian Pacher, ki izvaja gtavna „drobna" deta. Vseh umetnikov, ki so podariti svoja deta ni mogoče navesti, zato samo stučajnostni izbor: Stojan Batič, Jože Ciuha, Jože Horvat-Jaki, Vtadimir Makuc, Jože Spacat, Werner Berg, Gisetbert Hoke, Maria Lassnig, Christoph Šubik, Kart Vouk, Jože Boschitz, Drago Pretog, Zorka Weiss, Atfred Hrdtička idr. Značitnost zbirke je, da ni omejena te na znana imena, je botj izraz široke podpore, ki jo uživajo manjšine v vrstah umetnikov v avstrij- skem in jugostovanskem prostoru. Potrjuje se, da imajo občutek, da se je treba braniti proti monokutturi, proti izrivanju šibkejših skupin v družbi. Širina odmeva daje upanje, da se bo zahtevna akcija zaktjučita s finančnim uspehom. Do sedaj je bito potrebno žeto vetiko truda. Ideja se je rodita po uspešni dražbi stik za podporo ogrožene Nikaragve. Pobudo je dat bivši stovenski minister za kutturo Matjaž Krneč), sodetovati pa sta SPZ in KKZ. tdejo pa je uspeto pre-senesti iz stovenskih krogov v najširši avstrijski, tako da bo dražba tudi zanimiv pregted avstrijskega in stovenskega tikovnega ustvarjanja. Razstava bo odprta v poncdetjek 22. junija 1987 v dvorani dunajske detavske zbornice (Wipptingerstr. 35). Na ogted bo cet teden. V pone-detjek 29. junija pa bo v razstavnih prostorih prva dražba izbranih 60 det. V. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel V sredo t3. maja je v vetikem javnem studiu Avstrijskega radia pote-kato že peto srečanje mladih glasbenikov treh dežet. Pobudnik tega srečanja teta 1983 je bito Društvo gtasbe-nih pedagogov Stovenije. Čez petdeset mtadih gtasbenikov iz Stovenije, Tržaške ter Goriške pokrajine in iz Gtasbene šote na Koroškem je izva-jato pretežno program stovenskih sktadatetjev, katerim je bit večer namenjen. Za uvod je predsednik Gtasbene šote na Koroškem Herbert Seher pozdravit števitno pubtiko ter vrsto častnih gostov kot itahjanskega generalnega konzuta dr. Martinija in jugostovanskega konzuta Jectja, predstavnika deželnega šotskega sveta dr. Wasserfatterja ter predsednika ZSO in direktorja tovarne „Obir" Fetiksa Wieserja. V svojem tetegramu je dežetni gtavar in predsednik detovne skupnosti Atpe-Jadran Leopotd Wagner zažete) dober potek. Pismeno se je opravičit tudi državni postanec Karet Smotte. Koncert, ki ga je v cetoti posnet ORF-Cetovec, je dokazat visoko kvalitetno raven stovenskih gtasbenih šot in njihovih učencev (med njimi prvo-nagrajenci republiškega tekmovanja). Razvesetjivo je, da so od 27 gtasbenih točk naši učenci nastopiti kar enajstkrat in s svojo kvaliteto ponovno dokazati upravičenost obstoja gtasbene šote na Koroškem. S smotrno akcijo zbiranja sredstev ji bo potrebno zagotoviti nadaljnji obstoj in razvoj, upati pa je tudi, da bosta za to kaj prispevati tudi dežeta in država. Ob tem ne gre pozabiti iskreno zahvato Koroškemu studio ORF, ki je nudil brezplačno dvorano, kakor tudi vse domačim in učitejjem iz Stovenije, posebno pa še Tovarni cetu-toze „Obir", ki je bita pokrovitelj tetošnjega srečanja. Bernard Vetiki Borištof: Uspešen praznik narodnih skupin Ktjub nagajivemu vremenu je KUGA (Kutturna zadruga) v Vetikem Borištofu na Gradiščanskem uspešno organizirata praznik narodnosti. Dvodnevni programje vključevat titerarno branje (E. Hotd), razstave, diskusijske krožke in mnogo družabnosti. Med drugim so hrvaške in slovenske žene nadatjevate diskusijo, ko so jo začete na prvem skupnem seminarju na Koroškem. Ugotovite so, da imajo žene - manjšinke dosti skupnih probtemov, zato pa tudi skupnih žetja in zahtev. Razviti je treba samozavest žena v narodnih skupnostih, okrnete pohtične strukture, ki otežkočajo življenjske pogoje žena, pa zrahljati. Za ohranitev narodne skupnosti je tudi v interesu moških, da ženske utrjujejo samozavest. Izrivanje vzgoje v materinem jeziku v privatno sfero pomeni dodatno težko obremenitev žena in je zato nesociaino. Žene zahtevajo soti-darnost moških znotraj narodne skupnosti ter sotidarnost ženskega gibanja proti manjšinam in ženskam sovražni pohtiki. Višek praznika je bit nastop skupin Schmetterhnge in Istra-nove v soboto zvečer. Metuljčki so navdušeni pubtiki kabaretistično in gtasbeno razlagati, kako in kam s tako imenovanim Preobratom (,die Wende'), ki je obsedet zdaj že dobršen det našega pohtičnega in družbenega vsakdana. Ob čudovitih zvokih istrske fotktorne skupine pa se je zagreta mtada kri in do pozne noči so se tta dvorane upogibata pod ptesočimi koraki navdušene hrvaške, stovenske, madžarske in nemškogovoreče mtadine. Privlačnost Gašperjeve bralne značke Vetika zamisct pokojnega koroškega partizana tov. Pavteta Žav-cerja-Matjaža, da organizira Gašperjevo bratno značko (za pridobitev te je treba prebrati knjigo „Gamsi na ptazu" Karta Prušnika-Gašperja in drugo titeraturo o boju koroških partizanov) je presegta vsa pričakovanja. Ob ustanovitvi krožka za Gašperjevo bratno značko, pred teti, se niti nismo zavedati pomena in moči te ideje. Ob Gašperjevi hratni znački ndadi bratci ne spoznavajo samo osebo in deto Gašperja, spoznavajo tudi našo zgodovino, predvsem pa naš boj za obstoj. Tako se razvijajo novi zavezniki našega včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega boja, ki bodo nadatjevati deto in zamisti pokojnega Gašperja in Matjaža. Čtani Zveze koroških partizanov smo biti izredno presenečeni, ko smo se 15. maja na povabilo neumornega detavca in gtavnega organizatorja Gašperjeva bratne značke v Škoci-janu na Dolenjskem, Bineta Otorepca, udetežiti tamkajšnje prireditve. Po skromnih začetkih krožkov v koroški in tjubtjanski regiji so svoje močne korenine pognati sedaj tudi na Dotenjskem, da seznanijo mtade o življenju deta stovenskega naroda na Koroškem, ki se mora še vedno boriti za svoje osnovne pravice. Nepozaben sprejem smo tovariši s Koroške in iz Ljubljane doživeti v dvorani, kije bita nabito potna mtadine. Iz mtadih src je močno zadonela koroška narodna stovenska pesem, kot bi bili na kaki prireditvi na domačih tteh. Deklamacije, igra in nastop gtasbene skupine so uokvirite kut-turni spored. Da pa bi mtadi še botj razumeti naš potožaj, jim je tov. Teodor Domej z diapozitivi pokazat podobo Koroške in našo trnjevo pot. Hvatežni smo mladini, ki je tako zbrano in mirno stedita našim besedam. Nato je šestdeset mtadih odlikovancev ponosno prejeto Gašperjevo bratno značko iz rok podpredsednika Zveze koroških partizanov. Z Dolenjske smo se vračati potni optimizma in tepih doživetij ter v prepričanju, da se še kdaj vidimo. Takšno zavezništvo nam daje tudi upanja, da se bo bratna značka zakoreninita še v drugih krajih Stovenije in tudi pri nas. Zahvatjujem se vsem organizatorjem, mentorjem, vzgojitetjem, neumornemu in vedno aktivnemu Binetu Otorepcu ter mtadini za šopke sotzic in za nepozaben dan. Srečni smo in tažje nam bo ob misti na vas, ko čutimo, da nismo sami. ikej. Modrozelene hladne lepote Jože Tisnikar v Mestni hiši v Cetovcu Otjne stike na papirju, izdetane v zadnjih dveh tetih, razstavlja v cetovški mestni hiši stovenski stikar Jože Tisnikar. Svetovno znanega svojstvenega umetnika je v Cetovec povabilo Avstrijsko-jugostovansko društvo. Že otvoritev sama je bita izraz odmevnosti Tisnikarjeve umetnosti. Dr. Janez Sedej je števitni pubtiki predstavil umetnikovo živtjenjsko in umetniško rast. Tisnikar ostaja tudi v novejših stikah zvest svoji gtavni temi-smrti, kot je bila vsakdanja v njegovem pokticnem svetu prosekture, - vendar se obrača tudi k novim motivom. Prav tako ostaja zvest svoji tipični modrozeteni barvi, ki zrcati krutost in htad tistega sveta, kjer se preptetata živtjenje in smrt. Tisnikarja odtikuje, da je prav v tem svetu, kjer ni optimizma, ne pesimizma, naše) svojstveno tepoto. V imenu mesta Cetovec je kuiturni referent Siegbert Metetko označit Tisnikarjevo umetnost v svoji edinstvenosti kot izredno obogatitev kulturnega živtjenja na Koroškem. Razstavo, katere sta se poleg predstavnikov kulturnega življenja udeležila tudi generatni konzul SFRJ v Cetovcu Borut Miklavčič in slovenski minister za vzgojo in izobraževanje Franci Pivec, je odprl predsednik Koroškega deželnega zbora JosefSchantl. 8. beljaški „spectrum": Teden gledališča na Koroškem V nedetjo je bita otvoritev gtedatiškega tedna ..spectrum", ki vsako drugo teto v raztičnih betjaških dvoranah predstavna gtedatiško ustvarjanje raznih manjših in srednjih odrov Evrope. Ustatito seje že gostovanje španskega eks-perimentatnega gtedatišča Teatro det Šote, ki pa tetos na žatost ni imeto tako kakovostne predstave kot v prejšnjih tetih. Zato pa je organizatorjem tetos uspeta zanimiva uvodna predstava: studijski oder Jug-Zahod iz Moskve je ponudit svojo uprizoritev Gotdonijeve ..Mirandotine", krčmarice, ki zafrkava svoje bogate in ptemiške snubce, odtoči pa se za natakarja Fahricija. Nastop moskovskega študija je bit zanimiv kar iz dveh raztogov, saj je prvič prišto do tovrstnega gostovanja, drugič pa je bita zanimiva primerjava njihove uprizoritve z drugimi, npr. tudi z verzijo, ki jo je pred nekaj teti uprizorito betjaško ktetno gtedatišče. Zabetežimo tahko, da je moskovsko gtedatišče po tempu uprizoritve dose-gto ritem pravcate komedije dett' arte, medtem ko pa je prav zaradi te dinamike trpeta gestikutacija, mimika. Drugo predstavo otvoritvenega dneva je prispevato studijsko gtedatišče iz Munchna, ki je predstavilo eksperimentalni komad za eno žensko Franca-Xaverja Kroetza „Kon-cert po žetji". V tej predstavi se osamljena detavka pripravtja na samomor in v tej situaciji obračunava z družbo. Na žatost pa režijski koncept ni bit dosti učinkovit, da bi bit ponazorit tehtnost njenih otožb ter subjektivnih reakcij na konkretno družbeno situacijo. Tudi ptesni teater Neger iz Muncha, ki je hote) prikazati ekstravaganten spored na batetnem področju, ni povsem uspet. Opaziti je bito močno batetno izurjenost nastopajočih ptesatk, toda prav inovativni elementi niso biti zadosti utrjeni, izobti-kovani. Pa tudi tekstovni vtožek ob začetku predstave je prej motit, kot pa prispevat k podkrepitvi zarisane tematike pod naslovom „Moritci, upanje žensk". Ostaja še predstava Francesce de Martin, ki je na temo „Čistitka" gradita razne kabaretistične in igrive prizore. Kot izrazno sredstvo je v ospredje postavtjata imitacijo starih, priznanih sptepstikov Buster Keato-novega kova, ki so sicer izzvati med gledalci dosti smeha, predstava pa je v cetoti te preveč živeta samo od takih vtožkov, tako da sta beseda in gesta prišti premato do izraza. Sptoh tahko po prvih dveh dneh zabetežimo, daje pri letošnjem ..spectrumu" prav teža besede preveč v ozadju. Gledališki teden bodo zaktjučiti danes. Trio Korotan s pevci pri porabskih Slovencih V kulturnem domu v Sakalovcih/Szakonvtatu SPD „Danico" vežejo z občino Murska Sobota že kar trajni prijateljski stiki, saj smo tam gostovati že tretjič. Zadnjič konec minulega tedna, ko nas je izobraževatna skupnost ponovno povabita, da soobtikujemo kulturni spored ob dnevu prosvetnih delavcev. Zbranim (pribtižno 350 učittejev in vzgojitetjev) je bito prav prijetno zapeti, saj so žeto pozorno postušati in nas žeto tepo sprejeti. Nastedni dan smo se napotiti v LR Madžarsko. Na mejnem prehodu Hodoš nas je sprejet učitelj Atita in nas spremljat najprej v Monošter, kjer smo si ogtedati mesto. Nastopiti smo v dveh krajih, kjer živijo porabski Stovenci, v Števanovcih in Sakatovcih. Postušatcem smo se predstaviti kot trio Korotan s pevci in kot vokatni oktet. Od kje smo, kaj detamo, kaj nas povezuje, nas je občinstvu predstavit Mirko Wakounig, ki je tudi povezovat posamezne točke sporeda. Na tem poučnem in zanimivem gostovanju sta nas spremljata tudi Erna Brumen, čtanica IS Skupščine občine Murska Sobota in tajnik Stovenske prosvetne zveze Janko Matte. -ca Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek Gostilna ..GEDICHTE AUS KARNTEN' iz novejše knjigeDunajski krožek 22.5. Weidinger, 19.00 1040 Dunaj Rem^^nanar''"" Petek cerkev sv. Home ORGELSKI KONCERT Siovensk.kuitum. 22.5. Feldkirch- Angela Tomanič društvo,Glasbena 20.00 nerstr.70, Celovec šola in KKZ Sobota ljudska šola KONCERT - POMLADANSKI SPEV! Slovenskoprosvetno 23 5. 20.00 društvo Trta Sobota Tinje SLOVENSKA MANJŠINA NAJ IZGINE (nem ) Evangelischer 23.5. Katoliški dom Univ. prof. dr. Peter Gstettner Bildungsvverk 19.30 Posvete Štajerska Nedelja priPušniku POKUŠNJA MOŠTA SPD Jepa-Baško 24.5. vLočah Podelitev nagrad za najboljši mošt, jezero in Slovenska 14.00 zabavni program: igra Trto Oraže. kmečka zveza Nedelja priŠoštarju SLAVNOSTN! KONCERT ob 40 letnici Slovensko prosvetno 24.5. vGlobasnici obstoja društva nastopajo: MoPZ Franc društvo Edinost 20.00 Za^e^rf,o".F^euTv^°'"^'"^' vštebnu Nedelja farn.dv.ran. 1. KULTURNA PRIREDITEV DRUŠTVA Društvo upokojencev 24.5. vŠentjakobu UPOKOJENCEV Nastopili bodo domači pevci, vŠentjakobu 14.30 v.R. vižarji in igralci. Nedelja fama dvorana KADAR SE ŽENSK! JEZ!K NE SUČE Kat.irškaprosvet. 24.5. v Kotmari vasi (Vojomil Rabadan) Nastopajo igralci v Kotmari vasi 19.30 Katoiiškega prosvetnega društva Pianina iz Set. Torek nadv.nšču SLOVENSK! PRAZN!K Kjub slovenskih 26.5. 21.00 Torek župnišč. POGOVORNI VEČER Katoiiškamiadina 26.5. vGaliciji Na temo ..sekte " - vodi mag. Simon Čertov. Sreda klubKDZ SLOVENSKA H!TPARAD A - uspešnica KDZ Blato in 27.5. naBlatu meseca maja. Večerbomoderiral Marjan V.kk ORF-Slovenski Četrtek p. Rožu KOLESARSKI IZLED ZA VSO DRUŽINO S,.vensko prosvetno 28.5. !. proga: Loče Šentpeter - Rožek - Šmiklavž društvo Jepa-Baško 9.30 Šentpeter - Rožek - Ribnik - Loče. ,ezero Četrtek 28.5. 10.30 Sentirpš OTROŠKI DAN - Pod skupno mavrico m"'""""" Četrtek kulturnid.m KONCERT SLOVENSKE PESMI Mešan, cerkveni zbor 28.5. 20.00 Gostuje oktet „Zvon " iz ZDA Petek Modestovdom KONCERT SLOVENSKE PESMI MePZJakob Petelin 29.5. 20.00 Gostuje oktet ..Zvon" iz ZDA KKZ Petek Hotel Obir „DVA NARODA - ENA SKUPNOST" S,.vensko prosvetno 29.5. vŽelezni Kapli diskusijski večer; o izkušnjah in možnostih društvo v Železni 20.00 enakopravnega sožitja v domači občini bodo govorili: dr. AribrandThum, dr. Ludvik Karničar, dr. Peter Haderlap. Kaph Petek ^ gr.du „LE VEGLIE Dl SIENA" 29.5. v Domačalah Renesančna veselica s celovškim zborom „ Hortus musicus", 20.30 priVernperku rezervacijo kart priporočajo (04252-2225) Sobota všentjanžu ..ZLATO JABOLKO,, Siovensk. prosvetno 30.5. 14.30 mladi lutkarji iz Žirovnice društvo Šentjanž priToplicarju ..ZLATO JABOLKO,, in folkorni nastop Siovensk. prosvetno društvo Gorjanci Sobota Ljudska šola KONCERT SLOVENSKE PESMI Siov.nsko prosvetno 30.5. 20 00 vBričovsu Gostuje oktet ..Zvon" iz ZDA društvo Bilka in KKZ Sobota župnišč. POGOVORNI VEČER Katoliška m.adina 30.5. 19.00 P.dg.r,ah Ned.ija Dom sindikatov ŠOLSKA AKADEMIJA ob 30 letnici Odbor šotske 31.5. vCelovcu obstoja ustanove Spored: glasbeni in literarni skupnosti na Zvezni 14.30 n^^pZ'Jtl^PDD.bmčzB°ncr^ gimnazij, z, Sjovenc. Torek Trgovska zbornica SLOVENC! V CELOVCU Avnotomadejavnica. 2.7. Celovec Predstavitev izsledkov istoimenskega Inštitutza nadaljnjo 20.00 ES?"v°ni Sobota m.ia dvoran. KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE Sj.v.nsk. prosvetno 6.6. mestne hiše iz Borovelj. Sel. Radiš, Šentjanža in Sveč. društvo Borovlje, 19.30 vB.,.vi,.h n^oroškem" Nedelja pri Hafnerju BINKOŠTNIPLES Katoliško prosvetno 7.6. v Gornji vasi sodelujeta ansambel ..Slovenija" in društvo Drava 20.00 prižvabeku ..Energija" vžvabeku Nedelja farna dvorana KONCERT OBISKEGA ŽENSKEGA OKTETA Katoliško prosvetno 7.6. 20 00 všmih.iu društvo Sm,he. RAZSTAVE do 22 5 Kuftu,na taborna GIBLJIVI SLEDOVI Kulturno društvo PriJokfnu Kart Vouk. mešana tehnika PriJokinu do 10.6. Tinje RAZSTAVA DELPEPPIJEWEIXELG&RTNER Katoiiški dom NEUTRE IN ELISABETHE SODERBERG prosvete Tinje WEIXELGARTNER Grafike, oljnate stike do 31.5. Kranj RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PETRA PAULA WIPLINGER J A do 29 5. Posojilnic. RAZSTAVA DEL PROF FRANCA CEGNARJA Pliberk an^Učni^ do7.6. Galerija RAZSTAVA SLIK DR KOLLERJA Roiek odprta ob petkih, sobotah in nedeijah od 15.00 do 18.00). do6.6. M.stnahiš. RAZSTAVA NOVEJŠIH DEL Avstrijsko- JOŽETA TISNIKARJA 16 -18 . v sobotah od 10.-12. ure. p,gosk,vansk° Mezinčku je siediia Muca Izbira za otroke mora biti najboljša. Tega se zaveda tudi Slovenska prosvetna zveza, zato je ponovno organizirata kvatitetne otroške predstave. Kar šest se jih je zvrstito pretekto nedetjo in ponedetjek. Šolarji iz Ribnega pri Btedu so pod vodstvom prizadevnega Rada Mužana pripraviti predstavo Muca Copatarica po pravtjici mtadinske pisatetjice Ete Peroci. Turnejo smo pričeli v Šentilju, kjer je neumorni župnik Petričič privabil kar precej otork, ki so zelo aktivno sodelovali pri sami predstavi, se nau- čili pesmico, če pa kaj niso razumeli, jim je kar sproti pojasnil. Ivanu Olipu v Šmarjeti je bilo prav žal, da zaradi materinskih proslav ni bilo več otrok. Na pomoč mu je priskočil še Hannes Schaschl, kije pripeljal s seboj otroke iz Borovelj. Ponedeljkov program je bil namenjen otroškim vrtcem. V Šmihelu so nas toplo pozdravili tako otroci kot vzgojiteljica. Zelo živahno je bilo v Šentprimožu, kjer so otroci za uvod zapeli Mezinčkovo pesem, za zaključek pa še dodali svoj kulturni program. V Celovcu je bil otroški vrtec SŠD skoraj premajhen. Prek 70 otrok in precej staršev se je zbralo v njem. Tudi otroci iz vrtca Naš otrok so bili med njimi, kar je za pozdraviti. „Muca" je svojo turnejo zaključila v škofiškem vrtcu. Tudi tam je bilo živahno. Mlado in staro jo je navdušeno pozdravilo. Preko dvesto otrok je na šestih predstavah doživelo prijetno sprostitev, se naučilo novo pesmico in z radostjo sprejelo vzgojno sporočilo predstave. Nedvomno pa je najpomembnejše, da so ob igri doživeli tudi slovensko besedo kot prijetno, kar bo treba s podobnimi predstavami še bolj utrditi, obenem pa poskusiti to dejavnost razvijati tudi med našimi otroki samimi. jor. Če združuje pesem Pevci iz Izole in Ceija v Pliberku Preteklo soboto je imelo Slovensko prosvetno društvo „Edinost" iz Pliberka v gosteh mešani pevski zbor Italijanske skupnosti iz Izole in moški pevski zbor „Libela" iz Celja. Goste, ki so prišli v Pliberk že v dopoldanskih urah so pred Posojilnico pozdravili domači društveniki in pevci MoPZ „Foltej Hartman". Po sprejemu in zakuski, kije bila v spodnjih prostorih Posojilnice, so se gostje v spremstvu nekaterih društvenikov odpeljali na krajši izlet po Podju- Ustanov!jeno društvo ,,Godba na pihata Šmihe!" Preteklo nedeljo, dne 17. t. m. je bil v Šmihelu v prostorih Hranilnice ustanovni občni zbor društva „Godba na pihala Šmihel". Zbralo se je kar lepo število častnih gostov, mladih muzikantov in njihovih staršev. V pozdrav je godba zaigrala dve skladbi. Nato je bivši kulturni referent mestne občine Pliberk tov. Stanko Vavti v imenu proponentov pozdravil navzoče, posebno podpredsednika SPZ dr. Avguština Brumnika, podpredsednico KKZ Micko Opetnik, podpredsednika društva Glasbena šola na Koroškem Joška Hudla, tajnika Bernharda Sadovnika, ter oba mestna svetnika EL Pliberk Frica Kumra in Joška Partla, kakor tudi zastopnika KPD Šmihel Hanzeja Bricmana. Uvodoma je poudaril, da je bila ustanovitev društva potrebna zato, da zajame absolvente Glasbene šole in jim nudi možnost nadaljnega delovanja na glasbenem področju. Za predsednika občnega zbora je bil soglasno izvoljen mestni svetnik Fric Kumer, ki je brezhibno vodil občni zbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Mihael Vavti, predsednik; Jožko Kušej, podpredsednik; Mateja Kušej, tajnica; Hanzej Koren, namestnik tajnika; Tonej Piko, blagajnik in Jože Vavti namestnik blagajnika. V upravni odbor je bil izvoljen še Hanes Košutnik kot vodja godbe, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Janez Kušej pdm. David, Helena Koren iz Podgore in Maks Piko pdm. Lajmiš iz Vidre vasi. Častni gostje so mlademu društvu želeli uspešen razvoj. Z posebnim zadovoljstvom so potrdili dejstvo, da je novo društvo zasnovano na najširši podlagi, saj je že v prvem členu društvenih pravil povedano, da območje njegovega delovanja obsega celo Podjuno. 15. člen pa se dobesedno glasi: „Da se godbi zagotovi čim več možnosti delovanja, se društvo vključi v obe centralni kulturni organizaciji koroških Slovencev." Glasba ne pozna meja -in tudi naše društvo ne, je poudaril predsednik Mihael Vavti, dolžnost nas mladih je. da znanje, ki smo si ga pridobili v Glasbeni šoli, uporabimo v korist slovenskemu življu na Koroškem, je končal mladi predsednik svoj prvi nagovor. Absolventi in bivši dijaki Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in novo ustanovljena Zveza absolventov vabita ob 30-let-nici obstoja naše šole in ob 20. maturi v soboto, 30. maja 1987, na družabno srečanje. Pričetek ob 12.00 uri. Vsi absolventi in bivši dijaki, ki so pred maturo zapustili gimnazijo, so na srečanje vabljeni. Za okrepčilo in pijačo bo poskrbljeno! dr. Keginald Vospernik ravnatelj dr. Zdravko Inzko predsednik Zveze absolventov m. Na koncertu samem, ki sta ga oblikovala predvsem oba gosta, je s pesmijo najprej pozdravil MoPZ „Foltej Hartman", ki je že lani z obema zboroma navezal stike. Pevcem in občinstvu pri Schwarzlu je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem tov. Feliks Wieser (glej 1. str.). Najprej se nam je predstavil MePZ Italijanske skupnosti iz Izole, nato pa MoPZ „Li-bela" iz Celja. Lahko ugotovimo, da smo doživeli lep pevski večer, saj sta nam oba zbora poleg kvalitetnega petja pripravila zanimiv večer tako v izvajanju kot v izboru pesmi. Letošnji devetdnevni izlet Zveze koroških partizanov je vodil udeležence po Jugoslaviji in Albaniji. Vreme je bilo potnikom naklonjeno, če izvzamemo bolj hladni dan v Ohridu. Toda Albanija in njeno glavno mesto Tirana sta se oddolžili tudi za to. Kot so poročali udeleženci tega potovanja, je bilo zanje ta država, ki sicer ni zainteresirana za masovni turizem, pravo doživetje. Najbolj jih je začudilo, da v tej deželi sploh ne vidiš osebnih avtomobilov, tako daje npr. tudi v Tirani, ki šteje 170.000 prebivalcev, zrak čist. Nazaj grede so prepotovali še Črno goro, Dalmacijo in seveda Slovenijo. Zadnjo soboto pa je bil na sporedu enodnevni izlet v Beograd, kamor je skupina poletela z letalom. Udeleženci tega izleta so si ogledali Dcdi- Čestitke 50-!etnikom Klub slovenskih občinskih odbornikov je ta teden na družabnem srečanju proslavil 51)-letnico treh svojih članov: predsednika KSOO Priča Kumra iz Blata pri Pliberku, globa-škega podžupana Janeza Hudla ter Pliberškega mestnega svetnika in predsednika Zveze slovenskih izseljencev Jožeta Partla. V posebni lav-daciji je življenje in delo slavljencev orisal dr. Pavle Apovnik, kije poudaril, da slavljenci niso aktivni le v komunalni politiki, temveč tudi na drugih področjih narodnega življenja. V imenu ZSO jim je čestital dr. Marjan Sturm, ki je ugotovil, da so slavljenci s komunalnopolitičnem delom dokazali, da so integrativne osebnosti, ki zbirajo koroške Slovence ne glede na idejnopolitično opredelitev. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. S tem koncertom pa je SPD „Edi-nost" iz Piiberka navezalo tudi tesnejše stike z italijansko narodno skupnostjo, ki živi v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Koncert je bil kljub večjemu številu okoliških prireditev tega dne zelo dobro obiskan, tako da smo poleg številne domače publike lahko pozdravili tudi večje število drugih gostov, med njimi predstavnike ZSO, NSKS, SPZ in mestne svetnike občine Pliberk. V imenu EL in mestne občine Pliberk je zbrane poslušalce pozdravil tudi Fric Kumer. nje, spomenik neznanemu vojaku na Avali, Katemegdan ter druge znamenitosti Beograda. V Hiši cvetja pa so Marjan Sturm, Janez Wutte-Luc in Mira Prušnik v imenu Zveze koroških partizanov položili venec na grob maršala Tita. Redni občni zbor Posojiinice-Bank Železna Kapla V sredo 27. maja 1987 ob 19.00 se bo v hotelu Obir v Železni Kapli začel redni občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla. Na dnevnem redu so običajne točke. Upravni odbor pričakuje zanesljivo udeležbo članov. Iščemo servirko za poletje (tudi počitniška praktikantka) Najpozneje s 1. junijem Tel.: 04239/2314. ABC-vrhunski dopust: inozemstvo, Tauplitz, Garda jezero. Tel: 04276-43 49 ABC-ribiški dopust: v superlativu. Tel.: 04276-43 49 MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 21. maja 1987 Za 100 dinarjev dobite 1.70 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.30 šil. Za 100 !ir dobite 0.945 šil. Za100!irplačate 1.005šil. Za 100 mark dobite 693.85 šil. Za 100 mark plačate 710.15 šil. Izleta Zveze koroških partizanov Še več o zaslugah ,,v senci miru" V zvezi s Mačkovo peticijo zveznemu predsedniku, da naj ie-ta odiikuje 128 Korošcev in Korošic za „zasiuge za osvoboditev Avstrije", smo v naši zadnji števiiki že vsaj za 22 piiberških predlagan-cev dokazali, kako in na čigav račun so si pridobili zasluge: vsi so bili člani, večina od njih je pristopila v NSDAP celo že ped anšlu-som. Toda „Kleine Zeitung" še vedno vztraja pri svojem stališču, da so se ti funkcionarji nacističnega režima očitno borili za osvoboditev Avstrije,... „Pravilnost" O* A**ot d* ..<<* dchttts* d« Mae*. eard aa