■= Ilaflsop 14.000. — Šfajerc pelja za celo leto eden goldinar. = Naročnin* za e«lo Isto K 2-—. — Posamezna itovilka velja 8 krajcarje. ~~ Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, '/■ strani K 16 —, V* strani K 8.—, «/, strani K 4'—, '/i« sirarn K 8"—, >/3» stra»i K 1'—. — Pri večkratnem Mnanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (tn**erate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi s* ne vračajo in se morajo najdalje do ppndeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Štev. 12. V Ptuju v nedeljo dne 14. junija 1903. 17. letnik. ■SIlMMI Mladeniči, kvišku! Dne 10. maja tega leta je uapovedal vodja spodnje-;skih klerikalcev, znani bivši prefekt Korošec iz Maribora, ljudski shod v Slovenjem Gradcn. i Ako je shod kje napovedan, potem se navadno pero tudi nekaj ljudstva, ta gre iz radovednosti tje, |sTugi. ker mu je kratek čas, zopet tretji, ker si misli, pati hočem, kako misli nasprotna stranka. Tudi v njem Gradcu se je bilo nabralo nekaj ljudstva, |bi culo, kar jim hoče gospod kaplan novega pout i. I Celi shod je bil napovedan samo radi tega, da (mariborski vodja klerikalcev utrdil svoje stališče, roi pridobil zopet par ^navdušenih" privržencev! | A bilo je drugače! 1 Kakor smo vam že zadnjikrat naznanili, zgodila ■je v Slovenjem Gradcu ravno ta dan velikanska Breča. Nastal je ogenj, kateri bi bil skoraj upepelil !o mesto. Poročali smo vam tudi, kako so se pri priložnosti obnašali kaplanovi zborovalci, naznanili io vam, da jim je bilo politično zborovanje mnogo pše, kakor pa pomagati nesrečnemu bližnjemu, srega je zadela tako nepričakovano velikanska, zna nesreča. Omenjeno zborovanje je vsled veli-a ognja spodletelo in Korošec se je peljal zopet Maribor nazaj. Komaj so se pogasili plameni v Slovenjem Gradcn, Spodnji Stajer, da celo Avstrijsko se je trudilo, :bi pomagalo nesrečnemu mestu, vsak je čutil veliki 'rec. katerega je povzročila usoda nedolžnim si room, vsak je mislil na pomoč, samo mariborski škalci n«1 ! Kaplanu je omenjeno zborovanje spodletelo, a njegova prva misel in misel njegovih zahrbtnikov ni bila pomoč, temveč zopet novo zborovanje! Berimo, kaj sam piše v svojem klerikalnem lističu! Kaplan piše s sporazumljenjem mariborskih klerikalcev in poroča to-le: „Dne 14. maja je bilo v Mariboru, kakor smo že v zadnji Številki kratko naznanili, posvetovanje nekaterih slovenskih mladmoljubov in odličnih mladeničev o bodočem delovanju, za probudo in izobrazbo naših mladeničev. Sklenilo se je, priredili štiri velike mladeniške shode za posamezne okraje in sicer pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, na Črnigori pri Ptuju, v Kozjem in Petrovčah. Ti shodi sami bodo že nosili znak, v kakem delu naj napreduje naše slovensko mladeništvo. Najprej bode povsodi slovesna služba božja, potem slavnostno zboro-rovanje izven cerkve. Prisegali bodemo na teh shodili zvestobo veri in domovini, zbirali se bodemo pod zastavo katoliško in narodno ter delali načrte za prihodnost. Vrli slovenski mladeniči! Kmalu vam bode naznanjen tudi čas nameravanih shodov in njih natančneji spored. Prosile že danes svoje ljube StariSe, da vas pustijo na te shode, flko bo čas in vam ne bodo morda gmotni stroški preveliki." Potem nadaljuje kaplan in razlaga, da sovražniki od vseh strani „divjajo vedno bolj brezobzirno proti narodu" in vzklikne konečno: »Slovenski mladeniči. kvišku!" Naj nam bode dovoljeno, da pripomnimo k tem vrstam tudi mi nekoliko besed1 Časa nameravanih shodov vam seveda nikakor ne moremo mi naznaniti, a njih „natančneji spored" že lahko izvete danes od nas! Mladeniči kvišku, to vam tndi mi kličemo, mladeniči prebudite se, zakaj nova nevarnost vam preti. Spored vseh teh shodov ne bode ničesar druzega obsegal, kakor hujskanje kmečkega ljudstva proti drugim, hujskanje enega naroda proti svojemu soseč-kemn narodu! - ž - Že za naprej vam lahko povemo, kdo bode na teh shodih govoril, že za naprej vam lahko naznanimo njih glavni smoter! Govoril bode na teh shodih najbrž mariborski bivši prefekt, govoril bode na teh shodih najbrž kaki dohtar ali pa vsaj kaki klerikalni voditelj! In glejte, čudno, da se klerikalci obračajo ravno na našo mladino, samo mladeniče kliče in vabi kaplan, seve ni pozabil omeniti takorekoč mimogrede tudi očetov, starih, izkušenih kmetov in.on naročuje, naj bi mladeniči, kmečki sinovje, skrbeli za to, da bodejo prišli tudi ti na te shode. Mladeniči, kvišku! Tako vam tudi mi kličemo in da bodete vedeli, da vam nikakor nočemo zabraniti teh shodov, vam kličemo, le idite tja, le udeležite se teh zborovanj, saj bodete uže pri prvih stavkih govora, kateri bodejo na njihovem sporedu, sprevideli, kaj hočejo z vami zopet vaši klerikalni, takozvani voditelji! Po našem mnenju naj bi govoril kaplan iz prižnice (kancelna), dohtar naj bi ostal v svoji pisarni, za boljšo izobrazbo in omiko kmečkih mladeničev naj bi si pa skrbeli mladeniči na napredni podlagi sami. Kmečki mladenič, kateri išče izobrazbe in podpore od klerikalnih kaplanov, kmečki mladenič, kateri upa na boljšo bodočnost izvirajočo iz ust kakega kmečkega oderuha, tak kmečki mladenič ni za kmečki stan, on je tega stana največji sovražnik! Dragi očetje, dragi kmetje, mi vas odkritosrčno opozarjamo na te shode, udeležite se jih tudi vi, a pazite in sodite trezno, kaj hoče klerikalstvo zopet od vaše mladine! Oče, kateri pusti svojega sina na klerikalno zborovanje, ne da bi ga sam opazoval, oče, kateri izroči klerikalnemu hinavstvu svojega bodočega naslednika na kmetiji, tak oče ni vreden, da nosi pošteno in v obče spoštovano ime kmet! Vam pa, dragi mladeniči, kličemo našo naj-iskrenejšo željo, ostanite naprednjaki, ne dajte se tudi ne z donečimi besedami zapeljati na kriva pota! Ako nam bode količkaj mogoče, bodemo vam mi priskočili na teh shodih na pomoč, mladeniči, kvišku napredek, Yelika zibelj. Škoda, da ne poznate stare Medvedke! Povem vam, da ne najdele na celem svelu žene, ki bi jej bilajednaka, Čeravno bi jo iskali pri belem dnevu z gorečo svetilnico (lehtirno). Medvedova Ana je precej velika in široka, kakor polov-njak. Tudi njena glava je debela ko buča (Kiirbus) na njivi. Kratke lase ima zmiraj razkustrane, ščetinaste obrvi ji štrlijo nad malimi očmi daleč od čela, ter njena usta se začenjajo pod desnim ušesom in jenjajo pod levim. V teh širokih ustah bi bilo prostora za najmanj 50 zob, a vendar nima Medvedovka nobenega. In če bi ji bil stvarnik dal namesto koščenih zobov zobe i* najtršega jekla, bi še tudi imela gole čeljusti, ker je pri njej tisti košček mesa, katerega vsak pameten človek pridno za zobmi drži, strašansko močen, zelo špičast in hudo strupen. Nikoli ji ne da miru, vedno se valja in pika ljudi, dolžne in nedolžne. Če je nastal v vasi glasen kreg, slišal se je zmiraj najbolj Medvedkin glas. Kadar so pri nas koga spravili ob dobro ime, storil je to gotovo Medvedkin jezik. Ako so se hoteli naši nezadovoljneži iznebiti kacega kaplana ali, učitelja, nafiun-tali so Medvedovko nad njega, in ona ga je gotovo spravila v mirnejši kraj. Sta se li ločila kakšen ženin in nevesla, tedaj •ti pri jt^ m< kater občin naj bode vaše geslo; spodnještajerskemn klerikaj pa napovejte boj, dokler ga ne bodete ugonobili Mladeniči kvišku, jasniti se je začelo med j kmečki sinovi, ostanite zvesti vašemu stanu, dab^^B1 enkrat ponos prelepe, prekrasne vaše domovine! Sovraštvo naj neha, odpustite eden oveinn, imate kako razprtijo med seboj, rama ob rami ?i tudi na imenovanih shodih, katere vam vsiljuje rikalna hujskarija, trdno kakor skale stojte in! ti novi valovi, ti novi poskusi, trositi med vaaj raštvo in prepir, vas ne bodejo nikdar premag Vašim tovarišem pa, kateri so do sedaj t klerikalni rog, tem pa vendar enkrat odpri spravite jih na prava pota, mogoče, da se še rešiti iz klerikalnih krempljev. Se enkrat, mladeniči kvišku, ostanite naprej ostanite sinovje toli zatiranega kmečkega stanu vaša je bodočnost! Klerikalstvo, le napadaj naše spodnještajj mladeniče, našel jih bodeš pripravljene! trgov nese Našim kmetom. angle stališ I in da (Dalje.) Slabejše itak ne more iti, kakor je šlo do sf tako pravi moj sosed, ako ga povabim, naj biq noj držal in se z menoj bojeval proti naj ima nima sovražnikoma. Ne vem ali bi bil radi tegS losten, ali bi se temu smejal. Obojno velja. Smejati se mora človek, ako v današnjih razmerah take govorice, smejati, otročje se jako važne reči od nekaterih razmotri Moj sosed vedno misli, da bode šlo gospod tako naprej, kakor gre dandanes. Ali ni to sin Dragi prijatelj, ali ne veš, da bodeš ravno takq tovo, kakor je Amen v očenašu. do zadnje rjuhj gubljen, ako bodejo današnje slabe gospodarske mere še nadalje trpele? Saj si lahko vsaki na preračuni, kam to pelje. Sedaj smo kmetje zares popolnoma na s peš, in n roma Bita I temni i daleč ,ita!iji ni zastrupil njihovih src nihče drugi, ko Medvedkin jezil ljudje trdijo, da laja iz nje sam vrag. No, njen mož Kari Medved je malo drugačen. X sicer tudi, a manjka mu maščobe. Xi čuda, od veliko se Se ni nihče zredil -- razun fajmoštra in advokat nima Širokih in tudi zobov mu Se ne manjka mnogo, lahko spozuate, da je njegov jezik kristjanski. Zato pa gove dolge roke urne iu gibčne. Medved in Medvedka sta bila nekdaj prav zakonski par. Celi dan sta se prepirala in kregala in zvečer nežna ženka od prevroče ljubezni razpraskala s i ostrimi kremplji možu lice, tačas je on zakričal: *Fi Ančka, ti si že na tem svelu moje nebo in zato moraš] siv nebeški obok (firmament).« In pograbil je za palico j stol in narisal na njen hrbet in malo niže lep rudece-a] beški obok. Pa taka velika ljubezen se ni dopadla sosedom. časa so bili še tihi; toda, ko so ljudje iz sosednih vasi Št. Vid zavoljo Medvedke imenovati vražje gnezdo, glasno godli in zahtevali od občinskega predstojnika, pravi mir in red. Gospod očka župan so potegnili parkrat prav pipe in rekli: -Seveda, seveda, to mora poslali drugi SO ;tro 'int'; a rac .'ojo tmo: I pu: >jen »vem dol i ikli; iaroči — 3 wgovra, kateri mora delaven več plačati, kakor mn |nese trgovina dobička. | Kake cene je na primer imela pred dvajsetimi ileti živina, kake cene naše žito. In kake cene imajo M pridelki danes? In na drugi strani? Kak razloček |je med plačilom, katero dobavljajo dandanes posli in |katero so dobavljali nekdaj? Za koliko so se povišali (občinski, državni in okrajni dokladi? Dobro, ako bodejo naši pridelki ostali pri tej ceni. kakor danes in ako nas v bodoče ne bode za-jlo več plačil, vendar mi nikakor ne moremo na-pe v teh sedajnih razmerah gospodariti. Neka spre-imba mora in tudi bode morala priti. Bodi si, da joljže čase za nas po sili dobimo, ali pa da se pilimo popolnoma ugonobiti kakor moj sosed, kateri je »knil roke v hlačne žepe in rekel: „Slabše se mi ne more goditi, kakor sedaj." Te misli so najbrž tudi nadajale italijanske in igležke kmete. Tudi ti so si mislili, da se njihovo fališče ne bode nikakor slabše, kakor je bilo poprej. | danes? Še slabše je postalo! Kmeta, kateri je užival količkaj prostosti, zamanj i, na njegovo mesto je stopil želar, najemnik in ii a j e m n i k o v n a j e m n ik! Kako se tem si-ikom godi, o tem se lahko prepriča vsak, kateri količkaj italijanske in angležke časopise. Ali bi naj todi naši kmetje postali sami na-liki? Čeprav še hvala Bogu danes nisme prišli tako ,, a vendar nas čaka morda ista usoda, kakor ske in angležke kmete. Mi kmetje imamo žene in otroke, treba nam je ij skrbeti, posebno nam, ki smo zadolženi, ne le ias, temveč tudi za naše potomce. Seve tisti, ka- imajo posestva, ki niso zadolžena, tistim je dobro. lev poplača ves trud, katerega so imeli čez leto |nekaj se še lahko prihrani za slabše čase. Sicer je J da bi moral človek take posestnike iskati tako- |o£ s svetilno pri belem dnevu, a vendar še jih (hvala Bogu, vsaj nekaj. Toda ti posestniki pa i v Medvedovo kočo in povedali zaljubljenemu paru Jako pridigo. Tako lepo so jima govorili, da je Kari Medved Jal kakor kosmati medved in da so stopile njegovemu idižu* solze v oči. Na koncu pridige sta obljubila, da s vročo ljubeznijo ne bodeta več delala Šentvidčanom ote. Kakor iz lastne izkušnje sami veste, si prava ljubezen iti ukazovati. Zato je Medvedovka še zmiraj nosila na hrbtu in malo niže sivo podobo nebes, a na Medve- obrazu so vedno svetile razne zvezde repatiee (kometi) _a rimska cesta. [Zato pa .so naš oče župan hudo jezni postali in nekoč •Je že prav!« Potem so šli k mizarju (tišlerju) in nekaj i — občina bo že pošteno plačala. Par dni pozneje smo imeli v St. Vidu žegnanje (cerkveni Zvonovi so celo jutro lepo zvonili, v oštarijah so hreščale 'jive harmonike svoj hripavi: kuretna, kuretna; ljudje so Ji kar trumoma od vseh strani v našo vas, a Medveda zopet dokazovala svojo zakonsko ljubezen, da se je kar med glasnim kričanjem ga je ona božala z ostrimi on pa jo je s stolovo nogo gladil po hrbti in še malo rriftli so na cesto štirje mizarjevi pomočniki (kseli) navadno mislijo, da se jim ni treba vdeležiti našega kmečkega boja proti našim nasprotnikom, ker še so sedaj „trdia in se jim vsaj za prvi čas ni treba bati pogube. O ti nesrečna kratkovidnost. Kako dolgo pa še bode to stanje trajalo ? Tudi ti pridejo kmalu na vrsto! Pri prodajalcu žita je bil začetek, da ne more prodati svojih pridelkov, kmalu bode sledil za njim tisti, ki redi živino, ki pripravlja repo in seveda tudi naš vinorejee. Ako se zares najdejo takorekoČ otoki, na katerih še prospeva tu in tam spodnještajerski kmet, vendar Človeku ni treba imeti duha prerokov, ako jim v sedajnih razmerah hoče prerokovati skoraj gotovi pogin. V leta 1860 so bili dolgovi, katere so imeli avstrijski kmetje v primeri z današnjmi dolgovi, jako mali. Jntabnliran kmetijski dolg se je povikšal od leta 1870 naprej za 631 milijonov -r> 15 tisoč goldinarjev. Konec leta 1890 je znesel ta dolg v Avstriji že nad 2791 milijonov goldinarjev. Potem je šlo grozno hitro naprej, namreč z dolgovi, z nami kmeti seveda nazaj! Dolgovi so vedno rastli. Leta 1891. so se dolgovi povikšali za 73V« milijonov, leta 1892 za 107 milijonov, leta 1893 za 112, leta 1894 za 159 milijonov. Konec leta 1894 je imelo avstrijsko kmetijstvo 4090 milijonov 380 tisoč goldinarjev več dolga, kakor poprej. In danes smelo trdimo, da znese ta dolg nad 4500 milijonov. Ako se ta dolg obrestuje s 5%, potem mora naše kmetijstvo plačati vsako leto 225 milijonov samih obresti. Kdo sme v teh okolščinah spati in recti, da itak ni mogoče, da bi za nas kmete postalo še slabše, kakor je bilo do sedaj. Seveda slabše še bode in lahko tudi je, dokler še bodemo sploh kaj imeli. Ako ne bodemo ničesar več imeli, potem seveda ni mogoče, da še bi se nam slabše godilo, kakor dosedaj. Iz tega sledi, dragi mi sosed, da je prišel čas, v katerem si moraš sam pomagati! in prinesli veliko zibel. Potem so prijeli ljubeznivi zakonski parček in ga s silo položili v zibel in sicer, kakor se spodobi, njega na levo, a njo na desno stran. Naio so ju močno privezali, da se nista mogla ganiti z rokami in nogami. Pa glej ga šmenta: Medvedkinega jezika ni bilo mogoče zvezati. /vezati res ne ali premagati se je vendar dal. Mati župana so prihiteli z dvema platnenima cotama, v vsako so zvezali pol v cukrano vodo namočene zemlje in potem zadelali huda gobca naših Medvedov. Vse, mlado in staro, moški in ženske, je priletelo na cesto, zibalo čudna otroka in jima prepevalo: kaj vam pomagajo veleznane besede »svoji k svojim", ako pa imate vaš pogin takorekoč pred nosom. Ubogajte, držite kakor skale skupaj in vse bode drugače. Naprednjaštvo še vas edino zamore rešiti, oklenite se ga, napredni dub naj veje med varni, drugače pa bode šlo vse še nadalje rakovo pot! Srbski kralj in kraljica umorjena. Dne 11. t. m. ponoči je 10 višjih srbskih Častnikov (oficirjev) umorilo srbsko kraljevsko družino. Kralja Aleksandra so ustrelili, njegovo soprogo, kraljico Drago pa s sekiro ubili. Razuu tega umorili so tudi 3 brate kraljice, dve njeni sestri so težko ranjeni. Srbsko vojaštvo obkolilo je konak (kraljevsko poslopje) udrlo v sobe ter tam nad 300 ljudi pomorilo. Trupla kralja in kraljice vrgli so skozi okno na cesto. Spodnje-štajerske novice, Zaradi kumare (murke). V Polenšaku bivajoči hlapec Krainc ukradel je pretečeni četrtek pri vrtnarju H. Topičniku v Ptuju eno kumaro ter odbežal. Ko sta ga hotela dva tukajšna stražnika v neki gostilni aretirati, postal je tako zločasti, da so ga morali vkleniti in na voz naložiti ter ga peljati v keho. Pijonir je utonil. Pri vajah na Dravi v Ptuju se je zgodila v začetku tega tedna velika nesreča. Ponton (čoln, ladja) je trčil po neprevidnosti na steber dravskega mosta in se je prekucnil. V ladji je bilo 9 mož, eden od njih je bil težko ranjen, eden pa je utonil. Ladja še do sedaj ni najdena, tudi trupla ponesrečenega pijonirja še niso našli. Župnik Murkovič in krst. V naši zadnji številki smo poročali, kako si je župnik Murkovič od sv. Barbare v Halozah vedel pomagati, da je dobil od sina neke kmetice 10 gld., ker je bila ta kmetica botra nekega nezakonskega otroka. Mi smo svetovali temu kmečkemu sinu, naj pusti od odvetnika (advokata) župnika pismeno tirjati, da bode dobil po nepotrebnem plačanih 10 gld. nazaj. Ta nas je ubogal in sedaj je poslal župnik omenjeni denar na dotičnega odvetnika. Poslal pa je sledeče pismo, katero smo dobili v roke in katero sedaj tukaj hočemo v prestavi — pismo je nemško (!) pisano — priobčiti. Glasi se tako-le; 4 _ Gospod doktor! „Jaz sem mislil, da je Vaš J. V. posestnik, radi tega sem jaz kaznov govo ženo. Sedaj pa sem zvedel, da je v i n i č ar Carjev jaz ne kaznujem, razven, ako plača kateri svoje volje kazen. Zato Vam pošljem za njega 2(j in 3 krone 40 vinarjev za Vaše stroške. Sv. Bal Halozah. F. Murkovič. župnik." Tako se toraj glasi pismo. Sedaj Te mi v p raj častivredni gospod naslednik Kristusovih ap( kdo Ti je dal pravico, koga kaznovati? vič, Ti toraj pišeš, da ne kaznuješ viničarjev, I šeš. da kaznuješ samo posestnike in da nisi da ni J. V. posestnik. Hoho, pa si lagal in zoj gal, lažeš tudi prav regimentno v Tvojem pi Murkovič, prvič je laz. dane kaznuješ vinifl^K m ker so ti tudi že morali plačati enake kazni, d I Bog je grozna laž, da nisi vedel, da je obče sposto :-';> .!' Tebi dobro znani J. V. kmet! Da pa nimaš ti nil &, da , pravice, niti ne kmetov, niti ne viničarjev kaznc ivcga to bodeš najbrž kmalu sprevidel! Barbaržani, n" z;i je moral plačati župniku Murkoviču kako tako „kaz Žijo. IV naj pride k nam, mi mu bodemo pomagali, da vseh denar nazaj, kakor ga je dobil kmeta in občini »o, fl odbornika J. V. sin nazaj. Toda dovolj, MurkoJ kvah vreden, da bi se nadalje pečali ž njim. Kmetje s« Iz I sami. kakšen kmečki prijatelj je župnik Murko« fci^0' Sv. Barbari v Halozah! Bodemo videli, kaj pt ; šolo, državno pravdništvo k celi stvari! Gospod Muri m a B na svidenje! I *■<> Dober prijatelj. Mlinarski pomočnik Maks Šip v Ptuju sposodil si je od svojega prijatelja Plf|u (bicikelj) ter mu rekel, da ga bode dobro ni j° ,mf Prodal ga je resnično tudi nekemu kmečkemu] Jako dobro, a denar je zapravil in izginil. Dos "Ujei se še ni posrečilo, dobiti tega dobrega prijatelja vi '°Jim * Iz Sv. Lovrenca v Slov. Gor. se nam porojj f ,° sta tamošnji župnik in kaplan za sv. birmo p I vedala otrokom imeti narejene suhe vence inj da ter da morajo imeti frišne rože in vence na Ako pomislimo, kako slabi zrak je v cerkvi, ni u,. čisto polna ljudi, nam mora tem bolj vsakdo prii ^"? J da je taka prepoved še bolj nespametna, ker J t ,a .' rože imajo več ali manj hudi duh in ako mora,' ^'' sebno mladina, skoraj celega pol dne v takem z n' .c stati, se toraj ni čuditi, ako eden ali drugi oi * -kakor tudi odrasli človek, pade v omedlevico a mu postane slabo. Zakaj pa v sosednih f; obstoji taka prepoved? Kmetje, ne dajte si vsi takih čudnih prepovedi. Niti župnik, niti in sploh nihče vam ne more zapovedati, kako i biti vaši otroci pri sv. birmi opravljeni. Kaj temu poreče naš okrajni zdravnik. Ali tudi on tj kaj tacega za pravilno, da se zrak v cerkvi m liko množino ljudi okuži. Kmetje, ne dajte si kovih in kaplanovih friških rož vsilovati! Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejej . . t. m. prignalo se je 1G3 konjev, 895 glav gol in 394 svinj. Sejem je bil jako živahen. Pri živinski sejem bode 17. t. m., svinjski sejem pa id T SIT: pre< ki ram vlja, vraži to, l ferika k jo gjejOr tijo če v at o i spo 5 — Dopisi, Loka pri Zidanem mostu. V tej fari stoji neka paznica (sv. Koloman) in tukaj je bil dne 2. t. [pogreb nekega kmeta. Ko je umrl ranjki v obče povani mož, zbralo se je precejšnje število prebi- ijttv iz okolice, da ga spremijo k večnemu počitka mu izkažejo zadnjo čast. Gospod kaplan je imel [mašo. Kako dober človek je, to se je čuditi. Po namesto da bi molil za dušo ranjkega, začel zmerjati čez pijance, akoravno ni bil nobeden m. Kaj si še izmisli, rekel je, da je molil za neko feinn dekle, da bi se spreobrnilo. Tega mu ne ierimo, ampak, ako je res tako dober, naj moli ni pa trebar hvaliti se s svojimi dobrimi deli, [Bo» tako ve za njegova dobra dela. Po pogrebu Iga je vprašal neki mož, kaj vendar ve takega do jo v cerkvi žali, on mu pa ni vedel nobenega liga vzroka povedati. Dekletce je reklo, da je jo zato, ker noče biti tercijalka in da jo tercijalke |ijo. Mi pa jej častitamo, ker je dekle pametnejše peli tercijalk tistega kraja. Kaplančku pa svetu- \, da se naj sam poboljša, in naj ne žali po Mi vrlih deklet. Iz Radomlja na Kranjskem. Tukaj po naši vasi ajkova bivši gimnazijec Janez M......Spregel polo, ker ni mogel več učenja zmagovati, zdaj pa Bogu čas krade. In res je tako, saj je nazna-Ho že po naši ožji domovini, ko je objavil letos [Radomlja dopis v 11. št. »Domoljuba". V tem B napada med drugim „tri giftne krote", ki no-jime „Štajerc", češ, da so prilezle k nam. Ker [redno, da bi se takemu fantu kaj več odgovarjalo, pojemo mu samo to, naj ubožček pometa pred pragom, da se ne bo ravno pod njegovo domačo preveč žganja popilo. Tudi bi bilo zanj gotovo Bjuhno delo, ako bi Bogu ukradeni čas porabil v bi spreobračal pri nas vse tiste klerikalce, ki [jo prav zvesto in pogostokrat v cerkev „goreče" j, komaj pa prestopijo cerkveni prag, že gledajo, bi sli brž drv in stelje krast. »Janezek, le idi Kakega poštenega rokodelstva učit. Za dijaka nisi, i kaj. postani kovač, ali pa dimnikar. Tam si lahko koliko hočeš! Poštene ljudi pa pusti pri miru, Se ti zagodem prihodnjič drugo melodijo!" Iz Doberne. Dolgo Časa smo molčali in čakali, smo mislili, da bode zopet enkrat mir v naši jred kratkem času tako mirni Doberni. Ker pa "[klerikalci v celjski „žabi" vedno zasramujejo, |amo se tudi mi enkrat oglasiti. flZaba" nas na-|da smo izdajalci in podrepniki. in sicer najbolj tiste, ki so pri požarni brambi. To seveda ker ima ta bramba nemško komando. Seveda pialci bi jo radi imeli v svojih rokah. Ti pravijo. i ponižnost lepa čednost. Kako pa jo sami spol-i to se vidi iz tega, ker se pri vsaki priložnosti p mnogo višji od nas. Zdaj nas pa morda kdo Vprašati, kaj je vzrok, da med nami vlada nemir. jna kratko odgovorimo, da je vzrok duhovščina. kaplan, mi vas vprašamo, ali vas je škof postavil za vodja in poglavarja požarne brambe, ali za dušnega pastirja? Zakaj vas toliko zanimajo posvetne reči? Ali vam je kaj znano, gospod kaplan, kaj se je zgodilo z vašim prednikom Migličem v Ma-kolah zavoljo nemira. Ali še niste slišali, kako je rajni gospod kanonik opominjal kaplana. Poslal je po njega in mu rekel: ., Gospod kaplan, mir, mir, hočem imeti med svojimi farmani, ne kalite ga!" In to vam gospod kaplan tudi mi kličemo. Ne kalite, miru! Mi smo mirni ljudje, zato se vam ni treba bati, da bi vas pobijali, ne, Bog obvari, ali mi hočemo imeti mir, kakor smo ga poprej imeli. Zakaj pa so sedajni častivredni gospod župnik tako prijazni z vnemi ljudmi. Zakaj pa oni tako skrbijo za občni blagor vseh faranov? Seveda se drži mežnar gospoda kaplana, ali vedi ti Jakec, da smo te vzeli v slnžbo radi cerkvenih opravil, a ne da bi trosil sovražtvo med farane. Kaplan in mežnar dobro, da smo vaji spoznali, a vedita, da ničesar druzega od vaji ne zahtevamo, kakor mir! Gospod župnik mi vas prosimo, pomagajte nam vi, razjasnite nam Vi naše sedaj res tužne nre nemira. Povejte tema dvema, kako se morata obnašati, sicer pa res ne vemo, kako bi si drugače pomagali. — Več faranov. — (Opomba uredništva: Koliko mi poznamo župnika, bode Vam dragi naprednjaki, ta gospod v svoji ljubeznjivosti gotovo pomagal in kaplanu in mežnarju pokazal pravo pot!) Zavrč. V zadnjem .Našem Domutf se bere dopis iz Zavrč. Dopisnik omenjenega članka se je s polnim imenom podpisal pod naslovom: Josip_Pravdič posestnik v Goričaku žup. Zavrč. Tamkaj dopisnik svojo modrost razlaga, kako je »Štajerca" zapustil ter „štajerčevo" pot, ter se.podal na klerikalno, potem, da je on-taisti kmet, ki ga je zadnjič „Štajerc" napadel, nadalje kvasi o blatnih cestah, da je bil navzoč pri obedu svojega ta^ta z g. kaplanom itd. Jaz pa ti naravnoč povem, da tebe nihče ni v misln imel zarad naročitve „Naš Doma" ali pa BStajerca", ampak to je bil eden čisto drugi kmet. No, ker pa želiš odgovora, evo ti v pojasnilo. -Prav dobro vem, kedo ti je za hrbtom stal ter ti omenjeni članek tiho na uho narekoval. Seveda ni čuda. da si takrat mogel »Štajerca" opustiti, ter ob enem njegovo pot zapustiti ter nastopiti klerikalno. Pa vedi, da „Stajerc" desetkrat po boljši poti hodi, kakor pa ti s tvojim prihodnjim „Fihpo8om". Kar se tiče blatnih cest, pa ti odkrito povem, da ravno pod tvojo hišo je naj-grša, saj si faran in občan, gledi toraj za boljšo cesto, da ne bodeta s „Fihposom", kadar bo k tebi prihajal, v blatu obtičala. Nadalje te vprašam obžalovanja vredni dopisnik: Odkod pa izvira ta mična zgodbica o zgubljenem brevirju? Latinec ti kaj lepo nato odgovori: „Ši tacuisses, Philosophus mansisses." (Ako bi bil molčal, bil bi modrijan postal.) In jaz pa ti svetujem, da se po tem-le reku v prihodnje ravnaš, kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Želim ti g. Pravdič, da te vrstice dobro prebereš v premislek, ko boš „Štajerca" štel, ker gospod urednik, z veseljem vam tiho na uho povem, da še — fi- ga hlastno prebira. Že sedaj ti želim „dober tek"! Do tačas ti želim Mille saluti (tisoč pozdravov) dok se zopet ne pogovoriva. Galipoznaš? Od Male Nedelje. Pri nas imamo sedaj tudi novo vozno pošto. Pa kaj pomaga voz, ako ceste ni pripravne za voziti. Zdaj se pa vprašanje stavi, kaj bi bolje bilo, cesto napraviti ali za vse slučaje pripraven voz omisliti, seveda ta.kega, da ni treba ceste tam, kjer je ni. Vprašanje se da le tako ugodno rešiti, namreč, da je veliko bolje, ako dotični poštni voznik omisli dva poštna voza in sicer enega za zimo in enega za poletje. Prvi mora biti tako napravljen, da bodo, recimo na gornji strani ladija, na spodnji pa sani. Doli v Kuršence bode zdrčal se sanmi, potem pa se bodo spodaj pri Rotari sani prevrgle in se lahko dalje lepo po vodi z ladijo pelje. Po Satarovski in Radislavski grabi in magari do Ljutomera mu vode ne bode zmanjkalo. Poštna tetica mu bodo že nauke dali, kako naj ladijo ravna, oni že znajo, ker so bili farovžka kuharica in te vse znajo! Za poletni čas pa bi voz moral biti tako konstruiran, da bi inrela kar ladija kolesa in ko se poštar tako lepo do vode pripelje, pusti konja v Kuršincih in se z ladijo pelje po valoviti „Turji". Ker ta svet menda ni napačen, je želeti, da se uvaža in izpelje, sicer še obstoji nevarnost, da 8e toliko željene vozne pošte iznebimo in bi jo morali v „Turji" iskati. Ložje, da en sam opisane vozove napraviti da, kakor da bi cela občina cesto popravila. Poprej bodejo namreč minili gotovo dve leti, kakor se bodejo občinski očetje zjedinili, kako bi se stvar dala konečno izpeljati. „Štajercijanci" srčno želimo, da bi vozna pošta uspevala, sicer nam poštni pot spet ljubega »Štajerca" v Ljutomeru pusti na veliko veselje vseh „Fihposovcev", nam pa v veliko žalost! Od Male Nedelje. Kadar se mački na rep stopi, zamijavka. Sedaj, ko vidiš, ti dragi dopisnik nFihposa" in „Gospodarja", da si premagan, si vrgel takoj puško v koruzo in bi mi rad dal bratovsko roko. Poprej pa, kakor se kaj tacega zgodi, ti moram pač, kakor ti praviš, naše žalostne razmere, katere vladajo v naši fari, pojasniti. Tedaj vleči na uha! Ako sploh pri naši stranki ni videti napredka pri kmetijstvu, potem ga sploh nikjer ni pri na3. Samo to ti povem, da ti tega ne razumeš, kaj je napredek pri kmetijstvu, ker se pač nisi nič tacega učil; to dobro veš, da bik ne zna na citre igrati in zajec ne na boben. Kar zadeva kmetijsko zadrugo, si se pač pošteno vrezal, ker načelnik in tajnik sta pristna klerikalca, drugi udje pa ne pridejo v poštev, ker jih drugo ne briga, kakor da bi imeli hitro od zadruge koristi in to tudi jaz pritrdim, da zadruga ni v pravih rokah, kar se lahko že na tem spozna, da se je takoj, ko je bila utemeljena, tam prekoristen nšnops" prodajal. Sicer ni nikdo trdil, da ima skoraj vsaka hiša „ Štajerca" naročenega, ali vendar nobeden časnik ni tako razširjen pri nas, kakor je ravno BŠtajerc". Bog daj, da bi ga v vsaki hiši brali, če je plačan ali ne, vas „Fih-posovce" nič ne briga, vi ga gotovo ne bodete plačali, ker vas je dovolj, ki „Fihposa" in »Gospodarja- i niste plačali. Pa teh vam itak ni treba plačati. I ga plačujejo „gospodje" v farovžu. Ti pa že vejo za1 vam ga naročujejo, zakaj vam ga plačujejo. Da se svet podrl, ako bi imel slovenski sin boljšo sla tega nikakor ne mislim, pač pa si to mislim, da vsak tak mlečezobni fant svojo učenost rabi za s poklic in naj politiko in druge reči na sij pusti, ker le tako bode občno spoštovan, ako živel za svoj poklic. Tega naj nikakor ne misli, več zna, kakor mi drugi. Zaradi bolezni „Štaj na sušici si pa ti slabo pod učen. Kar pa ti bi nekaj od glasnega zasmrčanja, ni tako nevarno, ko bodeta „Fihpos*' in njegov slavni oče „Gospod tiho zasmrčala, tisto bode hudo za kaplančeke, nas kmete pa bo nepopisljiva sreča in veliko veseli ien Razne stvari. Naprednjaki so zmagali. Pri občinskih volitva '"t',;! ' Bani mečke katere so se pred par dnevi vršile v Brezju, so zmagiE' zopet naprednjaki, tako, da je sedaj celi odbor v naj '.'".' Drednih rokah. Živeli volilci! miljono Konzumno društvo v Leskovcu. V konzumne |uJe * društvu v Leskovcu v Halozah smrdi in sicer grozn " ( ' Kmetje, pazite, da se vam ne bode tako godilo, kaki K? kmetom v Vitanju. Društvo je ustanovil gospod kaph Rošker, nadzoruje ga človek, ki ne ve, kaj je trgovin«! Načelnik, ako si pameten, razpusti društvo o prave™ času. drugače bodejo haloški trpini še imeli več plač kakor do sedaj. Knezoškof dr. Šušter v Gradcu in papež Leo XI Graški knezoškof dr. Šuster izdal je pred kratke pastirski list, v katerem svojim vernim ovcam pol na vest, da ne smejo nobenega protestanta, hod pozdraviti na cesti, še manj pa v njegov dom stopi kakor tudi sploh ž njim niti občevati. Nadškofo geslo v tem listu je, protestante ugonobiti. Tako p ganjanje protestantov dogajalo se je v starih čai in-nadškof Šušter tiste čase zopet hoče na dan spravi ker je pustil imenovani pastirski list na vseh cerkven vratah nabiti. -- Pa oglejmo si najvišjega cerkvene vladarja, papeža Leona XIII. Pred kratkem je L nemški cesar Viljem II., oče protestantovske veif na obisku v Rimu. Papež Leo XIII. kot prvi rims katoliški duševni pastir, sprejel je protestantovske cesarja v Vatikanu, podal mu je roko ter ž nji občeval. Toraj nadškof preganja protestante, pa pa jih sprejema v svojem domu. Stem je nadškof Šušter zoper višjega gospodarja deloval, saj škof more tega raztrgati, kar papež zaveže. (Opomba u ništva: Mi priobčimo to, ne da bi podpirali protesta« ampak, da si vsak lahko predstavi, kako deluj duhovniki vsak na svojo stran in po svoji volji* V8taja na HrvašKem traja še vedno dalje. (( binkoštnib praznikih dogodili so se boji med stvom in policijo. Pri železniškem prometu v Zagnj pobila je množica 238 Šib. Pred vseučiliščem bil] pravilen boj. Policija je morala streljati, a nazad se vendar umakniti. Najhujši boj je bil na Je ročen Žl BOJill 400 ega i 20.0C norel. pjska R V 11 ev 7, rotim lužah jfivejši — 7 — nem trgu. Vse vojaštvo v Zagrebu moralo je stopiti 0 orožje. — Večja truma kmetov je v Samoboru skočila grad grofa Erdodyja in vse pohištvo po-b. Množica je grozno delovala, tako, da so jo »rali vojaki in orožniki razgnati. — Ljudski izgredi segli so vrhunec, tako, da je bilo treba tudi v iož, sploh na štajersko-hrvaško mejo pozvati vojake. aj se bode iz tega vsega izklilo, se sedaj še ne da bati. Protiavstrijske izjave v Trstu. Med neko gle-Ho predstavo v Trstu metali so iz galerije med jnstvo bele, rudeče in zelene papirčke z napisom J?ijo Italija". Nekateri izmed občinsta metali so »t črno-rumene papirčke z napisom BŽivijo Rafki, dol z Lahi." Vsied tega nastali so v gledališču foi hrumi. Žalostni članek avstrijske kmečke zgodovine. ini deželni odbornik L. Steincr govoril je o [eekem stanu sledeče: „Od leta 1868 do 1902 naje hipotekami dolg avstrijskega kmetijstva od \f na 4(j00 miljonov kron, toraj za 54 procentov. Inost vseh kmetijstev na Avstrijskem znaša 14 Jjonov kron. Za obrestovanje svojega dolga potre-je kmečki stan 2552 miljonov, h katerim še pri-državni in deželni visoki davki, tako, da je do-lek kmetijstva čez 70 procentov obdolžen. V 23 fih bilo je na Avstrijskem šiloma (eksekutivno) lanih 220.328 kmečkih posestev. Med 171.989 lij, kateri so se v letu 1902 izselili, bilo je 90 centov kmetov. Žrtva posojilnice sv. Vencelna. Neki sodmžnik jbice sv. Vencelna v Pragi, kateri je vdeležen deleži, zgubil je pri tej posojilnici vsled nje- jl propada 100.000 kron in mora poleg tega še ) kron za jamstvo plačati. Vsled tega je revež jrel. Kmetje, zakaj ste poslušali te klerikalne lače? Resnične duhovniške besede. Neki župnik pisal 6 nekem listu med drugim sledeče besede: „Cer-^ zahteva od svojih služabnikov mnogo težkih pinaravnih, od Kristusa nezapovedanih žrtev; nižji Brnik i cerkve so sužno najponižnejši in najubog-ej^i sluge svojih visokih gospodov, nobeden stan (tako izročen volji in moči svojih višjih, kakor ho duhovski nižji stan. Vzgledov zato je dosti. [fffcov Božjega Sina, katera ni od tega sveta, je ža-g iz svoje idejalne visočine se pogreznila ter po-burno politično bojišče, iz delavcev v Gospo-ioi vinogradu postali so politični pretepalci, iz jianiteljev evangelija postali so politični agitatorji [hujskači, kateri vse razdvojijo in zmešajo, cerkev, era služi le čeznaravnim namenom, postala je tu |am pod religijoznim napisom hujskajoča in pola trgovina. Zato se jih tudi tako mnogo odvrača cerkve, če tudi ravno ne zunanje, pa vendar Srce zašil je italijanski zdravnik Isnardi nekemu jn. ki je bil z nožem zaboden. Odstranil je četrto i rebro, da je lahko prišel do srca. Ker je lje močno krvavelo, bilo je težko najti rano. Še-le ko je s kazalcem otipal vso sprednjo stran srca, posrečilo se mu je, dobiti rano, katero je nato rahlo zašil s kovinsko nitjo, nakar je srce nehalo krvaveti. Rana je bila VU cm. dolga Cez par mesecev je šel zidar že na delo. Psa rešitelja. V Nekem mestu na Nemškem hotel se je neki gospod prepeljati čez vodo. Na sredi reke se je čoln prevrnil. Dva lovska psa, katera sta bila v bližini, sta skočila za njim v vodo in ga vun potegnila, na kar je prišel v kratkem zopet k zavesti. Tako sta bila dva pridna psa človeška rešitelja. Očeta Umorili so v neki vasi na Češkem 27-Ietni sin in 17-letna hčerka v družbi z materjo, ker jim oče ni hotel polovico svojega posestva prepustiti. Cerkvene orgije iz papirja je napravil neki Ame-rikanec in sicer so piščalke namesto iz kovine, iz trdega papirja, drugače se nič ne razločijo od drugih. Njeni glasovi so močni ter mili in so baje boljše, kakor obstoječe. Zaradi Sanj znorela je pred kratkim neka žena v Berolinu na Nemškem. Sanjalo se ji je, da so jo obglavili in to ji je tako živce pretresilo, da je znorela, ter hotela skozi okno skočiti, kar so ji pa sorodniki preprečili. Zgorelo mesto brez prebivalcev. Amerika ima razne nenavadne stvari, tako tudi mesto brez prebivalcev. V državi Montana so svoječasno našli bogate žile srebra. Takoj je nastalo mesto Montana City, kjer je živelo nad 5000 le delavcev. Ko je srebro pošlo, zapustili so delavci mesto, ki se je takrat popolnoma pozabilo. V mestu je bilo tudi nekaj državnih poslopij, tri cerkve, več bank in hotelov. Vse zgradbe pa so bile lesene. Le redkokedaj je pozneje kdo zašel v zapuščeno mesto, a tudi takoj zbežal, kajti po ulicah so se sprehajale zverine, po praznili sobah pa gnezdile roparske ptice. Nedavno pa je to čudno mesto do tal pogorelo. V kaki samoti da je bilo mesto, pove pač dejstvo, da so ljudje zvedeli šele več dni po požaru, da mesta ni več. V Ameriko je odpotovalo to leto nenavadno veliko število Evropejcev. V preteklem mesecu se je odpeljalo čez 93.000 izseljencev v Ameriko. Štirje parniki, ki so dospeli te dni v Nevjork, pa so do-vedli nad 6000 izseljencev, ki so večinoma Slovani, Italijani, Grki in Sirci. Od 700.000 ljudi, ki so se zadnje leto priselili, je bilo 420.000 neizurjenih delavcev in 150.000 žensk in otrok. Takih, ki ne znajo brati niti pisati, je bilo veliko število. Župnik pobegnil s kuharico. Župnik iz Handiovc na Ogrskem je s svojo oskrbiteljico pobegnil v Ameriko, Lagal je, da je bolan ter dobil G-tedenski dopust. Sposodil si je iz cerkvene blagajne 8000 kron in pobegnil. Poleg tega zapustil je tudi še veliko svoto dolgov. Te dni je pisal iz Newjorka, da se ne bode več vrnil. Zaradi žločinstva nečistosti obsodili so na Ea-jerskem rimsko-katoliškega benehcijanta in šolskega nadzornika patra Sraufstater-ja na 2-letno ječo, ker je s šolskimi otroci napravil več zločinov. Strela ga je udarila. Na Portugalskem so veli- 8 — kanskc nevihte. V neko cerkev v Lisabonu, ker je bilo polno ljudij, je treščilo ter pri tem ubilo mež-narja. Velikanski vihar v Georgiji v Ameriki je raztrgal več hiš in jih odnesel. Kakor se poroča, je pri tem bilo 200 ljudi ubitih. Eden, ki je veliko pretrpel, je neki kmet na Tirolskem. V mladih letih, pripoveduje on, padel je nekoč iz visočine na trda tla, a ni se mu dosti zgodilo, samo jeclati je začel od takrat. — Drugič padel je s strehe neke hiše, tudi tam se mu ni dosti zgodilo, samo 6—8 ur je brez zavesti ležal na kamenju. Pa kaj, to je lahko pretrpel. To še ni bilo najhujše nv mladih letih". Otrok, katerega je pestoval, ga je zbodel v oko ter mu je steklo. Ko je y gozdu drva podiral, ga je podžagano drevo v padcu malo udarilo, ter ga skoraj čez neko skalovje vrglo, ako ga ne bi bil njegov ain rešil. Obe noge mu je zlomilo. Ležal je v smrtni nevarnosti, pa je zopet okreval. Pred kratkem — sedaj je 63 let star — peljal je seno domov. Pccej daleč od doma se je konj splašil ter mu stopil na nogo. Pri tem je padel ter je šel voz čez njega. A on se je pobral ter še eno uro daleč šel poleg voza v prvo vas, kjer je moral vleči. Toda drugi dan se je zopet naprej peljal domu. Tudi to — tako pravi — je bila malenkost. Več reber je zlomljenih, notranjih poškodb nima. Veliki potres. Kakor se poroča iz Konštantinopola, je bil v Neglici (Turško) grozen potres, kateri je več občin v okraju popolnoma porušil. Pri tem je prišlo 2000 oseb ob življenje. 500 let zakopano, a sveže truplo. Iz Ženeve: V podzemskih prostorih cerkve S. Pietro di Banchi, se je našlo žensko truplo, ki je bilo zakopano okrog leta 1400. Truplo je bilo v svojem petstoletnetn grobu še celo popolnoma nedotaknjeno. Oni, ki so truplo videli, pravijo, da se je čuditi onemu truplu, kajti meso tega trupla, da je še popolnoma sveže (frišno). To truplo, da je ženske iz rodbine markizov Centu-rioni dr Marinis, kajti tako se glasi nagrobni napis. Hudiča izganjal z zgodbami sv. pisma. Neki zamorec v Indiji bil je delj časa bolan in ni imel do svojega evropejskega zdravnika nič zaupanja. Zato je poklical zamorskega zdravnika, kateri mu je rekel, da je bolnik od hudiča obseden in da ga mora izgnati. Vzel je knjige sv. pisma ter ž njimi tako dolgo po bolnikovi glavi tolkel, da je opešal. Ko ni več mogel, morala je bolnikova žena tolčti po glavi njenega moža, dokler se ni zdravnik okrepčal in zopet prevzel delo. Konec tega izganjanja je bil, da je bolnika ubil in da so tega pametnega zdravnika zaprli. Zopet UŽivell mrlič. Sodniki v državi Alabama so v veliki zadregi. Pred nekaj tedni so tam zamorca zaradi umora obesili. Sodnijski zdravnik je konštati-ral smrt zamorca. Ko so ga pa hoteli zakopati, začel se je gibati ter je zopet popolnoma ozdravel. Zdravniki sedaj ne vejo, kaj bi napravili. Uradni zapisnik pravi, da so morilca obesili, a on živi. Sedaj prev-darjajo, ali imajo pravico neubogljivega mrliča še enkrat obesiti. Zakaj je Mohamed svojim vernikom prepovedi msk piti vino. Kakor je znano, še danes pravi verni MiOskai hamedanci (Turki) ne pijejo vina. Zakaj je to Mom v izn med prepovedal, pripoveduje nekdo tako-le: MohamejDans bil je pri nekem prijatelju na ženitovanju. TuIlJel^i opazil, da se navzoči poljubnjejo ter da so prav i niiti.-dane volje. Na Mohamedovo vprašanje, kako da i en li tako veseli, mu njegov prijatelj odgovori, da to n ni ni pravi vino. Mohamed je vino blagoslovil ter odia citati Drugi dan prišel je nazaj ter videl, da je v sol kjer je bilo ženitovanje, polno krvi na tleh ter mnog reči razbitih, vse je kazalo ostanke hudega bitja. !\ mislil so mu povedali, da so bili gostje od vina pijani, ti dolžn se v pijanosti začeli biti, je Mohamed vino prekld pošilj ter prepovedal svojim vernikom, ga piti. Starček V ženski Obleki. V Freienwaldu živi star sploš ček, ki nosi skoraj vse svoje življenje žensko obleko denn Ze kot mladenič se je nekoč težko poškodoval desni nogi, tako, da so mu jo morali odrezati. je ozdravel, se je sramoval z leseno nogo med lju iti, zato se je oblekel v žensko obleko, katera njegovo leseno nogo bolj zakrila. Starček že nosi let žensko obleko. Denar V nogi. Leta 18(0. je bil neki go čuvaj v Ardenih zadet od krogle. Kroglo so mu vlekli, a vkljub temu se je rana vedno gnojila je sedaj po 33 letih mož v nevarnosti za življe Dr. Coulon je možu v svojem zavodu nogo prcis ter izvlekel iz nje bakren novec za 10 centimo Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter zanesla premoženje v nogo. 95 letni trgovec živi v Londonu, kateri vklj visoki starosti opravlja svoje posle z mladeniš vnemo. V mladosti je študiral kemijo v Monakov in v Parizu, potem se je pa začel pečati z izdelovanj pepsina in je s tem postavil temelj svoji trgovi Vsak dan vstane že ob 4. uri zjutraj in se gre sjj hajat; še pri tako slabem vremenu gre iz svoj stanovanja v trgovino. K počitku gre že ob V»9. Red, ki se ga je vse svoje življenje držal, ohranil je v visoki starosti mladeniško-svežega. Kaj Čitajo vladarji? Avstrijski cesar je upelj pred 30 leti metodo, po kateri čitajo dandanes skor, po celi Evropi vladarji časopise Posebni biro izda za cesarja privatni časopis. V ta namen se izreze oziroma prevedejo na nemško iz vseh glavnih list članki in dopisi, ki se tičejo vladarstva. Ti izreki prilepijo v posebno mapo ter se predložijo cesar k zajutrku na mizo. Strogo je zapovedal, da sej sme ničesar izpustiti, kar ga osebno tiče, najsi tudi neprijetno. Na isti način čita časopise U nemški cesar. Tudi ruski car je v začetku tako del Ko pa se mu je sčasoma zdelo čudno, da čita hvalo in slavo na vladarja in vlado, naročil si tajno vsakovrstne Časopise, celo anarhistične, in p sledica tega je bila, da je pred meseci poklical sebi 200 najučenejših mož Rusije ter se ž njimi svetoval, kaj bi se storilo v socialno zboljšanje drž Literarno najbolj izobraženi vladar je kralj Vik Emanuel III. čita italijanske, augleške, francoske Zoper mravlje v stanovanjih je dobro sredstvo, ako se jim nastavi s sladkorjem pomešani boraks, ali pa zmes boraksa, škroba in kakao; ako to Zrejo, morajo poginiti. Škodljivi vpliv porjavelih posod na mleko in presno maslo. Da porjavele posode okus mleka kvarijo in presno maslo delajo oljno ali lojno, je bilo dokazano že večkrat na nedvomen način. Pred leti je tudi Ihs. Seidl na mlekarskem preskušališču v Kielu dokazal, da je mlečnokislo železo, ki se tvori, če mleko stoji v takih posodah, največ krivo slabšega okusa. V novejšem času je mlekarski konzulent B. Bogild, kakor poroča „lllustr. lanehv. Zeitung", ponovil te poskuse. Mleko, ki se je hranilo v močno porjavelih posodah. je bilo zoprnega lojnega okusa in je kazalo določno reakcijo po železu. Pri kemijski preiskavi se je po dvodnevnem stanju v posodi našlo 10 miligramov železa v litru mleka, čez 5 dni 140 miligramov. Da se dozve, ali se bo v porjaveli posodi pokvarilo tudi mleko čisto drugega izvira in da se dožene, ali bakterije pri tem kaj vplivajo, je bila posoda poslana v drugo mlekarno z naročilom, naj se dobro posnaži, pa ne izpari, potem pa naj se v nji laboratoriju dopošlje 8 kilogramov večernega in ravno toliko zju-tranjega mleka. Doposlauo mleko je imelo železa v sebi 7 miligramov na 1 liter in je bilo zopernega okusa. Poskus se je nato ponovil in v mlekarni se je zaprosilo, naj pošlje obenem v svoji novi posodi enako množino večernega in zjutranjega mleka. Mleko v svetli posodi mlekarne ni kazalo nikake reakcije po železu, bilo je sladko in okusno ter slastna pijača. Da se dokaže, ali preide lojni okus tudi na presno maslo, se je pustilo, da je mleko v obeh posodah v laboratoriju stalo, da se je napravila na njem smetana, drugo jutro se je smetana posnela in iz vsake posode posebej se je z metenjem v dveh steklenicah naredilo presno maslo. Razlika v okusu je bila velika, zunajnost in gostota pa enaka. Maslo iz svetle posode je bilo svežega in prijetnega okusa, dočim je imelo maslo iz rjaste posode duh in okus po loju. SliČno izkušnjo so napravili nedavno na Dunaju v neki mlekarni. Mleko z neke graščine je imelo okus po loju. Ko so na graščini to zvedeli, so poizvedovali po vzroku in so ravnali s vso previdnostjo, ne da bi bili prišli napaki na sled. Mlekarna je dala vse ogledati in našli so v hlevu vzorno snago in skrbno hlajenje. Na to je poslala mlekarna nove posode za pošiljanje mleka, in glej — napaka je izginila. He liste vsak dan po 3 ure. Tudi švedski kralj kar here skoraj vse liste svoje države, tuje pa le izrekih. Tudi sam je sotrndnik treh glavnih listov. toski kralj Kristijan bere vsak teden drng časopis. Igijski kralj here izrezke, a se pri tem najbolj za-~a /.& borzo in denarni trg. Angleški kralj čita le Krt, dočim njegova mati, kraljica Viktorija sploh Kesar sama čitala, temnč si le dala včasih kaj ti. Našim naročnikom. Hvala vsem tistim, ki so nam ali denar! Nekteri še so sicer izostali, a vendar limo, da bodejo tudi ti v kratkem spolnih svojo fenost, ker bi mi drugače zares bili primorani, njim "^jatev lista vstaviti. Novo sredstvo proti trsnim škodljivcem. Na lošni razstavi za zboljšanje ljudskega stana v Ba-fau pri Dunaju, je bilo sredstvo za brizganje, (sprite) proti trsnim škodljivcem, katero je znašel g. 'acl Altzicbler v Celju, odlikovano. Gospod Alt-ler je dobil od znanih strokovnjakov diplom za m kolajno in mcdajlo radi te iznajdbe. Mi oporno na dotično oznanilo g. Altzieblerja v danaj-m listu. | Živinorejce opozarjamo na oznanilo v tlanajšnem fctu. tičoče se živinskega prašeka. I Gospodarske stvari. ! Mlekarstvo in sirarstvo. Stara in vedno nova lila za gospodinje, katere hočejo z mlekarstvom Varstvom kaj doseči, so ta-le : 1. Preskušaj molzne le vsak teden po enkrat na njih mlečnost in vsaj , ;rat na mesec določi množino tolšče v mleku. Vse \ ki slabo molzejo, odstrani in redi le krave iz-$ mlekarice. 2. Krmi obilno in rabi le zdrava, izdelovanje dobrega masla primerna krmila. 3. r zgodaj spomladi in v jeseni dolgo za zeleno J Ako krmiš z zeljnatim perjem in repo, dodavaj no prešanja, otrobov ali turšice. 4. Sena ali slame jpokladaj nikoli med molžnjo ali kratko preje, k vedno šele p o molži. 5. Skrbi za zdravo j ki ne sme biti trhla. 6. V govejem hlevu bodi čist in brez prahu. 7. Vime krav in vsa mle-la posoda mora biti tako lepo čista, da se ne nikomur gnjusilo napiti se mleka takoj iz golide rja) ali dotakniti so kravjih sescev z usti- 8. tako navajaj posle, da bo pri molži snažna, a čiste roke, čisto obleko itd. 9. Namolženo o nesi urno iz hleva, če ne ga pa vsaj v hladnem ^ru urno ohladi. 10. Uravnaj poizvajanje mleka, h in tolstega sira tako, (s pomočjo primernega vanja krav), da dobiš največ masla v oktobru, mbru, decembru neposredno pred božičnimi pra-\ najmanj pa od maja do julija. Uničevanje škodljivega mrčesa in hroščev. Jako jiv za kmeta je podjed. On uniči vsako leto | mnogo setve in na nekaterih krajih napravi Ipnščobe. Njegov največji sovražnik je krt, kateri jamo od mrčesa. Ne ubijajte krtov, ampak pu-jih v miru, kajti oni so največji prijatelji kmeta, i Loterijske številke. Trst, dne 30. maja: 65, 64, 49, 8, 42 Gradec, dne ti. janija: 55, 40, 57, 88, 48 — 10 — Veliko presenečenje! Veliko presenečenje! Največja zalogu pripravnih in praktičnih daril za sv. birmo. v Cez 1000 komadov ur za sv, birmo v najizborncjši izberi v zlatih, tula-; srebrnih, plaket- nih, jeklenastih in nikelnastih obojih. 14-karatna zlata renionter-nra za gospe in deklice fcld. 10, 12, 14, 16 do 100. 14-karatna zlata remonter-ura za gospode in dečke gld. 22, 24, 30, 40 do 250. Srebrne ure za gospe in deklice gld. 5, 6, 8, 10 in višje. Srebrne ure za gospode in deck«' gld. 3*50, 4, 6, 8, 10 in višje. Velikanska izbera in novosti iz 14-karatnega zlata, doble-zlata, srebra in emajla. Elegantne novosti iz srebra in kinasrebra, Vsake vrste najfinejših optičnih potrebščin in najboljših obstoječih strojev z govorjenjem, petjem. smejanjem in godbo „Gramofon" od 40 gld. naprej. kakor tudi posameznih delov. Prevzamejo se vsakovrstna popravila vseh omenjenih predmetov. Tudi se izvršuje najčednejše vrezovanje imen (graviranje). Kari Ackermann 9:-!be se pošlje velika steklenica in za K T50 mala sieklcniutal v« postaje avatro-ogenke monarhije poštnine pi v lekarnah Avstro-Ogcrske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna). 81 Posestvo na Spodnjem Koroškem. •/. lepo zidano enonadstropno hišd takoj proda, Gospodarska poslopja -so vsa v najboljšem s9 tik hiše teče potok, ki se lahko porabi za mlin. K pose spada lepi mali gojzd, njive in travniki so v najboljši Vsega skupaj je 106 oralov. Cena 4-500 gld. Naslov pove ,1 11 — Pravo domače platno prjihe in perilo priporočava po sledečih penah: Cela selila rjuha (plahta) za posteljo 2 ;ili 2l/j irictrr ilol^ca. velja Hm Igld., oziroma i gld. 2U kr. -- Najfinejša sešita rjuha i/, tenkaga reja platna 2 ni dolga, velja samo 1 fl. 50 kr. i To dom are. platno so tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav platno IHOjm široko, meter samo 7", krajearjev. — Doniaee platno ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. ..Mrozoke- velja meter 20 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Carl Hantich avno izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zcmljemerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 607 Hitra razprodaja! [I pare čevljev za 2 gld. 80 kr. Jbbi radi nakupa velike kvantitete iz nekega konkurza samo kratek čas. p* čevljev za možke, 14 cm visoki (za vezati), jako elegantni, 1 par Ijev //a ženske, 14 ern visoki (za vezali), t par čevljev za otroke. Vsi trije pari imajo dobre in močne podplate, so po najnovejši lit fasoni prav elegantno izdelani. Velikost po želji. Tp čevlje razpošilja po poštnem povzetju (Nachnahrne) razpo-Siljal-In čevlje (;■ Ch. Jungwirth, Kraka.ii. I Afco ne ugajajo Čevlji, se zamenjajo in se pošlje drugo blago ali [na zahtevan je denar nazaj. »oooooo ioi oooooooooT Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. : te) lahko v.-jika Ithli najmimj-a rana razvijev \ težko ozdravljivo rano. #" 10 let ;c je i/ka- Bc n . nu vlačil no mazilo, lako imenovano praSkO domače mazilo kni zanesljivo sredstvo za obvp/.n. T" anc ristp, ohv,irujc li^tc, olajšuje vnetje (n bo? ■br, hlodi in posjiežiije zaceljeaje. Razpošilja se vsak dan. Iplačhlu K S'tfl .-<■ pošljejo 4 I mišice ali 3*36 8(2 pnšii-e ali 4*60 &]l ali | i~i ;i-.' pn-hj j«/1 nine prosto na vsako pnstaju av-t o-.per.-ke monarfiijc. \\i deli embalaže iniaji zakonito drpoiioiano varstveno znamko. Glavna zaloga B- FRAGNER. c. kr. dvorni dobavitelj lekarna ,,pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 COOOOOO IOI ooooooooo Gumi za trsje cepiti najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi (šlanhc) iz gumija za škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na 936 debelo in drobno Brata Slawitsch v Ptuju. *KXKXKXKKKXXKftftttKKKKKft | Hranilnica (šparkasa) | mestne občine v Brežicah * ima pisarno v svoji lastni hiši St. 27 ter ura- g duje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. ure 3 dopoldne. Vloge se polmesečno po štiri od sto obrestujejo, nevzdignjene obresti se vsacega pol g leta h kapitalu pripišejo in trpi rento! davek 5 od teh obresti hranilnica sama. j* Posojila so oddajajo na zemljišča (nokrot- }C nine) po 5%, na menice in proti zalogam ff državnih zadolžnič in drugih listin vrednosti fi pa po 'b'c/o. S Koncem leta 1902 je bilo stanje vlog: 3C K 740158*42 in reserraega zaklada K 74029 96. s !>«r. Ravnateljstvo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31-dec. 1901 K 9,316.935*82 Vloge od 1. januarja 1902 do BI. decembra 1902 z obrestmi vred...... . - .-Ut>iU5Q-| I Od tega je odra&miti: K 12,486.39493 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2.677.84-3/2 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 . 9,808.551*21 Hipotekama posojila.....-..... K 6,085.868-31 Mejnicno stanje............. » 78.029*14 Posojila na vrednostne efekte....... * 20.60183 Efeklni zaklad ............. » 2,919.611 — Posestva................ > 184.000 — linetek, katerega ima liranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > 300.000*— Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 107.20199 Stanje blagajne (kaše).......... » 40.82346 Glavni reservni zaklad.......... > 553.674-33 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference » 298.150'69 Zaklad za penzije............ > 31.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°„ in so plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 04 12 — stara vina lastnega pridelka iz let 1897, 1898, 1899, 19(H), 1901 iz vinogradov Veliki Okič, Gruftkovec in Janži vrh, liter po 4A vinarjev in višje, kakor tudi pristna ROVA viltft Ustnega pridelka, liter od H4 vinarjev naprej, priporoča posebno gospodom krčniarjcm Kari Kaspcr trgovina z mešanim blagom, prodaja smodnika in pridelovanje vina 933 V Ptuju. Posestvo, krema in pekarija. Prodam lakoj svoje posestvo, k kateremu spada krčma in pe-kanja. Obe hiši ste zidani, eno nadslropje visoki, tik en druge. Sob je 9. K temu spadajo tudi 3 kleti, 2 hleva, 3 orali po-sesiva. Krema in pokanja ste jako dobro obiskovani. Primerno bi bilo, ako bi vse kupil kak mesar, ker je lega ugodna tudi za mesarijo. 944 V najem se da za več let jako dobro idoca mešana trgovina s kremo, s tabak-trafiko in s točenjem žganja vred. Uze žganja se toliko iztoči da so lahko plača najemnina. Naročila naj se pošljejo pod „brez konkurence" na upravništvo »Štajerca* pod št. 945. 9*5 Pozor živinorejci! Vročina se zopet približuje, katera navadno prinaša več boleznij Živini, zlasti svinjam tako imenovano vročinsko bolezen in druge. Ako hočeš, dragi kmet. da se takim nesrečam, izogneš, naroČi si že zdaj tisti svetovno znani zdravilni živinski prašr-k, ki se dobi pri Mih. Žmavcu v Rajhenburgu. Cena zavojem je po 18 in 45 krajcarjev. Kdor vzame deset zavojev, se mu frauko na dom pošlje. Prekupcem veliki popust. Navodilo, kako se mora živini aH svinjam (lavati, je pri vsakem zavoju zraven. Naročajte si toraj prav pridno ta prašek, kateri prežene vso bolezen, koja preti zlasti o vročeni času živini. Kdor koli je že ta prašek kupil, se je gotovo že prepričal o njegovi koristi. Ako prašek nebi ugajal, se radovoljno denar zopet vrne. 987 ■ - - • ~ - — — 1 .__ Novo patentovano in premirano sredstvo za brizganje (šprieanje.) Novo sredstvo, s katerim se dajo pokončati vsi trsni škodljivci, s katerim se prihrani žveplanje, se dobi in sicer liter za 70 vinarjev. Sredstvo je odlikovano s srebrno kolajno (medaljo) s krono in patentovano na Avstrijskem in Ogrskem. Poskusili so je strokovnjaki. Rabi se, da se primeša k 100 litrom apnenc vode 1 kila galice 1 liter tega sredstva in se potem o znanem času trsje pobrizga, (pošprica). Da je to sredstvo jako dobro, to lahko potrdijo sledeči posestniki, kateri so je že rabili in sicer: g. K. Weber, g. M. Urabi6, pri sv. Juriju ob južni železnici, g. K. Derniač v MajSbergu, g. F. Smole, Slov. I.andsberg. g. J. Granušek Stemstein. g. P, Appat in J. Slatinšek, Male Dole pri Vojniku. Dobiva se samo pri Michael Altziebler. lončarskem mojstru v Celju. 946 3%java. Podpisana prosiva tem potom gospoda Franc, h'osker-ja, nailučitelja., gospodično Karto Cociancig, ucitdjko in gospo KaroUno RoŠker, učiteljico ženskih menih del v Loki pri Zusan odpuščanja radi našega neopravičenega govorjenja in enakega postopanja zoper imenovane, posebno obžatjujem jaz, Ana Perliu*'*-. besede, da so to naši hlapci in dekle. Ob jednem obljubujeva, da ne bova nikdar več zalita častitega učiteljstva. V Loki. dne 7. junija 1003 951 Jože in Ana Pertinae. Pozor trgovci in kupovale! Zaradi prodaje moje hiše, v kateri je bila trgovina 1] mešanim blagom, se zdaj vse blago pod ceno nakupa izproda. Ravno tako se prodajo vse stelaže, tehtnice (vage) vse. kar sliši k trgovini. V Črešnjovcih pri Hadgoni dne 26. maja 1903. _______Anton Maurie. Veliki umetni mlin CKunstmiihle) popolnoma urejen z močno vodo. ki se lahko vedra! rabi, na katererera se lahko semelje na teden 1 vagol žita, se po znižani ceni ssa 20.000 kron takoj proda. K mlinu spada tudi prodaja moke. katera ima mnogo| odjemalcev. Naslov pove upravništvo »Štajerca" pod števili i) 10 v Ptuju. m\ Mala mešana trgovina] v večjem kraju na dob™ obiskanem mestu se radi bole; posestnika takoj proda ali pa da v najem. Dobro bi bi ako bi se listi, ki hočejo trgovino vzeli v najem ali pa jo kupi osebno javili. Vprašati je v Celju, Bogengasse št. 3. Smodnik za streljanje proti toči, za razstrelovanje kamenja, iini smodnj in najfinejši smodnik za lovce v ploščevinastih (plehastih) škafi Ijah, potem vžigalno žnoro, vsakovrstni Sprih(Schroi), kapselnj patrone za revolverje in llobert-puške, prazne patrone za pušn (1'atronenhulsen) št. 12, 14, 16 in k temu potrebne papirna! nabojne zamaške, kakor tudi vsakovrstno špecerijsko blaga dalje" galico, močno raiijo in žveplo priporoča po najnižji! Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in prodaja smodnj v Ptuju. Herrengasse št. II. cenah 932 Pripravna darila za sv. birmo. = 1 J. Gspaltl zaloga ur, biserov (juvelov), zlatnine in srebrnine priporoča svojo novo zalogo dobrih švicarskih žepnih ur za dečke in dekliee iz zlata, srebra, tnla-srebra in nikelna, najboljše kakovosti z dveletnim jamstvom, kakor tudi svojo novo in bogato odbrano zalogo v biserih (juvelih), zlatem in srebrnem kinču po najnižjih cenah. Zlomljeno zlato in srebro, stare ure i. t. d. se po najvišjih cenah zamenjajo. UG0 Razstava v prodajalnici. — 15 — k±*&±±±±±± Kava in čaj iz prve roke, to ie neposredno od Hdiica kape in čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-mrejeno kavo in čaj. |MT Najnižje cene. "1** > Najino dosti čez 100.000 ora- &w veliko posestvo se obdeluje IljHcijOnalneiie. Najine vrste i Čaja so Jako aromalične p&latne. IToiro • Jnvaflor, najfinejša adVa • ^ kg gjj. g-65. lina H kg gld. 5-90. Javabrasil-me- Sanica 43/« kg gld. 540. [PoSilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug ^posestnika na Javi, prodajalca ■save in čaja v lastni režiji v Trstu 92« via Rapicio štev. 7. I Sedlarska obrt* ■ V večjem kraju se lahko prevzame prav po ceni dobro urejena delavnica za sedlarsko obrt orodjem, blagom in po-Brom vred. Ta delavnica je na ■ktii) prostoru in je dela vedno mt Naslov pove upravništvo ■riBca*. 924 Usnarija [Spodnjem Štajerskem, blizu '..iiic. v dobrem redu, tik [t vode se zaradi preselitve ■ po nizki ceni proda ali na >:t v najem da. 1 Pisma je pošiljati pod J. P. poste restante v Studenicah pri Polieanah. 927 Krojaški učenec, ■ dobrimi šolskimi spričevali, in pri ima veselje do te obrti, se ifi sprejme pri Jožefu Petrovič bVpiii mojstru v Orešjali Hnussdorf) pri Ptuju. 9-W Mlinski kamni. Ifcr potrebuje mlinske kamne, kega, srednjega in debelega f*ia, naj se ustmeno ali pa pis-po oglasi pri Francu Lukovnjak iglavcih pri Radgoni. Kamnov Hrrolj izgotovljenih. Gol velja 1 gl. 80 kr. 952 POZOR! fl samoiztlelovanje domačega je-lia rabi se .Jedilna esenca"-(g te esence na 100 litrov vode, izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Jožje preskrbovanje tudi v od-steklenicah po 25 kr. ta vse-s 5 litri vode pomešana, da v izvrstnega jesiba. Prekup-ki kupijo naj man je 5 kg. lim Še posebno znižane cene. IJLF, drogerija v MARIBORU, jrrwgasse št. 17. Pazi naj se me firme. 603 Važno za občine! Znamke (marke) za pse, lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po 5 kr.) pri 3os. Crutschcl-nu P mariboru. 828 Trgovina z mešanim blagom, velikim prostorom za lesno skladišče (dobi se lahko do 100 vagonov rezanega lesa) se takoj da pod ugodnimi pogoji v najem. Kje, pove upravništvo »Štajerca". 904 Ženitna ponudba. Mladenič, 24 let star, kateri ima svojo trgovino želi si radi ženitve dopisovati s pošteno deklico (s prodajalko.) Oženil bi se tudi proč od doma. Ponudbe s fotografijo (katera se takoj vrne), naj se pošlejo na upravnišvo »Štajerca" pod St. 942. 942 Lopo posestvo se proda pri sv. Lovrencu za 1200 goldinarjev. Več pove Martin Mastnak, posestnik m tesar v Štorch pri Celju. 943 Čevljarski pomočnik oošten, mlad vdovec, rodom iz Štajerskega, išče mesta pri večjem mojstru, ali pa pri cevljarjcvi vdovi, katera bi potrebovala samostojnega delavca voditelja, dobro izobraženega in izučenega mojstrovega zastopnika. Naslov pove upravništvo »Štajerca" pod št. 939 9B6 Trgovski pomočnik 19 let star želi svojo službo pre-mcnili. Izurjen je v mešanej stroki. Vstopi lahko že 38. julija. Prošnje blagovolijo naj se poslati uprav-ništvu »Štajerca". 953 ---* -j se malo posestvo. rlVttflSl ležeče eno uro od I1UU(* Laškega trga (Markt TUffer). K posestvu spada vinograd na lepem, solnčnem kraju. Vsa gospodarska poslopja so v najboljšem stanu. Cena je nizka. Več se izve pri posestniku J. Smodi v Celju, Gartengasse St. 18. 95b Leseno oglje 957 mehko, in po vagonih takoj odda Janez Cleinscih. lesni trgovec Tvine fTwimberg) Koroško. Proda se takoj hiša na Spodnjem Koroškem. Obsega tri sobe. kuhinjo, klet itd. Hlev in Skedonj sta v najboljšem stanu. Cena 800 gld. Naslov pove upravništvo. 961 Lepo malo posestvo 2 ure od Ptuja, za krčmo in malo trgovino prav pripravno, ki obsega hišo, klet in hlev, približno 5 oralov njiv in travnikov, kjer se lahko veliko živine redi, se proda. Cena 500 gld. Poleg je tudi nasajeno polje in sadni vrt. Kdor želi kupiti, naj pošlje naslov pod F. P. poste restante Marburg do 18. junija. 954 Tvan Scbindkr, Dunaj, m&£T pošilja že veliko let dobre /nune stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 inline* za sadje, mline za grozdje. stiskalnice za sadje in grozdje. škropilnice, poljska orodja, mlatil- niee, vitle, trijerje. čistilnic« za žito. lusčilnice za koruzo, slamoreznire. stroje za rezanje repe. stiskalnice za seno. mline za golanje. kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake. sesalke za gnojnice, železne mi. vodovode i. t. d. od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah! Ravno lako vse priprave za kletarstvu. medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploir, konopljene in gumijeve cevi. priprave za točenje piva, omare za Ud, stroje za sladoled. priprave za izdelovanje sudavode in penečih se vin, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, namizne tehtnice, steberske tehtnice. tehtnice na drog, decimalne tehtnice. tehtnice za živino, železno pohištvu. železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. d. wse pod dolgoletnim jamstvom! po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje te tudi v slovenskem jeziku. Prckupcem in agentom posebne prednosti ! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj III, I, Kidbergstrasse 12. luesvmisjia parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane m vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. — 17 'koma Hans Wouk vinski trgovec ud" H V Sell icertnoj iglasboj 1-20. z klavna Jo. 86/IV I likost asov, ;istra, i pelo, calif. ! diiim radcnj t. 17. 'iborq leni ov zaj iron.] r.pinj) skusi, ■ aierifl postaj lostaa i i tuli v Poljčanali na kolodvoru (banliofu) naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posestnikom, da je /. dne 1. okt. olvoril v svoji hiši trgovino t mešanim blagom. Ima vsakovrstno špecerijsko, sukneno, J^ X platneno in galanterijsko blago ter železnino /^ g v obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih cenah. Kupnje tudi jajca in vsakovrstne droge poljske pridelke po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča sto Hans Wouk. Doooomxi i doooooooooc! Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nalimaschineu) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — ,', Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za „ krojače . .180 „ — „ Minerva A............100 ,, — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarjc . . . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 766 Svarilo l Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da .se I. ptujska mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov in hišnih telegrafov ter delavnica za poniklanje ne nahaja več v Poštnih ulicah (1'ostgasse) št. 14, tudi ne več na Florijanskem trgu, ampak 809 v Barvarskih ulicah (Farbcrgasse) št. 7. Vsakovrstni deli za šivalne stroje se dobijo po najnižjih cenah. Spoštovanjem Gertrud Spružina. Styria= becikelni novi modeli 1903 ^i so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo sunn 80, 100, 120 in 140 gold. \a obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah pilo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do p. gold. 881 [" Brata Slawitsch v Ptuju. Za sv. birmo flayer, priporočova sledeče najnovejše reci: Jako lepe vence (krancelue), trakove iz svile in a. ravno tako vsakovrstne fine čipke (špice), beli 1st, potem nogavice, rokavice, kri/.ccc, ki si- "osjjo itfuli vrata in različne igle za lase. » Prosiva, pridite naju obiskat, ker vas zagotoviva, friw najine cene jako nizke in daje postrežba, kakor abčr znano, točna in dobra. I Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Najizvrstuejše in najboljši' tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). 874 Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre. kitare, mandoline harmonike in okarine. Za vsaki inštrument se jamči, Veliki cenik (Pmskurant) s slikami ne posije na zahtevanje zastonj. Kari Penteker urar, srebrar in zlatar 508 glavni trg št. I Ptllj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri-žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz nikelna za tri goldinarje in dražje. Srefcnte žepne ure od 4 gold. 50 kr. naprej. Budiinice za lgold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. Opozarjam še mojo bogato zalogo llbanoc in prstatiOU h srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni pr*Ull X3 xarofcnC« ud 40 kr. naprej. — 18 Tc-varn.©, za opelszo in. peči F. P. Vidic & Comp. v Ljublja ponudi poljubne, množine zarezane strešne opeke (Strangfaiz-Dachziegei) | rodeče in črne in glinastih peči I v raznih barvah in oblikah. Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna postrežba. Važno za čebelarje i V zalogi knjigotržnice W. Blanke-ja v Ptuju se dobijo Nauki o eebeloreji po Celestin Schachinger-ju poslovenil Avgust Lukežič, učitelj. Obsega vse podatke o razvoju čebele, njenem delovanju itd. Cena 20 h, po pošti 25 h. ¥ Veliko presenečenje Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr. Boa krasno pozlačena, 3tf ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim ka-rnenom, 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjati uiošnjiček za denar, 1 Žepni nožič, 1 par manšetnih gum-l>ov, 3 gumbi za ria prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisarniških predmetov in Št> 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se deuar pošlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico Ch. Jungwirtli, Krakau f 14. NB. Za ucugajajoče se denar vrne. od kttezoškofiistoa potrjeni, lepo in močno vezani, se po nainižift cenah dobijo pri 01. Blanke-ju v Ptuju Knjigoveznica nasproti nemške farne cerkve in nasproti velike vojašnice (kasarne).__________________ V najem želim vzeti trgovino ali krčmo. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo »Štajerca. 934 Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 v PtUjU- Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. G. kr. prhi, tovarna za cement §^ Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PoriUnd-CCiiieiU v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede Uakovne in odporne trdole daleč nadkriliajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. njih ljen kater rodo\ Upi nečru *&&&&& Slov, tov. 7 i FRANZ SODIA • tvornica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Kiimten] priporoča izvrstne puške, kakor puške za Sirot iu kro^lje, najizbora dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrova« nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v iuU poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval Kdor bi mojim no bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vri denar. Moja zaloga je jako velika. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Itlanke v Ptuju.