Pogodba pri mešanih brakih.
Dr. Ivan Orašlč.
V smislu zakona z dne 25. maja 1868 drž. zak. št. 49 sledijo pri mešanih brakih sinovi veri očeta, hčere pa veri matere.
37'
vendar utegneta soproga pred poroko ali po nji p o g o d b e n o določiti, da nastopi nasprotno razmerje ali pa da sledijo vsi otroci veri očeta ali vsi veri matere. Reverzi napram predstojnikom in služiteljem cerkve ali verske družbe ali napram drugim osebam, v kateri veroizpovedi je otroke vzgajati in podučevati, so brez učinka.
Po srbskem državljanskem zakonu in po odredbi z dne 9. septembra 1853 je brak srbskih državljanov, od katerih je eden katoliške vere, drugi pa pravoslavne vere, le tedaj veljaven, če je sklenjen pred pristojnim pravoslavnim svečenikom, otroke iz takega mešanega braka pa je krstiti v pravoslavni cerkvi.
Lefa 1914 je Srbija sklenila s sv. stolico kcnkordat, 'cjes-i člen 12. Se glasi: »Vlada priznaje važnost mešovitih brakova zaključenih pred katoličkim sveštenikom po propisima katoličke Crkve« in člen 14: »Katolički suprug u mešovitim brakovima zaključenim pred katoličkim sveštenikom imaće pravo, da ugovara, da će deca iz tog braka biti vasputana u katoličkoj veroispovesti.«
Ker bo'deta navedena člena v novi konkordat za vso državo Srbov, Hrvatov in Slovencev skoro gotovo neizpreme-njena sprejeta, po državljanskih zakonih ne bo ovire pri sklepanju brakov med katoliki in pravoslavnimi ter se bo držal katoliški dušni pastir cerkvenih känonw o mešanih brakih.
Kakšni pa so ti cerkveni kanoni o mešanih brakih? Novi codex iuris canonici je stopil v veljavo dne 19. maja 1918 in so vsebovani zadevni predpisi v kanonih 1060—1064, 1102 in 1109. Natančnejšo razlago teh känonov podaja dr. Greg. Rozman v Bogoslovnem Vestniku leto II., zvezek II. iz leta 1922, iz kojega posnemam tudi naslednje:
Mešan brak sklene katoličan, ki se poroči z veljavno krščeno nekatoliško osebo, ki je včlanjena heretični ali shi-zmatični sekti. Katoličan je oseba: 1. ki je katoliško krščena in je za časa, ko brak sklepa, še član katoHške cerkve, 2. ki
' Dr. Oreg. Rozman: Mešani zak'oni v carkvenem pravu (Bogoslovni Ves'tni'k leto fl., zvezek ffl. iz leta 1932): dr. Fr. lUšeničnik: Pastoralno bogoslužje. III. zvezek iz leta 1920; teol. prof. Dr. Al. Schmöger: Das neue 'Kirchemrechtbuch vom 1917 — Salzburg.
38
je sicer bila veljavno krščena v nekatoliški sekti, pa je prestopila v katoliško cerkev in je njen član, 3. ki je katoliško krščena, pa je izstopila iz občestva katoliške cerkve, ni pa se včlanila nobeni verski sekti, ki je tedaj brez konfesije. Ne-katolik je vsakdo, ki je sicer veljavno krščen — ali v katoliški cerkvi ali v krščanski sekti, se ne upošteva — ki pa ]e včlanjen verski organizaciji heretikov ah razkolnikov. Kato-Hški ah nekatoliški krst mi odločilen, merodavna je le pravna pripadnost k nekatoliškemu veroizpovedanju. Med nekatolike spadajo torej tddi člani takozvanih »narodnih cerkva«, ker Je to organizirana verska skupina, ki se je odcepila od edinstva z rimskim papežem, ne glede na to, da je tudi heretična, ker zametuje razne verske resnice. Niso pa nekatoliki katoliško krščene osebe, ki zastopajo in učijo mnenja, ki jih je cerkev kot heretične obsodila, pa ne tvorijo nobene sekte in če ni dotična skupina organizirana kot posebna verska družba. Ne-katoličani torej tudi niso brezkonfesionaici, ki so bili katoliško krščeni, a so odpadU in izstopili iz katoHške cerkve, niso pa pristopili nobenemu drugemu veroizpovedanju. Prav tako v pogledu mešanega braka niso nekatoliki katoliško krščeni člani .brezverskih društev, dokler ne tvorijo posebne verske sekte.
Brak med katolikom in krivovercem oziroma razkolnikom katoliška cerkev kar najstrožje prepoveduje. Vsled nevarnosti odpada k drugi verski sekti, vsled nevarnosti nekatoliške vzgoje otrok in verskega indiferentizma ter vsled pravne neenakosti obeh zakoncev v primeru ločitve braka, je katoliška cerkev uvedla zadržek mešanega braka. Da je moči mešan zakon cerkveno skleniti, je brezpogojno potreben izpregled zadržka mixtae religionis. Dispenza pa je mogoča le, če so izpolnjeni v cerkvenem zakoniku predpisani pogoji in če so podani primerni vzroki za podeHtev dispenzije.
Pogoji pa so ti-le. Nekatoliški zaročenec mora zagotoviti katoliškemu popolno versko svobodo in odstraniti — kolikor je seveda mogoče — vsako nevarnost odpada od katoliške cerkve, torej tudi nevarnost, ki ne izhaja od njega, ampak od koderkoli, oba zaročenca pa se morata zavezati, vse otroke iz njunega braka, sinove in hčere, pustiti krstiti po katoliškem
39
obredu in jiii vzgajati v l^atoliški veri. Katoliška vzgoja otrok je glavni pogoj za izpregled zadržka mixtae religionis in se ta varščina zahteva celo za poroko na smrtni postelji. Tretjo kavcijo, 10 je zavezo katoliškega zaročenca, da bo uspešno dela! na izpreobrnjenje svojega nekatoliškega druga, in obljubo nekatoliškega dela, da bo prestopil v katoliško cerkev, je novi kodeks odpravil.
Katoliška cerkev zahteva pa tudi moralno gotovost, da bosta soproga dane kavcije izpolnila. Vsled tega odreja novi kodeks, da mora biti pogodba o vzgoji otrok, ki jo skleneta zaročenca pred poroko, praviloma pismena.
Ker interkonfesionalni zakon iz leta 1868 ne priznava re-verzu nobene obveznosti, je cerkvena oblast za bivše avstrijske in ogrske pokrajine določila, da se morajo dati zgornje kavcije v obliki pogodbe, kateri je priznana obveznost vsaj toliko, da je enostranska izprememba izključena. V ljubljanski škofiji je ukaz, da narede stranke tako pismeno pogodbo pred župnikom in 2 pričama ali pa pred notarjem.
Vsled novih političnih prilik in vsled velikega števila ruskih beguncev v naši državi bodo braki med katoliki in pravoslavnimi vedno številnejši. Ker se bodo za napravo pogodbe pri mešanih brakih obračale stranke večkrat tudi do notarja, naj priobčim tu obrazec take pogodbe, ki velja pri ustrezni izpremembi besedila tudi za vsak drug mešan brak. Pogodba bi se glasila nekako takole:
Pogodba,
katero sta dogovorila in sklenila: ženin A. B., delavec v K. št.... pravoslavne vere, in nevesta C. C, posestnika hči v K. št..., rimsko katoliške vere, nastopno:
1.
Ženin A. B. se premišljeno, popolnoma prosto in neprisiljen zaveže:
1. da bode vse svoje otroke, sinove in hčere, ki bodo sledili iz njegovega braka s C. C, dal krstiti po katoliškem obredu in jih kot člane katoliške cerkve vzgajal v rimsko katoliški veri. Zato se odpove vsem onim pravicam, ki gredo
40 I
po državljanskih zakonih glede verske vzgoje otrok ali bodo šle pripadnikom pravoslavne veroizpovedi,
2. da ne bo nikoli in na noben način oviral svoje katoliške žene v izpolnjevanju njenih verskih dolžnosti in pri katoliški vzgoji otrok iz njunega bodočega braka,
3. da bo prepustil svoji ženi popolno svobodo živeti po katoiiški veri in odstranil vsako nevarnost odpada svoje žene od katoliške vere, torej tudi nevarnost, ki bi izhajala ne le od njega samega, ampak od koderkoli.
§ 2.
Nevesta C. Č. sprejme to slovesno zavezo ženina A. B. z izjavo, da je njena trdna in neizpremenljiva volja ostati zvesta katoliški cerkvi, njene predpise in zapovedi natanko, vestno m nepretrgoma do smrti izpolnjevati, ter vse otroke, ki bodo rojeni iz braka z A. B., dati krstiti po katoliškem obredu in jih kot člane katoliške cerkve vzgajati v rimsko katoliški veri — in to tudi, če sama kedaj odpade od katoliške cerkve, vsled česar se izrecno odpove vsem onim pravicam, ki ji v tem primeru po državljanskih zakonih glede verske vzgoje otrok gredo ah ji bodo šle.
§3.
Pogodbenika se zavežeta to pogodbo ves čas obstoja njune bračne zveze obdržati neizpremenjeno z izjavo, da je vsaka izprememba te pogodbe vže vnaprej nedopustna in neveljavna, ter dovolita končno, da sme drug drugega na izpolnitev te pogodbe tudi oblastveno, zlasti pa sodnim potom prisiliti.
V K..., dne......
podpisi — legitimacija.