Izhaja vsak pondcljck, sred i !a fetck. Velja za ce*» Mi 3® 1 Ir, zt pol Irta 15 Ih, za trt jj mesec c 7 lir 50 stot., za cn n;c.;cc 2 liri SO stot. NaroCita se sprejemajo vsak dan, a naroč*
' naj sc tako, da poteče lok naroChe ob koncu inesec*. — Posamezna številki 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via tlel le Zudecche kv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj sc pošljejo na uredništvo. Nefraukirana pisna sc ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v 5iroko3ti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obitniški oglasi po 60 stot. — Plača se „t	naprej.	—	Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela-. .-. v— ........■------—:
;Y Trstu, w sreda 25. avgusta 1920
DELO
la misleče U ilasiaine ljudi vseh družabnih wzte4w )t prišel čas, tia obračunalo s Kapitalizmom: izgubil J« usaRo ustvarjajočo silo, ie lz preostanek preteklosti, je ie oalra svetovne Kulture ln napredka. Maksim go. ki.
GlaHSILtO SOCIALISTIČNE ZVEZE V dUbldS^I BENEČIJI
Leto I. * Štev. 48
«. LENIN:
Ali se ie čuditi, da je uresničenje proletarske diktature najprej pokiazaJo »protislovje« med zaostalostjo Rusije in njegovim »skokom,« preko meščan-
( Irriperij-aieeti »entenrftnih« dežel blokirajo Rusijo jc namenom, da odrežejo republiko sovjetov kot 'fotžno gnezdo od- kapitalističnega svetla. Ti ljudje, 'Iti se bahaio z »detmokrajtizanicun« svodih' ustanov, so v sovraštvu prati sovjetski republiki tako zaslepljeni, da niti ne opazijo, kako sami sebe smeše. Pomislimo samo to: najnaprednejše, najbolj civilizirane in »demokratične« dežele, ki so do zob oborožene in v vojaškem pogledu nedeljivo vladajo nad celo zemljo, se boje ognja idealne nalezdjivosti, ki utaja iz uničene, gladujoče, zaostale in, kokoir ta*- j dijo, oek> napol divje dežeiel Že to protislovje samo odpira delavskim množicam -vseh dežel oči' in pomaga razkrinkavati hlinjenje koperijalistov Clemen-ce.au-a, Lloyd George-a, Wjfcona in njihovih vlad.
Nam gre v prilog ne samot ta zaslepljenost ‘kapitalistov iz siovraitva do sovjetov, ampak tudi aji-btrvi medsebojni spori, fci jih tirajo, da si mečejo eden drugemiu polena pod noge. Sklenili so med se-jboj pravcato zaroto, da molče kakor mrtveci, ker se bolj bo e kakor vsega, da bi se razširile resnične vesti o sovjetski republiki sploh, posebno pa se bo*e njenih ofccajelnih dokumentov. Edino glavni organ francoskega meščanstva »Le Temps« je vea-darie objavil novico o ustanovitvi tretje komunistične interoadjooale v Moskvi.
Radi tega izrekamo glavnemu organu francoskega meščanstva, temu voditelju framoo®kega Šovinizma fai impertjsdizm*, našo majvdanejSo zahvalo. Pripravljeni smo poslati časopisu »Temps« slavnostno ispomeoioo kot znak našega priznanja ziaibo, ker nam tako srečno in spretnp pomaga.
Iz načina, kako časopis »Temps« stilizira svojo vest na podlagi našega radija, se s popolno jasnostjo 'razvidijo motivi, ki1 so vodili to glasilo denarne vreče. Hotel je zbosti Wilsona:	Poglejte	vendar,
kakšni 90 to ljudje, s katerima se spuščate v pogajanja. Modrijani, ki pišejo po naročilu denarne vreče, ne opažajo, da se njihovo straženje Wilsoma z bolševiki spremenilo v očeh delavskih množic le v reklamo za boljše vike. Še enkrat: organu inancaskih milijonarjev najvdanejša zahvala.!
Ustanovitev treitje internacijonale se je vršila v talcih okoliščinah, da ne morejo nikake .prepovedi, noben malenkostni in klaverni manevri imperija-listov »entente« ali služabnikov kapitalizma, kakor Scheidemannovcev v Nemčiji, Rennerjev v Avstriji zaprečiti, da bd se vest o tretji intemacijonali ne razširila ra si pridobila simpatij med delavskim razredom celega sveta. Te okoliščine je ustvarila proletarska revolucija, 'ki ni rastla samo z vsakim dnem, temveč z vsako uro. Ta milieu je ustvarilo sovjetsko gibanje med delavskimi množicami, ki je doseglo že takio moč, da je postalo že res intemacijonalno.
P.rva internaci jonala ,(1864.—7,2.) je postavila temelj internaci>omalm organizaciji delavcev s tem namenom, da pripravi revolucijonarni sunek preti kapitalizmu. Druga internaoijonala (1889.—1914.) je bila internacijonalna organizacija proletarskega gibanja, ki se je razširila v širino, kar je začasno zimafl^šalo višiino rcv<)l,uci]Oi>a.rin€ga nrv©an-«a &n za-'časno utrdilo opartumizem, česar posledica je bil sramotni polom te internacijonale.
Tretja intemadjanala je bila faktično ustvarjena ,leta 1918., ko je dolgoletni proces botja z oportunizmom in soci jal- š o vini zmota, posebno med vojno, pripeljal do tega, da 90 se v celi vrsti držav ustanovile komunistične stranke. Formelno se je ustanovila tretja internacionala na svojem prvem kongresu, marca 1919. v Moskvi1. In značilna črta tretje ■Btera&cfjonale, njen pokkc, da izpolni Mairxovo oporoko in jo oživotvori, da uresniči večne ideale socializma in delavskega gibanja — ta značilna črla trete čnternacijomale se je pojavila iz svojega zasmrtka tako, da se je novo, tretje »internaci onalno delavsko društvo« že takoj v neki meri pokrivalo z zvezo socSjalističnih sovjetskih republik.
Prva i n t er nacij onala je postavila temelj .boja inter-nacijcnalnega proletarijata za soci-jalizem.
Drug inti.macijonala je M a doba razširjevam, a poprišaa za gibanje množic v celo vrsto dežel.
Tir e ti a ihrj&rniacjijcnala je prevzela |sadove dela drv Je internaci, onale, odrezala .oportunistične, so-Mijalno šovlnisttične, rni&Jčanske fin malomeščanske izrastke 'in je pričela udejstvovati diktaturo proletarijata.
* Medasarodna zveza strank, 'ki vodi najr-.volucijo-nannejše gibale na svetu, gibanje proletarijata, ki hoče zrušiti jarem kapitala, ima sedaj posebno trdno .oporišče, ki ga dosedaj ni bilo: več sovjetskih republik, ki v sebi oživotvarjajo v mednarodnem merilu diktaturo proletariata in njegovo zmago nad kapitalizmom.
' Jvvetovno-zgodovinsJci p.men tretje komunistične intarnacr.oncle ;e v tem, 'da je pričela z udejstvovanjem Marvo/ega velikega gesla, gesla, ki izvira az stoletne Ja razvoja kr.pitalizmia in delaivskega gifc-3J\a, gpsla. ki se izraža v pojmu: diktatura pro-Icttarijiaita.
To genialno pred viidevanje, ta geni/jalna teorija posti ja resnica.
Te latinske besede so sedaj prevedene na vse }er:!:e sodobne Evrope, ševeč, na vse jezike sveta.
Prijela se je nova deba svetovne zgodovine.
Človeštvo se otresa zidnje oblike sužanjsitva, kapitalističnega ali najemnega suženjstva.
Ko se človek osvobodi tegai suženjstva, bo na-mer:lo svoj prvi korak v pravo svobodo.
IC-ko se ,'e micglo zgoditi, da je prva dežela, ki je uresničila diktaturo proletarijata, organizirala sovjetsko republiko, bila ena najbolj zaostalih dežel ' Evrope? Ne bomo se z metili, če rečemo, da je ravno protis’cv;e mied1 zaostalostjo Rusije in njenim »skckcmi« do naj,popolnejše oblike demokratizma, |>rako meščanskega demokratizma do sovjetske ali prf''-etarske republike, da je .bilo ravno to protislovje (ne glede na pritisk o.potumističnih navad in filistrskih predsodkov, ped čigar vplivom e bila večina voditeljev sooijalizma) eden vzrokov, ki so *a zahodu najbolj otežkočiK in zavlačevali rezu-m e vanj e vloge sovjetov.
Delavske množice so po celem svetu takoj mstink-llivno razumele pomen sev, etov, kot orožja' .piroleta-rijeta in oblike .proletarske države. Samo po opor-jtunizmu skvarjeni »voditelji« so oboževali in š? Bfcr-žujejo meščansko demokracijo, ki jo imenu,;ejo ljMdemaknacija sploh«
ske demokracije?
Bilo bi čudno, če bi nam zgodovina ne podala uresničenja nove oblike •demickiracri.je v celi vrsti protislovij.
Vsak marksist, da vsak človek, ki poz n, at sobotno znanost, če bi ga vprašali: »Jeli enakomerni ali har-momično-tprioporcaomalni preliod raznih kapitalističnih dežel k diktaturi pr.o!etarii;aita verjeten?«, bi brezdvomno zanikal to vprašanje. V kapitalističnem svetu ni še nikdair 'bilo niti emalkomernosti, niti harmonije, niti ppoporoije. Vsaka 'dežela ije razvijala sedaj to sedaj lolno stran, potezo ali skupino lastnosti kapitalizma in delavskega grbamia. Stopnja razvoja je bila neenakomerna.
Ko je Francija preživljala svojo veliko meščansko revolucijo in je celo evropsko celino zbudila k zgodovinsko novemu življenju, j« stala Anglija na čelu prortirevolutajonaime koalicije, četudi je istočasno bila kapitalistično veliko bolj razvita nego Francija. Angleško delavsko gibanje one dobe že v naprej genialno podaja precej bodočega marksizma.
Ko je dala Anglija svetu prvo globoko zasnovano, resnično gibanje množic, politično zasnovani prcle>-ta-niko-revolucijonairnii chartizem, so se na evropski oelini dogajale v večini slučajev slabotne meščanske revolucije, na Francoskem pa je izbruhnila prva velika meščanska vojska, med preletairijaitom in meščanstvom. Meščanstvo je posamič potolklo razne »aci-jonalne skupine proletarijata in sicer v raznih de-žeah nai razne načine.
Anglija je podala vzgled take dežele, v kateri, kakor pratvi Engels, je meščanstvo ustvarilo s pomočjo fM3m.ešča<n,ene atristokraoije, naj.bolj pomeš-čanjeno gornjo plast proletarijata. Napredna kapitalistična dežela je zastala glede na revduaijonami boj proletari,'ata za več desetletij. Firancvjiai je talw>-rekoč izčrpala moči proletarijata v dveh junaških revoiuoijaih delavskega nate reda prioti meščanstvu v letiih 1848. in 1871., ki sta v svetovno zgodovinskem .pogledu izredno veliko .prinesti. Vodstvo v intemacijonali delavskega gibanja je nato prešlo v 70tSh letih XIX. stiolet a, ko je Nemčija gospodarsko zaostajala kakor za Anglijo tako tudi za Francijo, na Nemčijo. 1K0 pa je Nemčijal gospodarsko prekosila obe ti deželi, t. j. proti drugemu desetletju XX. stoletja, je na krmilu splošno vziome marksistične delavske stranke v Nemičiji kopica pravih potepuhov, sodrga, ki se je slabše misliti' ne moremo, ki se je prodala kapitalizmu, od Scheidemanna in Nioskeja do Davida in Legiena, na,jostudnej®i rablji iz delavskega razreda v službi monarhije in protirevolucijo-narnega meščanstva.
(Dalje prih.)
VESTI IZ ITAL8E
Za politične žrtve In prot! reakciji
RIM, 23. (V.) — Vsled pno^asa, katerega je že objavilo strankino vodistvo, se vabijo vse sekoi,e, da skliičejo v sporazumlu z iokalndimi gospodarskima členi po vsej Italija shode, ki naj ptcjasniio v resničnih 'besedah oblike in način vladine reakcije. Ta reakcija se izraža potom odpora delodajalcev, potom vidnih krivičnosti uradnčštva, potom napadov z oboroženo roko na škodo šitevilmiih naših sodrugov-oirgančzajtor,ev, potonil naopraivičenih aretacij naših najboljših sodrugov.
»Odprite ječe, vrnite nam naše sodruge,« to je točka dinervneiga recLa.
Vsi na ulico, dokler ne dosežemo našega namena.
Papia solidarnost s e^rjilojoiim Miiev
TURIN, 22. '(Izvirno.) — Osrednji od!bor »F. I. O. M.« (Irtiatlii,an,ske zveze kovinarskih delavcev) objavlja:
Iz brziojavk in poročil« kr nam prihajajo od naših tajništev rm cd naših icdsekiov., snuo <zaidobili najza-neal jvejše potndčlo, da se je pr ode tanila rt povsod odzval našemu pozivu. V svoji vporabi1 se je izikazal olustruikcitj'cini.zem, ko.t zelo vspešno orožje. Škoida za industnjalce je v resnocn velikanska. Poleg tega iizvajato tlela v ci oibsrtinikc:jonizem z izredno spretnostjo.
Industrijalci se .za.nnam trudijo, ,da ibd se pokazali ravnodušne. Da jemljejo, borbi n',en!0 veljavo se 'kažejo posili indiferentne in se trudio s pripovedo-vamjom, da jiih oibsfcrukoi onizem najmamij z<a,devJje in da jiim me deiia pjeglavic. Oni upao s takšnim, zadržanjem kaj km,:lu umatvitčitš napor ded'a,vce v iai jih stopnema odviniiti od boja.
Ampak indluistrijalci morejo goljufati časopisje in javno mnenje, ne pa delavcev, ki žiivi o v itcvairtra.h in ki so mogli videti, učinke lobstrukcijonizma.
Delavci se ne bodo pusti® gc^ufaiti ne od krivih vesti me od p:i’jtiska indusitnijrloev. Kadar bodo in-duBit'ri,j.:'Jci u'tr eni od .Ukitike indiife. entnega ziadr-ž-an.ja, bodo miogli poskusriti tudi »načiin močnih«. Obstrnkaiijoniizem ne bo jenjal, on bo temveč zavzel z vsakim dnem pcpolnejše oblike.
Dekivci na z jasnim čelom nadaljujejo borbo in odseki oaj nas obveščajo o njenetm poteku.
liim Glsliffl-JB in Lloyd Gžorgs-ja
RIM, 23. (Agem/ci-ja Stefani.) — Niaš .pesebni poro-če\'.ailec p&roča, da sta dailiri GicJiitti iin Lloyd George časnikarjem uradno poroc:,k) a dosedanjih ipagovorih in (jim odigovoirida na razna vprašanja. — Iz tega odgovora se 'dla »klepati, da se !bo vršila konferenca v Ženevi pnetn kancu' s-eptembra. Giolit/ti je iaav.il, da se ho sestal z Mi^leiranidonn v A:x -iQS Ba ns, toda dan ses.te.nka n-i še dotočen. — Na vprašanje nekega ■angleškega daipn^ikarja, čemu bo prekanili svcsje po-čitffllice v Švioi, ,je Lloyid Gecirge odgo vici-il, da se bo povrnil v Anglijo zaradi vedenja rudarjev. Na vprašanje nekega drugega angleškega .časnikarja', čenuu se ni nazpravljalo o jdranskem vprašanju, je odgovoril Giolitti, da boste o terni vprašanju naZpravljaH 1 dH*r>ektnio prizadeti dlržavi, kaik cur je o tem svečano-izjavil v parlamemibu. Glede pocipisa in čaisa siklepa j res, da ie bilo nekoliko pamnikov ustavljenih,« — V j šiatnju Gdanskega je izjavil lioyd George, »Vemsail-j
leska pMgodba daja PotiaAaoin pravico do dobavljamša svteffih .poitrebščin potiom gdanidce^a 'bodtrnika-; ta prra-vNsa se Poljakom ne mjore omejevati, in rekakor rti
res, da je b'4o n«k'Ctl'iloni poinniktsv iusta(v6je»ih. --- V vpi.HŠamiju V-r<ar4jel'o.\e airmiade je iiz,javti1: »Saimo Franoma je ^»rTzruula Vnan.gelovio vlado!* — GtlolKtti .je J 1 izje-\iti, da se boste o gc'spcda>rslsiib vprašanjih, ki se 'tičejo IteiV^e in Anglije, pogajale 'dfcre«kitm>' pri^.dete 1 stranke, iti da bosta ra^pna-vijaia z Milleratmteni ne |
PoLcižiaj na bojišču se je rajzijiaisni.il v toliko, da je ■severna ruska vojska, četr.ha rdeča armada, res 'prisiljena k .umiku, da ohrani 9*'k z jedrom vojske, ki se je pomaknilo v bližano Brest-Litovskega, k er so Poljaki zadeh na oidjpor. Rciljaki sioer javljajo, da so severni ruski armadi odirezisii umik, temu ,pa nasprotuje ruska vest, ki igOvoni o .redovilem umiku ponj neprestanimi b o it
Nia jugu, v Galiciji, pa Rusi' niso obustavili svojega pohoda, bemlveč proidiiraijio dalje v deželo. Tako sta obe soviražmi si, voj-siki' mia enem krilki zimagoviiti na drugem pa tepeni.. Ta položaj se ne bo maigel dolgo vzdržritii. VpnBišan e je, ali bedo PcJjdkd mogli1 za-ugbarvčti rusko ptcdiirainije v Galiciji bnez šksde zi:. svcJje eperadije na severu.
Z0RICH, 23. — Raidii, pbmz«ijavika iz Mcskve, ki spotnetoa o boljševriakem komunikeju je dosipela precej potvorjena. Za>četek nnmijlka ipripoilnooiia ;:n preostalo me diovoliju .e, da bi1 se uitvairti ziaoiostno sodtio o vojaških pevezetjih tedccičega dne. Brzojavka govori o ruskih vtspehih v ismeri' Bnzejoija 'in Lvova iter .konoai z cmenjenemi poljske 'ofenzive ter pravi: Rdeča anmadla je .pod pritiskom pcljslte vojske zapustila nekaj mesit. Treba .je ojačati de-Lo .prediniih straž. Potrebno je večje števno pricistovoiljcev, da se razruši za vedno gospostvo poljske žlabte.
i(Outdirjo tio, dai ravno seicia', ko vedo gostobesedni poljski iteletgrairriii prdpovedovaiti o samih — zmaga 1, prihajajo brzojavke iz Mioslcve od«njene in potvorjene, Bržkone se kuha vrela juha, k» 'e Poljaiki ne bodo mogli ikar .talko pogoltniti.)
MILAN, 23. — Iz Zurlidi.? jaivljajo: Berlinski čiast-niki priobčujejo mastno tiskano novico mz Kovna, da 60 se včeraj sklenila premima pogaijanja med Poljaki :in Rusi. Vest uradno še nli potrjena.
(Napratm tej bnzicijavkii itreba baiti posebno previden, ker bržkone ni resni'čna!)
PARIŠ, 23. — Po poljskem poročilu je položaj dne 22. t. m. sledeči':	Na	skra	n/i poljski levici je
boljše1 viška konjenica tepena ;n je zapustila Soldav ter pokrajine isevemo Viiglie. Med Piockom in Hormoni je einmadai gen. HaHerjja dosegla črto Mlava— Fraisnik, desno naprediuje prati OstnclenlkiL Armada Piteudskeiga je dcsie<|ia čnto Ost-rov—Br:jansk ter ■niapredu.je v smeri Lomje-Bij.elosteka. Njena dlesna ,je zasedla; Brest-Lčitovsk. Konjeniški poveljnik Bu-derfij, ki se je bil pri Lvovu kciralka v severno smer, da se zdnuiži z zmagovitimi ziaidnijimi' stražami, od kr.terh je ločen še z razdaljo 40 km. Dosedaj so Poljaki uplenili 27.000 ujetnikov.
(iČuden ta ikonjenoštki general, ki hirtn z okolice po Ruslih lagrožerega Lvovia, dia se zveže z »zmagovi-tiimji« picl skiani čeibaimi, mesto da bi branil Lvov! Poljaki so, diaisi ».‘zmagoviti«, zadeli bržkone že na trdo kost.)
DUNAJ, 24. — Poročilo c'z Mioskve z dne 22.: V okolici Čehamovegai, Miaikioivega in jBrest-<Litovskega
V nedeljo so se vi šila v Belgradu pogajanja med ju gos lov. vlado in češko«!« venskim zastopnikom Benešem. Po uradnih vesteh se ,je dosegel popoln sporazum. Med obema državama se je sklenila najtesnejša ziveza. — Namen zveze naj bi bil zagotovitev mirnega razvoja v obeh državah in medsebojno podpiranje zia/ ohranitev miru v ,'tužnovzhodni Evropi splch. Zveza je naperjena predvsem proti stvoritvi nekake »podonavske federacije«, ki je še zmeraj ideal ententne diplomacie, zlasti francoske. Potemtakem se obrača konvencija .med obema državama pr.cti poskusom Madžarske in 'drugim re-a.kcijonarnim poskusom, da se vzpostavijo Habsburžani v podonavskih deželah.
Minister Beneš je izjavil med drugim: Mi smatramo podonavsko federacijo za nepcltrehno, ker tudi brez n e se bo v srednji Evropi vspostavii mir in red'. Glede rusko - poljskega spora, se je češko-slovenska republika izjavila za nevtralnost, katero bo branila z vsemi močmi.
BelgrE.jska »Tribuna« pnavi:	Ker se je Češko-
sldvenska v rusko - poljskem konfliktu izjavila nevtralnim, bo tudi naša vlada odgovorila ententi v emakein smislu. Žela vseh Jugoslcivenov je, da se nebralski ednešaji med Rusijo in poljsko poravnajo, ter da sklenita obe državi mir, da 'bo moglo vse Slovanstva ujadinjeno služiti samo idejam bratstva, miru in civilizacije. —
Po umadttih vesteh iz Pečuha je mesto, kakor tudi cela Baranja odločno proti izročitvi pokrajine Madžarski. Prešlo nedeljo ie bU.c v Pečuhu zborovanje, katerege se je udeležilo 30.000 delavcev, ki so protestirali proti priklopitvi k Madžarski. Ustanovil se je »N?rodni svet« v katerega je bilo izvoljenih 34 socijal's4o.v (?), 15 pristašev meščanskih strank in 3 nevtralci. Med zborovanjem so se čuli klici kakor: »Doli s Hortyjevimi špi oni in gardisti. Ne želimo da se povrnejo bele pjavike. Hočemo svobodo! Zahtevarno občinske volitve.« —- Ker niso Baranci gotovi, da 'hi mogli zlepa preprečiti pri-klopitev k Madžarski nameravao preglasiti repu-blko, ki naj bi se postavila pod zaščito »Zv. nar.« V to svrho naj bi se že sedaj organizirala vojska.
Te »vesele« uradne vesti o sklenjeni konvencija za mir in z>a nevtralnost in proti .reakcijonarni Madžarski spravlja vest, ki so ,jo prinesle 'dne 10. t. m. »Radničke novae«, osrednje glasilo »KPJ«, v drugo luč. Da jugcislovenska vlada mateu',ijajlno ip moralno podpira Hoity-jevo belo vlado, to je že do-
samo o vprašanljih, kise tičejo samo Italije in Frami-ciie, temveč itud: o vprašanjih, o katerih se je ^ razpravljalo v Lucenni, ker ta vprašanja so taka, da se glede njih lahko sporazumejo 'vsir zia1 veznik*. — Z ozfirosrj na rusko-polieiko vprašanje je rekel Lloyd Geeirge, ria tspa v pravičen mir, 'toda dejstvo, da nameravajo bciV;evki vsilitli Poljski sovjetsko vlado s .prdetrirsko 'oliktalmro, se ne more trpeti, ker se pro-tnivi' podila,gaun svobode nainodav.
so naše čet e zavzele no ve postojank e. V okolici Vliadimir-Volinskega smo zasedir miekaj krajev za-paidno Krubešovega. Naš pclliod proti' Lvovu nai-daJjitje uspešno. V okolici Brzetzan.ija smo prekoračili' reko Zlato Lipo. Zavzeli smo Brz-azani. Naša Ikcn eni-oa je dospela do Stri ja. Zasedli smo Mona,-sterčsisko pri Bučacu.
DUNAJ, 24. — Poročilo iz Moskve z.dne 23.: V .okolišu Lomize in Bijalistoka se umikamo med ne-preste.nimii 'boji. Pri Brest-Lrtiovskem je mirno. V odseku Vlaciintir Volinskega se vrše brezpomembni! boji. Naša fronta se premika vzhodno in jugovzhodno Lvova.
PRAGA, 24. — Mnogo Poljakov «z Galicije je prebežslo na češka itla radi nepretrganega miaipre-■itovsirja rdečih čet. Begunci1, 't.nde, da je rdeča vojska .ediv-j 40 ikm oddaljena od češkoislovenske mee. Včer?ij ,;e rtciliski aldopni vlTk prešel na češfco-■jlovenska 'tla. N*i še ugrlfovi;eno, jeli -pnebeža .pred Rnisi, i?iM pa dezertiral.
DUNAJ, 24. — »Iz\'eist’a« iz Mosikve pišejo: Pod priitiskom poljske vojske so miomsile naše čete izprazniti neik-ij mest. Nabrati moramo še več pro-stiovcljcev. Sicidirugi hitite .na zapadno in južno fronto, ustavite poljsko naip-.edevarje ter eno Vramigla. Konec moriaimio naipraviti vo ni ) n lakcitk — *,Pr.3ivda« javlja ‘iz Ko;brima, da se ije zadnja dva dneva fronta rdečih čet vidno utrdila..
•DUNAJ, -24. — Iz Moskve javlj3ijo z dne 23.: Či--e,-vtn e abvetstil Kam'erejeva v Londonu, da hoče DioimbskC, naičelr/lk pevske mirovne delegacije ea--4eči tretjo sejo preko 23. t. m. jDaničevski, n,s5ei-n'ik .nuske idele^aicje .je pismieno pjovabiil Dombsk ja on' xic ziaivlačuje več ,p*og-i1ker bi to bilo v ,protislovju s poljskimi izjavami, tla hočejlo podvirzaiti po-ga^anja. Za posledice zavlačevanja ibo odgovorna •>ol isiki3 idedegacija.
LONDON, 24. — Baiffiour je včeraj poislal Krme-r*eviui prepis uradnega komunike ia' o pogovoru mted Llo-yd Georgem in GčtoliiHijem v Lucerni ter ga opremil s sledečo noto: ».Balfictur sr v imenu prvega ministra jemilre čast, da dopošlje K amen je vu prepis komunikeja, iki zapopaidta resultait 'pogovorov mied T loyd George em in Glioila(ttijem.« B?lfour vztraja na dejstvu, da so pogoji, kakor jih sporočajo zadnje v esti, ki jih hoče Rusija vsčliiti Poljski, v temieljntem niaisprotju z onami, ki jh je Kiaimenev sporočal angleški vladli v nmenu sovijetske vladte, prodno .je šla zborniica na počitnice. V Sirnemu prvega ministra želi Baillfour izvedeli, če je res, dia so pogoji, ki ,ih stav-Ija Rusija sedaj Poljski, isti, kakor so bili oni, ki so se javili angleški in italliianskft vladi. V tem slučaju želS Baliour izvede*', alt nameruje sovjetska' vliada ostaitii pri teh .pogojih Bodoča politika angleške vlade se 'bo ravnala po icid,govoru na tio( vprašanje. BaMour ima nalog zahtevati odgovor glede važnosti vprašanih na?kasne'* do .petika zvečer. Prepis tega komunikeja se je odposlali tudi Cičerimu.
(Ta »lulitrimatuim« angleške vlnde, kaže prav jasno vso d vorezinost ententinia politike.)
volj znano. Da se pa jugoslovenska vlada na tak način drži fcievtnalnicisti v (rusloo - .paljskem sporu ni bilo takoj spoznaiti. Vest »iR. N.« dokazuje vso ostudnost početja jugoslovenske rekrut sire diplomacije in vso hinavščino njenih itzjav. Vest se glasi:
»Jugo-slovenska vlada je na zahtevo poljskega poslanika dovolila prevoz municije in vojnega materi-jala za Pcljsko skozi Juogslavijo. Dotični akt nosi podpis Vesničev in Koroščev...«
»Radničke nav'ne« pozivajo jugaslovenski prole-t arij at na bojkot proti 'Poljski:
»Bojkot Poljski! Sodrugi železničarji 1 Pazite, ka je v vagonih, ne dopustite, da se vozi vojni materija! za Poljsko! Vrzite iz vagonov ruske oficirje in kadete, ki gredo na pomoč kontrarevoluciji! Sodrugi brodarji, spolnute svojo dolžnost- In vsi delavci, zavedajte se, da pride dan, ko bomo dajali odgovor pred svetovnim proletarijatoan. Pride pa tudi dan, ko nam bo naša buržuazija polagala račune.
Kosec posolan] ministra Benefa
PRAGA, 21. fUradno.) — Ministrski svet v Bel-griadu ie odobril pomočilo maMistnskega predsednika Ve&raiča o sklenitvi zveze s ČeškoslKuvensko. — St ?m,biul inski je .cidpotiovdl ia Sofije v Bukarešt, da se «miic'e z Be.nešem, ki se pogaja z mm.ums1kr.1m1 mn-rrGiirrm Take Jonieisau-jem o pristopu Rumiumske k češk.c-fvgrslicvenski zvezi. — Iz Belgradai poročajo, da je ,ti'V:i skiier tev zveze med Ceški06 liavensko. in J<ugcr.k'r ilto razn-jnijema Zvezi niairodiov.
PRAGA, 23. (Uradro.) — Dr. Beneš je odpotoval iz Birkrrešta preteklega ,čatr tkai iin ,je prišel v Prago v nedelje depridne. Ko je šel skcizii Koš:ce ruai Slovaškem je izipiul, da je bil crji negevega potovanja zagotovitev miinu Slovaški. Rekel je: »In ta cilj .je dosežem, Slovaki so lahko mrimi.« Češkosloveosiki tisk pctzdravlja enoglcisrJo rezultate ipogalianj z Ru-mfumiiio .in Jugoslavijo. Piše se: »Mali sporazum« bo onodjqe za mir in okrepitev Srednje Evrope.
Zbližanje Hadžarshe z jujoslarljo?
DUNAJ, 24. — »N. F. P.« poroča .iz Budimpešte o nekem gibanju ped .edefekih zastopnikov, ki zahtevajo novo politično orijemi!,3idijo v tem smislu, da br se poizkusila sprava z Jugoslavijo. Na drugi strani sili v c spred'je vprašanje prestola, ker narodna skupščina reši program kalbineta v par tednih.
Ottiaslit volitve v Srbi]!
Sijajna zmasa komunistov
BELGRAD, 24. (Izvtiirno.) — Občinske vertitve v Srbiji, ki so sedlaj končane, značko snjapo zmago 'kcimun.istov, ne soirjo v glavTiem mestu, ampak v vseh večjfh ind(ustr.ijaili'jSi cemtri^i. Temu -"/spehu feo-mnmiistične stramlce je korratil mnogo vofeint red za občinske volitve, loč daje stnaadn, ki je dobila nfe-tivno \ečino glasov, dve taetpnr mandatov.
V Bolgradu so, dot-egli kormai/asii relativno večino, t. j. 3528 glasov iin s tem 30 mandatov od 45ih. Radikalci, ki so brli dosedlaj absolutni gospodarji »o dobili 3327 glasov, katerim (odgovarja 8 mandatov; demokrati so ittšli z 2835 glasovi in (mrd 'mandati, republikanska' stranka, je dobila' 605 glasov, t. j. 1 rrtandat. Takoimonovnanls socijial-patrijoiti so prišM s svoja listoi, ampak so popolnoma pogoreli'.
Kakir rečeno, so dosegli komumisti večino razen v Belgradu t-udi v raznih dntgih mestih, v bolj važniih industrijalnih središčih. Torej bodlo imeli komuinis^i v rokah sledeče oibčkie: Djakovica, Leskovac, Milanovo, Niš in Šabac.
Z druge strani pomerijo te volitve najbridke;ši poraz za nadaikalno stranko, za stranko, ki je doatej prevlada vala v Srbiiji, za stranko Pnoitiča, Pašica in tovarišev. V pokrajini 'in v mestih, kjer j« industrija manj razvite in niso mase še zrel«, so zmagali skoraj povsod demokrati
Radikalci so se mogli obdržati le še v petih mestih, medtem, ko so sedaj gospodarili v petindvajsetih. Skoraj celi cikraji Macedonije, Stare Srbije — izključno samo okraj Zaječar — so prešli iz rok radikalcev v demokratske roke, tako da slednji razpolagajo sedaj z dvemi tret|in»in* občin.
Nedvomno je, da bodo imeli rezultati sedanjih občinskih volitev velik vpliv, na volitve v ustavodajno skupščino, ki' se bodo vršile v prihodnji jeseni.
IZ JUGOSLAVIJE
Beli teror ▼ Ljubljani.
»Rdeči prapor« z dne 21. L m. prinaša sledeči d ve beležki:
1. Zaplemba. Državno pravdlništvo nam je poslalo sledeči dopis: štev. 22. lista »Rdeči Prapor« z dne 14. avgusta se je zaplenila nadi stavkov v članku »Pozor proletarci'!« počenši z »Bojkot Poljokil So-dlrugi železnrčarjii!« pa do konca, to je do besedi »Mir z Rusijo!«, ker se v navedenih stavkih poživlja železničarje, da se ne pokore vlaidlni naredhi glede prevoza vojnega maiteritjaial in je s tem d^ni .pne^re-šek zoper zakon, elblastvo 'in javni red po § 92 srb. k. z. — K temu imiaimo pripomniti,, da so zaplenjeni stavki1 dosloven prevod iz »Radruičkih No vin«, ki »z-haijajo v Beogradu v obliž ju vseh ministrov in poglavitnih gospodov državnih prarvdnikov. Vprašamo ■se, kdo je pravilno tolmačil zakone, ali centrala v Beogradu ali' podružnica v Ljubljani. De stvo je, da 1 evioa ne deda tega, kar dela desnicai. Tudi ni tu govora o kaikem kršenju kakega zakona, temveč je slučaj enak bojkotu pnoti Horthyjevi Madžarski, na kateri so vtsi komunistični listi .pozivali in jih nihče ni zaplenil.
2. Druga zaplemba. 'Državno pravdništvo nam je že dVe številki »’R. P.« zaporedoma zaplenilo. V zadnji številki nam je črtalo kar tri članke. Na ta način se hoče komunističnim delavcem onemogočiti, da bi povedali svoje mnenje o konoškem plebiscitu in razmerah pri vojakih.
Francosko vojaštvo in orožje za generala Wrangla skozi Ljubljano.
»R. P.« poroča: »Francosko vojaštvo in orožje se je sinoči prepeljalo skozi Ljubljana v Solun na pomoč pnottinetvoludifonarnemu generalu Wmam gin v južni Rusiji. Tako poročajo ljubi .ar.ski dnevmiki, ki jih cenziuma ni zaplenila, iin o tem se je prepričalo tudu nekaj naših sodrugov. Ker bi nam, gospod državni pravdlnik bržkone zicpet zaplenil, ne bomo za enkrat citirali nobenega lista, ki' pove, kaj je v tem slučaju diolžnosrt soldirugov železničarjev.«
Ker vemo, da čitajio jugoslotvenski železničarji tudi »Delo«, zato priobčujeirjo mri v celoti omenjeni članek. Jugosilcvenski želeiziriionnji naj stoje opreznejše na straži, kaikior so stailii ziai časa bojkota proti Madžarski! Ljutijj?insko državno prvdniž.tvio, se lahko prepriča, da njena roka ne sega deleč.
Izvolitev zagrebškega župana.
Dne 17. ft. m. se je sestal mestni zastop v Zagrebu k seji. Na dv en vrnem rediu seje je bila tudi volitev župana. Demokrata so predlagali, da se odstopi od volitev. Pri glasovanju je predlog propadel. Izvršile so se volitve. Piri 50 mestnih zastopnikih je biOio oddanih 43 glasovnic; 8 praznih, 8 za pnavaša Pre-begtai, ostalih 27 za arhitekta Vekoslava Heinzla, ki je vsled tega izvoljen županom .mestiai Zagreba. — To so bile druge volitve župana v Zagrebu. Takoj po občinskih volitvah izvoljeni župan zmerni komunist Delič ni bil od vlade potrjen. Razpisane so bile nove volitve, klatenih se komunisti niso udeležili. — Pri .prvih voSitvah so dobili' komunisti 20 glasov. Izvoljeni župan Dellrč im še nekateri izvoljeni ■komunistični zastopniki so bil obtoženi upora proti državno oblasti, ker so se zoperstavljali vladni odredbi, da imajo tlakoj predalt« oblast.
Pogajanja radi sekvestra jugoslorenskega premoženja v N, Avstriji.
Te dni je prispelo v Belgrad zastopstvo n. avstrijske vLad<e, da se pogaja z j|ugcsfc>vetask» vlado o pre-■kimjenju stekvestracije premoženja jrgosiov. državljanov v N. Avstri i in vrnitvi jugoslov. bančnih de-petov, katere so odnesle a.-o. čete ob evakuaciji itz Sr,bije v N. Avstrijo.
»Novosti« prodane.
Ta zagrebški dnevnik je kupilo založništvo »Riječi« za dva milijona kron. »Novosti« bodo odšle, demokratsko gfeusilo.
Opera v novosadskem gledališču.
Glasom belgrajskega lista »Epohe« je angažiral o pravnik novosadskega gledališča Kos-ta Lukovi d potrebne moči za opero, 'ki se s prihodnjo sezono namevo pričenja na novosadskem gledališču.
Dslevd S
Karofalle ln Me „Delo“.
70 Je BSŠ list, list !Z’15-flščnoili !d brezpravnih!!
Rysko*Pol|ska volna
Severna rt ska armada se urnika med neprestanimi
— Središče za^^elo ^o»e postojanke — Rusi zmsg©vl!cs prodiralo v ^licFIS - Pogajanja v_^tnsky se ^avBačujei^ — E ifen^i^a nota S^uiiji
Mi miil Jeooslsvijs is (Mnskii
ALBANIJA
Takoj po sklepu premirja ,in sporazuma z italijansko vlado so pričeli Albanci operirata na črnogorski in na severni 'meji. V zadnjem 5aisu so se vršili več i spopadi med jugo slovenskimi in albanskimi četami z občutnimi izgubami za obe stranki. Domneva, da imajo ta italijanski diplomaitje svoje roke vmes, podaja zmeraj bolj utemeljen »j« a, Bel-gr&jski list »Pravda «sporcča sledeče o dozdevnem italijansko - albanskem dogovoru:
»Pod nadzorstvom italijanskih zastopnikov sta sklenila pred: kratkim macedonski bolgarski revolucije narni odbor im albanski odbor dogovor proti naši državi. V imenu Albancev je podpisal dogovor Bazry beg, ki je sedaj v Carigradu, Cilj dogovora je ustanovitev zavezniške in neodvisne macedionsko-atbaoslk« države. Albanci so se obvezali, da' bedo prvi začeli bo;j v smeri proti Dobri /Prizren« »in Podgrad cu. Italijani'žele, d« bi odšlo veliko jtigosloven-skega vic'aštva z Hrvrfk^ lin Slovenije v južno Srbijo siti bi postala tako fronta proti Italiji šibkejša. Istočasno, ko bi .ve začela ta akcija ,bi Italija zahtevala plebiisoirt do Kosovela v prid Albancem i!n bi zopet začete pogajanja z Belgradom o jadranskem vpnašanju, V 'Rimu smatrajo, dta s« .bo ta načrt popolnoma oifcnesei.«
V Gtfonskem prom sovjeti
PARIZ, 23. (Agencija Stefani) — Dopisnik »Jour-wala« v Gdiaiuslkem brz.c|avljaj, da soi delavca v Gdanskem proglasili sovjete. Delavci imiarjo v molk ah železniško postajo itrt -kontnoiiirajo vlake. Nemško .pristaniško picive!jniš)t>v.oi je odreklo francoski1 ikiur irski Ifelfftt »Ameire« dbvoljienje za) izkrcavanj«. Ravno tako tudi neki križarki, (ki je pripeljala vojni materija! Siiir Regina'!id Tower, nuedzaveznaški zastopnik, je »Vavrl, dai za hip ne miore prevzeti odgovomoisti za •bel, 'katr se Inihklo zigedi, aiko ta križarka izkrca na svoji? rioko, in je dostavil, da pričakujejo navodila iž Lcfciibna'.
Anšiiln priznala EM neoduM?
LONDON, 23. (Agencija Stefani.) — »Times« priobčuje eno ticiikio dcigovicra, ki ^ita ga sklenila Lord Mij’nor in Zai$u&& in glaisiom; katerega Anglija pri-ar.i-Jva needvisnest Egipta. S svoje strani priznava pcedincisit Anglije ob Niki. V slučaju vojne piri vti,>je Egii.pt v to, diai dia Angliji vse .mcigtoče iclajšave za pristop na egiptovsko ozemlje. Anglija bo imela ob kanalu svojo posadkioL
Pred fuzijo revolucijonarnih strank Nemčije
BERLIN, 23. (a. 1.) — Danes je bed ottvorjen ko •craVii&iS <ktrin,gres s poglavitnim' namenom, da po-dkiUisš fuzijo {'zdinužetrije) »Komune stične stranke Netmi"i;e« (Spartrfcas), ^Komunistične delavske stran-p:r?X'je Pevske. Ta igen.eralm štrajk naj bi izbruhnil
Razigcv^irfsSp se bo tudi o potrebi igeneralnega šlirafka železničarjev, da se zabretni (pošiljanje) pod-pl-ane PciFike. Ta, generalni štraijik na bi izbrubnl'1 iisrticčasno v Italiji, Jugoslaviji', v Nemški Avstriji in v Nemčijj.
Z živim dopadlaijein!em pozdravljamo ta prvi resni pofikus, da se združijo res revolucionarne in komunistične sr le iNeniiaije v eno samo močno zvezo. Izvršni ccibor III. internacijonale ni mogeli fapeti, da se forimimiaSrjčmo pakirat v ‘Niemfii$6 cepi v razdiične vrste strank in sitranoic, ikaiterih izrečno dielovane je obstojalo v medsebojnem obrekovanju. »Socijia,-listična n-eedvtisria stranka« je dala mnogo mučenii’-fcev za ktCitmančstijčaM) stvar, ona je neumorno pobijala sccjjilno deraoknaiorjo, ona objema preveliko števno delavcev, čestih komunistov, da bi mogli zanikali njem »kromiunizem«.
Tioi je lep rezuitait H. kongresa III. internaoijonal e, da nam je ustvaril podlalgo, ikr bo uvedla — vsaj Sipajo tako — - edinost in sagiasje v vrste naših nemSkih scd-ritgov.
Pollžlčnl pestnlH
MillerantJ prepoveduje kongres prejšnjih bojevnikov, Medinancidmi kcmigres pirepnjih bojevnikov lex kcircibaitactov),, iki naj iba se obdržal te dnii v Sitrssisbcurg-u, je bil prepovedan, od francoskih Ob'1'aati so se nad vse .ustinašile govorov nem-i'hTi ^elegatiov: Kairla Tčedit-ai in Kurta' ZaefgJer-ja. Deljstvci je, d'a se je »Mariodtoo združenje bcjevniikov«, l-’’ -f« v Eralrjciijj kakor v Italiji !(fascisti) Zioperstavlja »Mei_Jirtarccaiemiu združenju«, zgrozilo ob misli, da bi se sff&tto v »srcu Alzacije« govori: Henrija Bar-busse-ja, Vailkinit-Gomturierjja, Raimomd;a| Lefe-bvire-ja, Enritcai Tcrrees-a itd., in tud® oni Nemcev Tneidt-ai in Zčcgler-ja ... Takici; .jje bil vložen pri višji. mra vsii oblsfeita en etičen protest z gi-ožnjo, d a se t'.-) p-csihižfio vsiaketga isredetva, dia se .prepreči ■p-r'h'cd nemšik)‘h deleigia,tio.v na nemška tla. Višja rp:£TOa cihlacit si ni želela (ničesar boljšega in kongres je 'bil prepovedan^.
Pr: ces pcoti Štefanu Friedriclui. Hotrthy-jeva belo vkrla se je navzela francoskih miamtir. Ona vodi: ne-pirestarno pncoese. — Procesi pnotti Ijnidfekimi komi-
sairjem so zaenkrat .pojenjali, sedla)" dela beJa vlada pbrtožnice pinci« svojim nelkdanjiin pristašem in zagovornikom. Belli .teror htoče pckazaiti, dia je .pravičen sicdolk, >cn hoče bite! nepristrariiski. Kakor die-Ja'io ficnocoka dlržavna pravdmišitva senzacije, da nudijo Ijiudistvu »politične hnane«, tako sio> počela tudi madžarska sodišča. Kot prva žrtev je padel Štefan Friedrich, prejšnji ministrski' predsednik, nasfladnik Jožefa Haibsburškegal in predhodnik Hccthy-ja, ibrez.primerni ubijalec, iki ima na vesti oii:i'j'i;ie in sticitene uimorjienih iljiudi. Todla ne zalto sibojii denes FricdUijch pred obtožno Idiopjio; za ta hudo* defcitvia ga micre sodiiti le logrski pnolatariijai. Frieid,-rith e obtožen sokrivde na wmor.ui Štefana Tisze. Pa-oces 'traja že nrald diva tedna in s vsakim dnem piiihajsfo novi Friedrichovi in njeigO'vih tovarišev •grehi na: dan. — Sedaj sie z 'Buidimpešte pomoiSa, da se hoče Friedrich maščevati ziaiboi, ker je narodna skupSčin.a privolila sodniški oblasti, da ilalhko uvede prali njemu kazensko preiskavo. Za 24. t m. je mobiliziral v Budimpešti in v večjih .pokrajinskih motril »Zvetoo pTofcujerch Madžarjev«, ki naj; bi na shodih imsiliM demtisijia nrioistrstva Teiieloi^ja. — Proces iF>rcitii' Friedrichu idiokazntje, dia se ;ho tudi Hcirthy-.jeva držatva kmalu začela iiz sebe rušHi In rušiti, 'do ©opcinega razpada.
Nemška Avstrija se vendar drži kodanjskega do-jovora. Nemška a^Bibrijeka vlada je sklenila s sov-&'oko Rubi’jo v Kodanju dogowor, ikni vsebuje (poleg < cčkie-o pcwn:<t'vi vtcijneli vjetaikov, še druge 'dc-iyč'be .g.c!3podia<ns8£ic*-po&tačnega ma,čajei. Ko je eniten-ta saznala za ta n. nivstrijskrVnusiki s,poraz'um., je tali-)'	N.-Amstotji. Potdl vluaom teh groženj se je
telo r’; rti, i£kt državni kancelaa- Renner, ta kolebljivd B3c:iui"':t;iuijot, ne bo imel poguma, dia izvede ko-ds j^ckil d«c^3!vcr. N. avstrijski komiunisti so se z -vso rvT.eimic >:av2eli' za fccdiajnjski dogovor in ga spircjeli v diDE-vsii ir«d«vc|th neštevilnih 'zboaiovanj. To je ‘imello in dne 21. t. m. je prinesla dkmačsfea: »Pioli-tfjsche Koii-reisiDtoindenz« sledečo dbjaivo:	Komisija
imenovana; na poiduagi kedanjskega dogovona za povrnitev afvisitriijslkih vojnih iu/etnikov, je odpotovala, Načelniiik komisije Polhi, bivši (ravnatelj taskc.vnegai urada v ministrstvu za zunanje zadeve, odpotuje jutri predpoldne via Reral v Mosffsvo. Potovanje misije, ki se seveda vrši t dovoljenjem* ruske vlade, se lahko smiHitra za dokaz, da razna temačenja nekaterih teflk kodlanjskega dogovora, ne bod!o ovirale ‘in preprečile tega 'človekoljubnega dela.
Madžarska dementira. Naša 'čitaftelfji se bodo še spomin,jalt na -članek, katerega smo priobčili o »tihi mobiilizacilji'« Madžarske in o podpori Balkana. Madžarski dcpEsna 'uraid demientiriai sediaj te vesti takole: »Vesti, ‘ki so jih razširili inozemski listi' o dozdevni vojaški pogodbi med Francijo in Ogrsko, se zanikujejo z uradne strani in se proglašajo kot gele izmišljotine.« Da je madžarska bela vlada čutila potrebo dementiiraiti, mora bati že nekaj utemeljenega na suminjab o madžarskih namenih lin O tihi mobilizaciji.
Kongres politične skupine »Rinnovamento«. Politična skupina »Rinnovamento« (»obnova«) si je postavila nalogo, da pospešuje zlasti na gospodarskem polju delo obnavljanja po vojni tako razorane dežele. Skupino so u-stanovile takoj po zvršetku vojne razne italijanske politične osebnosti, ki so pripadale raznim strankam, zedinile pa so se za skupno delovanje v svrho gospodarsko-političnega podviga dežele. Pred kratkim je začela skupina »Rinnovamento« svoj kongres v Neapolju, katerega se je udeležilo kakih 50 delegatov. Ker prihajajo delegati v svojih govorih in debatah preveč na politično polje, zlasti na zunanjo politiko, kjer se niso mogli še zediniti, nastajajo na vsaki seji prepiri med posameznimi strujami in osebami. Izmenjal: so se tudi že streli iz revolverja. Dve osebi sta bili ranjeni. Diskusije kongresa se vrtijo večinoma o političnem zadržanju raznih pristašev »Rinnovamenta« in zlasti o osebnosti Salvemi-nija in njegovih izjav. Salvemini je odkrit anti-d'annun-zianec in za aplikacijo londonskega pakta. Drugi delegati kongresa mu odločno oporekajo.
Nov program švicarske socijalistične stranke. Speci-jalna komisija, kateri je bilo poverjeno, da izdela nov program, je pretekli teden v Altenu končala svoje delo. Načrt programa bo predložen osrednjemu odboru, ki sc bo prihodnjič sestal in potem strankinemu kongresu, ki se bo obdržal verjetno v prvi polovici oktobra.
po 4)4% v meri, kakor jo predpisuje amortizacijski načrt.
Izžrebane zadolžnice in kuponi, ki zapadejo 1. seplem se bodo izplačevali v lirah v 60% razmerju, prosti davka in doklad, samo v občinski zakladnici, ki je edino upravičena za izplačilo, in sicer kuponi takoj, zadolžnice (kartele) pa šest mesecev po izžrebanju.
Kupone, predložene v večjem številu negoli JO, mora spremljati izkaz, ki navaja serijo in številko o rastočem redu ter ime imejitelja.
Nebni pojav. V torek zvečer proti 19., ko se je nebo deloma pooblačilo ter se vsula debela ploha, se je med oblaki pojavil svetlobni madež v trikotni obliki, ki so ga mnogi imeli za luno, a luna ni to bila, ker je luna o-nega dne bila na popolnoma nasprotni stranki. Lepa naloga zvezdoslovcem, da nam to nebno prikazen razlože.
Kmetje, ki pridite v mesto, pazite na gotove goljufe, da se vam ne zgodi, kakor Antonu Blaževiču iz Roča, ki so mu olajšali z goljufivo igro žepe za 1050 lir.
Za nesrečno družino železničarja Alojzija Slatnika so nabrali sledeči šentjakobski sodrugi 20 lir: Jamšek V. L 2, Zadel A. 2, Dujmovič A. 2, Babič J. 1, Kranjc A. 1, Čepar A. 2, Novak A. 2, Mikol iMarija 2, Čermelj R, 2, Mahne K. 2, Durnik A. 1, Čermelj F. 1, Srčna hvala vsem darovalcem! Dosedaj nabranih 94 L je bilo izročenih bedni družini.
Kdor ve kaj o Josipu Pasculinu, staremu 26 let, ki je služboval pri bivšem 97. polku, naj iz vljudnosti sporoči Katcrini Pasculin v Trstu, ul. s. Francesco 38, IV. r.ad. O vojaku že dve leti ni glasu, bržkone je bival v Rusiji.
Iludski oder
12 STRjlji
Pozi« strankinega vodstva
Rim, 24.
SODRUGI DELAVCI!
Kljubu ponovnim izjavam Nittija in Giolittija v poslanski zbornici se poli ten e zveze s sovjetsko Rusijo še sedaj niso povzele. Najnovejši dogodki e ladjami raških ujetnikov, ki se imajo vrniti sovjetski Rusiji, ter nevšečnosti, ki so zadele ono malo število ruskih potnikov, ki so sc izkrcali iz ladij, katere so do vozile v Italijo žito, dokazujejo, da je vlada naše dežele nap ram Rusiji pod vplivom toliko politike bivših zaveznikov, kolikor tudi italijanske militarične skupine. Potrebno je tedaj, da se ne obotavljamo več ter primemo z odločnim gibanjem v deželi, da prisilimo vlado k javnemu pripoznanju sovjetske vlade.
Italijanski preletarijat, ki je neločljivo zvezan delavsko in kmetiško vlado v Rusiji, in ki je podal toli dokazov, da hoče to zvezo ohraniti, naj stopi v nedeljo, 29. t. m. na vse trge in naj v veličasinih shodih izjavi naproti reakcionarnemu stališču Francije in negotovemu Anglije ter dvoumnemu Italije, da hoče takojšnjo in odkrito priznanje komunistične Rusije.
Sodrugi, delavci, v nedeljo vsi na shod.
Živela Rusija, živel komunizem!
POLITIČNO TAJNIŠTVO.
Z današnjim dnem prične zopet delovati slovenski tajnik »Višjega kulturnega sveta« M. Lovko, in sicer po navadnem urniku, v ulici Made nama 15 ali v poslopju »Lavoratorja« v uradu V. K. S. Vse dopise tičoče se Ljudskih odrov pa bodisi tudi namenjene za priobčenje v list naj se vedno, pravočasno pošiljajo na njegov naslov,
»Višji kulturni Svet« v Trstu sklicuje za dne 12. septembra t. 1. kongres vseh izobraževalnih društev njemu podrejenih. Dnevni red dobijo vsi odbori še tekom tega meseca, kakor tudi pravila novosestavljenega »Višjega kulturnega Sveta.« Tem potom opozarjamo samo na to, da ima vsako društvo pravico in dolžnost poslati enega delegata, katerega ime se nemudoma javi tajniku v urad »Ljudskega odra« ul. Madonnina 15.
»Ljudski oder« v Srednjih Škofijah se je ustanovil pretečeni teden. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil v imenu »V. K. S,« tajnik, sodrug M. Lovko, ter v krepkem nagovoru bičal ona kulturna društva in njih upravitelje, ki niso imeli ne volje ne smisla pripraviti delavce do resnega dela in do izobrazbe, ki je proletarcem potrebna.
Pojasnil je navzočim program »V. K. S.« in društvena pravila, ter z vso odločnostjo nastopal proti onim, ki to naše kulturno delo v socijalističnem smislu ter hočejo s silo uvesti med slovenske proletarce njih iredentizem. Po končanem zborovanju je bilo videti z vseh obrazov, da besede niso padle na neplodna tla, marveč bodo obrodile koristen sad.
to je pravi delavski smoter. Vsi za enega in eden za vse, to je današnje geslo delavstva.
V	Trstu in njega okolici smo delavci slovenske in italijanske narodnosti. Veselje je gledati naše sodruge italijanske narodnosti, kako spoštujejo in zagovarjajo nas Slovence kot svoje brate in mi Slovenci smo dolžni spoštovati in zagovarjati njih. — Njihovo glasilo »D Lavo-ratore« in naše »Delo« je eno in isto glasilo, ker se oba lista enako borita za nas in zastopata le delavske interese. — Pred vojno se žal ni opažala ta ljubezen med nami in tega je bila kriva le »Nar. del. organizacija.« Le ona je — povzročala hujskanje in razkol. Socijalistična ideja se prav lepo razvija. V več krajih smo ustanovili podružnice »Ljudskega odra,« katere prav lepo vspevajo in čudno se mi zdi, da še nima Breg, ki šteje vendar veliko delavstva in ki je v bližini Trsta, ni ene take podružnice. Breg bi imel vendar zmožnih moči, saj obstojajo v vseh teh vaseh pevska in bralna društva in v Dolini, Borštu in Ricmanjih celo godbe. Upam, da bi nam v tem pogledu gotovo šli na roko sodrugi iz Trsta. Dalo bi se mogoče ustanoviti podružnico za ccli Breg. — Sodrugi! Vzbudimo se in pomagajmo si sami s svojo lastno močjo, ker samo iz naše lastne dobre volje je mogoč naš napredek in rešitev. Naj se v najkrajšem času skličejo sestanki za ustanovitev podružnic in naj se povabi poročevalca iz tržaške centrale, ki se bo, upam, drage volje odzval povabilu. Na noge torej!	Delavec.
Pokrajinski izvTŠevaJni odbor soc, stranke ter deželni odbori iz Trsta, Istre in Furlanije, ki so se sestali k nujni se'a, da odločno protestirajo proti neznesremu političnemu položaju, ki ga je ustvarilo vofno siaaje;
jemljejo z zadeščenjem na znanje poročilo o tozadevnem dosedanjem delovanju pokrajinske strankine eksekutive;
sklenejo sklicati v nedeljo* 29. t. m. ob 10 zjutraj v zeleni dvorani Delavskega doma v Trstu izredni sestanek vseh socialističnih skupin Julijske Benečije v svrho, da se pretresejo ter določijo vsa sredstva za energično postopanje, da se zanstavi izvan-rednii položaj v pokrajini na političnem, upravnem in sodnem polju in tudi, da se olajša razpravljanje vseh velevažnih vprašanj, ki so na dnevnem redu pokrajinskega kcagresa, ki se bo vršil 11. septembra. Nedeljskemu sestanku morejo prisostvovati s posvetovalnim glasom Delavske zbornice vsaka potem enega zastopnika in tako tudi pokrajinska mladinska zveza z enim zastopnikom.
Skupine imajo pravico in dolžnost, <fa pošljejo po enega zastopnika, izvzemši tržaška skupin«, ki predstavlja zase že deželno zvezo in posestuje s številom delegatov, ki je sorazmerno številu njenih članov.
Pokrajinska eksekutiva se sklicuje k izvanreefnd seji v soboto, 28. t m. ob 14’30 (mesto v petefi, kakor je biitei naznanjeno) v .prostorih »LaVioratorja«. Nej nihče ne mianjka.	Tajnik.
Domači mtM\
Komunist&no posojilo
Vse sodruge poživljamo, da podpišejo naše komunistično posojilo. Deleži znašajo 25 lir. Plača se lahko ves znesek hkratu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lisia kamor naj naslove svote tudi sodrugi Szven Trsta. Kakor sklada denar meščanstvo za svoje' bitke, tako mora zbirati sredstva proletarijat sam ako hoče izvojevati svojo bitko.
Za tiskovni sklad »Dela«! Anton Suša, Portorose L 5’—, prej izkazana vsota L 243 90. Skupno L 248'90. Srčna hvala darovalcem! Sodrugi ne zabite ob veselih prilikah na svoj list!
Hišno najemninski davek. Davčna uprava naznanja, da se da plačati hišno najemninskega davka tretji obrok, petodstotni, z dnem 1. septembra t. 1. pri davčnem uradu (piaza Chiesa evangelica 2, I n.)
Potovanje v Nemško Avstrijo. Generalni civilni komi-sarijat poroča, da se bodo odslej vidirali potni listi za Nemško Avstrijo pri nemško-avstrijskem generalnem konzulatu v Trstu proti položitvi takse 36 lir. — Potne liste se zamore poslati konzulatu tudi po pošti.
Natečaj, Ubožnica otvarja natečaj za oddajo v najem svoje hiše v ulici Manzoni 8, pod pogojem, da se uporabi za prenočišče. Ponudbe je predložiti do 1. septembra t. 1. generalnemu tajništvu javne dobrodelnosti v ul. I-stituto 29, I. nad., ki daja tudi potrebna pojasnila.
Izvoz, Dovoljen je izvoz medicinalnega oljčnega olja, ali le proti pogoju, da je istočasno bila uvožena teza-devna množina čistega oljčnega olja.
Vzorci za razstavo, ki bo v Lionu od 1. do 15. oktobra t. 1.; za vzorce jestvin pa je za vsak posamezen slučaj zaprositi za ministrsko dovoljenje.
Občinsko posojilo iz leta 1914. Municipij razglaša, da se bo vršilo dne 1. septembra (v sredo) ob 10. v manjši dvorani obč. palače žrebanje obligacij posojila mesta Trsta in okolice iz leta 1914. nominalnih 10,000.000 kron
mm
ZVEZA CESTARJEV IN CESTNIH DELAVCEV ima v nedeljo, 29. t. m. ob 2 popoldne v Gorici v Delavski zbornici velevažno zborovanje, ki naj se ga udeleže vsi ce-isarji in cestni delavci ter v to stroko organizirani iz Goriške Furlanije, Krasa in Istre, ker so na dnevnem reda važna poročila.	ODBOR,
Zveza prometnih delavcev sklicuje za danes ob 20. v Delavski dom vse zaupnike, da se sklene postopanje proti onim delodajalcem, ki ne drže sklenjene pogodbe, ter proti onim delavcem, ki so s svojim vedenjem kršili navodila organizacije.
Državni nslužbenci so na svojo pred dvema mesecema vloženo spomenico sprejeli ob urgiranju te spomenice v odgovor vprašanje — »jeli so njihove zahteve res u-pravičene?«
Ta je lepa! Naj kdo poskusi živeti z ženo in kopico otrok s 380 L na mesec, kakor jih zdaj sprejema pilot, ali pa s 150 L na mesec, kakor mera zdaj pismonoša. Te uboge pare res ne vedo, kako bi se prelakotili skozi onih 30 dni v mesecu. Poznamo pismonoše, ki so primorani ob nedeljah in praznikih streči kot kletarji ali pomožni tramvajski sprevodniki, da prineso vsaj hleb kruha domov. Sicer pa je dovolj, da človek pogleda, kako sn ti Sreveži oblečeni, da razume njihovo bedo.
Ne, tako ne gre dalje! Tem trpinom, ki pošteno vrše svojo dolžnost, mora država podati vsaj eksistenčne pogoje, In to kmalu, dokler je še čas.
Ustanovila sc jc deželna zveza tkalcev. Na ustanovnem zborovanju v nedeljo 22. t. m. je poročal sklicatelj sodr. Lavrenčič o važnosti organizacije. Predsedoval je Tor> coli. Odbor jc bil sestavljen sledeče: Humbert Torcoli, predsednik; Ludvik Macha, podtajnik; Marij Kariž, blagajnik; Albin Stekel, Ema Asquini, Bogoljub Vittoris, Ana Klančnik, Josipina Pahor, Ivan Gher, Franc Vra-tanar, odborniki.
Sodr. Žagar opisuje nato veliko borbo predilnih delavcev v Napoletanskem in predlaga pozdrav sodr. Fo-restiju in Strobinu ter Galliju, ki so se v tem boju izpostavili s svojim življenjem za koristi drugov.
Govorita še Budin in Lavrenčič, nakar predsednik zaključi zbor s toplim priporočilom naj se vsi delavci in vse delavke v tkalnicah in predilnicah ter sličnih obratih tesno oklenejo svoje organizacije.
In to priporočamo tudi mi našim tkalskim delavcem, ki so dosedaj bili brez svoje strokovne organizacije, katero so toli pogrešali.
Kamnoseki so stopili v ponedeljek v stavko, ker na svojo spomenico, predloženo dne 18. t. m. predsedništvu zadruge kamnoseških mojstrov niso spreejli odgovora.
Stavka majoličnih delavcev se je zaključila po desetih dneh gibanja minuli ponedeljek s popolno zmago delavstva. Majolični delavci so dosegli vse, kar so zahtevali. V ponedeljek je bila podpisana pogodba, v torek se je započelo delo.
Delavci imajo tu nov zgled, da mora vsako s strogo disciplino in solidarnostjo izvedeno delavsko gibanje do-nesti zaželjen sad.
DOPISI
Op. ured.: Radevolje objavljamo ta dopis in zagotavljamo sodr. dopisnika, da bo stranka z veseljem šla na roko gibanju v Bregu. Oglasite se večkrat!
SV, ANTON PRI KOPRU
Pripravljam se na nelahko delo, namreč da prepričamo onega »potentata«, ki nas obdolžuje v »Edinosti« z dne 14. t. m. in v »Poslanem« v petkovem »Delu« očitnega natolcevanja, da nimamo noebne koristi od pretveznega obrekovanja, niti ne mislimo razširjati delovanje naše zadruge z lažmi, na račun katerega si bodi domačih konkurentov, ampak da sloni naš prejšnji dopis na neoporečnih dejstvih. Poglejmo nazaj in uvidela se bo resničnost. Omenjeni gospod je imel tekom vojne nekoliko časa apro-vizacijo v roki. Ker pa so začele zmanjkovati z voza med vožnjo iz Dekanov v Sv. Anton polne vreče moke in sladkorja, je tedanji občinski komisar Kregav izročil razpečevanje aprovizacije nekemu drugemu potentatu, kateri se je kazal spočetka jako pravičnega in uljudnega, toda pozneje je postal jako robat z ljudstvom ter se moral večkrat zagovarjati radi nerednosti v razdelitvi pri ko-perških oblastnijah. Tedaj je ozlovoljeno občinstvo odbralo majhno deputacijo, d azbere protestne podpsie pri Sv. Antonu in da gre zahtevat h komisarju Kregavu, da se da aprovizacija kakemu drugemu. Na predlog depu-tacije, naj bi se izročilo zopet prej omenjenemu potentatu, je gospod Kregav bistro rekel: »Mislite li, da je to poštenjak?« »Mi menimo, da je, drugače bi mu morali dokazati g. komisar!« Toda on reče:	»Da-da, lahko mu
dokažem, imam črno na belem ... in ne moralno, ampak materijalno! Pripravljen sem dati aprovizacijo vsakomur, a samo njemu ne in ne.« Deputacija je takoj zahtevala od prizadetega potentata, da se sodnijskim potom očisti te obdolžitve, a on še dandanes ni storil tega. In radi tega ter na podlagi nabranih podpisov se je izročila aprovizacija dosedanjemu razpečevalcu, ki je istodobno držal tudi zadružniško skladišče. Zato ne manjka prič v občini. Glede toženih nočnih kšeftov pa tole. Bila je doba po italijanski okupaciji tega ozemlja, ko je aprovizaciji zla Sti moke in pšenice precej ostajalo, tako da je ta preostanek dosegel novo aprovizacijo. Zato je razpečevalec opozarjal ljudi na to ter dal tudi javiti pred cerkvijo, naj pridejo oni, ki hočejo po preostalo blago. Kadar pa se vzlic oklicem ni moglo razprodati vsega, in je jelo zmanjkovati prostora za novo blago, je razpečevalec oddal preostanek na debelo gori omenjenemu potentatu in tudi drugim trgovcem. Toliko za sedaj.
IDRIJA
Godbeno društvo v Idriji vabi svoje podporne člane in prijatelje godbe na izlet v prosto naravo na »Jeličin vrh« dne 29. t. m. Odhod ob 13ih, Izlet vodi na Jelični vrh znani turist skozi »Skrnik«. Prva kakor tudi zadnja postaja bosta pri posestniku, podomače pri Podobniku na Jeličnem vrhu. Vsled precejšnjega truda pri prekoračenju velikega hriba preskrbi za okrepčilo »Občno konsurr.no društvo« v Idriji. Vrnitev izletnikov z Leličnega vrha sc vrši točno cb 20 uri zvečer.
* • •
Rudar Janez Eržen, ki stoji na čelu nikifr organiziranih, takozvanih »nevtralnih« rudarjev v Idriji ret "Ja kot tak in kot svetovalec g. komisarja zn obžieske f Jf'e v Idriji, da sem jaz v zvezi s trgovci podpisal	i	'’i	katere
jc bilo zabranjeno nekemu italijanske r.	i	■	pro-
dajati blago na trgu in sicer samo z<“' - C^vci in zadruge nimajo konkurence. D?1'	H	moji
osebi tudi z lažjo, da si jaz	7~	b-
čno kon. društvo ukažem	čune, kal . ‘h
v resnici plačujem, da te c,_.e spravljam v svoj žep. Ker je Eržen, katerega učenost obstoji samo v tem, da zna zelo kričati in lagati, drugega pa ne ve nič, premalenkosten, da bi tratil ž njim čas pri sodišču, izjavljam nasproti javnosti tole:
1.) Ako mi Eržen ali kdorkoli dokaže, da sem imel kedaj kakšno tozadevno, ali sploh kakšno zvezo s trgovci v Idriji, ali njih trgovsko zadrugo, ki naj bi bila v škodo konsumentom, mu plačam L 2C0 nagrade.
2.) Ako mi istotako on ali kdo drugi dokaže, da sem manipuliral s kako tvrdko, ki je na škodo društva, če-gar posle vodim, na svojo osebno korist, dobi povrnjeno dvojno svoto, katero bo dognal. Obenem pa sem doti-čnemu pripravljen jaz ali pa društvena pisarna v toliko pomagati, da dobi vse naslove tvrdk, pri katerih sem kupoval kedaj blago, da se bo vedel kam obrniti osebno ali pa pismeno. Pripominjam samo to, da se ne bomo ve? igrali z lažmi, ampak odslej naprej s takojšnjimi dokaz!,
V	Idriji, dne 25. avgusta 1920.
Ivan Štraus.
POSLANO
(Podpisani AJbin Cunder, fotograf v Idriji, objav-
ijaim sfoefečo siodbo: t»0pr. št. U 88/20/4. Temiel!/em oblasta, podeljene <oid vrhovsieiga poveljstva 'kr. itaij. vojske!
OkraijaK) sodišče v Idrifi je f azpravifjaia danes v navzočnosti zasebnega obtožitela Albina Cunder, nleglovega) namestnika dr. Karola Podgornika obtoženca; Aleša Bogat a j-a, zaigorvornaika notarja Prana Tarvzesa o c »tožbi, katero je dvignil zaisebni ribate« Jzopiee) Aileš.ai Bfegataja zaradi preajtopka raz žaljenj teti in iie po predlogu obfcoeiiteija, naj se kaznu je efetoženca razscdolo taiko:
Obtoženi Aleš Bogataj, rcijen leta 1858 na Govdku, oženjen, .pcseatefik 'n .gostfiniščar na Govefcu št. 18, je kriv, d!a [Se dne 16, julija t, 1. na Goveku Allbinai Gundra s tem, da m>ui je v svoji g-estiini vpričo CiriLa in Matevža Bogataja očitali, dia* m« je ukradel okrog 2000 L dienairja, iažiujSvo -obdolži! bu-dicdetLstva -tatvine, me da bi diolžen[e doseglo zmaike ■hudodelstva po § 209 k. z. S tem je zakrivil prestopek zepeur van&ost časti po § 487 ik. z. in se obsodi po § 493 Sc. z. z uporabo §§ 2fct> in 261 k, i;. na 200 lir icfeniannie kazni, cearoova v lučaju nefeterLjifvmti za 14 cV.l v ziapcff in po § 389 k. z. r. v povračilo kazenssikih sircikiov.
OKRAJNO SODIŠČE V RžRUl
5.	avgusta 1920.
IDRIJA, dne 20, aJvgusta 1920.
Albin Cunder.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
Mm talino Htvo
v Idriji
vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na
m
ki se bo vr&l
y srtfo dne 8. leptemino 1920
točno ob 9. uri
v feiondi! r ljudske šole o Idriji.
i)
l.
•5 r,
'CCCCf lr>
5*0 SVETU
BREG.
Iz Brega smo prijeli od sodruga s prošnjo, da priobčimo: Prebivalci Brega obstojajo iz kmetov in delavcev. Posebno zadnja leta, ko ni več tako dobrih letin, so razni kmetje opustili kmetijstvo in so bili primorani poiskati si dela drugod. Danes šteje Breg gotovo veliko število delavcev zaposlenih po raznih tovarnah in drugod. In od teh delavcev je pretežna večina mladine, one mladine, katere naloga bo bila, vzgojiti mladež, katera se bo mogla tudi truditi za vsakdanji kruh, v pravem delavskem duhu. Delavci, sodrugi! Nahajamo se v kritičnih časih
V	tako kritičnih časih se še nismo nahajali. Po tolikih letih boja, po svetovnem viharju, povzročenem po kapitalistih v njihove špekulantske svrhe, smo prišli domov izmučeni, opustošeni. Polja smo dobili neobdelana ter zanemarjena in družine v največjem siromaštvu in bedi. Prišli pa nismo vsi, manjka nam veliko bratov, očetov in sinov, ki ležijo kot žrtve kapitalistov po grobljah raznih bojišč. In mi, ki smo se vrnili, smo zdravi? Ne! A’ delati moramo, ako hočemo jesti. — Sodrug)! Mari naj pustimo, da nas kapitalisti i še nadalje izrabljajo? Mari naj pustimo, da nam i še nadalje izsesavajo našo bolno kri in si polnijo nenasitne žepe? Ne! Danes je delavstvo odprlo oči, ono se ne pusti več teptati. Minoli so časi, ko so delavci bdili zasužnjeni in teptani! In kaj je pomagalo delavstvu do takih uspehov? Organizacija! Delavstvo Se je jekleno združilo neglede na narodnost, Naj-sibode danes delavec Slovenec, Nemec ali Italijan, tu ni razlike. In tako mora biti- To je prava socijalistična ideja,
Volilna zmaga socijalistov na Koroškem, V občinskih volitvah na Koroškem je odnesla socijalistična stranka veliko zmago. Vsega skupaj je bilo izvoljenih 570 socijalistov v 27 občinah.
Jugoslovenski-ameriški pomožni odbor prenehal s poslovanjem. Iz informacijskega urada ameriškega rdečega križa se poroča, da je jugoslovenski-ameriški pomožni odbor odredil na svoji zadnji seji, da preneha z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za pomoč v Jugoslaviji, ker je Hooverjeva poraožrtn administracija sklenila, da odpotuje iz Evrope, Jugcslc venski-ameriški pomožni odbor je nabral za časa svojega poslovanja 363.847'78 dolarjev, od katere svote je izročil Hooverjevi pomožni administraciji 360.3G0 dolarjev in ostanek 3347*78 dolarjev je ostal v organizacijski blagajni kakor tudi obresti od nabranega denarja. Jugoslovensk, .ncriški pomožni odbor bo odsedaj naprej posloval kot inforraacijski odde-lpk. — Za upravne stroške ta odbor ni rabil prostovoljnih prispevkov, ki so bili nabrani za pomoč sirotam v Jugoslaviji, ampak je kril vse te tekoče upravne stroške iz posebnega sklada, ki je bil nabran edino v to svrho.
Mir z Villo v Mehiki stane več kot milijon pezov. — Uradno se poroča da bo mehiška vlada morala izplačati več kot milijon pezov vojakom Francisca Ville, katerim je zagotovljena enoletna plača, ko bodo »demobilizirani.«
Marokanci proti Francozom. Med napadom Beni Kva-rine, naperjenim proti oddelku spahijev v kraju Busapra, je bil ubit en domač častnik in štirje ranjeni. Pehotni oddelki so razpodili sovražnika in so pobrali ranjene.
USTNICA UREDNIŠTVA
Šaj>ljane-Jelšanc-Nova Kračina; Naznanite r.am nemudoma, kdaj želite ustanovni občni zbor za sekcijo in do-pošljemo vam zažpljenega govornika. Izvzeta pa je nedelja 29. t. m. Drugače smo na razpolago.
Ilir. Bistrica:	V	kratkem	sprejmete	odgovor	na	vsa
vprašanja. Zdravi!
lVNI RED:
ar«ln(iega občnega zbdra.
• leti 1918/19. v*, naizdefctev čistega dobička jr,	e	v ctcSvetse n&čeisikvu'.
4. Vki&tev eaueiga čfcjna niei&eiEitTvia (preglednika).
5. Vcl&tev šestih člaascfv nadzoratva in starih na-mesAnikotv.
6. Ptftttožbe, iptredltoaž in .'^u?,v-eti.
Predfev'	T-zprannijaJo	na občnem zboess,
se m i ■	d^fcvtu	najmanj 8 dni pred
efočEir	„	 -.-u.	Pristop	na	zbor je dovofljeo
samo z iska&ogn le^&iisaadjje, ki' j jo zahteva vsak fikm v 'čaršiiveaa pčsaani .
Nacteorništvo.
Zaloga ur in ztatanine ter delavnica
ALOJZIJ POVH
sodni izveienec
Trst, Piazza 6. Garibaldi 3 (u BonM
J
prej „Prl Pr^sco"
se nahaja r j pri
Štrausu
tik šole v Idriji
Izdaja za socijaiistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratoie* » Trati.
□	Dnevno novi dohodi!	lD
IM M	• t f	s*
w W C	Iiianaimimibliip	a <t» !
0) trn 3 X	N. Ferjančič	* * %
C ©	VSPAVA	s
M «y ©	Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.	w 3 S I
e «	Priporoča se slavnemu občinstva v vipavski dolini	A m
1 D	Dr evno novi dohodi I	□