Šolstvo in prosveta v dravski banovini NARODNO ŠOLSTVO ktanje u&teljstVi. V afavski DariovioUe: 1459 učiteljev in 2377 učiteljic, skupaj 3.836. Od teh je 40 kontraktualcev in 56 dnevnicarjev. Razredov jc: 3637. Razrednih učiteljev jp,3.414 (sern so, všieti tiidi kbntraktualrti učite_ji in dnevmfearji). Nedostaja tedaj 223 razrednih učiteljev. V gorniem številu je vstetih učiteljic žen. siffi ročriiH d'el ......... 73 Predm. učit. (srbohrvaščina, verouk, itd) 68 Šolskih nadzornikov in preglednikov . . 28 tjpraviteljcv oproščenih pbuka .... 9 Prideljeni (banski upr. 36, gbsp. š. in žeč. 16, raz. ust. Sokol, gledališče, Glasbena Matica, itd. 15) mešč. šol. 51, v inozemstvu 3, na pedagoški šoli 44, na bolezenskem dopustu s polno služb. dobo 42, dodeljenih sres. načelstvom 35, skupaj 242 Vseh razredov je 3.637, manjka tedaj 223 razrednih učiteljev. Otvorilo se je 47 novih razredov, ki so že všteti v gornjem številu. S polno službeno dobo je v dravski banovini 115 učiteljev. Vzroki nedostajanja učnega osebja so v tem, ker v državnem proračunu moderne potrebe niso zadostno upoštevarie. Delovanjc ueiteljstva je zaradi pomanjkanja šolskih prostorov ki učnih oseb jako otežkočeno. Kljub obilnemu šolskemu in izvenšolskemu delu se bo morala pokazati stagnacija v uspehih, za kar pa ne more biti1 ob takih prilika'h odgovorno učiteljstvo, ki mu zato javnost priznava njegovo težavno, odgovorno iri. intenzivno delo. Da izvenšolsko delovanje učiteljstva v nekatcrih krajih ni tako uspešno kakor bi bilo želeti, je v prvi vrsti vzrok pomanjkanje moških učnih ošeb. Na.mnogih enorazrednicali, pa tudi dvorazredriican so šamo učiteljice, ki se ne morejo z uspehorri tidejstvovati na polju, kjer lahko deluje samo učitelj. Na mnogih večrazrednicah pa je sarho po en učitelj, ki zopet ne more obvladati vsega izvenšclskega dela. Na novo je bilo mameščenih 29 učiteljev iri 9 učiteljic. Za namestitev novincev je vloženih 481 prošenj, od iteh je 129 moških in 352 ženskih. Po zbranih informacijah pa je vseh abiturientov, ki so dovršili v zadnjih letih učiteljske šole, okrog 750. Nekateri od teh so si poiskali službe že drugod, mnogi pa prošenj za sprejem v državno službo sploh niso predložili. STANJE ŠOL IN UCENCEV V banovini je 161 enorazrednic, 177 dvorazrednic. 150 trirazrednic, 106 štirirazrednic, 111 petrazrednic, 131 šestrazrednic, 28 sedemrazrednic jn 9 osemrazrednic; sl^uaj 852 šoli. Od teh je ena sola za gluhoneme, 1 za slepe, 1 banovinsko vzgajališče, 2 šoli za manjnadarjene, 1 manjšinska šola, 40 popplnoma nemških, 11 delno nemških, 5 madžarskih manjšinskih razredov, ter 14 zasebnih šol. Poleg dveh šol za manjnadarjene je še 21 razredov za defektno deco, ki so nameščeni na raznih šolah. Zaradi pomamjkanja učnih prostorov je ostalo 8 šol neotvorjenih. Otroških vrtoev je 49, zavetišč pa 10. Narodne šole obiskuje 176.657 otrok. Od teh je 173.156 Jugoslovanov, 2.714 Nemcev, 606 Madjarov, 12 Italijanov, drugili1 narodnosti pa 169. V šolgkem letu 1930./31. je znašalo število šoloobiskujočih otrok 141.541, v letii 1932./33. pa 161.709. Prirastek zadnjih treh let znaša torej 36.116 otrok. Otroške vrtce posečata ,1902 otroka; od teh je 1841 Jugoslovenov, 41 Nemec in 20 drugih narodnosti. STANJE ŠOLSKIH POSLOPiJ Učni prostori. Statistika šolskih prostorov v dravski bariovini kaže, da imamo nastanjenib 852 narodnih šol v 831 šolskih poslopjih. Od navedenih šolskih poslopij je 739 v smislu določjl § 39. zak. o n. š. last šolskih občin, ostalih 92 poslopij pa so komunalna, bdnosno privatna najeta zasilna poslopja. V vsdh poslbpjfh imamo 2.674 učiliiice za 3.578 razredoy, brez otroških vrtcev in zabavišč. Iz navedeneaa sledi, da primanjkujajo 904 učilnice, kar pa je kvarnp za ;zdravje šolske mladine in učiteljstva. Pri zboljšanju gospodarske konjunkture, zlasti pbdežclskih upravnih občih, bo treba posvetiti vso skrb odpravi tega razvoju narodnega šolstva kvarnega nedostatka. Tcmu nepovoljnemu stanju učilnic je povod to, ker je bilo zaradi naraščajočega števila otrok mujno potrebno otvarjati nove razr&de. Vzporedno z novimi .razredi pa se zaradi gospodarskih težkoč ni moglp istočasno zidati in dozidavati novih učnih prostorov. Naturalna staribvanjia učiteljstva. V sedanjih šolskih poslopjih hi na fdzpolago potrebnih učiteljskih stanovanj, ker sc. bile po prejšnjih šolskih zakonih dolžne škrlieti šolske občine le za naturalna stanovanja šolskih upraviteljev. Z izvajanjem novega šolskega zakona o narodnih šolah se je pri zidavah in prezidavah šolskih poslopij skrbelo, da se je sezidalo potrebno število uciteljskih stanovanj. V baniovini je za učiteljstvo na razpolago 1.370 naturalnih stanovanj v glavnem za šolske upravitelje. Ostalo učiteljstvo prejema po § 29. in 73. zakona o narodnih šolah stanarino. Neprilike nastajajo pri izplačevanju stanarin onemu učiteljstvu, ki.je na bolczenskem dopustu, čaka na upokojitcv, je nadštevilno ali prideljeno v službovahje ra_>nim ustanovam in šolskim oblastiiri. Šolske občine in upravne občine ni mogbče siliti, da bi plačevale stanarino preko sistemiziranih učnih mest. Zadcve ni mogoče rešiti, dokier ni najavljenega pravilnika R:zakonu o natodni'h šoiah, ki bo urfejil plačilo stanarine temu učiteljstvu. Zaradi pomanjkanja naturalnih stanovanj v krajih službe, pa tudi iz družinskih razftijoV, stanujejo in,ekatere učiteljske osebe izven službencga kraja. Zidanje in prezidavanje šolskih poslopij. V povojni dobi od 1. 1924. do i. 1933. so investirale občine za zidanjc in prczidavanje 69 šolskih posiopij pomembno vsoto Din 53,913.149'—. Po iniciativi banovinskega šolskega odbora je bilo v letu 1931. vse potrebno pripravljeno za zgradbo 70 novih šolskih poslopij. Z nastopom gospodarskc krize pa se je moralo odložiti zidanje. Le tam, kjer so imele šolske občine nabranc izdatncjše stavbne fonde ali zasiguran kredit, so pričeli z zidanjem. V letu 1933. sp prišie upravne občine z ozirom na gbšpodarške prilike v tak po- ložaj, da ne morejo izplačevati občinam prižj.evkbv za amortizacijc, kakor tudi ne za redne stvarne potrcbščine. Iz navedcnih razlogov je mnogo krajevnih šolskih odborov v stiskah pri plačevanju zapadlih anuitet za zfrajena poslopja. Tem šolskim bbčin&rii jc pomagala s podporami bdiiovini V skupriem zriesku 466.000 Din. V preteklem letu so še izvrSile koriiišljte za določitev stavbišč za nove šole in za prezidavanje šolskih poslopij, da bo vsc pripravIjeho za pričetck dela, ko nastopijo ugbariejše gospodarske prilike. V ta namen se izvršujejo pri tehničnem oddelku kralj. bariskc upravc načrti in proračuni za te stavbe. Prešolanja. Z vso potrebno previdnostjo sc obravnavajo predlogi za prešolanje poedinJh delov šolskih okolišev iz območja ene, v območje druge šolske občine. Pri tem sc uvažuje načelo, da se po možnosti iz gospodarskih razlogov spravijo v sklad mcje šolskih in upravnih občin, posebno tam, kjer so dani pogoji. Otvarjanje noviti šol in razredov. Ustanovila sc je ena enorazredna narodna šola in en otroški vrtec. Zaradi naraščajočega števila otrok je bilo potrebno otvoriti 58 razredov, odnosno vzporednic. (Dalje prihodnjič.)