PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTAfEUE Glasi/p Jugoslovanske Socialistično Zvezo In Prosvetne OFFICIAL ORGAN OF J. S. f. ANO ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2111. ib m CHICAGO, ILL., APRIL 14, 1*48. PrtblwM meekly at 2801 8. Lawndale Ave. «4» ate LETO—VOL. XLIII. G astro j v Dravljah pri LJubljani. Pozornost sveto obrnjena na volitve 18. aprila v Italiji Problemi, ki jih de Gasperi rešuje zgolj t pomočjo Zed. držav. — Vatikan v ofenzivi. -Pretnje reakcije s civilno vojno Italija, ki se ponaša za kulturno državo, ima med svojim odraščenim prebivalstvom 33 odstotkov nepismenih. In v južni Italiji obstojajo še vedno zelo primitivne, fevdalne razmere. Ljudstvo je silno praznoverno in svoje verske obrede v zaostalih krajih opravlja .pogansko kot so jih v prošlosti. Kaj obljublja vlada? To zaostalost in revščino Italije se v sedanji volilni kampanji veliko poudarja. Posebno jo naglaša levičarski blok. Vlada jo sicer ne more tajiti, trdi pa, da je pomanjkanja v Italiji manj kot pa v nekaterih drugih od vojne prizadetih deželah. Sebi v zaslugo šteje pomoč Zed. držav. In voliloa svari, da ako bodo izvolili v parlament levičarsko večino, bo ameriških dajatev konec in kaj potem z Italijor ~ Premier Alcide de Gasperi v agitaciji nastopa zelo optimistično. Ponaša se predvsem, da ker ima sedanja (njegova Italija) Ze-dinjene države na svoji strani, se ji ni bati ničesar. Ne lakote, ne napada in ne "komunizma". Volilcem pripoveduje, da je s pomočjo pošiljatev (surovin) iz Amerike produkcija v Italiji narasla že na štiri petine predvoj ne produkcije. 2elezniški promet, ki je bil med vojno zelc prizadet in proge mnogokje razbite, je skoro ves obnovljen. Vlada obljublja, da ako volitve izpadejo po njeni želji, bc dobila v Ameriki še večje kredite, sklenila bo ugodne trgovske pogodbe z južnoameriškimi republikami in nastala bo stabilnost, ki jo država najbolj potrebuje. '7 . Kritiki niso v zadregi Nasprotniki de Gasparijeve vlade jo prikazujejo v vse kaj dftgega kot v rožnatih barvah. Armada brezposelnih šteje blizu dva milijona, med njimi sto-tisoči vojnih veteranov,., ki se pritožujejo, da jim država za njihovo službovanja v vojni zelo slabo izkazuje hvaležnost. Ena glavnih hib sedanje Ita lije je inflacija in "črna borza" Zato si imoviti lahko privoščijo karkoli, ljudske mase pa so v capah in v pomanjkanju. Komunisti in socialisti so ih-vadirali v tvoji kampanji tudi Južno Italijo, kjer tlaČanom obljubljajo dati zemljo, ako bodo dobili večino. Ta obljuba težake kajpada mika in se ne puste prestrašiti niti cerkvenim pret-njam, v veri, da jim bo Bog greh (ako bodo volili za levico) že kako odpustil, saj je vendar neskončno usmiljen in blag. La-vičarji v kampanji ne napadajo duhovščine, pač pa poudarjajo razne svetopisemske izreke, n. n\, da je bogatinu težje priti v nebesa kakor pa kameli skozi šivankino uho. In kako je učil Krist deliti premoženje med uboge. , Duhovnike seveda to jasi, kajti v Italiji je cerkev lastnica velikega dela vsega italijanskega premoženja. Strah pred izgubo sile Cerkev v Italiji je imela sicer : državo spore že prej, posebno co ji je bila odvzeta posvetna >blast. Toda bila je od vsake vlade vendarle smatrana za državno cerkev in tudi po novi ustavi bo ostala to kar je bila. Dovoljene so tudi po novem samo cerkvene poroke in razporo-*e so prepovedane. Ako zmaga levica, bo — tako e boje v Vatikanu — s časoma o ustavo kratkomalo razvelja-/ila, razdelila bo cerkvena vele-josestva, vzela • bo duhovščini olstvo in mladino vdajala pro-icerkveno in v komunističnem luhu, kot se jo n. pr. uči v drugih državah sovjetskega bloka. Vsled tega strahu, — ki ga ma tudi ameriška vlada, se ka-oliška de Gasparijeva vlada na nisli umakniti tudi ako ne dobi /tčine. Torej demokracija gor ili dol, Italija mora ostati stare-nu redu. Vlada ima vojaštvo, rožništvo, sodišča in ječe in ikd potrebno tudi koncentracijske tabore. In pa — ameriška 4vila, ki jih ^eli večinoma du-lovščina skupno s posvetno ob-astjo. Ker kardinali v tej kampa-lji zelo paradirajo v procesijah er pridigajo, da bo ob zakra-nente vsakdy ki bi volil proti (Konec na 5. strani.) ZAVIRANJE SOCIALNEGA RAZVOJA V LATINSKI AMERIKI V tednu z dne 5. > aprila ae je pričela v Bogoti v Kolumbiji medameriška konferenca, na kafri je zasto-: panih 20 republik centralne in Južne Amerike ter Zed. driave. Te vrste zborovanja ameriških dr$av so dobila važnost posebno pod pokojnim F. D. Roosevehom. Med vojno je pridobil vse za sodelovanjo v borbi proti osišču, le Argentina je ostala, nevtralna^ Zed. države so Južni in Centralni Ameriki dale med vojno ogromne vsote in bi lahko prespevale, ako bi imele ljudske vlade. Tako pa je veČina ljudstev v vsoh republikah latinske republike, z izjemo Argentine, v bedi. Vladajoči sloj se ne briga ne za blagostanje ne za vzgojo ljudskih množic. In niti ne cerkev. Tuji kapitalisti in domači fevdalci hočejo ohraniti maso v podložnosti, kar jim je najlaglje, ako navadnem^ človeku odrekajo izobrazbo in dostojno živi/olje. Proti tem razmeram so se dogajale fmrolucije od kar je beli človek zasede/ ta kontinent. Le malo je bilo uspešnih. Ene so bile preti tujim osvojevakem, druge proti socialnim krivicam. A idealne vlade nima še i nobena latinska republika. Nekaj časa je Izgledalo, da bo Mehika izvedla prevrat v socializem, fe skozi nekaj let postaja takozvana revolucionarna vlada bolj in bolj konservativna. Kot je sedaj običaj v Evropi in v Zed. državah, proglašajo tudi v latinski Ameriki vsakega, ki deluje za odpravo izkoriščanja za komunista. V Boliviji je nastala stavka rudarjev. Vlada jo je takoj proglasila za delo "komunistov", voditelje vrgla v zapor in dva jugoslovanska diplomata pa izgnala iz dežele. Tuji kapital, ki kontrolira in izkorišča prirodne zaklade v centralni in Južni Ameriki, kontrolira več ali manj tudi vse vlade v tem delu sveta. Jih oborožuje, jim daje posojila in zasužnjuje domača ljudstva. Proti temu stanju pa je mod ljudstvom čezdaljš več odpora. O tem so govorili tudi na konferenci v Bogoti. Ameriški državni tajnik Marshall je v svojem govoru th toči pouaar/ai,, aa mara om ena pogiavnnm točk onev- nega reda razprava o boju zoper "komunistično varnost". Treba je sprejeti močno izjavo, je dejal navzočim, ki bo obvezna za vse sodelu/oče države na ameriškem kontinentu. Zastopnik mehiške vlade je sicer nekoliko pomii-Ijal, ker vsled domačih političnih razmer ne želi, da srn bi Mehika preveč obvezala za boj proti Sovjetski uniji. V sobota 10. aprila se je v Bogoti dogodila "revolucija", torej pred pragom delegatov, ki so razpravljali, kako bi "komunizem" čim uspešnejše zatrli. Državni tajnik Marshall je nemudoma odpotoval in odšli so na varno drugi Američani. Tudi delegatom ostalih republik se je mudilo iz Bogate. 'Revolucija" je bila sicer kmalu zadušmna in šlo nedeljo eo z ulic m Bogoti lahko že brez pobirali mrtvece. Okrog tri sto upornikov je bilo ubitih L tih. Vlada jo obdolžila komuniste krivim upora in tirala vse znane radikake. Ta Incident jš bit neprijeten posebno delegacijo. \ Pride v Bogoto predlagati načrt zcr bof prati "komunizmu", pa se ti-dogodi revolucija pmd nosom in državniki enaindvajsetih ameriških republik so we razpršili. Kar jih je ostalo, so se sešli znova dne 12. aprila, toda zborovanje jim je vseeno pokvarjeno. Laski pravi, da /o dni kapitalizma v Evropi konec Profesor Harold Laski, Id je bil predsednik eksekutive angleške delavske stranka ln »a smatra sa levičarskega Socialista, je sadaj predavatelj v Rooseveltovem kolegiju v Chicagu. Govori tudi na shodih, kajti vabijo ga vsakrišefn. Laski veliko kritizira ameriško ln angleško vnanjo politiko. Pravi, da ako na bo spremenjena, Ja mir Izgubljen. Graja tudi sovjetska vlado, ker Ja pa njegovem mnenju postala vsled ameriških pratanj s atomskimi bombami "preaer-v osna" in tako politični pelataj po svatu peslabiuje. Na naslov ameriškega kapitalizma Ja Lasld v svejem prvem predavanju v Chicagu dajal, naj si sa pomnim« enkrat ta zmerom, da ja kapitalista v Evropi kanec in sata — čim bolj ga Ji bomo skušali reševati in usiljevati, toliko slabše fiSeanja la sa ves svet. Laski slovi v socialnih vprašanjih sa učenjaka prvega .reda, safe njegova govora veliko citirajo. Ljudje, kakor ja vnanji minister Ernest Bavin, ga nima« Ja rudi. v Ampak on gavarl pa svojem prepričanju in deluje, da bl vojna histerija, ki valovi po Zed. državah, izginila. Izjave naših državnikov, da si na šettmo vojne, sa Laskltu ne zde prepričevalne. Pravi, da ako v mir resno verujejo, bode morali prinesti v ta nas** belj-še d oka i e kot pa ao Jik dasadaj. Ob onem Uvaja, da be aeerel* tudi Rusija pokušati val iskrenosti sa spravo s sapadnim sve- •Seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeveee e I KOMENTARJI i Zbira in presoja urednik a dom" Imelo uspiino prireditev Društvo 'Slovenski dom" št. 86 SNPJ na severni strani Chi-caga ja imelo v soboto 10. aprila ilavnoet 40-letnice, Id ja bila boljše obiskana kot pa menda še katerakoli prejšnja njegova prireditev. In to vzlic temu, da je imelo v tem mestu pr^tedbo isti večer še eno društvo SNPJ ln da je šlo mnogo naših rojakov na shod, na katerem sta govorila H. A. Wallace in senator Glen Taylor. Spored ja otvoril Ludvik Kats, kratek nagovor je imet Vincent Cainkar in par {fesmi Ja predvajal zbor ''France Prehran" pod vodstvom Franka, Aubine. Predstavljen je- bil ediifti Izmed ustanovnih članov društva, rojak Puftnlk, ki je is v ClUcagu, in sala dekletce mu J(t Jaklami-rala ter izročila kop rda6fh nag-ljev. Med udeleženci si opazil, da se vrste naših prisaljealll rojakov redčijo, toliko več pa vidiš članov prve in druga gSnentcije tu rojenih Slovencev. Falanga v Madridu z ameriško vnanjo politiko z ozirom na Španijo ni povsem zadovoljna. Dasi le Trumanov zaupnik Myron Taylor konferiral z diktatorjem Fran com 90 minut in šel na to direktno v Vatikan, kjer je bil v avdijenci pri papežu Piju XII. 35 minut, so se pristaši falange v Madridu po navodilu od zgoraj "razjezili", šli na ulico ln demonstrirali proti — Truma nu. Agencija AP pravi, da je bilo v tem protiameriškem protestu udeleženih 150,000 ljudi. Kaj je vzrok? Prav enostaven. Ameriška vlada bi rada $ pa ni j o v svoj zapadni blok, toda iz Razumljivih vzrokov ne pod Francom. Kajti on je edini izmed članov osišča, ki je še diktator in Še prav tako nespremenjen fašist kalpr je bil. Zato bi ga gotovi ameriški in angleški vladajoči krogi radi nadomestili — ne s kako republikansko vlado — pač pa s — kraljem! Sistem bi ostal, le Franco bi padel in v Washingtonu in v Londonu bi lahko rekli, da sedaj, ko je Španija postala "demokratična", jo lahko sprejmemo medse. Špansko in druga ljudstva sapadnega bloka nimajo v teh spletkah visoke industrijske, imperialistične in klerikalne diplomacije kajpada nobene besede i . - Henry Wallace je prišel v vrtince, kakršnih v normalni ameriški demokraciji človek ne .bi pričakoval. Kriv jih ni on, ker on žali delati demokratično in sa utrditev demokracije tu in po svetu. Pa so mu v India ni v uradu poveljstva milica rekli, da ti in ti ne bodo smeli govoriti so šele početki drhalske histeri-ie, ki jo nete naši vojaški in politični birokrati. Predsednik Truman bi lahko proti tej nevarnosti veliko storil, pa ne bo in tudi zmožen ni, ker on ni FDR, pač pa povprečen politik, ako so njegovi kritiki v pravem ne samo v republikanski teipveč tudi v demokratski stranki. Ako bo v deželi zavalovela drhalska strast, bo to v veliki meri njegova krivda, ker vidi komunista za vsakim oglom in v tem strahu podpira reakcijo in ta pa se poslužuje drhali in cenzure, in pritiskov, ako kritikom ne more drugače do živega. Wallaceu so .ia primer odpovedali zboroval-ne prostore v Los Angelesu še celo predno je prijavil kandidaturo za predsednika Zed. držav. In odpovedali so mu tudi že ban-ketne dvorane v hotelih — češ, da se boje "nemirov" ter škode, ki bi nastala vsled njih. Poteza s Trstom je ena najbolj nečednih dejanj v uifleša-vanju ameriške in tudi angleške ter francoske vlade v volilni boj v Italiji. Ko so Ernesta Bevina v parlamentu vprašali, da-li je angleška vlada pristala v to ponudbo (vrnitev Trsta Italiji) zato, da bi vplivala na izid volitev (v Italiji) v prid reakcionarnih skupin, je odgovoril, da italijanskih volitev niti v mislih niso imeli. Zlagal se je kot je dolg in Širok. Naj bi ga bil kdo vprašal tudi to, čemu Italiji hoče vrniti le Trst, ne pa njenih kolonij, ki so sedaj pod angleško upravo? Angleška vnanja politika pod Bevinom je v vseh ozirih bolj protidemokratična in protimi-rovna kot pa dokler sta ji nače-shodu. In~Amari- Uevala torija Winston Churchill in njegov vnanji minister Anthony Eden. Ni čudno, da sta s Bevinom in Attlee jam z ozirom na njuno politiko v Grčiji, Italiji, Iranu, v vsem Sredozemlju in v podpiranju Trumana po-(Nadaljevanje na 4. strani.) ška legija (njeni glavarji da) je pretila s "invazijo" na shod, da ga razbije, in enaka v Chicagu. Marsikje je drhal pod krinko "patriotizma" in z znakom veteranskih čepic to že poskusila, ponekod z uspehom. To "Koncertni priredbi CHICAGO France Prešeren" // leoneort v nscUljo IS. aprila v dvorani $NW. CLEVELAND "Zarja" koncert v nedeljo 25. aprila v Slov. narodnem domu, _____ St. ClairAve. Pretnje z odvzemom volilne pravice nevathe lijami" in enaka tudi rapubli- Soclalistična Shodi, na katerih nastopata Henry A. Wallace In senator Glen Taylor so politikaše obok strank jako vznemirili. WaK lacea demokrati svare, da je še čas sanj preklicati svojo kampanjo in pomagati Trumanu v zmago... Ca pa tega na stori, sa bodo "napredni" glasovi razbili mad Trumanom in Wallacaota In posledica bo zmaga republikanska stranka. Wallace Ja v soboto ta. aprik pred mnošlco 20,HS ljudi, kolikor jih gre v Ckleaga Stadion (aad pat tiso! Jik Ja marala oditi) znova Is Javil, da sa umaknil ne bo, kar Je sedaj boj tako zasnovan, da progreslvci nimajo drugo isbire kot da si ustanova svojo politično stranko. Demokratske politika v 'krajih kot so Chicago, New York In v drugih takih mestih, kjer So korita v njihovih rakak, sa-ras skrbi — sa slušbe seveda! TaraJ kaka preprečiti smaga 4----nu------»j i UM politična mašine v Chicagu J. M. Arvey Ja nedavno dajal, da Wallace ne be dobil v Illinoisu mesta na glasovnici. Instruiral Ja vsa svoja takozvane "pricinktne kapitana'9, da naj pasi jo na podpise, ki sa Jih nabira na peticije progresivne stranka aa nomlnlra-a Je Wallace*, tar drugih kandidatov aa $ratjem tik*tu"/ Ni-imreČ voli v primarnih bodisi za demokratsko »likansko atptnko, na lan kake damo-- t" 1w> t ^rvey — trdi, da ako bode demokratski okrajni pašniki budni, bodo s lahkoto zaznamovali na peticijah progresivna stranke toliko "nepostavaih podpisov", da bodo sa vržene In volilni monopol ostane tudi lotos samo demokratski in republikanski stranki. Taka leganje s valUno pravice Ja nevarno. Radar pride v Ckicagu v drugič, sedaj fte v tretjič n>a WhlliiisoV thad to.eoo ljudi, ki plača Ja vstopnino, do- kaetskl boes čim jih na morejo sbobnati demokratski ter republikanski po-litikaši niti do pet tisoč s prosto vstopnino, je čas, da bi Arvey, Kelly in iupan Kennelly pomislili ter umaknili eve jo grožnjo. 8 svojimi monopolističnimi volilnimi sakoni so izrinili s glasovnice socialistična stranka fte v skoro vseh državah. In ako se bi skušala zriniti nanj, Ja bl to stalo v državah kot so n. pr. Okie In Illinois več truda kot pa bi ga imela v volilni kampanji somi. Treba Ja nabrati podpisa — toliko In toliko v določenem številu okrajev. Vsak podpis mora biti do pike natančno tak kot Je v registracijski listi. Ia mora biti od črto do črto, ne is-ven nja. • Nobenega dvoma ni, da si dobi progresivna stranka v Illinoisu lahko na tisoče in tiseče več podpisov kot Jik potrebuje. Toda demokratska tatitkčna Umi JI lahko nagajA s "teki in stranka. pa v Illinoisu ne več na glasovni*^ kat Ja truda in stroškov, kot tik Ja v tej državi treba na podlagi se- Dasi Ja gibakjo, ki m na če ljuje Henry Wallace, tel* vati-ko, da mu cele mnogi konservativnih listov od sadom do petnajst glasov, aa vendar vslie tarna na mott,u te in ve se ee 48 državah demokracijo nI nebaM last! Kajti če bode imeli pvtlfte glasovati la tisti, ki se tt HpkaM sem, potem se naj tukajlStJI mo-nopolskl tisk nikar total! tafrtvom v lak, ker ga Je tukaj ako bo novo ljudsko gftfcafcje pro-drle,! H MH, tisti ki tm* xa dseeakraci- tuxajsnji mo-r aa gaJeeft s drugih dež«- vtm Neka] o naših stvareh Napredni slovenski delavci v Milwaukeeju so so zmago socialista Franka Zeidlerja zelo vzradoetili. Kajti posebno naii starejši delavci so bili v volilnih kampanjah za socialistični tiket vajeni delati in so tudi sedaj posegli zraven z vsemi svojimi močmi. Kristina Podjavoriek nam pile med drugim: "Pred primarnimi volitvami v tukajšnjem dnevnem časopisju ni bilo veliko propagande proti Zeid-lerju ali lloanu. Le Milwaukee Journal je v uredniškem članku volike urgiral, da ne glasovati za Zeidlerja in Hoana. Dejal je, da so se Milwaučani Hoanove administracije v 24 letih nasitili in da bi Zeldler ne bil nič boljši, ker ima za sabo isto grupo starih socialistov. Inxcrto je tudi on nezaželjen. Mislili so, da so bodo socialistični glasovi cepili in bosta tako obadv« poraženci. Pa so so ukanili, kajti Zeldler jo dobil izmed vsoh kandidatov pri primarnih volitvah največ glasov. Tedaj šele se je pričel proti njemu res silovit boj. Od 16. marca pa do 6. aprila so bili uredniški članki proti njemu na prvih straneh in bilo je na kolone drugega kampanjskega gradiva proti njemu. Prej ga nieo oglašali za socialista, potem pa je bilo k Zeidlerjevo-mu Imenu vedno dodana tudi beseda "socialist." čr-koettfvci in tiskarji so f*H urednikih protestirali, a je bilo zaman. Člani slovenskega socialističnega kluba so delali vsak po svoji zmožnosti za Zeidlerjevo izvolitev. Pomagali smo v agitaciji tudi finančno iz blagajno in dardvali so posamezni Člani iz svojih žepov. Danes volilna kampanja mnogo stane in ljudje, ki so bili za Ieidter|a# ne morejo prispevati visokih vsot. A dali so — «4 2Sc do $25. Nabiralna H* trna ImaU V vtah nalili lokalih 7 v brivnkah, gostilnah, grocerijah itd. Nabrali to lope zneske. Med ljudstvom je vladalo tako razpoloženje, da ga ni mogočo popisati« Kamor si šel si sliŠak "Jaz som *a Zeidlerja!" Nobenega dvoma nI bilo med ljudvpi, da jo zmaga njegova, čeprav je bil ves tisk proti njemu. Podprle so ga vse unije CIO in AH, rasen dveh najvišjih uradnikov v AFL Tudi Hoan, ki je v primarnih volitvah propadel, jo potom ogitiral zrn Zeidlerja. SodaHetMnq stranka je s to zmago V Milwaukeeju veliko pridobilo/ rti: nt> V— juL JlL P R O LE TA R E € LIST ZA INTKKK8E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto S3.00; za pol leta 81.73. za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1908. n * ■ ' ■ i .... Editor................................................Frank Zaitz ^ SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Throe Months $100. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.(Mk PROLETAREC v 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2884. Zed. države trosijo milijone zo kupovanje glasov v Italiji . Neki zelo znan radio-omrežni program je nedavno vključil v svoja vprašanja kakšen zgodovinski dogodek bo 18. aprila. Dekletu je anouncer pomagal kolikor je-mogel, a vseeno ni mogla uganiti, da bo 18. aprila kaj drugega razen da bo istega dne nedelja. In pa da ker yo že vprašujejo, kaj pa, če poleti nad našo zemljo komet? Ni pravilno ugibala in dali so ji za njen trud zavoj čokolade, Vendar pa je 18. april resnično zgodovinski dan.v V Italiji so 18. aprila volitve v parlament in Zed. države so v njih udeležene bolj kot katerakoli druga država na svetu. Mnogi Italijani sicer trdijo, da je volilna bitka v Italiji ne med Italijani temveč med Washingtonom in Moskvo. * To ni resnica — saj kar se Moskve tiče. Je pa res, da se naža vlada^rudi kupiti ali podkupiti čimveč Italijanov glasovati tako, da bo kapitalizmu v korist. Kupovanje glasov ^ Zed. državah ni nobena tajnost A še nikdar ni naša vlada zapravila v tej nečedni, protidemokratični igri toliko kakor sedaj. Zakaj hočemo v nedeljo 18. aprila zmago reakcije v Italiji? Mar za demokracijo? Kaj še! Komu v zvezni vladi pa je po Rooseveltovi smrti še kaj mar za demokracijo po svetu? Trumanu gotovo ne. Wall Street je razpredel svoje mreže tako iz borno, da je sedanja borba edino za prirodna bogastva — in kjerkoli mu je v propagandi potrebno, vrši svojo akcijo pod krinko demokracije. Demokracije na Wall Streetu ni. Niti je ni v Boliviji, kjer naš kapitalizem kontrolira rudnike kositra, ne v Saudi Arabiji, kjer je pod ondotnim peskom petro-lejskih ležišč kot nikjer toliko na svetu. Ameriške demokracije ni ne tam od tu, kar je ugotovil tudi Henry Wallace — dasi nerad. Kajti Truman je "bil" njegov prijatelj in Wallace je poštenjak. Povrnimo se k naslovu — k volilni kampanji v Italiji. Kot ižgleda sedaj, bodo 18. aprila zmagali ameriški dolarji in ''zakramenti". Bivši glavar jeklarskega kartela Myron C. Taylor, oseben zastopnik predsednika Trumana, se druži s fašisti, s Vatikanom, obiskal je portugalskega in španskega diktatorja in nato papeža, v politični kampanji, da Če ni drugega izhoda, naj se Italija povrne v fašizem, seveda v omiljeni, z demokracijo zlikani obliki. "Gre se med Moskvo in Washingtonom", pravijo listi v Parizu, ko razpravljajo, o volitvah v Italiji. Pravilno: Gre se med Wall Streetom in med italijansko ljudsko fronto. Bo izgubila, razen ako se zgodi čudež. Toda naj še tako izgubi, socialna vprašanja v Italiji bodo ostala. Ameriške dolarske dajatve bodo lahko držale Italijo pokoncu nekaj časa. Morda celo precej let. Ampak nobene volilne podkupnine, kakršne siplje sedaj tja naša vlada in naš kongres, ne bodo mogle rešiti Italije "za naš način življenja". Ne samo Italija temveč vsa Evropa je za kapitalizem izgubljena. Ako bi bil nas državni tajnik general Marshall politik, razumen politik namreč — bi to vedel in ne bi tiral naše ter druge dežele v tretjo svetovno vojno. slavonski, duhovniki ustanoviti poljuden verski, nepolitičen list. Ljudska oblast va so v to rade volje orirolila. Sestanek, kjer bi se imMS»o tem razpravljati, pa je škof Santin prepovedal. Najstarejši duhovniki so vzklikali: Škof je ob glavo! . In tako bl lahko napolnili štiri "Primorske dnevnike" z opisovanjem n« modrost i škofa Se litina. Msgr. Santin se paragrafa 331 ne drži in se 0» ne bo, dokler bo živ. N srn odri nasaaač ne more poslati moder. Paragra* 341 pravi, da s* škofje dolini vsako late visštkrati škofija škof Senijo pa te dal*-.....41 spisih ne more. vršiti, ka* ne pozna drugega j asi ha rasen italijanskega* On je torej popolnoma lOV/t odvisen od 5ev. Ali naj bo to resna, vizita, če se škof ne mdre zmeniti z verniki brez prič tolmačev? Paragraf 1327 zahteva, da škof sam osebno oznanja evangelij med verniki. Tega pa msgr. Santin ne more, ker ne pozna ne slovenščine, ne hrvaščine. Paragraf 138 govori o kleri-kih. Najnovejše izdaje cerkve- nega zakonika #Rim 19471 pravijo pri tem paragrafu: Ken-gregacija de propaganda je izdala 6. janaarja 1828 navodilo misijonarjem, kako naj se vedejo prt vernikih. Ne smejo širiti svojega jezika, ampak naj se naučijo jezika tamošnjega ljudstva. Ako je torej škof in duhovnik, ki gre v Afriko dolžan, naučiti se jezika Culukafro« ia ljudažr-cav, aH je škof, ki gre med Slo-naučiti sa jezika ? Msg?. Santin trdi, d* n% in se ^a tudi drži. AM tako izpolnjuje škof San-tin cerkvene zakone? •• Videli smo jasno in razločim, kako se krčevito drži paragrafov kadar gre proti slovanskim duhovnikom, čeprav so pe-ragrafi krivični. Videli pa smo tudi jasno in razločno, kako isti škof tepta cerkvene zakone, kadar se tičejo njega, četudi so še tako pravični. Edino dobroto, ki bi jo mogel škof msgr. Santin škofiji storiti, bi bilo njegovo—slovo. Tega on -prostovoljno ne bo storjj. Zato ga bodo razmere k temu prifili-ie. In v nedolgem času. VATIKAN-06E0im MEDNARODNI TRUST Va'ikan in jesntti solastniki: SfS milijonov predvojnih fran »v vrednih nepremičnin v 1 v Španiji, elektrarn v Švici, Ameriki, tramvajev v Bueui _ mlinarske industrije v Braziliji, itd. kov vrednih nepremičnin v Francij^f e v da ln ih veleposestev Ameriki, tramvajev v Buenos Airesu, kavčuka, tekstila in na Portugalskem in Nekateri ekonomi nam nrerokuieio iiwiMivi e ovtviiviiii iimii mi vi va«i«|v sove veliko brezposelnost, drugi ■rai|o# tc |e se 00190 no oo Kandidati zo predsednika Zedinjenih driav in njihova mnenja Harold F. Stassen je dobil v primarnih volitvah v Wiscon-sinu veliko večino kar pomeni, da bo imel na konvencij! republikanske stranke v Philadelphiji močno oporo in da ga bodo morali njegovi tekmeci upoštevati. Kdo in kaj je Stassen? Pred leti je bil izvoljen za governerja Minnesota. Po rodu je — tako pišejo, nemškega in škandinavskega pokolenja. V politiki je reakcionar. Vsakdo, ki se poteguje za socialne pravice, mii je "komunist". V Minnesoti oglašajo Stassena za 'iiberalca". A je v resnici bolj nazadnjaški kakor pa na primer senator Taft. In veliko bolj omejen v razumevanju mednarodne situacije kakor pa newyorški governor Dewey. Na demokratskem tiketu bo predsedniški kandidat sedanji predsednik Truman. Njegovi kolegi bi ga radi nadomestili s kom drugim, a on se noče umakniti. Kdo je Truman, to je sedaj znano vsemu svetu. Je nazadnjak, služabnik Wall Streeta In Ftoletarec se prav nič ne boji tega zapisati neglede na pretnje s predalov "Ameriške domovine". Ako ne Truman — torej general Eisenhower. On je "laven", čim je izjavil, da ne bo kandidiral. Prvotno so ga "šturmali" republikanci. Eisenhower ne pripada nobeni stranki in je pravočasno uvidel, da je najboljše, ako se drf! svojega vojaškega slovesa. j« posrečeno storil. V General Mac Arthur je kandidat, za katerfcge vodita kampanjo z vso silo časniška magneta Hearst in McCormfck. V Wlscon-sinu se je njuna kampanja povsem izjalovila. Senator Robert Taft iz Ohia v Wisconsinu ni kandidiral. Newyorški Dewey je bil bolj nepreviden in pogprel. Poleg teh se poteguje na republikanski listi zs predsedniško službo cslifornijski governor Warren. On se smatra za liberalca. Niti eden izmed republikanskih kandidatov ni radikalen. In Truman prav gotovo tudi ni niti senca tega kar je bU pokojni Franklin Delano Roosevelt. * Torej kaj imamo še na izbiro? Na volilni litfti v primfctnih volitvah je in bo mnogo kandidatov Prihodnjega novembra jih bo kakih petcOlevni bodo trije: Kako izgleda položaj Tsposlr nosti delavcev v tej deželi? Za enkrat ša jako dobro. Toda števila nezaposlenih se veča z dneva v dan. Zaposljevalnice — državne in privatne — pa jamra-jp, da zahtevam delodajalcev ie vedno aa morejo ugoditi To je vestna Kajti izkori-iffevalci sa v zadregi najbolj sa take vrste delavce, kakiiuo hočejo, da jim bi. delali napol zastonj, |U komaj sa hraijp. Vladna propaganda, oddajana skozi Labor Department, trdi, da brezposelnosti v naši deželi ia ni vzlic trditvam, da je armada nerspoilfif*ih čeadalje večja. Kako tn stvar razlaga vladni oddaftsk, priobču jemo tu članek k urada organizacije Common Council, ki med vrsticami pove vaft kot-pa v ttakanih hsssdsh Časopisje žirom dežele prinaša dnevne po več stolpcev oglar sov, ki nudijo raznovrstno upo-slitev. Kdor primerja ta prilike uposiitve a nedavno obelodanjenimi Številkami zveznega urada zaksj, oboje skupaj vsoto predeča protislovje, ki ga je težko na primer, je ta ga delavskega urada beležil 2,-100,000 delavcev kot ''nezaposlenih", a istočasno je bilo opa-ziti povsod mnogo oglasov nu-dečih uposlitev, obenem je bilo objavljeno, da je redno zaposlenih 59,914,000 delavcev — to je skoro rekordna številka mirnodobne uposiitve. Oni seveda, ki spnvljajo> skupaj statistike, niso zavzeti nad protislovjem prikazanim zgoraj. Vedo, da popolno zaposlitve ni mogoče dosett niti v najboljših časih industrialnega in drugega obrata. Svobodno upoštevanje prepreče to. Ženske puste delo in ostanojcfe nekaj časa doma; drugi delavci greda sa zaposlitvijo iz enega kraja v drugega in so torej vasi sa nekaj časa zabeleženi kot nezaposleni. Potem so tudi tako zvona sezonska dela. Pa več sto Uaoč delavcev in delavk upo*lenih v takih delih je vsake lato po nekaj tednov ali pa oaU mesecev brez dela. Mnogi od tek pa vzamejo vmee dru- r dtla aa farasak, v gozdih itd. mestih gredo sezonski delavci psgooto na dalo u poletna letoviška, drugi, ki se drže strogo svoje štroke, dobivajo brezposelnost no podporo Imamo tudi mnogo študentov, ki delajo med počitnicami. Ko gredo nazaj v se dalo sklepati, da trajne nezaposlenosti zaenkrat ni, vsaj ne v resnem obsegu. š^lo, ao zapisani med brezposelnimi. Ob kratkem povedano, je v Zed. državah zelo težko določiti Itevilo resnično nezaposlenih. Nikomur se ni treba registrirati pri oblastih ali nasiti s seboj "delavsko kojižk*", kot je na-vada v nekateri h* deželah preko morja. Nikdo ni v delo vpoklican in nihče nk prisiljen ostati v svojem delu sli se registrirati pri Zvezni shtžbi za uposleva-aje ako tega noče. Iz tega je razvidno, da je precej težko določiti točno število brezposelnih. Statističarji radi tega primerjajo Številke enega tedna v vsakem mesecu ln iz tega določijo pribUžno število zaposlenosti in nezaposlenosti. Račupajo, da je bila precej visoka nezaposlenost v L 1047 bolj posledica preseljevanja delavcev is enega obrata v drugega ali is ene uposiitve v drugo nego resnična nezapesle* nos t. V drugih besedah povedano, nezaposlenost, ki so je pojavljala od meseca do meseca, je bila bolj začasnega enačaja. Naj vzamemo za primer mesec avgust 1947. Število uposle-nih je znašalo 60 milijonov, kljpb temu so številke seznama nesapos|enih kazale nad pet odstotkov brezposelnih, a istočasno je bilo na skoro isti meri nad petodstotni višini iskanje in sprejemanje novih delavcev. Značilno je bilo tudi jfejstvo, da je večina nezaposlenih pustila delo prostovoljno, le 0.2% delavcev je bilo aktualno odpuščenih, 0.9 % pa začasno odklovljenih. — Poleg onih, ki puste dalo, da si poiščejo kaj boljšega in primernejšega, tvorijo veterani znatni del števila brezposelnih. V avgustu 1*947 je bilo od 2,121,-000 brezposelnih 650,000 veteranov. Ker imajo brezposelnostim podporo, si lahko vzamejo več časa pri iskanju primerne uposiitve. Mlajši med njimi tudi še niso odločeni za kakšno delo ali stroko naj se poprimejo, ker imajo vladno pomoč, da se lahko na delu izuče tega ali onega poklica ali stroke. Mnogi se s pomočjo vlade še šolajo ali so pustili delo, da so šli v šolo. Najboljše merilo brezposelno-ati -je dolgost iste. Statistike kažejo, ds sa je recimo v maju lansko leto vrnilo v dvel* tednih aa dek> nad 17% brezposelnih, katerih število je znašalo 1,-960,000. pstali so dobili uposlitev v teku nekaj tednov ali mesecev, le Jih je ostalo brez posla pol leta. Iz vsega tegs bl Henry A« Wallace v prvi vrsti On je naš kandidat, u BapnhUksnri In demokrati bodo imeli dvn»n Delujmo, da bo Wallace iz^JjHv Italijanska duhovščina na Primorskem ie v boju proti ' I Slovencem Pod staro Avstrijo se je dogodilo, da je bil za goriškega nadškofa imenovan Slovenec, ki je bil pozneje promoviran celo za kardinala. On je bil edini s tako častjo v zgodovini slovenske katoliške hierarhije. Tudi za škofa v Trstu je pa* peš imenoval Slovenca. Sloven-se je za slične službe Vatikan upošteval tudi v Istri. Ko je vzel Italijo podse Mussolini, se je to spremenilo. Slovenski škof v Trstu je moral pobrati šila in kopita in nasledil ga Je Italijan Mi*olinijevih nazorov. V Gorici pa je dobil nad-škofovsko službo duhovnik, lu je bil za Mussolinijev fašizem in za njegovo protislovensko gonjo bolj ognjevit kakor pa duče sam. Nova razmejitev in pa poraz fašizma, je vrgla vatikansko politiko v julijski krajini a tira. Goriški nadškof je že prej odigral, kajti v raznarodovanju Slovencevjn v izvrševanju Mussolini jove politike je bil zagri-zenec prve vrste. Se vedno pa je ostal na svojem mestu tržaški škof Santin N "Primorski - dnevnik" piše o njemu: Znano je, da kadar koli škof Santin kaznuje slovenske in hrvatske duhovnike, se vedno sklicuje na cerkvene paragrafe. Tako se hoče pred jasnostjo opsa-vičiti ki si težko vest olajšati . Oglejmo si te paragrafe. Cerkev je izdala zakonik, ki. obsega 2,414 paragrafov, na katere se škof Santin tako rad sklicuje. Med temi paragrafi je tudi nekaj takih, ki se tičejo škofa sa* mega. In škof bi se jih moral držati. Paragraf 331: škof se mora odlikovati po modrosti. Dejstvo pa je, da tržaška škofija še ni imela škofa, ki bi tako grešil zoper ta paragraf kakor msgr. Santin. Vsej javnosti ja znano, da je v enem samem tednu škof Santin poslal nekemu duhovniku sedemnajst .premostitvenih odlokov. Se krave bi se smejale, če fei se znale. Ali je to modrost? Znano je^ da je sivolasi župnik istrski tožil vsem stanovskim tovarišem v dekani ji: Moj Bog, moj Bog, sem skoraj petdeset let duhovnik, id še nisem dočakal, da M kak škof neprestano isdajal odloke, ukaze, kakor dela ssdanji. Kaj pa hočemo S vsemi n«»sgrafi?' Obče znano je, da so si želeli Vatikan nima samo v Italiji ogromnih bogastev ter finančnega in gospodarskega vpliva, marveč je tudi velik mednarodni finančni trust. Ni lahko, a včasih celo nemogoče, ugotoviti obseg investicij Vatikana, ker se razne nepremičnine in delnice glasijo na razna imena privatnikov; vendar je del tozadevnih informacij objavil "Le Messager de la Politique Economique". ki jih v naslednjem objavljamo. V Franciji "Francosko-i^alijanska banka za Južno Ameriko" s predvojnim kapitalom 50 milijonov frankov je v popolni lasti Vatikana in vWskih ustanov, ki so od njega odvisne. Banka ima celo mrežo podružnic v Holandiji. Glavni ravnatelj banke je Bernardino Nogara ali boljše rečeno ftninčni minister Vatikana, ki je bH svoječasno Mussolinijev predstavnik v Berlinu. Vatikan ima 7% kapitala v Societe' Textile du Nord in večji del kapitala Banque Galictenne Manant ter tretjino deležev francoske banke WORMS, katere upravitelji so sodelovali Nemci. Računa se, da Vatikan razpolaga v raznih francoskih delniških družbah s kapitalom od okrog 206 milijonov frankov predvojne vrednosti. V Španiji V Španiji ima cerkev sama zelo močno organizacijo fevdalnega in kapitalističnega značaja ter kot taka podpira fašizem. Jezuiti posedujejo neizmerne nepremičnine predvsem v Barceloni, Madridu, Sanianderu in Si-villji Na Portugalskem nadzoruje Vatikan v Lizboni banko "Ultramarino", ki pa zopet nadzoruje vse rudniške koncesije in plantaže v portugalskih kolonijah Mozambique in Angola. V Švici Švicarski jezuiti* nadzorujejo največja mednarodna podjetja električne industrije, v kateri je najvažnejša "Blectro~Bank". Ceni se, da Vatikan razpelje raznih državah s kapitalom vloženim v delnice v večini od milijard predvojnih lir. Toda tei številke so daleč od tega, da bi bile popotae, kajti v resnici so mnogo višje. , - V Ameriki Največje investicije Vatikana pa so v Ameriki, zlasti v Zed. državah, V Zed. državah razpolaga. Vatikan s paketi 4elnk velikih investicij v trustu Sinclair Oil, v trustu Anaconda Cooper ia v drugih rudniških podjetjih. Interese Vatikana predstavlja v Zed. državah predvsem banka Morgan. V Buenos Aireeu poseduje Vatikan velika kapitalm v tramvajskih družbah, družbah aa razpodelitev električne energije, plina, pitna vode itd. Sondo-Man ja s kapitalom pri paro-plovni druibi Mihanovič, ki ima monopol as prevoz po reki Dela Plata Ud. Vatikan nadaoruje ameriiko-ki ima' seMf v Madridu, podružnico pa v Ar-gentiniji, Braziliji in Boliviji. V Boliviji poseduje Vatikan rudnik kositra, ki'ga izkorišča newyorški trust Guggenheim. Th finančna operacija je bila izvršena leta 1938; izvršil pa jo je Myron Taylor, sedanji predstavnik Trumana v Vatikanu. V BrazHiji so last jezuitov podjetja kavčuga, tekstila in mlinarske industrije. Ta in takšen Vatikan je seveda prvi naj topleje pozdravil Marshallov plan, kakor tudi vse ostale imperialistične načrte za zaauznjevanje Evrope in izzivanje vojne. "Primorski dnevnik." Izdelovanje filmskih aparatov v Jugo- — V tovarni preciznih aparatov "Iskra" pri Kranju 80 aačeli s serijsko proizvodnjo projekcijskih aparatov za normalne filme. To je prvikrat, da v Jugoslaviji izdelujejo filmske aparate. ie deluje-j* avtomatično; če bi bilo tako, H na bilo nobeno politike. — V. Mi Tole mi ne gre vgtovo? čemu Ameriška legija nikoli ne nagaja aH pa razbija shodov fsMstovakih aH khikuklanekih • * — » j-l-ll „ tm ^m a pnps if) uctvii« nwirioiinii pa jo direktno pli indirektne, uradne aH neuradno, pro* itaofram in lavake shoda, to ml nikakor ne gre v glave! Mar so delavci, ki grade to deželo v potu svojega obraz* manj patriotični kot pa tisti, ki jih Izkoriščajo? In mar je Henry Wallace v dobrobit te delete manj storil kot na primer predsednik Truman in predsednik Ameriške legije? In mar ni bil., pokojni Victor. Eugene V. Debs večji ameriški patriot kot pa oni, ki se se ob vsaki prilož-aeeti nadeli vojaške čepice in se ogrnili s svesdnato zastavo, sate da so »t Pt* krinko patriotizma aagejalf aa skodlh la ga fcedNt sanftlevat ce^e v hote^b, v katerih PROLETAREC, APRIL 1«, IMS. VLADIMIR NAZOR NOVELE (Nadaljevanje.) Ladja brzi. Iz njene notranjosti se je zaslišal globok in močan glas. Nekdo poje: Pokle su me prikovali zlizane za o ve daski, ja nišam več doma videl, ni svoje 'zagledal maj ki. Si 1' cela mi, kuta bela? Si 1' mi, majko, prebolela? More, more sinje! Joža posluša in premišljuje: — Koga so neki prikovali pod te deske? Koga so neki odpeljali daleč od doma in matere? — Pokle su me zakopali va ovu drevenu rakvu, videl nis* bora va Šume, ni na nebe sunce žarko. Si r se, drevo, osušilo? Si 1' se sunce ugasilo? More, more sinje! * * t Joža posluša žalostno pesem in šepeta: — Koga so neki živega zakopali? — Velikan je za-vpil: — Kdo si, nesrečnež? — toda pesem je umolknila. Mrači se. Nebo so zastrli oblaki, morje je črno. — Nevihta bo! — govorijo mornarji; na jambore plezajo, jadra privezujejo, pa se zopet zbirajo na krmi, da po-večerjajo s kapitanom in protom Zuanom. Ladja naenkrat obstane. Joža mirno leži ip kar naprej premišlja: — Kdo neki poje v mojem jeziku tu pod mano? — Na palubi je otipal širok pokrov in ga neslišno porinil v stran. V ladji se je nekaj premaknilo. Skozi luknjo je pokukala velika glava na širokem vratu in močnih ramenih. Joža je videl, da ima pred seboj človeka velikega kakor je sam. Velikana sta molčala in v poltemi precej dolgo gledala drug drugega. — Kdo si? — je vprašal oni iz ladje. — Joža mi pravijo, Schiavo. In U? — Meni je bilo nekoč Ilija ime; zdaj mi rečejo Galjot. — Kaj počenjaš tam doli? — zopet vpraša Joža. — Vozim, v vsa ta vesla se upiram. — Kaj, v tiste lesene noge. S čim pa? — Poglej, s čim, — reče veslač in dvigne svojih deset močnih rok. — Sto jih imam ... — Kako da ne prideš iz jame? — Noge so mi odsekali in me z verigami privezali za trde deske. Se premakniti se ne morem. S šibami bi me. Tolčeio me. Poglej, kako mi teče kn po licih. Njihov suženj sem — galjot. • — Odkod pa si, Ilija? — V Deželi Dalmaciji sem se rodil, svoboden ko ptič. Branil sem svoje kraje pred sovražniki. Otroke so nam jčmali in mladeniče, pa sem'jih podil s svojo ladjo. Večkrat sem jih bil došel, jim vzel sužnje in jih kaznoval. Preganjali so me in lovili. Ujeli so me, mi odsekali noge in me vrgli v to galejo, kjer bom vozil do smrti. In ti, Joža, odkod si in kam si namenjen? Joža mu je povedal vse, kar je vedel o banu Dragonji in o Mo-tuvunu, o meščanih in o pečenih volih, o Barbabianki in Benetkah, kamor mora zdaj iti po sili. — Poslušaj, brat Joža, — reče Ilija. — K nevihti se pripravlja. Tale ladja bo šla nocoj na dno. — In jaz? In ti? — Jaz bom utonil z ladjo vred. Priklenjen sem; hrom sem. Kaj naj počnem, tudi če se rešim! Ti si mlad in močan, pa boš vse to preživel. Jože, nekaj mi moraš priseči. — Bom, Ilija. --Da ne boš več dovolil, da hodijo po tebi. Tudi ti si človek. Močnejši si kakor tvoji gospodarji. Pravičen bodi in usmiljen, toda prost in ponosen. Človek moraš postati. — Prisegam ti! — Zbogom! Zdaj bo nevihta, — je zašepetal Ilija in izginil je v notranjščino ladje. Joža je položil pokrov na staro mesto in se ozrl okrog sebe. Nebo je bilo še bolj črno,morje še bolj mračno. Nastal je hud piš. V jamborih in križih je škripalo. Valovi so vzrojili, na krmo silijo, pno se ob bokih ladje in se mečejo na palubo. Velikan je do kosti premočen. Val je pograbil enega izmed mornarjev in ga potegnil za seboj v morje. Med hrumenjem vetra pozdravlja galjot Ilija s pesmijo Jožo: Nogi so mi polomili, štrli su mi dušu mladu. Briian san ti na ten svete!... Galebi, aj beli tiči, poletite dole k jugu, ter moju pozdrav'te majku! More, more sinje! Ilija poje, velikan Joža pa mu v pesmi odgovarja: I na bregu grad se dite od mra- mora i kremena, naokolo pusto more zlatne zobi i ienice. Nek 'z gore zapuhne vetar, nek navale besi 'z mora, grade od kremena! Vso n uči, kako iz rud pridobivamo kovine, kako iz kovin izdelujemo stroje in kako ravnamo s temi stroji, kako z njimi izdelujemo vse, kar nam je potrebno. • Znanost nas uči, kako zaustavljamo reke, kako gradimo jezove, električne centrale, transformatorje in kako ukročeno vodno silo v obliki elektrike vodimo, kamor nas je volja. Zuradi tega posveča petletni plan paznjo kadrom, to je ljudem, ki kaj znajo. Petletni načrt določa natančno, kaj mora kdo znati, da si bomo v najkrajšem času zgradili tovarne, da bomo mehanizirali poljedelstvo, da bomo elektrificirali deželo. Znanstveniki nas uče, kako bomo obdelovali zemljo, da bo čim več rodila, kakšno seme moramo sejati in kako moramo ravnati z rastlinami. Znanstveniki bodo skrbeli za zboljšanje pasem živine, skrbeli bodo za naše zdravje itd. Že uvodoma smo omenili, da se ie v teku narodnoosvobodilne borbe spremenil družbeni red. Pred vojno so bili na oblasti kapitalisti, izkoriščevalci ljudstva, ki so bili lastniki vseh prirodnih bogastev in virov energije. Vse to so brezglavo ropali le za svoj profit, vse drugo jim ni bilo mar. Po zmagi v narodnoosvobodilni borbi pa je prišlo na oblast delovno ljudstvo, ki je danes lastnik vseh prirodnih zakladov, vseh virov energije in večine proizvajalnih sredstev. To ljudstvo si hoče z načrtnim gospodarstvom ustvariti lepše in srečnejše življenje. Jamstvo, da bomo to dosegH, so nam uspehi, ki smo jih pokazali v povojni obnovi in v prvem letu petletke, dokaz pa, da bomo v novem družbenem redu z načrtnim gospodarstvom do- segli tudi končni cilj, osamosvojitev, svobodo, odpravo izkoriščanja človeka po človefcu, dvig materialne in kulturne ravpi naših narodov in s tem lepše in »rečnejše življenje, nam je Sovjetska zveza. Rusija le bila do Oktoberske revolucije kulturno in gospodarsko najbolj zaostala velika država na svetu. Načrtno, socialistično gospodarstvo pa jo je v pičlih 25 letih — do druge svetovne voine — dvignilo v vrsto gospodarsko najnaprednejših in lajbolj kulturnih držav na sve-il Prekosila je Nemčijo, Francijo in Anglijo, v nekaterih panogah celo Zedinjene države A-merike, ki veljajo za gospodarsko najnaprednejšo kapitalistično državo. Moč socialističnega gospodarstva je prišla do vidnega izraza prav posebno v minuli svetovni vojni, katere glavno breme je nosila Sovjetska zveza, ki je po dobljeni zmagi kljub ogromnim izgubam v ljudstvu in materialu danes najmočnejša država na svetu, močna tako, da bodo vse strahote vojne zacelje-ne že do konca leta 1949. — Ta ogromna moč izvira iz njenega socialističnega gospodarstva, iz novega naprednejšega družbenega reda, ki ga s petletnim načrtom uvajamo tudi pri nas v Jugoslaviji. Kakor v Sovjetski zvezi sta tudi pri nas znanost in tehnika postali last ljudstva, prav tako tudi prosveta in kultura. Naša volja, da si z načrtnim gospodarstvom ustvarimo temelje za lepšo bodočnost, postaja še trdnejša ob hrupu angloame-riških imperialistov in njihovih hlapce«, ki nas skušajo z grožnjami o novi vojni prestrašiti in prisiliti do tega," da bi krenili s poti, ki so nam jo začrtali s krvjo sto tisoči borcev, ki so padli za svobodo. V tej svobodi začenjamo združeni z narodi Sovjetske zveze, z narodi drugih demokratičnih dežel in delovnim ljudstvom vsega sveta graditi novo, človeka dostojno življenje. JUGOSLOVANSKI ODGOVOR GLIDE TRSTA Jugoslovanska vlada je 22. marca izročila naslednjo noto veleposlanikom Združenih držav, Velike Britanije in Francije v Beogradu: "Jugoslovanska vlada potrjuje prejem prepisa spomenice, ki so jo vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije predložile vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik. V zvezi s tem pa jugoslovanska vlada najostreje'protestira proti načinu, po katerem so vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije predlagale dvigniti vprašanje o spremembah tistih točk mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na bodočnost mesta Trsta, kajti ta predlog omenja potrebo soglašanja od strani Italija, ne omenja pa potrebe soglašanja od strani najbolj prizadete zavezniške države: Jugoslavije. "Ta način postopanja nudi vzroke za mikel, da ni cilj tega predloga pronajti boljšo rešitev tržaškega vprašanja in normalizacije odnošajev med narodi južne Evrope, temveč da ima značaj propagande in ne ponfiaga utrjevati svetovni mir. V zvezi s tem smatra jugoslovanska vla^ da primerno opozoriti na sledeča dejstva, nanaajoča se na trža- ški problem: "1) Vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije so dosledno bile tiste, ki so se najbolj potegovale za tako razdelitev tržaškega vprašanja kot je v glavnem bila končno zanesena v mirovno pogodbo. 2) Vlade Združenih držav. Velike Britanije in Francije so dejansko delovale/ da se onemogoči direktni sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede Aa rešitev tržaškega vprašanja, dasi je možnost za sporazumno rešitev tega vprašanja bila jasno manifestirana. 3) Vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije so v Zaščitnem svetu sistematično zadrževale sporazum glede na osebo, ki naj bi bila guverner Trsta. 4) S tem, da daje ameriško-britanska vojaška uprava polno svobodo fašistom in italijanskim šovinističnim elementom, ustavlja pomirjenje razburjenih duhov na Svobodnem tržaškem o-zemlju in je s tem zastrupila odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. 5) Ameriško-britanska uprava v Trstu je z upeljavo neomejene totalitarske vojaške oblafetl brez kakega sodelovanja od stre- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS ni ljudstva odvzela tržaškemu prebivalstvu vse osnovna demokratične pravice in wo svobodo. Ameriško - britanska,, coaa. na SToju je edino ozemlje v osvobojeni Evropi, kjer do današnjega dne še niso bile obdržavane kakšne volitve samo vladajočih organov. 6) Z novim predlogom so Združene države, Velika Britanija in Francija napravile še težje pomirjenje duhov na SToju, kajti s predlogom se demokratična volja prebivalstva Trsta popolnoma prezira, po drugi strani pa se še bolj otežuje sporazum med Jugoslavijo in italijansko republiko glede na tržaško vprašanje, kar bi sigurno najbolje služilo dobrim sosedskim od-nošajem med ljudstvi teh dveh mejaških dežel. * . 7) Končno smatra jugoslovanska vlada, da ob času predvolilne kampanje v Italiji motto tak predlog služiti le podžiganju šovinističnega sovraštva napram narodom Jugoslavije, po drugi strani pa k poostrenju notranjih političnih odoosov v Italiji, kar ni nobeno v interesu bodisi italijanskega ljudstva samega« bodisi za utrjevanje miru v tem delu Evrope." SANS. If o/om Trsta ob ornem največji fiaeko angky ameriške diplomaciji Podarjanje Trsta nazaj Italiji je bil za nekaj časa zelo pri lagoden trik v kampanji Angle* žev in Američanov — posebno slednjih — za izvolitev reakcionarne večine v novi italijanski parlament. Toda Trst tudi pod Italijo ne bo prospeval, kot ne more pod zgrešeno politiko anglo-ameri-ške okupacijske oblasti. Morda namenoma hoče, da je nastal položaj v "svobodnem tržaškem ozemlju** tak kot ja, zato, ker se boji, da bi ga Jugoslavija dobila. Kakšen je položaj v današnjem Trstu? Kako je z njegovo industrijo in s trgovskim prometom? "Primorski dnevnik" piše o tem sledeče: Ze ves čas od osvoboditve je tržaška industrija v zastoju, pomorskega prometa in trgovine pa skoraj sploh ni. Res je sicer, da vlada brezposelnost v vsem zapadneiti svetu, toda take brezposelnosti in mrtvila, kot je v Trstu, ni nikjer. Drugje je brea-poselnost posledica vojnega Uničenja in kapitalističnega sistema, v Trstu pa povzroča brezposelnost poleg omenjenih objektivnih činiteljev • predvsem politika okupacijske vojaške u-prave in industrijcev, ki delajo na tem, da bi še to malo industrije, ki dala, popolnoma zamrla. Vsem je še v spominu izjava polk. Bow mana na neki tiskovni konferenci, ko je dejal, da bo tržaška industrija proizvajala odpirače za škatle in čepovlake in vse delovanje vojaške uprave je le potrdilo njegovo izjavo. Ladjedelnic niso obnovili, paro-plovne družbe so registrirale svoje ladje v Genovi in Benetkah, zavarovalna družbe so se izselile. Ladjedelnice le delno delajo in ša sedanja njihove zmogljivosti niso izčrpali, saj so Odklonili vsa naročila iz tržaškega zaledja. Bolj prozornega dokaza sabotiranja tržaškega gospodarstvo sploh nt bilo mogoče dati. Niso pa le o^lonili naročil, ki so jih dale za tržaško industrijo zaledne država, temveč ovirajo in onemogočajo vse tr- govinske stike z njimi. Vsa to seveda načrtno« da hi bil Trst le vojaško oporišč* m prav nič drugega ter da bi tako popolnoma zasužnjil tržaško delavstvo ali pa ga prisilil na izselitev. Posledice te politike so seveda odpusti z dela, krčenje delovnih ur, slabe mezde ter nizka življenska raven na splošno, da na govorimo o prostituciji, črni jalcev, da bi to borbenost delavcev zmanjšali, so doslej kljub raznim spletkam Delavske zbornice propadK, nasprotno, celo mnogi delavci, včlanjeni v tej zbornici, so spregledali in razumeli, da njihovi voditelji izdajajo njihove interese. Spričo te enotnosti in borbenosti delavstva so se morali delodajalci marsikateri svoji nameri odpo- borzi itd. Proti vsem tem zlimhvedati in se pogajati z delavci, posledicam se delavci odločno Vse delavstvo se zato zaveda bore, bote se, kar vedo da gre svoje moči in odločno zahteva za njihov obstoj in obstoj njiho- dela za vse in boljše delovne in vih otrok. Vsi poskusi deloda- mezdne pogoje.. V državi kralja kraljev Pred dobrimi desetimi leti je bila Abesinija v žarišču pozornosti vsega sveta. Mussolini, blazni sanjač o nekakšnem novem rimskem imperiju, je pognal fašistične srajce nad poslednje cesarstvo v Afriki. Z nečloveško moritvijo na kopnem in iz zraka '— posluževali so se tudi plinskih bomb — so fašisti začasno pokorili Abesinijo, pravilneje Etiopijo. Absolutistični cesar Haile Selasie se je s svojim dvorjan-stvora srečno preselil v Anglijo, ljudstvo pa je strahotno trpelo pod fašističnimi krvoloki. V drugi svetovni vojni je bil brez fašistične oblasti in v Etiopijo so vkorakali novi "osvoboditelji". Vrnil se je tudi Haile Selasie. Kako živi danes etiopsko prebivalstvo, nam poljudno pripoveduje ruski potopisec Valentinov, ki je z letalom obiskal Afriko in Bližnji Vzhod. Spodaj, v ravnini morske gladi- SLOVENE RECORDS l^Hieh records 7te COB, C-1201 Be happy, polk« Bye-bye-baby, polka C-1214 !*y homey is Tyrol; 8t. Hair Ovco ta John Ooršok. ' i Fr. Ikesiok. »koecot Hertin Jod- nich. INDIANA, Maty BfeoJ. West Mlaotmlt Joka MsroH. ' MICHIGAN. v Detroit Desrborn Mm Zornik, Jo« Korttft. MINNESOTA. CkieMes; Ptoak Ha*. DmM .'«h»'K*M. i Kiy: John Teran In Matt Praprot-nik. St LooAs: John Spiller ifiiMs! Anton Zu(d. Ba*% H•!•■•( Josepk Hod Uimm K. Ira Ifthelieh. !t*W JERSEY. Elisabeth. Amtlia Oblak Gallop: Mary in Jennie Marloftek. NEW YOfcK. Cowaada. Jssiss Dekleva. Mike Kopeeh in iois Ocepek. * In okolica: John Vitea. Cleveland: John flrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar, fairport Harbor: Lovrenc Bajc. (Uemrdt John Kosin ia Andrew Kr* vina. LUkoa-Powar Poloti Jacok BergpnU Maple Heights: Frank Volkar. ' Werreo: Joseph JoL PENNSYLVANIA. * 2 Aliq»tippet Goo. Smrekar. A volts: Frank Bregar. Cat Brinks els: . Anten Zupančič. C*a#ton-Meoe Mjmmi Jennie Jerala. Caaaasbarg-Strabaae; Jacob Fav-ttt, Eoparti Jos. Brits. forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Henoioie: Anton Zornik. Johnstown la okolica: Frapk Cvetan. Latrokei John tn Mary Frodel, Houston: Louis Britz. ' ^ ** • Library: Nick Trillsr. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalno tsstopnlks Sa Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glss sa sspadtto fenno Anton Sornlk, Nanaiole, sa Cambria ,ln Somerset okraj ps Frank Oo tan, Johnstown. WASHINGTON tnali. Lucas Dobeljak. WEST VIRGINIA. Eles Grove t Frsnk Kosem. r City: Lawrence Sslsk. Lenhert Werdinek WISCONSIN, ki West AHIst Loufe Bar-borich „ . mmmmm s^^hif^ftl IMhi UklUrd Malt MaUW, WYOMING. in okolica: Tnhn H Kr- K zisnik Rock Springs Frsnk RsinMa. PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted te the Interest of tht Worktri OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Ht educational Bureau rOL. XL1II. CHICAGO, ILL., APRIL 14. Tax-Cut Bill Means Yachts for Rich, Wall St. Newspaper Suggests LONERGANS COMMENT Rend the Society Papers For the "Inside Dope"; Truman Still Firm; Taft-Dewey Tie Up By RAYMOND LONERGAN If you wish to know what's going on in the Nation's Capital, you must read the society pages of the Washington papers. "Her Majesty, the Queen of Rumania," and her littlevboy, King Michael, are causing quite a stir. Michael says he is now confident he will get his throne back—if he can get enough American dollars and soldiers to turn the trick. Someone starts the yarn that he's in danger of assassination and a flock of Secret Service men are assigned to guard him. Meanwhilf, back in Rumania, Ana Pauker, the Communist lady who is acting as foreign minister, says: "We are glad to have shaken the burden of monarchy from our shoulders. Never again win we be forced to put our heads through the kingly yoke.'* We don't like Communists, but that doctrine sounds good to American ears. Our forefathers did a lot of fighting to put a crimp in the "king business." Some Washington "Socialites" would like to forget the Revolution. Guns Before Butter - One may well wonder whether the American people are not looking back to the days when Hitler, Goering and Company were being held up to ridicule and the German people to scorn. What bothered a large section of our population was the tact that the Germans being offered guns before butter, and that they were accepting the idea as their way of life. Well, we spoke to one of those 100-per-cent democratic Americans the other day in an effort to question his present opinion about the Truman recommendation for militarizing America and supplying arms and other supplies to a large section of the outside world. And we were surprized to discover that what aroused his.ire when imposed upon Germans isn't bothering him at all, now that he and his fellow Americans are the victims.r . ArmameVit, he told us is "necessary." So is universal military training. Likewise a selective service draft. Likewise billions for selected nations in Europe and Asia. When we asked whether he liked the prospect of accepting rationing, inflation, controls, job freezing and lower living standards generally as a means of militarizing the United States and its friends, he stolidly—and stubbornly, we thought—replied that those things are "necessary" too. It was only when we suggested that this nation was headed for a "guns before butter" policy that was essentially the same as that imposed upon the German people that he showed any real interest. He told us then that he didn't like our question. He was willing to accept the fact but he shied at the name.—Reading Labor Advocate. The income tax-cut bill passed by Congress means more yachts and other luxuries for the rich, says the "Wall Street Journal", a financial newspaper which has no reason to exaggerate the bill's benefits for the well-to-do. "The new tax bill," it declared, "is better than a salary boost to many high-paid executives. "Take for example, Leroy A. Wilson, new president- of the American Telephone and Telegraph Company. When he was advanced from vice president last month, his salary was lifted from $75,000 to $125,000. "The $50,000 boost sounded good—but under the old tax rates it hiked his take-home pay only about $9,000. "The tax cut will be more of a boon; it will give him a $21,000 lift in take-home-pay. Even if his salary has stayed at $75,000, he would gain some $12,000 more under the new tax rates. How many yachts will crystallize out of the new tax measure?" the Wall Street paper asks. "To a toiler with a $500,000 income, the bill means he can keep $50,000 more than before. An executive in the $20,000 range can get nearly the price of a Buick out of his $2,000 added income." Only Poor Men Go to Jail The Municipal Court in Washington finds a man named Putnam guilty of "passing rubber checks," and sentences him to "a $650 fine or 780 day s in jail.'* Putnam seems to be a shady character, and deserves no particular sympathy, but his case again brings up an interesting question: . - Does the common court practice of offering lawbreakers a choice of money penalties or prison produce equal justice between the rich and the poor? The man with a fat bankroll can pay the fine and go on his way rejoicing, but the poor man must go to jail. If Putnam cannot pay, he must spend two whole years behind bars, or one year for each $325 of the fine. If he has money, he can buy freedom for less than $1 a day. In all such cases, the poor man's wife and children are punished with him, by loss of the breadwinner while he is in jail, while the rich man's family gets its usual support. Why not abolish the choice between fines or prison? Why not make it jail for both rich and poor? Or scale the fines according to the wealth or poverty of the lawbreaker.—Labor. The Coming Day By CHARLOTTE PERKJNS GILMAN Our eyes have seen the glory of the coming of the day When all shall give their honest work and take their honest pay, And poverty, the Social Curse, he wholly swept away That day is marching on! We have seen it in the writing of a thousand men who know, We have heard it in teh meetings where the crowding workers go, We have heard it in the peaples heart, where all great movements grow That day is marching on! The end of fort and battleship! The end of gun and sword!' The end of shame and taisery and vice and crime abhored, The time for us to build on Earth the Kingdom of the Lord— That day is marching on! What Do You Think of This? Should a high State Department official accept a valuable favor from a big corporation, especially when he is in a poaltion to shape government policy which may mean literally billions of dollars to that corporation, and possibly risk getting Uncle Sam into war? The official is Loy Henderson. He heads the department's division of the Middle East, in which is located Saudi Arabia. There, the Arabian-American Oil Company, a Standard Oil subsidiary, has vast petroleum "concessions" practically next door to Russia. It is admitted that Arabian-American recently provided and installed air-conditioning equipment in Henderson's Washington home. An oil company official says Henderson "agreed" to pay $350. So far, there is no proof that' Henderson paid even that bargain price. In any event, why should a top diplomat get so close to the smelly oil interests?—Labor. REFLECTIONS who take the trouble to think the matter. He does say, however, that he wants wages to become "fatter" and prices "skinnier," without suggesting just how much "weight" should be gained or lost by either. As Jack Benny would put it, ifa not the principle of the thing, it's the "money" that bothers this CIO editor. By Raymond S. Hofses WE ARE ASSURED by the edi-tir of "The CIO News" that the organization for which he writes is satisfied to have "business" and "industry" make profits. The assurance is scarcely necessary. Both big labor unions stand for the profit system.' Everybody knows that—although just what constitutes profit is a question which neither explain in detail. However, here is what the CIO editor does declare: "Let ns say—here and now without quibbling—that we're in favor of business and industry making profits. In the first place we think that proflta are desirable. In the second place, we recall what happened to tbe country some IS years ago when there were no proflta." NOW, THATS WHERE we Socialist part company with the leaders of organized labor. We agree that profits are "desirable" and even necessary—if workers, who are tke asajerity, agree that .business shall be owned privately and operated for tke profit of owners. But we also say—and emphatically—that the workers are acting like a bunch of "gillies" when they tolerate such a system. What can be done to end tbe evil oi profits? The CIO editor appears to believe that tHe answer to that question should be given by the very people who benefit from profits, rather than by the workers themselves. Quoting the Wall Street Journal, which says that "corporations are alarmed over the way the purchasing power of the dollar is shrinking," he asks, "Why don't they do something about it?" But the fact Is thst, up to this time, what the strongest unions have done about It has so completely failed to increase work-crss' buying power that the CIO now justifying anticipated demands for higher dollar wagea by the ad-mision that profits are higher and workers are worse off now than they were when labor received less for an hour's work. the i~ea of going to war against Russia. Right now we are trying to accomplish with American billions what we once did with the aid of Marines. It's the way of capitalism. If we finally go to war it will be to save capitalism; it will not be to restore freedom and democracy that American treasure will be risked and workers' lives sacrificed.—Reading Labor' Advocate. Maj. Gen. Smedley BuUer, who won the admiration of many people by speaking plainly, used to say that the U.S. Marines were the greatest collection agency on earth. What he meant was that the armed force of the United States was being used to do the work ol American private business at thc expense of weaker peoples. Old "Smed" is dead and gone now, but if he should return he'd probably stick to his story. So will True Friends Of Education It doesn't require a magician to determine who are the true friends af public education in America. Who first proposed and fought for free public schools? Who has consistently urged and worked for better salaries for school teachers? Who has always backed every nove for finer school buildings ind plants, for better teaching, nore courses of education, better idvantages all along the line? Who las always opposed tuition schemes, the purpose of which was o deny education to the sons and laughters of working people and live the advantages only lo the vell-to-fco? Well, it wasn't the National Association of Manufacturers, nor he building owners' associations, tor the landlord groups, nor the nen of big finance, nor the cap-ains of industry. No, none of heee. The only group which has lever forgotten public eduoation s Organised Labor. v Yes, Organized Labor—the very irst unions ln America—fought or free public education, and now he big fellows yelped. On the other side of the fence, he National Association of Manufacturers magazine, which Is called "Trends," published an article in October, 1047, saying thSt If taxes were reduced the wealthy would have more money to "GIVE" to educstion. How Co you like that? Our story is that the chief rea son why the government is beinj used to block Soviet imperialism is not anything that has to do witf democracy. That word, as used b> capitalism's commentators, writers and politicians is merely a rec herring to take the attention ol the people away from the main issue. t # Russia's chief crime is thst Com munism challenges the very exist ence of the capitalist private-prof It system. Russian expanslor blocks the plans for American expansion. It is a bloek that ma> be too great for the Marines tc check without paying a price »tha' will ruin the system which capital-' 'sm's politicians are plannng tc spend billions to save. Russia simply doesn't recognize the right of American dollars tc buy the things It wants everywhere In the world. To Joe Stalin the Roosevelt - engineered Arabian American oil deal with the Arat king Ibn Saud Is just o scrap oi paper We are not denying that Staliv and Company are foes of freedom or that human dignity has been de stroyed by their dictatorship. But we are asserting that those arc mot the real reasons why our cap Italists and their lackeys in and out of congress are toying with Thwarted By MERLE BEtNON I long for the life, tip cavalier role Of a suave and s sleek dilettante. To live like the guy who was left with the dough Of his miserly, doting old aunty I'd like to be csreless, s spendthrift, a rake, t To gather In blondes by the arm- To buy up champagne and use it to Some liquor that's even more harmful. rd like to go out to the racetrsck with casA, Give odds to the bOokies who'd bet me; And except for one thing, I'd start in right now; I doubt it my wife would let me. Fair Return A British barrister on his death bed willed his entire estate to fools and madmen. When asked his reason for such a gesture, he replied: "From such I've hsd my money. About Tim« at That The crystal gaser was addressing one of his clients: "You will be poor and unhappy until you are 40." "And after thst?" "You'll get used to It."