LETNO POROCILO DRUŽBE IN SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA LETO 2021 Zagotavljamo trajno energijo. LETNO POROCILO družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 Izdajatelj: Skupina Elektro Gorenjska Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj Gorenjske elektrarne, d. o. o., Stara cesta 3, Kranj GEK Vzdrževanje, d. o. o., Stara cesta 3, Kranj Besedilo: Elektro Gorenjska, d. d. Oblikovanje in prelom: Luka Kern s. p. Tisk: Trajanus d. o. o. Naklada: 60 kosov Junij 2022 Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 Kazalo 1 POUDARKI DELOVANJA V LETU 2021 11 1.1 Pomembnejši dogodki v letu 2021 12 1.2 Nagovor predsednika uprave 15 1.3 Porocilo nadzornega sveta o preveritvi letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska 19 1.4 Izjava o upravljanju družbe in Skupine Elektro Gorenjska 26 1.5 Izjava o nefinancnem poslovanju 28 1.6 Uresnicevanje trajnostne strategije 29 2 PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 30 2.1 Poslanstvo, vizija in vrednote Skupine 30 2.2 Dejavnost in sestava Skupine Elektro Gorenjska 32 2.3 Glavne dejavnosti in podrocja poslovanja 33 2.4 Glavno obmocje poslovanja 34 2.5 Organi upravljanja v družbi Elektro Gorenjska 35 2.6 Osnovni kapital in lastniška sestava 40 2.7 Integriran sistem vodenja kakovosti 41 2.8 Strategija za obdobje od 2022 do 2026 44 2.9 Zastavljeni cilji za leto 2021 in njihovo doseganje 46 2.10 Naši kapitali 47 3 POSLOVNO POROCILO 48 3.1 Analiza okolja in vpliv na delovanje Skupine Elektro Gorenjska 48 3.2 Proizvodnja in distribucija elektricne energije 50 3.2.1 Proizvodnja elektricne energije 51 3.2.2 Distribucija elektricne energije 53 3.2.3 Izgube elektricne energije v omrežju 55 3.2.4 Kakovost oskrbe z elektricno energijo 56 3.3 Razvoj, investicije in vzdrževanje 62 3.3.1 Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja 62 3.3.2 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture 63 3.3.3 Investicijska vlaganja 65 3.3.4 Razvojni projekti 67 3.4 Tržne storitve 69 3.5 Financno poslovanje 71 3.6 Skrb za zaposlene 76 3.7 Skrb za okolje 83 3.7.1 Okoljska politika Skupine Elektro Gorenjska 83 3.7.2 Razkritje bistvenih informacij o dejanskih in morebitnih ucinkih na okolje 84 3.7.3 Priložnosti Skupine Elektro Gorenjska povezane s podnebjem 91 3.8 Družbena odgovornost 92 3.9 Kljucne nematerializirane vrednosti Skupine Elektro Gorenjska 97 3.10 Upravljanje s tveganji 99 3.11 Dogodki po datumu bilance stanja 107 4 108 SKLADNOST S SMERNICAMI GRI (GLOBAL REPORTING INITIATIVE) Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 5 RACUNOVODSKO POROCILO 114 5.1 Izjava odgovornosti poslovodstva 114 5.2 Revizorjevo porocilo 115 5.3 Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 119 5.4 Podlage za pripravo racunovodskih izkazov 130 5.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih 139 5.5.1 Pojasnila postavk v bilanci stanja 139 5.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 154 5.5.3 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 158 5.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 158 5.6 Posli s povezanimi osebami 159 5.7 Obvladovanje financnih tveganj 164 5.8 Dogodki po datumu bilance stanja 165 5.9 Razkritja po energetskem zakonu 166 5.9.1 Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih 166 5.9.2 Bilanca stanja po dejavnostih družbe 168 5.9.3 Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe 172 6 RACUNOVODSKO POROCILO SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 180 6.1 Izjava odgovornosti poslovodstva 180 6.2 Revizorjevo porocilo 181 6.3 Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 185 6.4 Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom 193 6.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih Skupine Elektro Gorenjska 206 6.5.1 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja 206 6.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 220 6.5.3 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 225 6.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 225 6.6 Poštene vrednosti 226 6.7 Upravljanje s kapitalom 228 6.8 Posli s povezanimi osebami 229 6.9 Financna tveganja 232 6.10 Dogodki po datumu bilance stanja 238 Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 Seznam kratic AMI Advanced Meter Infrastructure BDP Bruto domaci proizvod CAIDI The Customer Average Interruption Duration Index (indeks povprecnega trajanja prekinitev napajanja odjemalca) CAIFI The Customer Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence prekinitev napajanja odjemalca) CAPEX Izdatki za investicije DCV Distribucijski center vodenja DV Daljnovod EE Elektroenergetska EFQM The European Foundation for Quality Management EG Elektro Gorenjska EU Evropska unija GIS Gas Isolated Substation GIZ Gospodarsko interesno združenje GJS DO Gospodarska javna služba distribucijski operater GRI Global Reporting Initiative HE Hidroelektrarna IC Industrijska cona IKT Informacijsko komunikacijske tehnologije IT Informacijske tehnologije KBV Kablovod KN Krajevno nadzorništvo MAIFI Momentary Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence kratkotrajnih prekinitev napajanja) MFE Mala fotovoltaicna elektrarna MRS Mednarodni racunovodski standardi NEPN Nacionalni energetski in podnebni nacrt NN Nizka napetost NNO Nizkonapetostno omrežje NS Nadzorni svet OT Operativne tehnologije OVE Obnovljivi viri energije Pogodba s SODO Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in o izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z elektricno energijo RP Razdelilna postaja RTP Razdelilna transformatorska postaja SAIDI System Average Interruption Duration Index (indeks povprecnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu) SAIFI System Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence prekinitev napajanja v sistemu) SDH Slovenski državni holding SN Srednja napetost SNC WEC Slovenian National Committee of the World Energy Council SODO Sistemski operater distribucijskega omrežja ali SODO, d. o. o. SPTE Soproizvodnja toplotne in elektricne energije SRO Sistem ravnanja z okoljem SVI Sistem varnosti informacij (i)SVK (integriran) Sistem vodenja kakovosti SVI Sistem varovanja informacij TP Transformatorska postaja VN Visoka napetost VZD Varnost in zdravje pri delu 10 1.1 Pomembnejši dogodki v letu 2021 › Elektro Gorenjska je pristopil k zahtevni rekonstrukciji sistema vodenja in zašcite RTP Labore. Rekonstrukcija je zajemala 110 kV in 20 kV del RTP Labore. › V Elektru Gorenjska je obilno sneženje povzrocalo težave na visokoležecih in težko dostopnih daljnovodih. Do intervencij in okvar je prihajalo na obmocju Bohinja, Železnikov, v Kranjski Gori, v Besnici in na Krvavcu. › Elektro Gorenjska je z avtomatizacijo daljinskih ponovnih priklopov v sistemu TaskManager poenostavil postopek ponovnega priklopa. Nova rešitev postopek pohitri, poenostavi in razbremeni uporabnike. › Gorenjske elektrarne so bile kot zunanji partner povabljene k sodelovanju pri evropskem projektu CREATORS. Skupaj s partnerji so oblikovali in izvedli model soncne elektrarne, ki bo preucil možnost integracije soncnih elektrarn na velike industrijske objekte. › Elektro Gorenjska je s strani Agencije za energijo RS prejel porocilo o opravljeni presoji pravilnosti izvajanja monitoringa neprekinjenosti napajanja za leto 2019. Agencija je prvic v zgodovini presojanja pravilnosti izvajanja monitoringa neprekinjenosti napajanja že v prvem roku presoje podelila oceno pozitivno s pridržkom. Izracunana povprecna vrednost parametrov je znašala kar 98,7 %. › V Gorenjskih elektrarnah so pripravili dokumentacijo za celovito rekonstrukcijo HE Standard. Prerez strojnice z vtokom v novi hidroelektrarni Standard, ki bo zgrajena v letu 2022 › Skupina Elektro Gorenjska je pricela z izvajanjem strateškega projekta za vzpostavitev celovite rešitve Business Inteligence. Projekt je razdeljen na 17 vsebinskih podrocjih. › Služba za obratovanje v Elektru Gorenjska je izdala Porocilo o kakovosti oskrbe z elektricno energijo za leto 2020, ki je javno dostopno na spletni strani družbe. › Skupina Elektro Gorenjska je sodelovala na online dogodku Zaposlitvena kavarna, ki ga je organiziral Šolski center iz Kranja in na katerem so se dijaki in študentje zadnjih letnikov lahko predstavili bodocim zaposlovalcem. › Skupina Elektro Gorenjska je v okviru certifikata Družini prijazno podjetje zacela izvajati trimesecne delavnice za zaposlene z naslovom Prisoten–Osredotocen–Uspešen. › V Gorenjskih elektrarnah so prejeli pravnomocno gradbeno dovoljenje za celovito prenovo HE Standard v Kranju. › Merilni laboratorij Elektra Gorenjska je prejel novo Odlocbo o imenovanju s strani Urada RS za meroslovje, s katero lahko izvaja kontrole in overitve števcev elektricne energije tudi na terenu. › Skupina Elektro Gorenjska je v sklopu podprojekta Akademija transformator nadaljevala s kadrovskimi aktivnostmi, s katerimi razvija in transformira kulturo zaposlenih. › Skupina Elektro Gorenjska je med zaposlenimi zacela izvajati interno kampanjo socialnega inženiringa za zagotavljanje in zavedanje pomena kibernetske varnosti za varno in zanesljivo prihodnost. › Gorenjske elektrarne so zacele z gradnjo nove MFE na strehi trgovskega centra Merkur Maribor. JUNIJ › Na sedežu družbe Elektro Gorenjska je potekala 28. redna letna skupšcina delnicarjev Elektro Gorenjska. › Gorenjske elektrarne so na parkirišcu ob protokolarnem objektu Brdo vkljucile v obratovanje dve polnilnici za elektricna vozila, ki predstavljata nov korak pri oblikovanju drugacnega koncepta e-mobilnosti. Polnilnici sta vkljuceni v najvecji slovenski spletni iskalnik polnilnic za elektricna vozila Gremo na elektriko. › Elektro Gorenjska je pred RTP Škofja Loka postavil dva nova poligonalna cevna stebra, katerih idejna in projektna zasnova je plod znanja lastnih strokovnjakov. Poligonalni steber predstavlja zanimivo tehnicno rešitev, ki dodatno omogoca tudi prehod nadzemnega dela daljnovoda v kabelski vod. › Elektro Gorenjska je skupaj s podjetjema SODO in ELES pristopil k projektu ugotavljanja dinamicnih termicnih zmogljivosti distribucijskih transformatorjev TrafoFlex. › Elektro Gorenjska in Mestna obcina Kranj sta pristopili k projektu Izdelava energetske bilance Mestne obcine Kranj, katerega cilj je celovito zbrati dostopne podatke o izvoru, toku in porabi vseh energentov ter vode na obmocju Mestne obcine Kranj. › Elektro Gorenjska je izvedel kablitev 20 kV daljnovodne povezave na obmocju od TP Crpališce Krvavec do zgornje postaje kabinske žicnice smucišca Krvavec. › Elektro Gorenjska se je prikljucil projektu Talentjourney. Sodeloval bo pri oblikovanju in kasneje tudi pri izvajanju šolskega predmeta Znanost o podatkih. › Na sedežu uprave Elektro Gorenjska je potekala ustanovitvena seja novega šestclanskega nadzornega sveta. Za predsednika so clani imenovali Rudolfa Ogrinca, za namestnika pa Gabrijela Škofa. › Predstavniki petih slovenskih distribucijskih podjetij so v Mariboru organizirali šesto strateško konferenco elektrodistribucije z naslovom Prihodnost je elektricna. › Ekipa zaposlenih iz Elektra Gorenjska je na poligonu HEP NOC v Veliki na Hrvaškem opravila teoreticno in prakticno usposabljanje za delo pod napetostjo na nizki napetosti. › Elektro Gorenjska je uspešno zakljucil zahtevno rekonstrukcijo sistemov vodenja in zašcite v energetskem objektu RTP Labore. Rekonstrukcija je zajemala vec kot 18 faz in je potekala od januarja 2021. › Elektro Gorenjska in Elektro Celje kot prodajalca in HSE kot kupec so podpisali pogodbo o prodaji 37,9-odstotnega poslovnega deleža podjetja Elektro Celje ter 13,1-odstotnega poslovnega deleža podjetja Elektro Gorenjska v družbi ECE. › V Laškem je potekala 15. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED, na kateri so z referati sodelovali tudi zaposleni Skupine Elektro Gorenjska. › Skupina Elektro Gorenjska je skupaj s partnerji na posestvu Brdo predstavila pilotni projekt samooskrbne kolesarnice z elektricnimi kolesi daljšega dometa. › Potekala je redna skupšcina družbe Soenergetika, katere cetrtinski lastnik je podjetje Gorenjske elektrarne. Lastniki so se seznanili s poslovanjem družbe, ki ima vsa leta odlicne poslovne rezultate, in z nadaljnjimi nacrti razvoja družbe. › Gorenjske elektrarne so uspešno prestale presojo standardov kakovosti ISO 9001 in ISO 50001. DECEMBER › Elektro Gorenjska je skupaj z ELES-om organiziral dogodek Electrathon, na katerem so mladi z razlicno izobrazbo sooblikovali inovativne rešitve na temo e-mobilnosti v prenaseljenih mestih. Najboljše tri ideje so bile nagrajene. › Predsednik uprave Elektra Gorenjska je kot predsednik SNC WEC sodeloval na spletnem dogodku En.odmev z naslovom Kako evropska energetika stopa v trajnostno prihodnost, ki je potekal v organizaciji Energetike.net. › Skupino Elektro Gorenjska je v okviru vladnega obiska na Gorenjskem obiskal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Predstavili so mu kljucne izzive oziroma priložnosti, s katerimi se soocajo vsa elektrodistribucijska podjetja na prehodu v nizkoogljicno družbo s poudarkom na regulaciji in zagotavljanju ustreznih financnih in cloveških virov. › Gorenjske elektrarne so ob zakljucku leta sodelovale pri akciji vlaganja sulca in lipana v reko Savo, ki so jo poimenovali Z roko v roki za reko Savo in naravo. 1.2 Nagovor predsednika uprave Oskrba z energijo je kljucen pogoj za normalno delovanje družbe ne glede na to, v kakšnih razmerah se ta nahaja. Tudi leto 2021 je bilo predvsem zaradi epidemioloških razmer negotovo in stresno, vendar smo družbe v Skupini Elektro Gorenjska poslovale nemoteno, predvsem pa skladno s pricakovanji in nacrti. dr. Ivan Šmon, MBA Poskrbeli smo za zanesljivo in neprekinjeno delovanje distribucijskega sistema, vse družbe v Skupini so se na razlicne situacije odzivale v rokih, strokovno, predvsem pa ucinkovito in z ustreznimi ukrepi ter prilagoditvami delovnih procesov. Kljub omejitvam smo celo presegli vse nacrtovane investicije, obnovili ali zgradili nove proizvodne naprave, izvedli potrebne revizije in servise, prav tako smo poskrbeli za varnost in visok tehnološki standard naših energetskih objektov. Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska temelji na nacelih trajnostnega poslovanja. Skrbimo za medgeneracijsko pravicnost in solidarnost, povezujemo družbene in okoljske cilje ter ustrezno sodelujemo z vsemi deležniki. Vsako leto znova certificiramo sisteme vodenja ISO 9001, ISO 14001, ISO 45001, ISO/IEC 27001 in smo imetniki certifikata Družini prijazno podjetje. Vzpostavljen imamo integriran sistem vodenja in sistem notranjih kontrol, ki zagotavljata skladnost našega poslovanja z zakonodajo, predpisi, internimi akti in zahtevami omenjenih sistemov vodenja, katerega sestavni del sta tudi sistem obvladovanj tveganj in akreditacijski sistem – Merilni laboratoriji, ki deluje skladno z zahtevami ISO/IEC 17002, ki ga vsako leto uspešno akreditiramo. Rezultati poslovanja Kljub zahtevnim razmeram, ki so vplivale na trge v letu 2021, je Skupina Elektro Gorenjska leto zakljucila dobro. Realizirala je 45,6 mio € prihodkov, kar je 6,1 % vec kot v letu 2020. EBITDA je bil realiziran v višini 21,9 mio €, kar je 7,7 % vec kot v letu 2020. Cisti poslovni izid je v letu 2021 znašal 7,9 mio €, kar je za 2,5 mio € vec kot v letu 2020. V primerjavi z letom 2020 se je odjem elektricne energije povecal za 5,19 %, skupaj smo uporabnikom na Gorenjskem distribuirali 1.178 GWh elektricne energije. Za investicijske projekte je Skupina Elektro Gorenjska namenila 17,4 mio €. V letu 2021 smo skladno s strateško usmeritvijo prodali del naložbe v podjetju ECE, podjetju za prodajo elektrike, in našli kupca. To je Skupina HSE, ki bo s pomocjo sinergijskih ucinkov ustvarjala nove priložnosti na trgu elektrike. Zakljucili smo vse investicijske projekte, ki so kljucni za nadaljnji razvoj regije Z nacrtnim vlaganjem in z optimalnim nacrtovanjem, predvsem pa s ciljem zagotoviti takšno elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo omogocala nadaljnji razvoj gorenjske regije in prikljucevanje novih uporabnikov, smo v letu 2021 zakljucili vec kot 300 investicijskih projektov v elektroenergetsko infrastrukturo. Kljub omejitvam in prilagoditvam delovnih procesov smo investicijski plan presegli za 22 %. Za investicije smo tako v družbi Elektro Gorenjska namenili 16,1 mio €, 27 % sredstev smo namenili obnovi in nadomestitvi prostozracnih vodov z novimi 20-kilovoltnimi kablovodnimi povezavami, predvsem na bolj izpostavljenih mestih in tam, kjer je bila zaradi dotrajanosti opreme potrebna nova in zanesljivejša oprema. Istocasno smo nadaljevali tudi z izgradnjo in s posodobitvami transformatorskih postaj. S tem skrbimo predvsem za ustrezno neprekinjenost oskrbe koncnih uporabnikov. Na nizkonapetostnem omrežju smo sredstva namenili za menjavo vodnikov z zemeljskimi kabli, prav tako smo izvajali ojacitve na delih, kjer so slabe napetostne razmere in so bile potrebne ojacitve zaradi prikljucevanja novih razpršenih virov energije v omrežje. Tako smo zagotavljali ustrezno kakovost napetosti pri koncnih uporabnikih in sledili nizkoogljicni strategiji države. Izdali smo vec kot 1000 soglasij za izgradnjo novih samooskrbnih naprav in jih do konca leta 2021 kar 631 vkljucili v omrežje. Trend na podrocju samooskrbnih elektrarn se v letu 2022 drasticno povecuje, saj glede na povecano število prejetih vlog v januarju in februarju 2022 pricakujemo dva- do trikrat vecje število postopkov za prikljucitev samooskrbnih elektrarn kot v letu 2021 (skok iz 1.000 postopkov v 2021 na 3.000 postopkov prikljucevanja v 2022). To pomeni izredno povecano obremenitev za celotno ekipo, ki sodeluje v postopkih prikljucevanja. Izziv je tako kadrovski, ker na trgu ni izkušenih strokovnjakov s podrocja prikljucevanja, kot tudi financni in izvedbeni zaradi omejenih investicijskih sredstev in težavnega umešcanja objektov v prostor. Do konca leta 2021 je delež srednjenapetostnega omrežja pod zemljo znašal 68 %, delež nizkonapetostnega omrežja pa 87 %. Skupaj ima družba Elektro Gorenjska najvecji delež omrežja v podzemeljski kabelski obliki v Sloveniji, ki znaša 79 %. Z zavedanjem, da se v omrežju poraba elektricne energije povecuje, hkrati pa se zaradi samooskrbnih soncnih elektrarn in ostalih obnovljivih virov energije povecuje tudi delež proizvodnih naprav, nadgrajujemo in gradimo robustno in stabilno distribucijsko omrežje, ki bo omogocalo vkljucevanje novih porabnikov elektricne energije. V Gorenjskih elektrarnah sledimo cilju, da do leta 2023 dosežemo 6 megavatov skupne moci na podrocju pridobivanja elektricne energije v soncnih elektrarnah. Tako smo v letu 2021 v Gorenjskih elektrarnah zgradili dve novi soncni elektrarni na strehah trgovskega centra Merkur v Mariboru in v Murski Soboti. Zeleno elektriko tako proizvajamo že v 21 soncnih elektrarnah. Revitalizacija HE Zvirce je bila ena kljucnih investicij, prav tako potekajo gradbena dela in aktivnosti za izgradnjo nove HE Standard v Kranju. Ob ugodnih vremenskih razmerah bo nova elektrarna zacela z delovanjem že v letu 2022. Gorenjske elektrarne imajo tudi 12 lastnih elektricnih polnilnih postaj, upravljajo pa jih 19. Kot strokovnjaki na tem podrocju ponujamo obcinam možnost upravljanja in vzdrževanja njihovih postaj, prav tako jih vkljucujemo v sistem Gremo na elektriko. V letu 2021 smo na posestvu Brdo predstavili tudi pilotni projekt e-kolesarnice z elektricnimi kolesi daljšega dometa. Z vkljucenostjo v raziskovalno-razvojne projekte potrjujemo vodilno vlogo na podrocju uvajanja novih tehnologij Kljucno vlogo pri prehodu v nizkoogljicno družbo bo imel distribucijski sistem, ki pa mora poleg naprednosti omogocati tudi osnovno funkcijo prenosa moci. Elektroenergetski sistem zato potrebuje korenito preobrazbo. Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti omrežja, predvsem distribucijskega, omejene. Z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih raziskovalno­razvojnih projektih vztrajno gradimo sloves inovativnega in zanesljivega partnerja. Sodelovanje v projektih nam omogoca tudi uspešna integracija najsodobnejših tehnoloških sistemov, ki zagotavljajo ustrezna demonstracijska okolja, pomembna pri izvedbi in vrednotenju novih konceptov vodenja in obratovanja distribucijskih omrežij. Naš cilj je pridobiti znanje in izkušnje uporabe novih tehnologij in se tako pripraviti na nove izzive prihodnosti. V prihodnje želimo zagotavljati robustnost distribucijskega omrežja, ki bo, ne glede na nove trende, še vedno zagotavljalo zanesljivo in kakovostno oskrbo koncnih uporabnikov z elektricno energijo. Robustnost bomo nadgradili z ustreznimi in ekonomsko upravicenimi rešitvami pametnih omrežij. V letu 2020 smo uspešno kandidirali v dveh mednarodnih razvojnih projektih, CREATORS in OneNet, ki prav temeljita na zeleni transformaciji. Pri obeh Elektro Gorenjska omogoca demonstracijsko okolje za razvoj in testiranje aplikacij in storitev. V letu 2021 in v zacetku leta 2022 smo definirali in oddali najmanj 20 projektov, ki naslavljajo izzive distribucije v prihodnosti. Sodelujemo v mednarodnih in domacih konzorcijih, ukvarjamo se pa z vprašanji trga prožnosti, napredne analitike, velepodatkov, umetne inteligence, vodikovih tehnologij, hranilnikov in podobno. Vec o razvojno-raziskovalnih projektih, v katere smo vkljuceni kot Skupina Elektro Gorenjska, je zapisano v poglavju 3.3.4 Razvojni projekti. Regulativno okolje za leta 2022 do 2025 Agencija za energijo je v letu 2021 izdala nov regulativni okvir za leto 2022, v letu 2022 pa bo izdala še okvir za obdobje 2023 do 2025. Ker Skupina Elektro Gorenjska vecino prihodkov ustvari v regulirani dejavnosti, torej z distribucijo elektricne energije do koncnih odjemalcev, je za nas kljucno zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z elektricno energijo. Na tem mestu bi izpostavil pomemben dosežek leta 2021, saj smo s strani Agencije za energijo prvic v zgodovini presojanja pravilnosti izvajanja monitoringa neprekinjenosti napajanja že v prvem roku presoje prejeli porocilo o pravilnosti izvajanja monitoringa neprekinjenosti napajanja v družbi za leto 2019, v katerem nam je podelila oceno pozitivno s pridržkom. Izracunana povprecna vrednost parametrov je znašala kar 98,7 %. To je rezultat, s katerim potrjujemo izredno visoko kakovost oskrbe z elektriko in nam predstavlja odlicne temelje tudi v prihodnje. Strategija Skupine Elektro Gorenjska 2022–2026 S ciljem, da pozicioniramo družbe v Skupini Elektro Gorenjska kot prepoznavne akterje, ki predstavljajo enega pomembnejših in verodostojnih stebrov trajnostnega razvoja (vsaj) na obmocju Gorenjske, smo v letu 2021 pristopili k oblikovanju nove strategije, ki je bila sprejeta konec januarja 2022. Okolje, v katerem poslujejo podjetja v Skupini, je izredno dinamicno. Energetska tranzicija v nizkoogljicno družbo ter razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih nacinov proizvodnje, prodaje in porabe elektricne energije. Skupina Elektro Gorenjska je zagotovo eden kljucnih akterjev pri tem prehodu, zato temu delu namenjamo pomembne investicije. Še vedno bomo zagotavljali zanesljivo oskrbo z elektricno energijo, hkrati pa ustvarjamo nove priložnosti z uporabo novih tehnologij in tudi energentov. Skupaj z družbo Gorenjske elektrarne omogocamo okolju prijaznejšo mobilnost, razvijamo in širimo infrastrukturo za polnjenje elektricnih vozil, povecujemo delež obnovljivih virov energije s portfeljem lastnih elektrarn, sodelujemo pri projektih za ucinkovitejšo rabo energije in omogocamo vecji nadzor nad porabo. Cilji Skupine Elektro Gorenjska v letu 2022 Smer, v katero se razvija energetika, je dolocena. Vse strokovne ocene in napovedi namrec nakazujejo, da bomo prav distribucijska omrežja postala osrednje okolje energetske transformacije. Tega se zavedamo vsa distribucijska podjetja, ki smo v letu 2021 opozorila na izzive, ki jih predstavljata financni in kadrovski vidik transformacije. Leti 2020 in 2021 sta bili izrednega pomena na podrocju digitalne transformacije. S stalnimi izboljšavami, predvsem pa s premiki v organizaciji dela in postopkov, smo pohitrili procese digitalizacije. Zaradi statusa kriticne infrastrukture, ki ga ima Elektro Gorenjska, smo ob zakljucku leta z Ministrstva za javno upravo tako prejeli tudi soglasje k dokumentom nacrtovanja zašcite kriticne infrastrukture. Zaradi sprememb v zunanjem okolju, novih zahtev notranjih uporabnikov, združevanja informacijskih tehnologij (IT) in operativnih tehnologij (OT) za potrebe obratovanja ter nenazadnje tudi potrebe po tehnoloških posodobitvah dolocenih rešitev, ki se jim izteka življenjska doba (ERP, BIS, ŽCO, SDH …), pa smo v Skupini Elektro Gorenjska v letu 2021 pristopili tudi k pripravi nove IKT-strategije, ki postavlja temelje za popolno digitalizacijo Skupine Elektro Gorenjska, konsolidacijo tehnologij na podrocju IT in OT ter kibernetsko varnost. Pogoj za nemoteno in uspešno poslovanje so zaposleni. Žal se tudi v naših podjetjih že soocamo s strukturnim neravnovesjem. Na eni strani zaposlujemo starejši kader z znanjem, hkrati pa potrebujemo nov kader z informacijskimi in inženirskimi kompetencami. Tako nam v letu 2022 ostaja velik izziv, kako zagotoviti ustrezne strokovnjake. Zaradi sprejetega interventnega zakona se prvotni plan investicij za leto 2022 zmanjšuje, razvojnim nacrtom ne bomo mogli vec slediti Zaradi sprejetega interventnega zakona konec februarja 2022 se prvotni plan investicij, ki je znašal 21 mio €, znižuje za 9 mio €. Koncna višina investicij v letu 2022 še ni znana. Zelo si prizadevamo povecati obseg lastnih virov. Projekti, ki so uvršceni v plan izvedbe, bodo financirani tako z lastnimi sredstvi kot tudi s pomocjo zadolževanja. Investicije, ki niso nujne, bomo zamikali v prihodnja leta, posledicno se bo zamikala tudi realizacija razvojnega nacrta oz. NEPN-ja. Za odpravo posledic ukrepa v regulirani dejavnosti bomo po grobi oceni potrebovali od 7 do 10 let, po tem roku se bomo vrnili v nacrtovano za leto 2023. Kratkorocno tolikšen izpad sredstev za investicijska vlaganja pomeni tudi zamik investicij, povezanih s prikljucevanjem vecjega obsega OVE. Ocenjujemo, da bomo morali vecino prikljucitev OVE, ki bodo zahtevali dodatne ojacitve omrežja, v prihodnje zavrniti. Vsled tega je vprašljivo tudi izvajanje akcijskih nacrtov za obravnavo povecanega števila prejetih vlog za OVE, ki terjajo tako cloveške kot denarne financne vire. Zavedamo se, da zaradi izpada omrežnin, ki predstavljajo za nas vecino temeljnega prihodka, v prihodnosti vecjega obsega prikljucitev OVE ne bomo mogli realizirati. Na posledice interventnega zakona smo v GIZ distribucije elektricne energije še pred njegovim sprejetjem opozorili Državni zbor RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding in Agencijo za energijo. Na podrocju prikljucevanja bomo morala vsa podjetja za distribucijo elektricne energije zaradi opisanega pomanjkanja sredstev za ojacitve in širitve nizkonapetostnega omrežja zaostriti kriterije zavracanja vlog za izdajo soglasij za prikljucitev uporabnikov na distribucijsko omrežje. V primeru, da je za prikljucitev naprave za samooskrbo potrebna ojacitev ali širitev distribucijskega omrežja, bomo te vloge morali žal zavrniti. Ocenjujemo, da bomo v splošnem morali zavrniti približno 15 do 20 % vseh prikljucitev. Izjemoma bomo takšne ojacitve izvedli samo na tistih obmocjih, kjer na lokaciji prikljucitve elektrarne tudi pri odjemalcih zaznavamo neustrezne napetostne razmere (padci napetosti nad 10 %), zato bomo te investicije uvrstili v plan za naslednja leta in to upoštevali v postopku izdaje soglasja za prikljucitev. dr. Ivan Šmon, MBA predsednik uprave Tudi pri skupnih gradnjah elektroenergetske infrastrukture z obcinami in ostalimi infrastruktur­nimi operaterji letos ne bomo mogli sodelovati v takšnem obsegu kot v preteklih letih. Omejili se bomo samo na najnujnejše odseke tras (npr. prehodi preko cest) in casovno zamaknili tudi nenujne pokablitve nadzemnih SN-vodov in NN-omrežij na obmocjih, kjer je bila v preteklih letih že zgrajena kabelska kanalizacija. 1.3 Porocilo nadzornega sveta o preveritvi letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska Delovanje nadzornega sveta v letu 2021 Tudi leto 2021 je bilo zaznamovano s pandemijo covida-19, tako da je bilo delo nadzornega sveta prilagojeno razmeram v Sloveniji in po vsem svetu. Delo nadzornega sveta je potekalo na daljavo vse do maja 2021; zaradi povecanja okužb v mesecu novembru je bila ena seja v novi sestavi izvedena na daljavo. V letu 2021 je bilo tako izvedenih na daljavo pet rednih sej od skupno 15 sej NS. Seje so bile opravljene v aplikaciji Microsoft Teams ob zagotovljeni varni uporabi in identifikaciji clanov nadzornega sveta. Ko so razmere to dopušcale, so bile seje ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priporocil NIJZ izvedene na seji sedeža družbe. Za delovanje nadzornega sveta v letu 2021 je bilo tako znacilno prilagajanje nacina izvedbe sej glede na trenutno situacijo, kar je omogocilo redno in kontinuirano delo. Nadzorni svet je v letu 2021 izvedel štirinajst rednih sej in eno dopisno sejo, kar je dve redni seji vec kot v predhodnem letu. Vecje število sej je bilo izvedenih na racun ustanovitve NS ob novem mandatu 2021–2025, saj je skupšcina imenovala v NS vse nove predstavnike iz vrst delnicarjev. Zaradi predpisanih ukrepov v RS ali v družbi je bila ena tretjina rednih sej izvedenih na daljavo. Vse seje, ki so bile izvedene na daljavo, so bile v skladu s poslovnikom tudi posnete. Nadzorni svet je v letu 2021 sprejel 120 sklepov. Glede na ustaljeno prakso se realizacija sklepov redno spremlja na zacetku vsake redne seje, kar je sprejeta praksa tudi v novem mandatu NS. Vsi clani nadzornega sveta so pri svojem odlocanju v nadzornem svetu delovali neodvisno, v skladu s podanimi izjavami, ki so transparentno objavljene na spletni strani družbe. Na seje in obravnavane teme posameznih sej so se clani ustrezno pripravili in dajali konstruktivne predloge, korekcije, pripombe in predvsem po predhodno opravljenih razpravah sprejemali odlocitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje delo so clani nadzornega sveta opravljali vestno in odgovorno z dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarjenja, v skladu s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb ter na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Pri svojem delovanju so clani nadzornega sveta delovali v skladu s Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga in Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Uprava družbe se je o spoštovanju ter izpolnjevanju naštetih predpisov in priporocil izrekla v izjavi o upravljanju družbe, ki je sestavni del letnega porocila. Rudolf Ogrinc, mag. ekon. in posl. ved Nadzorni svet si je še naprej prizadeval za nadgraditev izvajanja dobrih praks nadzora nad delovanjem družbe. Zaradi sprejetih pravnih podlag za delovanje na daljavo in digitalnega poslovanja NS ni bilo nobenih vrzeli ali daljših obdobij brez izvedenih sej, vse delo je potekalo v skladu s sprejetim Financnim planom in Letnim nacrtom poslovanja NS in komisij. Uprava je poleg obicajnih porocil redno porocala o stanju in napredku strateških projektov in omogocila vse potrebno za nemoteno delo na daljavo. Nadzorni svet je tudi v letu 2021 še naprej spremljal in usmerjal upravo pri odzivih na zakonske okvire v zvezi s prilagoditvijo na novo višino donosa kot posledico ukrepov, povezanih s covidom-19. Priznani regulirani donos na sredstva je bil v letu 2020 znižan iz 5,26 % na 4,13 %, kar je ostalo tudi v letu 2021, in sicer kljub nekaterim napovedim, da bo donos po koncani pandemiji ponovno na predhodni ravni. Poslovanje je bilo zaradi znižanega donosa treba prilagoditi že v letu 2020 in to se je nadaljevalo tudi v letu 2021, kar je nadzorni svet skrbno spremljal. Ob koncu leta pa je nadzorni svet budno spremljal tudi porocila uprave ob sprejemu novih ukrepov zaradi dviga cen energentov. Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (Uradni list RS, št. 29/22) je bil sprejet v zacetku leta 2022, vendar je bilo že ob zakljucku leta 2021 slutiti, da njegove dolocbe ne bodo ugodne za elektrodistribucije. Ob zagotovljenemu donosu je bilo treba izvajati nacrtovane investicije v družbi, zato je nadzorni svet spremljal stanje investicijskih projektov, v skladu z ustaljeno prakso prek rednih polletnih porocanj o stanju vecjih investicij in izvedbi postopkov javnih narocil. Redno je spremljal spremembe v notranji organizaciji družbe kot posledico implementiranja Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022, s cimer se je še povecalo delovanje v družbi v smislu korporativnega upravljanja. Nadzorni svet je v skladu s poslovnikom o delu opravil tudi samoocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2020. Nadzorni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi in dobro prakso korporativnega upravljanja tudi v letu 2021 v okviru porocanj o stanju poslovanja družb v Skupini EG spremljal poslovanje družb Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o. Sestava nadzornega sveta v letu 2021 Clanstvo v nadzornem svetu je bilo zaradi poteka mandata sestave v obdobju 2017–2021 v letu 2021 spremenjeno s strani clanov, ki jih imenujejo delnicarji. Do 28. 8. 2021 je funkcijo nadzora opravljal nadzorni svet v naslednji sestavi: mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, mag. Tedo Djekanovic, namestnik predsednika nadzornega sveta, Andrej Koprivec, clan, Franjo Curanovic, clan, Borut Jereb, clan, predstavnik delavcev, Iztok Štular, clan, predstavnik delavcev. 28. redna skupšcina družbe, ki je bila 23. 6. 2021, je na novo imenovala vse predstavnike delnicarjev. V nadzornem svetu sta tako še naprej opravljala funkcijo nadzora oba predstavnika delavcev; nova sestava nadzornega sveta za mandat 2021–2025 je naslednja: Rudolf Ogrinc, predsednik nadzornega sveta, Gabrijel Škof, namestnik predsednika nadzornega sveta, Gregor Tomše, clan, Vid Meglic, clan. Mandat so novi clani nadzornega sveta nastopili 29. 8. 2021. Kontinuiteta dela nadzornega sveta je bila zagotovljena z nadaljevanjem mandata predstavnikov, imenovanih s strani zaposlenih, ki jima mandat potece 8. 8. 2023. Novemu nadzornemu svetu je v okviru primopredaje dela za ustanovitveno sejo Nadzorni svet mandata 2017–2021 pripravil dokument Primopredajno porocilo Nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., o razvoju in delovanju v obdobju 2013–2021, katerega sestavni del so bili sprejeti sklepi NS navedenega obdobja ter seznam trajnih in nerealiziranih sklepov ob zakljucku mandata. V dokumentu so bili povzeti tudi sklepi skupšcin navedenega obdobja. Preverjanje poslovanja družbe in dela uprave Glede na navedena podrocja dela je še posebej treba izpostaviti naslednje aktivnosti nadzornega sveta: v letu 2021 › Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družb v Skupini, Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal prilagoditve na situacijo, povezano z epidemijo covida-19, in predvsem na podlagi kvartalnih financnih porocil in porocil o nove zakonodajne okvire, obravnaval kvartalne informacije izvajanju strateških projektov uprave družbe ter pridobljenih o poslovanju družb v Skupini ter ocene poslovanja družb v podatkov o poslovanju (mesecne ocene poslovanja družb v Skupini in se posvecal uresnicevanju poslovnega nacrta za Skupini). leto 2021. Clani nadzornega sveta so najvec pozornosti namenili: › Nadzorni svet je v zacetku leta v skladu s priporocili in pricakovanji SDH sprejel Pravila o dolocanju place in drugih › rednemu poslovanju družb, predvsem prilagoditvam pravic predsednika uprave družbe Elektro Gorenjska, d. d. glede na razmere, povezane s covidom-19, ki so v veliki meri vplivale na delovanje maticne družbe › Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil Elektro Gorenjska,  d. d., s poudarkom na tekocem revidirano Letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., spremljanju poslovanja in financnem porocanju; in revidirano Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020 in sestavil pisno porocilo nadzornega › tekocemu spremljanju poslovanja družb v Skupini EG – sveta o preveritvi in potrditvi navedenih porocil za poslovno Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o.; leto 2020. › spremljanju izvedbe skupšcinskih sklepov; › Nadzorni svet je sodeloval pri pripravi predlogov sklepov › spremljanju vecjih investicijskih projektov; za 28. redno sejo skupšcine delniške družbe, ki je bila izvedena 23. junija 2021. Nadzorni svet je skupšcini predlagal › spremljanju strateških projektov po strategiji Skupine za potrditev in odobritev dela predsednika uprave v poslovnem obdobje 2018–2022; letu 2020 ter ji predlagal podelitev razrešnice. › nadzoru pogodb, pri katerih je glede na dolocbe statuta › Nadzorni svet je na Revizijski komisiji in Komisiji za potrebno soglasje nadzornega sveta družbe; imenovanja in kadrovske zadeve redno spremljal strateške › spremljanju postopkov javnih narocil; projekte iz Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 in iz Novelacije strateških ciljev in aktivnosti iz › oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupšcino; februarja 2020. › spremljanju tveganj. › Nadzorni svet je izvedel samoocenjevanje dela nadzornega sveta, katerega rezultati so bili v primerjavi s slovenskim povprecjem nadpovprecni. › Nadzorni svet se je redno seznanjal s porocili o pregledu posamicnih projektov v družbi; dvakrat letno je uprava dolžna porocati o stanju vseh vecjih investicijskih projektov iz poslovnega nacrta, in sicer po stanju na 31. 5. in 31. 10. › Nadzorni svet je nadaljeval s prakso seznanitve nadzornega sveta z zadevami s podrocja javnih narocil, in sicer že ob uvedbi JN (v obliki informacije), na katerega daje NS v skladu s statutom soglasje. Poleg tega je kvartalno preverjal porocila o izvedenih postopkih javnih narocil (tudi tistih, za katera se ne potrebuje soglasja NS). V okviru tega podrocja je še posebej podrobno pregledala javna narocila za izvedbo gradbenih del na EE-omrežju, in sicer za obdobje 2019–2021. › Nadzorni svet je v letu 2021 v skladu s statutom družbe dal soglasje k devetim pravnim poslom nad vrednostjo 1.041.366,15 € (1 % osnovnega kapitala družbe), in sicer so bili ti posli v skupni vrednosti 16.647.334,18 € (brez DDV). › Nadzorni svet je na podlagi dolocil statuta družbe v okviru obravnave Poslovnega nacrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2022 s financno projekcijo za leti 2023 in 2024 ob zagotovilu uprave, da bo družba spoštovala dolocila Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah ter ob zagotovilu, da je družba sposobna sama najeti in odplacati nacrtovano zadolžitev, podal soglasja k zadolževanju družbe. › Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) odlocil o višini variabilnega dela prejemka predsednika uprave za leto 2020 in sprejel merila uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2021. › Nadzorni svet je redno spremljal nacin dela v Skupini zaradi razglašene pandemije covida-19 ter odziv in mnenje zaposlenih. Sodelovanje s predsednikom uprave Nadzorni svet je mnenja, da je predsednik uprave uspešno nadaljeval s pristopi izvajanja ukrepov zaradi pandemije covida-19 ter s tem povezanim znižanjem zagotovljenih prihodkov družbi. Aktivno je tudi sodeloval pri spremljanju in sprejemanju nove zakonodaje s podrocja energetike ter ob koncu leta tudi pri ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Kljub znižanju donosa je bilo poslovanje v letu 2021 zelo dobro in obseg investicij v elektroinfrastrukturo še ni trpel. V danih okolišcinah se je ustrezno odzval na razmere, ki so bile posledica epidemije covida-19, zelo hitro in uspešno organiziral delo od doma ter sprejel ostale ucinkovite ukrepe za zmanjševanje možnosti okužb z virusom covid-19. Pohvalen je tudi odziv na spremembe zakonodaje in ostalih zakonskih predpisov, na gospodarske in ostale razmere ter upoštevanje izražene volje delnicarjev družbe, predvsem vecinskega delnicarja, zato je mnenja, da je zelo uspešno vodil družbo v navedenem obdobju. Vse navedeno kaže na zelo dobro sodelovanje nadzornega sveta s predsednikom uprave dr. Ivanom Šmonom, MBA. Uprava je gradiva za seje nadzornemu svetu posredovala pravocasno, v pisni obliki, in jih na sejah dodatno ustno dobro razložila. Za nadzorni svet so bila redno pripravljena porocila o izvrševanju sklepov in druga porocila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Clani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna porocila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje odlocitve. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje s predsednikom uprave v preteklem letu zelo uspešno. Delovanje komisij nadzornega sveta V letu 2021 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji. Revizijska komisija Revizijska komisija je do avgusta 2021 delovala v sestavi Andrej Koprivec, CFA, FCCA, kot predsednik, Franjo Curanovic kot clan in prof. dr. Simon Cadež kot zunanji clan. V tej sestavi se je komisija v letu 2021 sestala na sedmih rednih sejah. Andrej Koprivec, CFA, FCCA, predsednik revizijske komisije, Franjo Curanovic, clan, prof. dr. Simon Cadež, zunanji clan. V novem mandatu od konca avgusta 2021 je komisija delovala v sestavi Gregor Tomše kot predsednik, Gabrijel Škof kot clan in prof. dr. Simon Cadež kot zunanji clan. V tej sestavi se je komisija v letu 2021 sestala na štirih rednih sejah. Gregor Tomše, predsednik revizijske komisije, Gabrijel Škof, clan, prof. dr. Simon Cadež, zunanji clan. Clani komisije so se sej redno udeleževali. Na vse seje komisije sta bila vabljena predsednik uprave družbe in notranji revizor, poleg njiju pa še posamezni porocevalci. Clani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu kvartalno porocal o delu komisije. V nadaljevanju predstavljamo vsebinske poudarke dela revizijske komisije v poslovnem letu 2021: Letno porocilo 2020: Komisija je obravnavala letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska. V zvezi z obravnavo letnega porocila se je komisija sestala s partnerjem revizije revizijske družbe BDO in obravnavala porocilo zunanjega revizorja. Poslovni nacrt in tekoce poslovanje: Komisija je obravnavala poslovna nacrta maticne družbe in hcerinskih družb za obdobje 2022–2024 in jih predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Komisija je kvartalno obravnavala poslovne rezultate družb v skupini Elektro Gorenjska in o tem porocala nadzornemu svetu. Komisija je kvartalno obravnavala izvajanje strateških projektov, ki se izvajajo v Skupini Elektro Gorenjska, in o tem porocala nadzornemu svetu. Notranja revizija: Revizijska komisija je tesno sodelovala z notranjim revizorjem. V letu 2021 je komisija obravnavala letno porocilo o delu notranje revizije za leto 2020, obravnavala porocila notranjega revizorja o vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledih in spremljala izvajanje podanih priporocil. Obravnavala je nacrt dela notranje revizije za leto 2022 in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Sodelovanje z zunanjim revizorjem: Revizijska komisija se je sestala z zunanjim revizorjem po zakljucku revizije racunovodskih izkazov za leto 2020 in po koncu predrevizijske faze revizije racunovodskih izkazov za leto 2021. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve / Kadrovska komisija V okviru nadzornega sveta od leta 2014 redno deluje tudi Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., ki je delovala do 28. 8. 2021 v prvotni sestavi: mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, mag. Tedo Djekanovic, clan, Milena Pervanje, zunanja clanica. Nov mandat nadzornega sveta je s sklepom 25. 11. 2021 imenoval v Kadrovsko komisijo nove clane: Rudolf Ogrinc, predsednik nadzornega sveta, Vid Meglic, clan, Iztok Štular, clan. Nadzorni svet je na svoji 6. redni seji 23. 12. 2021 sprejel nov Poslovnik o delu Kadrovske komisije nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., s katerim se je ta komisija preimenovala v Kadrovsko komisijo. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska, d. d. (v nadaljevanju Kadrovska komisija) se je v letu 2021 sestala na petih rednih sejah. Komisija je v porocanem obdobju sprejela skupaj 21 sklepov. Vsi sklepi so bili realizirani. V mesecu juliju je sprejela svoje porocilo o delu in ga ob koncu leta predstavila nadzornemu svetu. Na sejah so clani komisije obravnavali in sprejemali: › porocila uprave o strateških projektih (SP Zaposleni – Ambasadorji ugleda Skupine Elektro Gorenjska (Znamka in izkušnja delodajalca) in SP Uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini EG, › predlog meril uspešnosti predsednika uprave za leto 2020 (spremembe in uskladitve zaradi covid-19 in rebalansa) ter za leto 2021, › priprava gradiva za samoocenjevanje za leto 2020 in izvedba celotnega postopka (priprava vprašalnikov, predstavitev NS, izpolnjevanje, analiza rezultatov, predlogi ukrepov), › priprava aneksa k pogodbi o zaposlitvi s predsednikom uprave kot posledico sprejema Pravil o dolocanju place in drugih pravic predsednika uprave družbe (minimalne spremembe, uskladitev z navedenimi pravili), › seznanitev s sprejetimi pravili o dolocanju place in drugih pravic ter merili uspešnosti poslovodstev v Skupini EG, › proucitev porocila predsednika uprave o izpolnjevanju meril uspešnosti za poslovno leto 2020 in sprejem predloga za NS o višini izplacila variabilnega dela prejemka predsednika uprave za leto 2020. Ob nastopu mandata NS 2021–2025 Kadrovska komisija ni bila takoj imenovana, zato je bilo delovanje te komisije za nekaj casa prekinjeno, konec leta pa je zopet zacela delovati v novi sestavi. Kadrovska komisija je takoj po ustanovitvi najprej predlagala spremembe poslovnika in pripravila predloge za Merila uspešnosti predsednika uprave za leto 2022. Stališce nadzornega sveta do revizijskega porocila 2021 Po mnenju revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o., iz Ljubljane, ki je opravila revizijo racunovodskih izkazov družb v Skupini za leto 2021, racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe oz. Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. december 2021 ter njun poslovni izid, vseobsegajoci donos in denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Porocilo neodvisnega revizorja je družba prejela 22. aprila 2022. O poteku postopka revizije in ugotovitvah je predstavnica revizijske družbe BDO porocala 20. aprila 2022 na 8. redni seji Revizijske komisije nadzornega sveta. Nadzorni svet se je na 12. redni seji 12. maja 2022 ob predložitvi revidiranega Letnega porocila družbe in skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 seznanil s sklepi revizijske komisije v zvezi z revizorjevim porocilom in pri tem ugotovil, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na porocilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališce do revizijskega porocila je pozitivno. Revizijska komisija in nadzorni svet sta ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. Potrditev letnega porocila družbe in Skupine za leto 2021 ter predlog za uporabo bilancnega dobicka Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v potrditev in preveritev letno porocilo družbe in Skupine, skupaj z revizijskim porocilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno porocilo družbe in Skupine ter revizijsko porocilo in podala svoja mnenja in stališca. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v Skupini ter podrobne preveritve naštetih porocil nadzorni svet ugotavlja, da je porocilo za leto 2021 sestavljeno v skladu s podrocno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden nacin izkazuje resnicen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, financnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajocega donosa družbe. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 je sestavljeno v skladu z dolocbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi racunovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg maticne družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti maticne družbe, ter družba GEK Vzdrževanje, d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Vse družbe v Skupini so poslovno leto zakljucile z dobickom. Bilancni dobicek Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2021 skupaj znaša 2.763.756,00 € in je sestavljen iz preostanka cistega poslovnega izida za poslovno leto 2021 v znesku 2.739.585,71 € ter prenesenega cistega poslovnega izida v znesku 24.170,29 €. V primerjavi z bilancnim dobickom za poslovno leto 2020 je dobicek za leto 2021 višji za 690.939 €. Uprava družbe bo skupšcini delnicarjev predlagala, da bilancni dobicek za leto 2021 ostane nerazporejen. Predlog za uporabo bilancnega dobicka je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Clani nadzornega sveta po opravljeni preveritvi na letno porocilo družbe in Skupine za leto 2021 niso imeli pripomb in nadzorni svet je nato soglasno sprejel to porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi na svoji 13. redni seji, ki je bila izvedena 19. maja 2022. V Kranju, 19. 5. 2022 Rudolf Ogrinc, mag. ekon. in posl. ved predsednik nadzornega sveta 1.4 Izjava o upravljanju družbe in Skupine Elektro Gorenjska Družbe v Skupini Elektro Gorenjska poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in akti, ki veljajo v družbah. Poslovodstvo posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Odlocitve sprejemajo skladno s strateškimi cilji družbe in v korist delnicarjev ter lastnikov. Družbe v Skupini delujejo v skladu s sprejetimi dokumenti Slovenskega državnega holdinga (SDH): s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, s Priporocili in pricakovanji SDH in s postopki in merili za ravnanje clanov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem maticne družbe, in statut maticne družbe so objavljeni na spletni strani družbe (http://www.elektro-gorenjska.si). Ostali veljavni akti za družbe v Skupini so dostopni na spletni strani SDH http://www.sdh.si. Pri poslovanju v letu 2021 družbe v Skupini niso bistveno odstopale od nacel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni dokumenti SDH. Maticna družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih dolocbah kodeksov oziroma priporocil, ki so za družbo urejeni že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z dolocbami statuta, na drugacen nacin, kot je to doloceno s kodeksi, oziroma v primerih, ko neobvezujocih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko ravnanja niso dolocena kot zakonska obveznost. Maticna družba izjavlja, da so clani nadzornega organa strokovni, odgovorni in neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z dolocili navedenih aktov SDH. Maticna družba clane nadzornega sveta in komisij tudi obvešca o spremembah in dopolnitvah aktov SDH ter o izobraževanjih, ki jih brezplacno organizira SDH in jim omogoca udeležbo tudi na ostalih izobraževanjih s podrocja energetike. Družba ima enoclansko upravo, clane nadzornega sveta iz vrst predstavnikov delnicarjev pa izvoli skupšcina, medtem ko dva predstavnika delavcev izvoli Svet delavcev, zato Politike raznolikosti v družbah v Skupini nimamo zapisane in je ne izvajamo v smislu dolocil Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V praksi v družbah v Skupini med kandidati za zaposlitev in med zaposlenimi ne delamo razlik glede na spol, starost, raso in veroizpoved. O sprejemu politike raznolikosti bo predvidoma v letu 2022 odlocal nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. Sestava organov nadzora in njihovih komisij ter podatki o delovanju skupšcine so predstavljeni v poglavju 2.5 Organi upravljanja v družbi Elektro Gorenjska. Uprava posamezne družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjih kontrol, izbor in uporabo racunovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družbe v Skupini pri vzpostavitvi in delovanju notranjih kontrol zasledujejo naslednje poglavitne cilje: Prizadevamo si, da je sistem kontrol uspešen in ucinkovit z vidika obvladovanja tveganj ter hkrati stroškovno sprejemljiv. Zato vzdržujemo: › tocnost, zanesljivost in popolnost racunovodskih evidenc ter resnicnost in poštenost racunovodskega porocanja, › skladnost z zakonodajo, regulativo, internimi predpisi ter › uspešnost in ucinkovitost poslovanja. › transparentno organizacijsko shemo, › jasne racunovodske usmeritve in njihovo enotno uporabo v celotni Skupini Elektro Gorenjska, › ucinkovito in kadrovsko popolnjeno racunovodsko funkcijo, › ucinkovit in sodoben racunovodski in poslovni informacijski sistem, › redne zunanje in notranje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja celotne družbe. Racunovodsko kontroliranje temelji na nacelih razmejitve odgovornosti, resnicnosti, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, locenosti evidence od izvajanja poslov ter strokovnosti in neodvisnosti racunovodij. Racunovodske kontrole so tesno povezane s splošnimi in aplikativnimi kontrolami na podrocju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov ter popolnost in tocnost zajema in obdelave podatkov. Kontrolni mehanizmi, ki se nanašajo na posamezno podrocje poslovanja, so podrobneje predstavljeni v poglavju 3.10 Upravljanje s tveganji. Menimo, da je dosedanji sistem notranjih kontrol omogocal uspešno poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska, delovanje v skladu s predpisi in pošteno ter transparentno racunovodsko porocanje. Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoce družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirala poslovanje odvisne družbe Gorenjske elektrarne in financne naložbe ECE, d. o. o., posredno pa odvisno družbo hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, družbo GEK Vzdrževanje, skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisne družbe in njene odvisne družbe je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujoco družbo v Skupini Elektro Gorenjska. Družba Elektro Gorenjska bo priporocila novih aktov SDH spoštovala tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevala in izboljševala svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bo družba poskrbela za pravocasno objavo. 1.5 Izjava o nefinancnem poslovanju Skupina Elektro Gorenjska za porocanje uporablja mednarodni Uprava družbe Elektro Gorenjska izjavlja, da v družbi Elektro standard za nefinancno porocanje (GRI – Global Reporting Gorenjska izvajamo politike družbe, ki se nanašajo na: Initiative). Pricujoce Letno porocilo za leto 2021 je skladno s › okoljsko podrocje, Kodeksom upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in z novelo zakona ZZGD-J (Direktiva 2014/95/EU) ter vsebuje › spoštovanje clovekovih pravic, razkritja nefinancnih informacij in informacij o raznolikosti. › kadrovsko in socialno podrocje, Skupina Elektro Gorenjska se zaveda pomena, ki ga imajo nefinancne informacije in celovit pristop k porocanju za › upravljanje na podrocju preprecevanja korupcije in ustvarjanje vrednosti za svoje deležnike. podkupovanja. Zahteve iz Izjave o nefinancnem poslovanju po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) uresnicujemo skozi celotno letno dr. Ivan Šmon, MBA porocilo v obliki sklicev na razkritja GRI, in sicer: predsednik uprave › Informacije, opis politik in rezultate politik o okoljskih, družbenih in kadrovskih zadevah, spoštovanju clovekovih pravic ter zadevah, povezanih z bojem proti korupciji in podkupovanju, predstavljamo v poglavjih 3.6 Skrb za zaposlene, 3.7 Skrb za okolje in 3.8 Družbena odgovornost. › Glavna tveganja, povezana s prej naštetimi podrocji, navajamo v poglavju 3.10 Upravljanje s tveganji. › Opis poslovnega modela oz. modela ustvarjanja vrednosti Skupine Elektro Gorenjska predstavljamo v poglavju 2 Predstavitev Skupine Elektro Gorenjska. › Opis politik raznolikosti, ki se izvajajo v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi, je razviden v poglavju 1.4 Izjava o upravljanju. 1.6 Uresnicevanje trajnostne strategije Zavezani trajnostnemu strateškemu razvoju, ki uravnoteženo nagovarja ljudi, naravo in ucinkovito poslovanje. Skupina Elektro Gorenjska je pomembna energetsko-tehnološka (EnTech) skupina z vrhunskimi kadri in s sodobno organiziranostjo, ki se osredotoca na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, ucinkovito rabo energije ter na razvoj sodobnih digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov. Z udejanjenjem našega poslanstva in uresnicevanjem naših vrednot zagotavljamo trajno energijo. Naše kljucne konkurencne prednosti temeljijo na trajni inovativnosti, vpetosti v lokalno okolje, prepoznavnosti blagovne znamke, zanesljivosti pri izvedbi projektov in reševanju izzivov uporabnikov. Trajnostni poslovni model nas zavezuje tudi k vsakodnevni operativni odlicnosti, ki zagotavlja stabilnost oskrbe z elektricno energijo. Sooceni z izzivi tehnološkega ter zelenega napredka in v spremenjenih regulatornih okolišcinah (trg storitev prožnosti) s trajnostnim poslovnim modelom sledimo zgledu posameznih uspešnih distribucijskih podjetij v smeri sodobnega energetsko-tehnološkega javnega storitvenega podjetja, proizvajalca elektrike iz obnovljivih virov energije, skrbnika ucinkovite rabe energije in moderatorja medsektorskega povezovanja s fokusom na Gorenjsko regijo, deloma na Slovenijo in s posameznimi digitalnimi rešitvami tudi izven nje. Jedro naše trajnostne strategije je ustvarjanje vrednosti za naše gospodinjske odjemalce in gospodarske organizacije. 2 Predstavitev Skupine Elektro Gorenjska 2.1 Poslanstvo, vizija in vrednote Skupine Poslanstvo Zagotavljamo trajno energijo. Vrednote ODGOVORNOST Prevzemamo odgovornost. TRAJNA INOVATIVNOST Smo inovativni in išcemo trajnostne zelene rešitve. ODPRTOST Strankam vzbujamo zaupanje in skrbimo za dobre odnose. Vizija Smo energetsko-tehnološka skupina z vrhunskimi kadri in s sodobno organiziranostjo. Soustvarjamo energijo prihodnosti. Uvršcamo se med vodilnih deset odstotkov EU operaterjev. Smo nosilec uvajanja inovativnih rešitev. Smo moderator medsektorskega povezovanja. Smo fasilitator trga storitev prožnosti. V primerjavi z letom 2020 bo moc naših soncnih elektrarn dvakratna. Povecujemo delež dobicka tržnega segmenta. Podpiramo cilje trajnostnega prehoda. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 2.2 Dejavnost in sestava Skupine Elektro Gorenjska Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoca družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska. Skupina kot povezane osebe obravnava še družbo GEK Vzdrževanje, v kateri ima družba Gorenjske elektrarne 100 % lastniški delež, in družbo Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Racunovodski izkazi Skupine poleg izkazov maticne družbe Elektro Gorenjska vkljucujejo tudi izkaze odvisnih družb ter dobicek pridružene družbe. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Nobena izmed družb v Skupini Elektro Gorenjska nima podružnic. Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi dolocb Mednarodnih standardov racunovodskega porocanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na nacin, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, oziroma nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. Organizacijska shema Skupine Elektro Gorenjska Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 2.3 Glavne dejavnosti in podrocja poslovanja Družbe v Skupini Elektro Gorenjska izvajajo tri glavne Ostale dejavnosti, ki se izvajajo tako za regulirano dejavnost dejavnosti: kot tudi za trg, obsegajo: › dejavnost distribucije, ki je regulirana dejavnost (pogodba s › izvajanje investicij in vzdrževanja, SODO), › raziskave in razvoj, › dejavnost proizvodnje elektricne energije › projektiranje, › in ostale dejavnost (tržne storitve). › projekte ucinkovite rabe elektricne energije in energetski management ter Dejavnost distribucije obsega naloge (storitve) gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jih družba Elektro › inženiring. Gorenjska po pogodbi izvaja za distribucijskega operaterja: Osnovna dejavnost družbe Elektro Gorenjska je zagotavljanje › vzdrževanje primarne elektroenergetske infrastrukture, distribucije elektricne energije koncnim uporabnikom. Gre › organiziranje in izvajanje dežurne službe, za regulirano dejavnost, ki jo izvajamo v okviru pogodbe z družbo SODO, ki ima koncesijo. Družba Elektro Gorenjska je že › vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, vrsto let prisotna tudi na trgu storitev s podrocja energetskih › nacrtovanje razvoja omrežja, dejavnosti, kjer je dejavna predvsem na segmentu gradenj, inženiringa in opravljanja drugih storitev za trg. Ukvarja se tudi › priprava in vodenje investicij v elektroenergetsko z vzdrževanjem, izvaja dejavnosti s podrocja raziskav in razvoja, infrastrukturo, projektiranja, deluje na projektih ucinkovite rabe elektricne › spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z elektricno energije in energetskega managementa. energijo, Hcerinska družba Gorenjske elektrarne proizvaja elektricno › izvajanje merjenja elektricne energije, energijo v hidroelektrarnah, v soncnih elektrarnah ter › izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, proizvodnjo energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Že vrsto let je dejavna na podrocju ucinkovite rabe elektricne › prikljucevanje uporabnikov, energije in energetskega managementa. › zagotavljanje podatkov za pokrivanje izgub elektricne energije v distribucijskem omrežju in oskrbe SODO, GEK Vzdrževanje, d. o. o., je odvisna družba družbe Gorenjske elektrarne, ki je bila ustanovljena leta 2017. Dejavnost družbe se › druge storitve za uporabnike. nanaša na vzdrževanje energetskih naprav, ki so v lasti družbe Gorenjske elektrarne. Na trgu ponujajo storitev s podrocja Dejavnost proizvodnje obsega proizvodnjo elektricne energije: vzdrževanja energetskih naprav in ostalih elektromontažnih › v hidroelektrarnah, storitev. › v soncnih ali fotovoltaicnih elektrarnah ter Skupino Elektro Gorenjska sestavlja še pridružena družba › proizvodnjo energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Soenergetika, ki v verigi oskrbe z elektricno energijo deluje na segmentu tržnih dejavnosti. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja elektricne in toplotne energije v kogeneracijskih napravah. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 2.4 Glavno obmocje poslovanja Glavno obmocje poslovanja Skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije – obmocje Gorenjske. Prikaz obmocja oskrbe distribucijskih podjetij z elektricno energijo 5.280 km distribucijskega mrežja Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 2.5 Organi upravljanja v družbi Elektro Gorenjska Organi upravljanja družbe so: uprava, nadzorni svet in skupšcina delnicarjev. Uprava Uprava ima enega clana, ki je predsednik uprave. Predsednika uprave imenuje nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. Mandat predsednika uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA, je nastopil štiriletni mandat 15. 6. 2018. Uprava družbe ima v skladu s statutom pooblastila v zvezi z vsemi vprašanji organizacije in vodenja družbe. Na podlagi zakona, statuta in poslovnika o delu nadzornega sveta je uprava družbe dolžna najmanj štirikrat letno, izcrpno in tocno seznanjati nadzorni svet o poteku poslov in stanju družbe. Družba je organizirana v štirih sektorjih, ki jih vodijo direktorji, in so sestavljeni iz vec služb. Neposredno pod upravo spadajo projektna in inovacijska pisarna ter notranja revizija. Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 Sektor omrežje obvladuje naloge gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jih Elektro Gorenjska po pogodbi opravlja za družbo SODO. Naloge Sektorja inženiring so opravljanje storitev za Sektor omrežje in ostale družbe v Skupini Elektro Gorenjska v segmentu, ki se nanaša na tržne storitve. Sektor korporativne storitve opravlja splošne in financne storitve, storitve s podrocja varstva in zdravja pri delu ter storitve avtoparka za vse sektorje in družbe v Skupini Elektro Gorenjska. Sektor informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pa za vse sektorje in družbe v Skupini Elektro Gorenjska opravlja storitve s podrocja informacijske in komunikacijske tehnologije. Nadzorni svet Pristojnosti in sestava nadzornega sveta so doloceni s statutom družbe. Nadzorni svet sestavlja šest clanov, od katerih so štirje predstavniki kapitala in dva predstavnika zaposlenih. Clani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Clane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupšcina delnicarjev z navadno vecino glasov navzocih delnicarjev. Clana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. V letu 2021 glede clanov iz vrst delavcev ni bilo sprememb. Na 28. redni skupšcini družbe, ki je bila 23. 6. 2021, je skupšcina imenovala nove clane v nadzorni svet, ki predstavljajo delnicarje. 29. 8. 2021 so mandat tako nastopili Rudolf Ogrinc, Gabrijel Škof, Gregor Tomše in Vid Meglic. Clanstvo v nadzornem svetu je namrec 28. 8. 2021 prenehalo vsem štirim predstavnikom delnicarjev (mag. Samo Logar, mag. Tedo Djekanovic, Andrej Koprivec in Franjo Curanovic). Na osnovi sklepa skupšcine prejemajo clani nadzornega sveta poleg sejnin v višini 275 € tudi mesecno placilo za opravljanje funkcije v višini 942 € na clana oz. 1.412,50 €, do katerega je upravicen predsednik nadzornega sveta. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2021 so predstavljeni v poglavju 5.6 Posli s povezanimi osebami. Sestava nadzornega v letu 2021: NADZORNI SVET EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 28. 8. 2017 (kot predsednik od 14.9.2017) 28. 8. 2021 mag. Tedo Djekanovic namestnik predsednika 28. 8. 2017 (kot namestnik od 14. 9. 2017) 28. 8. 2021 Andrej Koprivec clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 Borut Jereb clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 Iztok Štular clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 Rudolf Ogrinc predsednik 29. 8. 2021 (kot predsednik od 2. 9. 2021) 29. 8. 2025 Gabrijel Škof namestnik predsednika 29. 8. 2021 (kot namestnik od 2. 9. 2021) 29. 8. 2025 Gregor Tomše clan 29. 8. 2021 29. 8. 2025 Vid Meglic clan 29. 8. 2021 29. 8. 2025 Revizijska komisija nadzornega sveta Elektro Gorenjska V letu 2021 je delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 dr. Simon Cadež clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Gregor Tomše predsednik 2. 9. 2021 29. 8. 2025 Gabrijel Škof clan 2. 9. 2021 29. 8. 2025 dr. Simon Cadež clan 2. 9. 2021 29. 8. 2025 Clanstvo v nadzornem svetu je namrec 28. 8. 2021 prenehalo vsem štirim predstavnikom delnicarjev (mag. Samo Logar, mag. Tedo Djekanovic, Andrej Koprivec in Franjo Curanovic), zato so bile tudi spremembe v Revizijski komisiji. Kontinuiteta delovanja komisije je bila zagotovljena z nadaljevanjem opravljanja funkcije zunanjega clana komisije dr. Simona Cadeža, ki je bil imenovan v komisijo za ponovno štiriletno obdobje. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska V letu 2021 je delovala stalna Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do mag. Samo Logar predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 mag. Tedo Djekanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Milena Pervanje clanica 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Rudolf Ogrinc predsednik 25. 11. 2021 29. 8. 2025 Vid Meglic clan 25. 11. 2021 29. 8. 2025 Iztok Štular clan 25. 11. 2021 8. 8. 2023 Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta, kot je doloceno v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska. V casu od 28. 8. 2021 do imenovanja nove Kadrovske komisije ta komisija ni delovala. Skupšcina delnicarjev V letu 2021 je uprava sklicala eno redno sejo skupšcine družbe. 28. redna seja skupšcine družbe je bila izvedena 23. 6. 2021, prisotnih je bilo 85,02 % glasov delnicarjev z glasovalno pravico. Na skupšcini so delnicarji glasovali o petih tockah dnevnega reda, ki je bil objavljen v sklicu skupšcine na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve. Delnicarji družbe so se najprej seznanili z revidiranim letnim porocilom družbe in Skupine za leto 2020, z mnenjem revizorja ter s pisnim porocilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega porocila za poslovno leto 2020. Nato so se delnicarji družbe seznanili s prejemki clanov organov vodenja in nadzora družb v Skupini Elektro Gorenjska za leto 2020, predstavitvijo politike prejemkov clanov organov vodenja in nadzora Elektra Gorenjska, d. d., ter politike prejemkov clanov organov vodenja odvisnih družb v Skupini Elektro Gorenjska 2020. Delnicarji so odlocali o uporabi bilancnega dobicka, ki je na dan 31. 12. 2020 znašal 2.072.817,00 €. Sprejet je bil sklep, da celotni bilancni dobicek porabi za izplacilo dividend v bruto vrednosti 0,12 € na delnico. Dividende je družba izplacala 23. 7. 2021, in sicer tistim delnicarjem, ki so bili na dan 22. 7. 2021 kot delnicarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Skupšcina je za delo v letu 2020 podelila razrešnico, in sicer posebej predsedniku uprave in posebej clanom nadzornega sveta. Skupšcina je na koncu v sklopu imenovanja novih clanov najprej ugotovila, da z dnem 28. 8. 2021 potece mandat dosedanjim clanom nadzornega sveta, predstavnikom delnicarjev naslednji sestavi: mag. Samo Logar, mag. Tedo Djekanovic, Andrej Koprivec, Franjo Curanovic, predsednik nadzornega namestnik predsednika clan, clan. sveta, nadzornega sveta, Skupšcina je nato posamicno izvolila nove clane nadzornega sveta, predstavnike delnicarjev, za naslednje štiriletno mandatno obdobje in zacetkom mandata 29. 8. 2021: Rudolf Ogrinc, Gabrijel Škof, Vid Meglic, Gregor Tomše, predsednik nadzornega namestnik predsednika clan, clan. sveta, nadzornega sveta, 2.6 Osnovni kapital in lastniška sestava Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je 31. 12. 2021 znašal 104.136.615 €. Razdeljen je na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vse delnice so delnice enega razreda. Družba nima odobrenega kapitala. Z delnicami družbe Elektro Gorenjska se v letu 2021 ni trgovalo na organiziranem trgu. Na dan 31. 12. 2021 je bilo v lasti Republike Slovenije in pravnih oseb, ki predstavljajo 18,99 % vseh delnicarjev, 96,35 % delnic družbe. Gibanje števila delnicarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2016 do 31. 12. 2021 350 300 250 200 150 100 50 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 (v %) 8,56 4,22 3,56 2,50 1,00 0,29 0,31 0,09 Po stanju na dan 31. 12. 2021 je najvecji delnicar Republika Slovenija z 79,48 % deležem. Sledi ji Kapitalska družba z 2,50 % deležem in Bau 1, d. o. o., z 1,67 % deležem. 79,48 2.7 Integriran sistem vodenja kakovosti Elektro Gorenjska od leta 2011 vzdržuje Integriran sistem vodenja kakovosti (v nadaljevanju: iSVK), v okviru katerega izpolnjuje zaveze politike kakovosti Elektra Gorenjska. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo družbe zavezuje, da bo dolgorocno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo družbe, ki temelji na kakovosti vodenja, obvladovanju tveganj, varovanju informacij, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko nacel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK Elektro Gorenjska izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: › sistem SVK (zahteve standarda ISO 9001:2015), › sistem SRO (zahteve standarda ISO 14001:2015) › sistem VZD (zahteve standarda ISO 45001:2018) in › sistem SVI (zahteve standarda ISO/IEC 27001:2013). Družba Elektro Gorenjska je v letu 2019 pristopila k vzpostavitvi Merilnega laboratorija (v nadaljevanju ML) ter ga prvic uspešno akreditirala konec junija 2020, v letu 2021 pa je obseg delovanja ML razširila v smislu opravljanje dejavnosti tudi na terenu. Sistem Merilnega laboratorija je akreditirano podrocje, ki ga izvaja Akreditacija Slovenije, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020:2012, in je del iSVK-ja. Politika ML družbe Elektro Gorenjska je doseganje najvišje možne kakovosti storitev ML v skladu standardom SIST EN ISO/IEC 17020 in zakonskimi dolocbami. iSVK ne izpolnjuje le zahteve certifikacijskih sistemov, ampak združuje in skrbi za skladno delovanje družbe z zahtevami tudi treh necertifikacijskih sistemov: › zahteve po obvladovanju tveganj (standard ISO 31000), › zahteve certifikata Družini prijazno podjetje in › zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe Elektro Gorenjska Notranje / zunanje presoje vodenja Z uvedbo integriranega sistema vodenja so vse aktivnosti povezane v ucinkovit sistem, ki vodi k uresnicevanju vizije, strategije in poslanstva ter omogoca obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s koncnimi odjemalci, z zaposlenimi, lastniki in okoljem. K ucinkovitemu sistemu pa pripomorejo poleg dobrega delovanja sistemov še dobro komuniciranje, stalno izboljševanje ter redno preverjanje in spremljanje delovanja vseh sistemov znotraj iSVK. Elektro Gorenjska je tako v letu 2021 spremljala in nadzorovala svoje poslovanje s pomocjo 47 prepoznanih, med seboj povezanih poslovnih procesov, ki jih obvladuje s pomocjo zakonov, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Delovanje poslovnih procesov je spremljala s pomocjo 189 vzpostavljenih kazalnikov kakovosti ter 32 prepoznanih strateških tveganj, 18 okoljskih tveganj ter 35 informacijsko varnostnih tveganj. Tveganja z vidika varnosti in zdravja pri delu pa se obvladujejo znotraj ocen tveganj, ki izhajajo iz posameznega delovnega mesta. V letu 2021 je bilo skupno podanih 85 predlogov – ukrepov in izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju delovanja sistema, spodbujanju zaposlenih k iskanju izboljšav in dodatnih ukrepov, ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe ter spodbujajo k dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. Trend rasti kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na sejah Odbora za kakovost in sejah Kolegija predsednika uprave, kjer se poroca tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja znotraj iSVK. Sistematicni pristop delovanja znotraj iSVK dokazuje, da družba uresnicuje zavezo k stalnemu izboljševanju, stalni rasti ter trajnostnemu poslovanju. Zavedamo se, da so za uspešnost družbe zaslužni vsi zaposleni. Za uspešen razvoj in rast sta kljucnega pomena njihova zavzetost in njihova pripadnost, kar je tudi kljucni cilj certifikata Družini prijazno podjetje. V družbi Elektro Gorenjska se zato vse od leta 2015 izvaja kar 16 družinam prijaznih ukrepov, s katerimi skušamo izboljšati vsesplošno dobro pocutje svojih zaposlenih na delovnem mestu. Kljub temu, da preostali družbi v Skupini nimata certifikata Družini prijazno podjetje, sta se zavezali k izvajanju ukrepov v enaki meri kot maticna družba. Kot dokazilo, da družba Elektro Gorenjska ustrezno izvaja ukrepe, ki pomembno prispevajo h krepitvi pozitivnih odnosov med zaposlenimi in k ucinkovitemu skupnemu reševanju izzivov trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti, pa tudi k ohranjanju in izboljšanju zdravja in varnosti zaposlenih, je za leto 2021 prejela posebno zahvalo s strani Ekvilib Inštituta ob 10-letnici izvajanja ukrepov širjenja kulture družini prijaznega podjetja v Sloveniji. V družbi Gorenjske elektrarne se kakovost in odlicnost odražata v poslovnih procesih, vzpostavljenih po standardu ISO 9001:2015 in po modelu odlicnosti EFQM. Upravlja se z naslednjima dvema certifikatoma sistema kakovosti: › sistem vodenja po zahtevah ISO 9001:2015, Q-1864, izdaja 04 / 2020-11-30, s prilogo Q-1864/04 (velja do 16. 12. 2023) in › sistem upravljanja z energijo ISO 50001:2018, En-014, izdaja 04 / 2019-11-11, s prilogo En-014/04 (velja do 11. 11. 2022). 2.8 Strategija za obdobje od 2022 do 2026 Skupina Elektro Gorenjska je pripravila novo strategijo za obdobje od leta 2022 do leta 2026. Vizija, poslanstvo in vrednote družbe se v tej strategiji spreminjajo v smeri zagotavljanja trajne energije, pri cemer bo Skupina Elektro Gorenjska pomembna energetsko-tehnološka skupina z vrhunskimi kadri in s sodobno organiziranostjo, ki se osredotoca na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, ucinkovito rabo energije ter na razvoj sodobnih digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov. Kljucne strateške usmeritve S strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 je bila dolocena smer razvoja poslovanja celotne Skupine Elektro Gorenjska. V letih 2019 in 2020 smo skladno s strategijo izvedli ustrezno spremembo organizacijske strukture, ki podpira uvedbo vitke in agilne organizacije, in pristopili k optimizaciji procesov in posledicno tudi kadrovskih virov. S tem smo postavili dobre osnove za boljše izkorišcanje sinergij v Skupini in za povecanje prisotnosti v tržnem okolju. S strategijo za obdobje 2022–2026 želimo nadaljevati in hkrati nadgraditi zacrtano smer razvoja poslovanja Skupine. Nadaljevali bomo našo zgodbo trajnosti v spremenjenih regulatornih okolišcinah, sooceni z izzivi tehnološkega napredka in zelenega prehoda. Sledili bomo zgledu posameznih uspešnih evropskih distribucijskih podjetij ter s primerno organiziranostjo Skupine Elektro Gorenjska omogocali razvojno-tržno usmerjenost ob transparentni locitvi tržnih in netržnih dejavnosti. Posebno pozornost bomo namenili nadaljnjemu razvoju sodobnega, odprtega in vitkega sistema inoviranja, ki bo spodbujal inovativnost in omogocal implementacijo novih procesnih rešitev in novih poslovnih modelov. Organizacijsko kulturo bomo razvijali v smeri agilnosti, vkljucevanja, medsebojnega sodelovanja, prevzemanja odgovornosti, inovativnosti in usmerjenosti k ciljem. Z namenom vecje ucinkovitosti in uspešnosti v pogojih hitrih sprememb bomo izboljševali poslovne procese tako z vidika notranjih kot zunanjih uporabnikov. Zavedamo se, da je varovanje okolja in s tem zagotavljanje kakovostnega življenja tudi za prihodnje generacije eden od najpomembnejših izzivov današnjega casa. Pomembna tema strategije za obdobje 2022–2026 je zato podrocje trajnostnega poslovanja, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena vzpostavitvi modela za merjenje ogljicnega odtisa družbe in izvajanju aktivnosti za njegovo zmanjšanje. Verjamemo, da lahko z uporabo našega strokovnega znanja in podnebju prijaznih rešitev tudi mi prispevamo k razogljicenju družbe kot celote in s tem k boljši kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. Poudarki strateškega razvoja Strateški projekti › trajnostna usmeritev ob spremenjenih regulatornih Kot kljucne za dosego ciljev je družba oz. Skupina v strategiji okolišcinah; 2018–2022 prepoznala naslednje strateške projekte: › zeleni izzivi in tehnološki napredek; › pridobitev lastne koncesije za distribucijo elektricne energije; › razvojno-tržna usmerjenost; › znamka delodajalca; › transparentna locitev tržnih in netržnih dejavnosti; › konsolidacija in zagon inženiringa na ravni Skupine Elektro › spodbujanje inovativnosti in novih procesnih usmeritev; Gorenjska; › agilna in vkljucevalna organizacijska kultura. › uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini Elektro Gorenjska; Strateški izzivi › optimalno nacrtovanje razvoja, investicij in vzdrževanja. Strategija do leta 2022 opredeljuje naslednje izzive: › opolnomocenje za delovanje na trgu prožnosti (pridobitev V strategiji za obdobje 2022–2026 projekta Pridobitev lastne lastne koncesije, ohranitev Skupine Elektro Gorenjska); koncesije za distribucijo elektricne energije in Znamka delodajalca predvidoma ne bosta vec strateška projekta. › biti najboljši operater po tehnicnih in ekonomskih kazalnikih Strateški projekt Konsolidacija in zagon inženiringa na ravni za distribucijo elektricne energije v Sloveniji, primerljiv z Skupine Elektro Gorenjska je bil zakljucen v letu 2020. Izvajanje najboljšimi v EU; ostalih projektov (Uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini › v okviru Skupine Elektro Gorenjska inovativen razvoj tistih Elektro Gorenjska ter Optimalno nacrtovanje razvoja, investicij tržnih dejavnosti, ki so sprejemljive z vidika nove evropske in vzdrževanja) pa se bo nadaljevalo. in slovenske regulative in zagotavljajo celovitost rešitve za uporabnike; › povecanje proizvodnje okoljsko ciste energije in zagotavljanje sistemskih storitev oziroma storitev na trgu prožnosti. 2.9 Zastavljeni cilji za leto 2021 in njihovo doseganje Kazalnik Enota mere Nacrt Doseženo Cisti dobicek Skupine € 7.247.452 7.897.717 ROA Skupine % 2,9 3,2 Dodana vrednost/zaposlenega v Skupini € 111.866 116.365 CAPEX Skupina mio € 17,0 17,4 Kolicina proizvedene EE MWh 53.354 56.517 Kolicina distribuirane EE MWh 1.139.629 1.177.968 SAIDI (nenacrtovano, lastni vzrok) min/odje­malca 26,50 22,22 SAIFI (nenacrtovano, lastni vzrok) prekinitev/ odjemalca 0,79 0,55 Delež izgub v omrežju % 4,41 3,71 Skupina je leto 2021 zakljucila s cistim dobickom v višini 7,9 mio €, kar je za 9 % bolje, kot je bilo nacrtovano. Glavni razlog za boljši izid je vecji obseg izvajanja gradnje za trg, višji financni prihodki iz naslova deležev ter višji drugi poslovni prihodki. Zaradi višjega dobicka je Skupina v letu 2021 dosegla tudi višji ROA. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 116 tisoc €, kar je za 4 % nad nacrtom za obravnavano leto. V letu 2021 smo prodali 56.517 MWh elektricne energije, kar je za 6 % vec, kot je bilo nacrtovano. Višja proizvodnja je rezultat boljše vodnatosti. Po omrežju smo v letu 2021 distribuirali 1.178 GWh elektricne energije, kar je za 3 % vec, kot smo nacrtovali. Vrednosti kazalnikov neprekinjenosti napajanja (SAIDI, SAIFI) so boljše od nacrtovanih. Kazalci se z leti še vedno izboljšujejo. Vzroke za izboljšave je treba iskati predvsem v nenehnem vlaganju ter posodabljanju elektroenergetskega omrežja na vseh napetostnih nivojih ter kakovostnem izvajanju vzdrževalnih del. Skupina je v letu 2021 investirala 17,4 mio € sredstev, kar je podobno, kot je bilo za to leto tudi nacrtovano. Vecina investicijskih sredstev je bila vložena v širitev oziroma predelavo omrežja. Izgube v omrežju so znašale 3,71 %, kar je najnižja vrednost do sedaj. Gre za rezultat vec dejavnikov, kot npr. menjava starejših merilnih naprav z novimi in vkljucevanje novih proizvodnih virov v omrežje. V primerjavi z nacrtovanimi, ki temeljijo na povprecju zadnjih nekaj let, so nižje kar za 16 %. 2.10 Naši kapitali VLOŽKI Proizvodni kapital Kablovodi 1.129.098 m Omrežje: 5.292.930 m ransformatorske postaje: 1.386 Elektrarne: 15 hidroelektrarn, 21 son’nih elektrarn, 7 kogeneracij aravni kapital Zmanjšanje emisij C02: 27.693 t Obmo’je delovanja v riglavskem narodnem parku: 47,49 km Družbeni kapital Odnosi z deležniki (regulatorji, partnerji, kupci, dobavitelji, lokalne skupnosti mediji) Sponzorstva in donacije: 73.600 € Intelektualni kapital Informacijske rešitve, vrednost 0,5 mio € Poslovni procesi Razvoj aplikacij Inovacije loveški kapital Zaposleni: 311 Delež žensk: 21,50 % Stopnja zavzetosti: 31 % Število ur izobraževanja na zaposlenega: 19,07 Finanni kapital Poslovni prihodki: 45.292.061 € EBI : 9.017.352 € EBI DA: 21.915.858 € Kapital: 174.624.767 € UPRAVLJANJE veganja in priložnosti Sredstva Uspešnost poslovanja Strateško poslovanje DRUŽBENA ODGOVORNOS POSLOVNA ODLI.NOS RAJNOS NI POSLOVNI MODEL OKOLJSKA ODGOVORNOS Pripravljeno na osnovi na International Integrated Reporting Framework (https://www.integratedreporting.org/resource/international-ir-framework/). 3.1 Analiza okolja in vpliv na delovanje Skupine Elektro Gorenjska Na poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska pomembno vplivajo tako splošne gospodarske razmere kot specificni pogoji poslovanja, ki jih narekuje regulativa s podrocja elektricne energije. Regulativa Poslovanje družbe Elektro Gorenjska je v veliki meri regulirano. Pogoje regulacije skladno z EZ-1, ZOEE in podzakonskim akti doloca Agencija za energijo. Od teh pogojev so odvisni tudi prihodki, ki jih družba realizira na osnovi pogodbe z družbo SODO in predstavljajo skoraj 78 % vseh prihodkov družbe oz. 72 % prihodkov Skupine. Regulativa predstavlja okvire, ki jih mora družba upoštevati pri svojem poslovanju oziroma se jim pogosto prilagajati, saj se pogoji regulacije navadno spremenijo vsaka tri leta. Posebna skrb družbe je namenjena aktivnemu sodelovanju v postopkih sprejemanja novih regulativnih okvirov. Leto 2021 je bilo zadnje leto regulativnega obdobja 2019–2021. Naslednje regulativno obdobje bo obsegalo le leto 2022, nato pa bo predvidoma sledilo novo triletno regulativno obdobje. V letu 2022 zato pricakujemo spremembe oziroma nov Akt o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Spremembe Akta lahko pomembno vplivajo na poslovanje družbe. Družba Elektro Gorenjska bo tako kot v preteklosti tudi tokrat aktivno sodelovala pri njegovi javni obravnavi. Predvidoma bo sklenjena tudi nova pogodba z družbo SODO, ki se bo nanašala na regulativno obdobje 2023–2025. Pricakujemo, da se s tem trenutno veljavna razmerja z družbo SODO ne bodo bistveno spremenila. Spremembe na podrocju regulative V novembru leta 2021 je pricel veljati Zakon o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE), ki je (med drugim) deloma nadomestil, deloma pa spremenil Energetski zakon. Namen ZOEE je bil uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti t. i. paketa Cista energija za vse Evropejce, ki se nanašajo na delovanje trga z elektricno energijo (Direktiva 2019/944/EU o skupnih pravilih notranjega trga elektricne energije) in 17. clen Direktive (EU) 2018/2001/EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Zakon ureja nacin izvajanja Uredbe (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju elektricne energije; Uredbe (EU) 2019/943 o notranjem trgu elektricne energije in Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 ZOEE doloca pravila delovanja trga z elektricno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanje in dobave elektricne energije, skupaj z dolocbami za varstvo koncnih odjemalcev, nacine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na podrocju prenosa in distribucije elektricne energije ter trga z elektricno energijo, nacela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z elektricno energijo, ureja ukrepe za preprecevanje energetske revšcine in druga vprašanja oskrbe z elektricno energijo. ZOEE ohranja sedanjo ureditev gospodarskih javnih služb na podrocju prenosa, distribucije in operaterja trga, snovno ureditev trga z elektricno energijo ter zasilno in nujno oskrbo. Popolnoma na novo pa se skladno s pravom EU urejajo naslednja podrocja: › storitve agregiranja, › pravice koncnih odjemalcev, › napredno merjenje, › uvajajo se aktivni odjemalci in energetske skupnosti, › definira se energetska revšcina, › ureja se lastništvo in upravljanje shranjevalnikov energije, › obveznosti glede sistemskih storitev, › energetski regulator dobiva vec pristojnosti. Ocenjujemo, da ZOEE ne bo pomembno vplival na poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska. V letu 2021 je bil sprejet tudi Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Zakon vsebinsko ureja izvajanje politike države in obcin na podrocju rabe obnovljivih virov energije, doloca zavezujoc cilj za delež energije iz OVE v bruto koncni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in nacine njihovega financiranja (vkljucno z mednarodnim sodelovanjem in s pravili o financni podpori za spodbujanje energije iz OVE in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom), potrdila o izvoru energije, samooskrbo z elektricno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev. Nekatere dolocbe so enake dolocbam v Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red. Vkljucevanje dodatnih proizvodnih naprav OVE in SPTE bo zahtevalo hitro in intenzivno krepitev distribucijskega omrežja, predvsem nizkonapetostnega, skladno s sprejetim Razvojnim nacrtom distribucijskega omrežja SODO za obdobje 2021–2030, za kar pa Elektro Gorenjska trenutno nima zagotovljenih zadostnih sredstev. 3.2 Proizvodnja in distribucija elektricne energije Pomembnejši kazalniki proizvodnje in distribucije Družba/kazalnik Enota mere 2020 2021 Gorenjske elektrarne Kolicina proizvedene EE MWh 57.404 56.517 CAPEX mio € 1,5 1,3 Elektro Gorenjska Kolicina distribuirane EE MWh 1.119.827 1.177.968 SAIDI (nenacrtovano, lastni vzrok) min/odjemalca 19,83 22,22 SAIFI (nenacrtovano, lastni vzrok) prekinitev/odjemalca 0,66 0,55 Delež izgub v omrežju % 3,9 3,7 CAPEX mio € 15,6 16,1 Skupina Elektro Gorenjska CAPEX mio € 17,1 17,4 3.2.1 Proizvodnja in distribucija elektricne energije V letu 2021 je družba Gorenjske elektrarne proizvedla in prodala 56.517 MWh elektricne energije, kar je za 1,5 % manj kot v letu 2020. Družba Gorenjske elektrarne je elektricno energijo proizvajala v 15 HE, od katerih ima družba eno vse od ustanovitve v najemu pri družbi Elektro Gorenjska ter v 21 MFE. Poleg tega je družba v sedmih kogeneracijah proizvajala toplotno in elektricno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Naprave družbe Gorenjske elektrarne Naprave 31. 12. 2020 31. 12. 2021 HE 15 15 MFE 19 21 SPTE 7 7 Družba Gorenjske elektrarne ima pridobljene vse potrebne licence za opravljanje energetskih dejavnosti, elektrarne pa so pridobile deklaracije za proizvodne naprave elektricne energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom. Elektrarne so zato upravicene do prejemanja obratovalnih podpor, in sicer v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene elektricne energije in v obliki financne pomoci za tekoce poslovanje za ostale proizvajalce (obratovalna podpora). Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v obdobju 2016–2021 2016 2017 2018 2019 2020 2021 HE SPTE MFE Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2021 8.000 Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v MFE in SPTE po mesecih leta 2021 600 0 MFE Kar 62,6 % celotnih prihodkov od prodaje elektricne energije družba Gorenjske elektrarne ustvari v HE, sledijo MFE s 26,9 % deležem, najmanj (10,5 %) pa predstavljajo SPTE. Delež prihodkov od prodaje elektricne energije po posameznih proizvodnih virih v letu 2021 3.2.2 Distribucija elektricne energije Družba Elektro Gorenjska je v letu 2021 po omrežju distribuirala 1.178 GWh elektricne energije. Obseg omrežja Omrežje/naprave 31. 12. 2020 31.12.2021 Daljnovodi 110 kV 102.463 m 102.463 m Daljnovodi 35 kV 20.356 m 20.356 m Daljnovodi 20 kV 528.327 m 506.899 m Daljnovodi 10 kV 0 m 0 m Daljnovodi skupaj 651.146 m 629.718 m Kablovodi 110 kV 3.349 m 3.349 m Kablovodi 35 kV 158 m 158 m Kablovodi 20 kV 1.107.927 m 1.119.175 m Kablovodi 10 kV 6.416 m 6.416 m Kablovodi skupaj 1.117.850 m 1.129.098 m NN omrežje skupaj 3.458.104 m 3.534.114 m Omrežje skupaj 5.227.100 m 5.292.930 m RTP 12 12 RP 8 8 TP 1.379 1.386 Iz pregleda obsega omrežja je razvidno, da se je v letu 2021 dolžina omrežja povecala za 65,8 km. Iz leta v leto se povecuje tudi delež omrežja v kabelski izvedbi. Konec leta je bilo v kabelski izvedbi 68,1 % celotnega SN omrežja ter 87,0 % celotnega NN-omrežja. Distribuirana kolicina elektricne energije (v GWh) v obdobju 2016–2021 1.200 1.000 800 GWh 600 400 200 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Poslovni odjem Gospodinjski odjem Obseg distribuirane elektricne energije se je od leta 2016 dalje vsako leto poveceval, le v letu 2020 je zaradi epidemije covid-19 nekoliko padel. 3.2.3 Izgube elektricne energije v omrežju Izgube elektricne energije v omrežju (v %) v obdobju 2016–2021 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Gre za rezultat vec dejavnikov, kot npr. ojacitve omrežja, menjava starejših merilnih naprav z novimi in vkljucevanje novih proizvodnih virov v omrežje. 3.2.4 Kakovost oskrbe z elektricno energijo Družba Elektro Gorenjska ima vec kot 91.600 prevzemno-prodajnih mest, na katerih skrbi za kakovostno oskrbo z elektricno energijo. Kakovost oskrbe elektricne energije ugotavljamo glede na: › neprekinjenost napajanja, ki se nanaša na število in trajanje prekinitev, ki jih zazna uporabnik; › komercialno kakovost, ki se nanaša na storitve med operaterjem sistema in uporabnikom; › kakovost napetosti, ki se nanaša na tehnicne karakteristike napetosti, merljive na prevzemno­ predajnem mestu uporabnika. Neprekinjenost napajanja Minimalni standardi neprekinjenosti napajanja se izražajo z zajamcenimi ali s sistemskimi standardi, ki jih doloca regulator. Zajamceni standardi neprekinjenosti napajanja veljajo na posameznem prevzemno-predajnem mestu uporabnika, in sicer za skupno število in trajanje nenapovedanih dolgotrajnih in kratkotrajnih prekinitev v enem letu. Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se odražajo s parametri SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI, MAIFI in MAIFI-e, pri cemer so za kazalnika SAIDI in SAIFI s strani Agencije za energijo predpisane tudi mejne vrednosti – ciljne ravni neprekinjenosti napajanja, ki so vnaprej dolocene za posamezno regulativno obdobje. V spodnjih preglednicah in na grafih so prikazane vrednosti parametrov sistemskih kazalnikov neprekinjenosti, ki jih v podjetju Elektro Gorenjska spremljamo ter skladno z zakonodajo vnašamo v informacijski sistem regulatorja – Agencije za energijo. Nenacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2021 Kratkotrajne prekinitve v letu 2021 Lastni Tuji Višja sila SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] Skupaj ruralno 0,340 14,440 0,595 42,515 0,026 0,564 0,045 22,064 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupaj urbano 0,209 7,779 0,367 37,167 0,030 0,303 0,052 10,132 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupaj 0,549 22,219 0,962 40,476 0,056 0,867 0,097 15,636 0,000 0,000 0,000 0,000 Nacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2021 SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI [prek./upor.] [min/upor.] [prek./upor.] [min/prek.] Skupaj ruralno 0,162 26,111 0,283 161,437 Skupaj urbano 0,100 13,808 0,175 138,295 Ruralni Urbani MAIFI 2,360 1,048 MAIFIe 1,406 0,628 SAIDI – indeks povprecnega trajanja dolgotrajnih prekinitev v sistemu 2017 2018 2019 2020 2021 37,81 36,72 41,24 30,46 39,92 2,53 4,09 1,43 0,37 0,87 24,43 7,15 1,88 1,05 0,00 19,74 25,65 17,88 19,83 22,22 SAIFI – indeks povprecne frekvence dolgotrajnih prekinitev v sistemu 0,24 0,28 0,30 0,19 0,26 0,22 0,15 0,07 0,02 0,06 0,29 0,06 0,01 0,04 0,00 0,67 0,89 0,73 0,66 0,55 MAIFI in MAIFI-e – indeks povprecne frekvence vseh kratkotrajnih prekinitev in dogodkov napajanja uporabnikov v sistemu 2017 2018 2019 2020 2021 4,4 5,8 3,5 3,9 3,4 2,7 2,6 2,3 2,6 2,0 Vrednosti kazalnika SAIDI in SAIFI za nacrtovane dolgotrajne prekinitve za leto 2021 so se v primerjavi z letom 2020 nekoliko zvišale in so podobne kot v letih do leta 2020, ki je bilo zaznamovano z epidemijo covid-19 ter s tem povezanimi ukrepi pri izvajanju vzdrževalnih del na omrežju. Skupne vrednosti kazalnika SAIDI in SAIFI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (vsi vzroki) so v zadnjih treh letih skoraj enake, kar pomeni, da v zadnjih nekaj letih naše omrežje ni bilo podvrženo izrazitejšim vremenskim ali drugacnim vplivom. Prav tako se stabilno stanje omrežja odraža v vrednostih kazalnika MAIFI in MAIFI-e, katerih vrednost je v zadnjih nekaj letih konstantna in se pretirano ne spreminja. Družba Elektro Gorenjska na podrocju neprekinjenosti napajanja še vedno dosega rezultate, ki so krepko pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, dolocenimi s strani Agencije za energijo. Kakovost napetosti Razmere na podrocju kakovosti napetosti so se v primerjavi z letom 2020 izboljšale. Fliker, ki se je v preteklosti iz VN prenašal na NN, se je v letu 2021 obcutno zmanjšal. Tudi ostali parametri so bili v letu 2021 vecino casa merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V letu 2021 smo prejeli osemnajst pritožb na kakovost napetosti na NN-nivoju. Od teh je bilo upravicenih šest pritožb. Neskladja se trudimo odpraviti cim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2021 Objekti Št. tednov pod nadzo­rom Odstopanje Uef Harmoniki Nerav-Signalne Fliker notežje napetosti Število neskladnih tednov Frekvenca Upadi Porasti Skladnost KEE Št. Št. ne­skladnih skladnih tednov tednov RTP Jesenice 110 kV 51 0 0 1 0 0 0 62 7 50 1 RTP Radovljica 110 kV 51 0 0 2 0 0 0 68 8 49 2 RTP Tržic 110 kV 51 0 0 1 0 0 0 65 17 50 1 RTP Primskovo 110 kV 51 0 0 1 0 0 0 63 8 50 1 RTP Zlato polje 110 kV 51 0 0 3 0 0 0 65 10 48 3 RTP Labore 110 kV DV Okroglo 51 0 0 1 0 0 0 64 10 50 1 RTP Škofja Loka 110 kV DV Okroglo 51 0 0 0 0 0 0 70 13 51 0 RTP Škofja Loka 110 kV DV Klece 51 0 0 0 0 0 0 66 14 51 0 RTP Železniki 110 kV 43 0 0 0 0 0 0 67 19 43 0 RTP Bohinj 110 kV 45 0 0 0 0 0 0 63 20 45 0 Stanje kakovosti napetosti na obmocju Elektra Gorenjska je bilo v letu 2021 dobro. Družba z novogradnjami, rekonstrukcijami in vzdrževanjem distribucijskega sistema, kar vkljucuje tudi merilno-komunikacijsko infrastrukturo na NN-nivoju, še izboljšuje proces ugotavljanja in odprave neustreznih napetostnih razmer. Komercialna kakovost Pri vecini kazalnikov komercialne kakovosti za leto 2021 ugotavljamo, da so dosežene povprecne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri nekaterih kazalnikih je prišlo do odstopanj posameznih primerov nad mejnimi vrednostmi. Delež vec kot 10 % opravljenih storitev nad mejno vrednostjo je presežen pri parametrih št. 1.1, 1.2, 3.1 in 3.3. Pri parametru št. 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev, je razlog za delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (25 %) dejstvo, da se podatki glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) nanašajo na skrajšane in ugotovitvene postopke skupaj. ZUP sicer doloca, da je pri skrajšanih postopkih dopustni cas izdaje odlocbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Pri parametru št. 1.2. je razlog za zamude pri izdaji nekaterih predracunov premajhna kadrovska zasedba glede na velik obseg povpraševanja. Pri parametru 3.1 Povprecni cas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (22.00 do 6.00) je v dveh od treh primerov prišlo do odstopanja zaradi težko dostopnega merilnega mesta in vecjega števila ostalih okvar v tem casu. Pri parametru 3.3 Povprecni cas potreben za rešitev odstopanj napetosti je v enem primeru prišlo do prekoracitve roka, ker ojacitve omrežja ni bilo mogoce pravocasno izvesti zaradi težav pri umestitvi v prostor. Prikaz parametrov komercialne kakovosti za leto 2021 Parameter komercialne kakovosti Minimalni standardi kakovosti (MSK) Dosežene vrednosti Delež opravljenih storitev Zahtevana Sistemski ali raven Mejna zajamceni Enota skladnosti vrednost standard [%] Število vseh Število zahtevanih upravicenih Vrednost Standardna ali izvzetij parametra deviacija izvedenih (višja sila, storitev tuji vzrok) Do vkljucno Nad mejno mejne vrednostjo vrednosti [%] [%] 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev Delovnih S 95 20 dni 2.698 0 18,00 24,10 75 25 1.2 Povprecni cas, potreben za izdajo ocene stroškov oziroma predracun za enostavna dela Delovnih Z 100 8 dni 351 0 3,35 1,60 89 11 1.3 Povprecni cas, potreben za izdajo pogod-be o prikljucitvi na NN-sistem Delovnih S 95 20 dni 2.421 0 2,00 5,90 99 1 1.4 Povprecni cas, potreben za aktiviranje prikljucka na sistem Delovnih Z 100 8 dni 816 0 3,48 5,87 93 7 2.1 Povprecni cas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov Delovnih Z 100 8 dni 459 0 3,32 11,51 90 10 2.2 Povprecni cas zadržanja klica v klicnem centru -0 0 - 50.145 0 17,00 16,38 -- 2.3 Parameter ravni nivoja strežbe klicnega centra -0 0 - 50.145 0 88,76 0,00 -- 3.1 Povprecni cas do ponovitve vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (06:00 - 22:00) Z 100 4 Ure 2.870 0 0,84 0,79 100 0 3.1 Povprecni cas do ponovitve vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (22:00 - 06:00) Z 100 6 Ure 3 0 6,14 4,91 33 67 3.2 Povprecni cas, potreben za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti Delovnih S 95 30 dni 18 0 14,40 5,70 100 0 3.3 Povprecni cas, potreben za rešitev odsto­panj kakovosti napetosti S 50 6 Meseci 5 0 5,30 5,30 80 20 4.1 Povprecni cas, potreben za odpravo okvare števca Delovnih Z 100 8 dni 301 0 6,88 32,39 95 5 4.2 Povprecni cas, potreben za vzpostavitev ponovnega napajanja zaradi neplacila uporabnika Delovnih Z 100 3 dni 174 0 0,44 2,95 98 2 3.3 Razvoj, investicije in vzdrževanje 3.3.1 Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja v družbi Elektro Gorenjska obsega vse napetostne nivoje. S pripravo sodobnih razvojnih nacrtov ter z uvajanjem novih in sodobnih tehnologij usmerjamo investicijska vlaganja v nove in zagotavljamo ustrezne obnove obstojecih naprav. Razvojne nacrte vsaki dve leti posredujemo družbi SODO, ki jih kot izvajalec gospodarske javne službe distribucijskega operaterja združi na ravni celotne države. Trenutno je v veljavi Razvojni nacrt za obdobje 2021–2030. V letu 2022 se bo pripravil nov Razvojni nacrt omrežja za obdobje 2023–2032. Nacrtovanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja postaja vse bolj kompleksno. Povecano prikljucevanje razpršenih virov, toplotnih crpalk, hranilnikov in polnilnic elektricnih vozil se zaradi narašcajocih obremenitev najbolj odraža na nizkonapetostnem nivoju. Nacrtovanje tako zahteva nove pristope, izkušnje pa pridobivamo tudi s sodelovanjem v razlicnih konzorcijih na ravni Slovenije in v evropskih projektih. Za pridobitev dodatnih sredstev kandidiramo na razlicnih evropskih razpisih. Najpomembnejši primeri sodelovanja: › Konzorcij zelene transformacije, › Evropski projekt OneNet (Horizon 2020), › GreenSwitch (PCI). Z ustreznim nacrtovanjem bomo tudi v prihodnje zagotavljali robustnost distribucijskega omrežja, ki bo ne glede na nove trende vsem uporabnikom še vedno zagotavljalo zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo. Robustnost bomo nadgradili z ustreznimi in ekonomsko upravicenimi rešitvami pametnih omrežij. Najpomembnejši projekti na podrocju razvoja elektroenergetskega sistema do leta 2027 so naslednji: › 110 kV daljnovod Kamnik–Visoko, › napajanje podrocja IC Brnik, › napajanje podrocja IC Trata, › rezervno napajanje Planice (SP v letu 2023), › rezervno napajanje RTP Jesenice, › obnovitev SN izvoda proti Kropi, › priklop polnilnice elektricnih vozil, moci 30 MVA na Zlatem polju, › izgradnja novih TP in NNO za potrebe prikljucevanja in obratovanja razpršenih virov in ostalih novih tehnologij. 3.3.2 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture V letu 2021 smo na elektroenergetski infrastrukturi izvajali pretežno preprecevalno vzdrževanje, s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi kateregakoli elementa v elektroenergetskem sistemu, kar smo dosegli z ustreznim nacrtovanjem vzdrževanja in s posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Elektro Gorenjska na svojem geografskem obmocju v celoti izvaja vse naloge distribucijskega operaterja, med katerimi so z vidika zagotavljanja kakovostne in nemotene oskrbe naših uporabnikov omrežja še posebej pomembne naloge vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Z dobro organiziranostjo in optimizacijo poslovnih procesov na podrocju obratovanja in vzdrževanja smo poskrbeli, da smo te naloge opravili uspešno in v okviru nacrtovanih sredstev. Kljucni pri vsem tem so seveda zavzeti in kompetentni zaposleni, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja, lokalnih razmer ter organiziranje in odlocanje o vseh vidikih vzdrževanja je bistvenega pomena za zagotavljanje stalne kakovostne oskrbe z elektricno energijo. Pomemben je tudi vpliv sodobnih tehnoloških naprav in rešitev, ki tehnicno zagotavljajo izpolnjevanje strogih kriterijev kakovosti oskrbe z elektricno energijo, varnosti obratovanja in posredno vplivajo na znižanje stroškov vzdrževanja. Med te nedvomno sodi sodobna VN- in SN-oprema, sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja v daljinskem centru vodenja, avtomatizacija SN-omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v TP-jih, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. Preprecevalna vzdrževalna dela so obsegala pregledovanje stanja EE-vodov in naprav, izvajanje posekov v koridorjih daljnovodov in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, revizijo TP, stikal, transformatorjev in zašcitnih naprav ter izvajanje kontrolnih meritev ter preizkusov delovanja zašcitnih naprav. Poleg tega se v zadnjih letih vse bolj posvecamo tudi diagnostiki SN-kablovodov, na podlagi cesar ugotavljamo stanje vodov in naprav, kar je osnova za nacrtovanje aktivnosti t. i. napovedanega vzdrževanja in morebitno potrebnih investicijskih projektov. V okviru preprecevalnega vzdrževanja z lastnim in strokovno usposobljenim kadrom že enajsto leto uporabljamo metode dela pod napetostjo, pri cemer v sklopu rednih revizij transformatorskih postaj izvajamo cišcenje EE-naprav in opreme na NN- ter SN-nivoju. S takšnim pristopom bomo nadaljevali tudi v prihodnje in tako še dodatno zmanjšali vpliv vzdrževalnih del na zanesljivost in nemoteno dobavo elektricne energije uporabnikom omrežja. Delež opravljenih revizij transformatorskih postaj v letu 2021 glede na nacin izvedbe Izvedba v brez- napetostnem stanju 52 % Izvedba pometodi DPN 48 % Ucinki aktivnosti, ki jih izvajamo na preprecevalnem vzdrževanju, so dolgorocni in se odražajo predvsem v manjšem številu nastalih okvar in posledicno manjših stroških popravljalnega vzdrževanja. Popravljalno vzdrževanje kot odpravljanje posledic okvar predstavlja vrsto vzdrževanja, ki se od nacrtovanega loci predvsem po tem, da je casovno nepredvidljivo in obicajno nepricakovano. Vzroki za okvare so bili razlicni: od vremenskih pojavov, okvare na opremi, do povzrocitve škode s strani tretje osebe. Težave so povzrocale tudi lokalne nevihte, mocnejši nalivi v poletnih mesecih in obilno sneženje v mesecu decembru. Gibanje stroškov vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture od leta 2015 do leta 2021 (v €) 1.000 V 000 € 800 600 400 200 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Delež skupnih stroškov vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture v letu 2021 glede na vrsto sredstva Delež stroškov preprecevalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva Delež stroškov popravljalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva 3.3.3 Investicijska vlaganja Pomembnejše naložbe Investicije v visokonapetostno omrežje so v letu 2021 znašale nekaj vec kot 4,13 mio €. › 2 x 110 kV daljnovod (v nadaljevanju: DV) Kamnik–Visoko: v letu 2019 smo zaceli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja (pridobivanje soglasij, izdelave elaboratov, služnosti) in ga v letu 2021 tudi pridobili. › 110 kV kbv za RTP Škofja Loka: za potrebe nove 110 kV kabelske povezave v zameno za DV-povezavo smo v letu 2021 izvedli postavitev novih koncnih stebrov v obstojecem napajalnem DV, prek katerih bomo v letu 2022 izvedli kabelski priklop nove RTP Škofja Loka. › RTP 110 /20 kV Labore: zaradi tehnološke zastarelosti in zmanjšanja zanesljivosti sekundarne opreme RTP je bilo treba zamenjati celoten zastarel sistem vodenja in delno tudi zašcite ter naprav lastne rabe. Izveden je bil razpis v višini 1,4 mio €, pogodba se je izvajala dve leti. V letu 2021 smo projekt zakljucili z investicijo v višini 658.020 €. › RTP 110/20 kV Škofja Loka: v letu 2021 smo po pridobljenem gradbenem dovoljenju (leta 2020) priceli z rekonstrukcijo 110 kV stikališca v GIS-izvedbi, z razširitvijo SN-stikališca in izgradnjo novega KN Škofja Loka. Gradnja je potekala skladno s predvidenim terminskim planom, tako da je gradbeni del stikališca in KN v zakljucni fazi, 110 kV GIS pa prevzeta in pripravljena za montažo. V letu 2022 sledi montaža, ureditev sekundarne 110 kV opreme in 110 kV kabelska povezava do DV. Vrednost investicije v letu 2021 je znašala 2.534.281 €. › RP Naklo 20 kV: v letu 2021 smo izvedli drugi del gradbene faze in zunanjo ureditev razdelilne postaje in ga predali v obratovanje. Investicija se je zacela v letu 2018, ko je bila postavljena in prikljucena nova omara za lastno rabo. Gradbena obnova celotnega objekta se je zacela v letu 2019 vkljucno s strojnimi in z elektro inštalacijami. Izvedena je bila nova 20-kabelska povezava do RTP Zlato polje. V letu 2020 pa je bila izvedena dobava in montaža novih 20 kV celic. Vrednost investicij v SN- in NN-omrežje je v letu 2021 znašala 9,2 mio €. › V letu 2021 smo izvajali širitve in predelave SN-omrežja, predvsem sanacijo kriticnih predelov omrežja, za zagotavljanje boljše robustnosti omrežja. Velik delež financnih sredstev smo tudi v letu 2021 namenili za izgradnjo novega kabelskega omrežja in pripadajoce kabelske kanalizacije, ki smo jo skupaj z ostalimi komunalnimi vodi gradili v okviru skupnih gradenj po posameznih obcinah. Izvedli smo dve vecji kabelski povezavi, ki nadomešcata stare dotrajane povezovalne DV. Prva je 20 kV kbv povezava TP Golnik–TP Gozd in druga 20 kV kbv TP Crpališce Krvavec– TP Kabinska žicnica. Intenzivna kablitev je potekala tudi na obmocju obcin Bleda, Medvod, Radovljice, Bohinja, Škofje Loke, Tržica in Kranja. S tem smo odpravili nekatere najbolj kriticne tocke na 20 KV omrežju, kjer je pogosto prihajalo do izpadov zaradi vetra in tudi žleda. V letu 2021 smo položili 22 km SN-kablovodov in na novo zgradili 14 transformatorskih postaj (v nadaljevanju: TP). › Ob dodatno odobrenih in prerazporejenih sredstvih iz drugih planiranih postavk smo povecali realizacijo tudi na objektih nizke napetosti, zlasti na podrocju urejanja kablitev NN-omrežja za potrebe ojacitev in odpravo slabih napetostnih razmer, prav tako pa tudi v širitev za potrebe novih prikljucitev. Prav tako smo tudi na podrocju NN-omrežja z obcinami sodelovali v skupnih gradnjah, predvsem v izgradnji kabelskih kanalizacij za potrebe obnove in ojacitve omrežij. V letu 2021 smo tako položili 55 km NN-kablovodov. › V letu 2021 se je trend rasti števila, novih prikljucitev in vecanja prikljucnih moci uporabnikov (odjemalci in proizvodne naprave) še nadaljeval, kar je vplivalo na vecji obseg širitve in ojacitve delov NN-omrežja. Sredstva smo namenili tudi predelavi merilnih mest skladno s tipizacijo v sklopu projekta AMI, s cimer socasno urejamo tudi merilna mesta po posameznih objektih, skladno s sprejeto tipizacijo. Rezultat stalnih in ciljno usmerjenih vlaganj se med drugim kaže tudi v povecevanju deleža omrežja v kabelski izvedbi. Konec leta 2021 je bilo v kabelski izvedbi 68,1 % celotnega SN-omrežja ter 87,0 % celotnega NN-omrežja. V primerjavi s koncem leta 2020 se je delež VN- in SN-omrežja v kabelski izvedbi povecal za 0,6 odstotne tocke, delež NN-omrežja pa za 0,3 odstotne tocke. Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2019 do leta 2021 Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2019 do 2021 100 100 95 90 90 80 85 70 80 60 75 50 70 40 65 30 60 20 55 10 50 0 2019 2020 2021 2019 2020 2021 NN omrežje (%) SN omrežje (%) Med ostalimi naložbami Skupine Elektro Gorenjska so Družba Elektro Gorenjska vsako leto povecuje delež merilnih pomembnejše: mest v sistemu daljinskega merjenja. Delež je konec leta 2021 znašla 84,1 %, rast deleža glede na konec leta 2020 pa je znašala › merilne naprave (AMI projekt – 4.708 vgrajenih števcev v letu 5,7 odstotnih tock. 2021), › poslovno-tehnicna oprema, › implementacije BI (poslovna analitika), › celovita prenova HE Standard, › obnova in rekonstrukcija poslovnih objektov (KN Radovljica). 3.3.4 Razvojni projekti Skupina Elektro Gorenjska želi postati ena najprodornejših in najbolj inovativnih energetsko­tehnoloških skupin, zato je aktivno vkljucena v razlicne razvojno-raziskovalne projekte, pri katerih sodeluje tudi z zunanjimi izvajalci. V okviru Skupine poteka nekaj lastnih inovativnih investicijskih projektov. Slednji se izvajajo z lastnimi sredstvi, medtem ko so pri razvojnih projektih dodatni viri zagotovljeni v okviru sredstev EU ali pa so vkljuceni v nacionalne mehanizme sofinanciranja, kot jih omogocata Agencija za energijo in Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pomembnejši razvojni projekti v letu 2021 Naziv projekta Kratek opis in vrsta projekta Obdobje trajanja Skupna Aktivnosti v letu 2021 Udeležba EG vrednost Na demonstracijskem obmocju so Vzpostavitev bile izbrane 3 lokacije za izvajanje OneNet - One Network for Europe vseevropske platforme za trgovanje s prožnostjo. Vrsta projekta: EU projekt, projekt kvalificiran pri AGEN 1. 10. 2020­30. 9. 2023 fleksibilnosti. EG pokriva obmocje TP Srakovlje, kjer bodo vgrajeni hra­nilniki. Vzpostavljeni sta bili še demo lokaciji v Celju (TP Železno) in na 27.900.419 € 83.213 € obmocju Ljubljane (TP Gradišce). Projektne aktivnosti se odvijajo na štirih demonstracijskih lokacijah, od katerih smo slovenski partnerji Vzpostavitev energetskih osredotoceni na obmocje podjetja Creators - Creating Community Energy Systems skupnosti, vkljucno z lokacijo na Jesenicah. V projektu sodeluje celotna Skupina Elektro Gorenjska. 1. 9. 2020­31. 10. 2023 Acroni na Jesenicah. Na tej lokaciji smo analizirali vpliv industrijskega onesnaženja na proizvodnjo EE iz soncnih panelov. Pripravili smo 7.247.500 € 111.563 € Vrsta projekta: EU projekt oceno hidrološkega potenciala za izgradnjo nove hidroelektrarne ob jeklarni. Razvijamo poslovni model samooskrbnih energetskih skupnosti. DN-FLEX - Local-flexibility market platforms for distribution networks Razviti platformo za lokalno trgovanje s fleksibilnostjo, kamor se povezujejo operater distribucijskega omrežja, agregatorji in aktivni odjemalci. Vrsta projekta: ARRS projekt 1. 10. 2021­30. 9. 2024 Potekalo je usklajevanje planov izvajanja na projektu ob dolocitvi koncnega cilja projekta in nacina za njegovo deseganje. Dolocili smo tudi primerno demonstracijsko obmocje, kjer bodo sodelovali aktivni uporabniki (TP Srakovlje). 300.000 € 30.000 € TRAFOFLEX (nosilec SODO) - Napreden koncept ucinkovite izrabe transformatorjev z uporabo tehnologije DTR Raziskati in demonstrirati možnost kratkotrajnih preobremenitev distribucijskih transformatorjev v odvisnosti od meteoroloških razmer z 1. 8. 2021­namenom kratkotrajnega 31. 12. 2022 povecanja zmogljivosti transformatorjev. Vrsta projekta: projekt kvalificiran pri AGEN Izbrali smo zunanjega izvajalca za modeliranje termicnega stanja TP-jev in razvoj DTR algoritma. Izdelala se je statistika tipov TP-jev na Goren-jskem, popis tipov transformatorjev in izbrale so se lokacije za izvedbo demonstracij. 542.450 € 120.056 € EKVILIBRIJ - Identifikacija in estimacija nizkonapetostnih omrežij S pomocjo naprednega algoritma zgraditi topologijo nizkonapetostnega omrežja in jo primerjati s strukturo NNO v GIS ter zaznavati nesimetrije med fazami za izboljšanje razmer v NNO. Vrsta projekta: projekt kvalificiran pri AGEN 1. 10. 2021­30. 9. 2022 Izbranih je bilo 20 lokacij, kjer smo razvili in demonstirali metodo za ugotavljanje topoloških napak v mod-elu omrežja. Dolocili smo pripad­nost merilnega mesta na prikljucno omarico, NN izvod in TP. Delovanje algoritma smo na razlicnih lokacijah na terenu preverili s posebnimi meritvami. 120.000 € 120.000 € *tabela se nadaljuje na naslednji strani Naziv projekta Kratek opis in vrsta projekta Obdobje trajanja Aktivnosti v letu 2021 Skupna vrednost Udeležba EG EASY-RES - Enable Ancillary Services bY Renewable Energy Sources Razvoj naprednega razsmernika, ki distribucijskem omrežjem omogoca dodatne sistemske storitve. Vrsta projekta: EU projekt, projekt kvalificiran pri AGEN 1. 3. 2018­31. 12. 2021 Pri projektu smo pripravili obratoval­ni koncept za regulacijo napetosti in frekvenc v omrežjih z visokim deležem RVE. Izdelali smo funckio­nalnosti za optimalno krmiljenje RVE in hranilnikov, definirali koordinacijo zašcite, potrebno IKT infrastrukturo in razvili nov poslovni modeli za izvajanje sistemskih storitev. 4.562.358 € 179.250 € Mlin podatkov - Uporaba »Machine-Learning« metod za Identifikacijo tipicnih uporabnikov, Napovedovanje razmer v omrežju in pred­procesiranje podatkov v podjetju Elektro Gorenjska  Analiza podatkov iz pametnih števcev, transformatorskih postaj in RTP izvodov z uporabo metod strojnega ucenja za zaznavo toplotnih crpalk, hišnih polnilnic za elektricna vozila, profiliranja uporabnikov, izdelavo algoritmov za napovedovanje odjema ipd., z namenom optimizacije nacrtovanja in obratovanja elektrodisitribucijskega omrežja. Vrsta projekta: projekt kvalificiran pri AGEN 1. 10. 2020­21. 12. 2021 Razvili smo algoritem, ki nam vrne podatke, s katerimi je mogoce grafic­no ponazoriti navade uporabnikov glede porabe energije. Te navade je moc grupirati in ugotoviti, za kakšne uporabnike gre. V zacetku novem-bra je bila izvedena prezentacija rezultatov. 130.000 € 130.000 € Obetaven (nosilec SODO, d. o. o.) - Uporaba vele-podatkov pametnih števcev v procesu nacrtovanja in obratovanja distribucijskega sistema Utemeljitev novih simulacijskih tehnik na podlagi velikih kolicin podatkov ter demonstrirati 1. 3. 2021­možnosti optimizacije 31. 8. 2021 obratovanja in nacrtovanja. Vrsta projekta: projekt kvalificiran pri AGEN Izdelala se je metodologija za izracun pretokov moci v NN omrežju z upora­bo števcnih podatkov in izvedla prim-erjava izracuna prikljucne zmogljivo­sti omrežja z obstojecimi metodami. Metodologija je bila demonstrirana pri izracunu vkljucitve novega odje-ma in proizvodnje z upoštevanjem casovnih serij na realnih podatkih, pri cemer se je dokazalo, da se tako pri izracunih doseže boljša natancnost. 65.000 € 20.000 € 3.4. Tržne storitve Skupina Elektro Gorenjska ima pomembno vlogo na podrocju inovativnih elektroenergetskih rešitev ter pri izvajanju investicij in vzdrževanja za koncne kupce predvsem na obmocju Gorenjske. Vzdrževanje ter gradnja elektroenergetskih objektov in naprav za koncne kupce Vzdrževanje ter gradnja elektroenergetskih objektov in naprav za koncne kupce Elektro Gorenjska je uspešna na podrocju vzdrževanj in gradenj elektroenergetskih objektov in naprav s pomocjo uporabe sodobnih tehnologij. Izvaja gradnje za vse vrste TP 10-20/0,4 kV, NN- in SN-podzemnih ter nadzemnih elektroenergetskih vodov, NN-prikljuckov za vse vrste odjema, prestavitve, predelave in rekonstrukcije elektroenergetskih objektov, naprav in vodov. Vzdržuje elektroenergetske objekte in naprave s pogodbenim izvajanjem rednih pregledov, meritev in revizij transformatorskih postaj, prikljucno-merilnih mest, naprav ter vodov na NN- in SN-nivoju s spremljanjem obratovalnega stanja in z vodenjem evidenc. Izvaja dela pod napetostjo na NN- in SN-nivoju. Celovite rešitve na podrocju projektiranja Uporabnikom omrežja nudimo celovite rešitve na podrocju projektiranja za vse vrste elektroenergetskih objektov, podzemne in nadzemne vode vseh napetostnih nivojev, transformatorske postaje (TP, RP, RTP) ter nizkonapetostne prikljucne kablovode s prikljucno­merilnimi mesti. Svetujemo pri pripravi vodilnih map in pri urbanizmu energetskih objektov. Energetske sanacije Gorenjske elektrarne skladno s strategijo sodelujejo v projektih energetskih sanacij. Te izvajamo v obliki pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in v okviru projektov energetske sanacije objektov. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije predstavlja pogodbeno obveznost izkorišcanja razpoložljivih ekonomskih potencialov za varcevanje z energijo, vkljucno s financiranjem potrebnih ukrepov ucinkovite rabe energije. Kot izvajalec prevzamemo vse stroške nacrtovanja, financiranja in izvajanja ukrepov ucinkovite rabe energije, vlaganja pa se nam povrnejo v obliki deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo, ki je posledica izvedenih ukrepov ucinkovite rabe energije. V družbi Gorenjske elektrarne smo uspešno izvedli že vec takšnih projektov, in sicer na podrocju menjave razsvetljave, kompresorjev na komprimiran zrak in na podrocju optimizacije merilnih mest. V okviru energetskih sanacij objektov je bila v letu 2019 zakljucena prva faza sanacij objektov v lasti Mestne obcine Kranj, in sicer 22 objektov. V letu 2020 je bil zakljucen projekt energetske sanacije na Zlatem polju, ki je obsegal celovito energetsko prenovo šolskih objektov na Zlatem polju v Kranju. Tudi za naslednja leta nacrtujemo aktivno sodelovanje na takšnih projektih, predvsem na našem kljucnem obmocju delovanja Gorenjske. Že od leta 2015 dalje za trg izvajamo produkt Energetski management, v okviru katerega nudimo identifikacijo ukrepov za znižanje porabe in znižanje stroškov za energijo, izvedbo teh ukrepov in financiranje projekta brez stroškov za narocnika ter izdelavo priporocil za optimizacijo porabe in znižanje stroškov za energijo. Polnilnice za elektricna vozila Ob zakljucku leta 2021 smo imeli na Gorenjskem v lasti dvanajst e-polnilnic za hitro polnjenje elektricnih vozil. Za namene raziskovalne dejavnosti smo vkljuceni tudi v projekt E-moticon Europe, ki ga podpira tudi BSC Kranj. V zadnjih letih smo predvsem za trg postavili nekaj novih elektricnih polnilnic, hkrati pa nam upravljanje in vzdrževanje e-polnilnic zaupa vse vec obcin na Gorenjskem. Vse e-polnilnice smo prikljucili v zaledno pisarno Elektra Ljubljana pod sloganom GREMO NA ELEKTRIKO. Izvajamo tudi inženiring in izvedbo domace polnilne postaje preko internega priklopa iz mikro soncne elektrarne ali domace polnilne postaje za posameznega uporabnika. Ostale storitve Izvajamo tudi storitve na podrocju telekomunikacij ter kontrol in overitve števcev elektricne energije. Trgu nudimo meritve kakovosti napetosti po standardu SIST EN50160 obremenilnih diagramov in meritve na elektroenergetskih kablih z metodo zelo nizkih frekvenc. Uporabnikom omogocamo možnost izvedbe diagnostike na NN- in SN-kablovodih. Izvajamo lociranje napak na SN-kablovodih, umerjanje in nastavitve zašcite locilnih mest, ostale zašcite HE in soncnih elektrarn in razpršene proizvodnje ter preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomocjo termovizije. 3.5. Financno poslovanje Pomembnejši kazalniki poslovanja Analiza izkaza poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska 2020 2021 2020 2021 Kazalniki poslovanja Neto financni dolg/EBITDA 2,8 2,4 2,3 2,1 Kratkorocni koeficient (v %) 1,0 0,8 1,3 1,1 Dodana vrednost (v 000 €) 30.191 32.229 34.516 35.870 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 42,2 39,0 41,1 38,9 EBITDA (v 000 €) 17.440 19.656 20.342 21.916 ROA (v %) 2,5 3,4 2,2 3,2 ROE (v %) 3,7 4,9 3,2 4,6 Poslovni prihodki na zaposlenega (v €) 135.341 145.615 139.338 146.933 Dodana vrednost na zaposlenega (v €) 106.307 115.205 110.126 116.365 Izkaz poslovnega izida (v 000 €) Poslovni prihodki 38.437 40.736 43.671 45.292 Poslovni odhodki 32.275 32.690 36.743 36.275 EBIT 6.162 8.046 7.433 9.017 Financni izid 595 1.047 -1.190 -118 Cisti dobicek poslovnega leta 6.032 8.174 5.349 7.898 Izkaz financnega položaja (v 000 €) Sredstva 239.403 245.663 245.367 252.115 - dolgorocna sredstva 226.132 232.906 226.105 233.245 - kratkorocna sredstva 12.607 12.399 19.262 18.870 Kapital 163.211 169.473 168.643 174.625 Dolgovi 76.192 76.190 76.724 77.490 Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2021 dosegla poslovni izid pred obdavcitvijo v znesku 8.899.097 €. Sestava poslovnega izida (v €) 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 -2.000.000 8.899.097 6.243.414 2020 2021 Izid iz poslovanja Kot je razvidno na zgornji sliki, na poslovni izid pred obdavcitvijo vpliva izid iz poslovanja, predvsem iz dejavnosti distribucije, ki jo družba Elektro Gorenjska izvaja po pogodbi s SODO, in proizvodnja elektricne energije. Izid iz poslovanja (v €) v letih 2020 in 2021 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 2020 2021 Poslovni prihodki Poslovni odhodki Izid iz poslovanja EBITDA Izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 znašal 9.017 tisoc €. Glede na leto 2020 je bil predvsem zaradi višjih poslovnih prihodkov višji za 1.584 tisoc €. EBITDA, kot približek denarnega toka, je znašal 21.916 tisoc €, kar je v primerjavi z letom 2021 za 1.574 tisoc € vec. V Skupini Elektro Gorenjska smo v letu 2021 ustvarili za 45.292 tisoc € poslovnih prihodkov. Cisti prihodki od prodaje so znašali 39.766 tisoc € in so bili za 7,1 % višji kot v letu 2020. Vecji del cistih prihodkov od prodaje predstavljajo prihodki od najema elektrodistribucijske infrastrukture in opravljenih storitev za SODO. Ti prihodki so v letu 2021 znašali 32.984 tisoc € in so za 10 % višji kot v letu 2020, kar je posledica dejstva, da je bil donos na sredstva v letu 2020 znižan iz 5,26 % na 4,13 %. Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so znašali 4.369 tisoc €, kar je 14,1 % manj kot v letu 2020. Drugi poslovni prihodki so znašali 1.157 tisoc €, kar je za 21,3 % manj kot leta 2020. Glavni razlog za nižje druge poslovne prihodke so nižje državne podpore v zvezi z epidemijo covid-19. Poslovni odhodki so v letu 2021 znašali 36.275 tisoc €, kar je podobno kot v letu 2020. Med poslovnimi odhodki najvecji delež predstavljajo stroški dela, ki so v letu 2021 znašali 13.954 tisoc €. V primerjavi s preteklim letom so nižji za 1,6 %, kar je predvsem rezultat nižjih drugih stroškov dela. Stroški blaga, materiala in storitev so znašali 8.942 tisoc € in so bili 3 % višji kot v letu 2020. Stroški so bili višji na racun višjih stroškov storitev raziskovalnega dela in storitev vzdrževanja. Odpisi vrednosti so v letu 2021 znašali 12.899 tisoc €, kar je podobno kot leta 2020. Med njimi so bili stroški amortizacije na racun novih investicij višji, prevrednotovalni poslovni odhodki pa nižji. Drugi poslovni odhodki so znašali 481 tisoc €. Najvecji delež med njimi predstavljajo stroški rezervacije v zvezi z denacionalizacijo HE Sava. Struktura poslovnih odhodkov Stroški blaga, materiala in storitev 25 % Drugi poslovni odhodki 1 % Stroški blaga, materiala in storitev 24 % Drugi poslovni odhodki 1 % leto 2021 Stroški dela 38 % Odpisi vrednosti 36 % leto 2020 Stroški dela 39 % Odpisi vrednosti 36 % Financni izid v letih 2020 in 2021 (v €) 2020 2021 Financni izid je bil v letu 2021 negativen in je znašal 118 tisoc €. Na negativen izid so vplivale predvsem obresti od posojil bank za financiranje investicij. Na negativen izid v letu 2020 so vplivale obresti za posojila prejeta od bank za financiranje investicij in slabitev naložbe v pridruženo družbo. Cisti dobicek v letih 2020 in 2021 (v €) 9.000.000 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 5.349.080 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 2020 2021 Skupina je v letu 2021 realizirala 7.798 tisoc € cistega Analiza izkaza financnega položaja Skupine dobicka, kar je za 2.549 tisoc € vec kot v letu 2020, ko je družba Elektro Gorenjska poslovala s cistim dobickom v višini 5.349 tisoc €. Cisti dobicek je v primerjavi z doseženim v letu 2020 višji predvsem zaradi višjih prihodkov po pogodbi s SODO. V letu 2020 je bil na osnovi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo znižan donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %. Na slabši rezultat Skupine v letu 2020 je poleg tega vplivala še slabitev financne naložbe v družbo ECE. Vrednosti kazalnikov ROA in ROE sta v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 višji. Vrednost kazalnika ROA na dan 31. 12. 2021 znaša 3,2 %, vrednost kazalnika ROE pa 4,6 %. Vrednost kazalnikov je sicer relativno nizka, a glede na panogo in regulacijo, v kateri deluje Skupina, nadpovprecna. Dejstvo je, da na vrednost kazalca ROA negativno vplivajo konstantna investicijska vlaganja. Hkrati je treba poudariti, da je le s konstantnimi vlaganji mogoce zasledovati poslanstvo Skupine Vrednost sredstev Skupine Elektro Gorenjska je na zadnji dan leta 2021 znašala 252.115 tisoc € (31. 12. 2020: 245.367 tisoc €) in se je od zacetka leta povecala za 2,8 %. Dolgorocna sredstva so se v letu 2021 povecala za 3,2 %, kratkorocna sredstva pa znižala za 2,0 %. Razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom je konec leta 2021 znašalo 2:1, kar je enako kot na dan 31. 12. 2020. Struktura sredstev na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2021 260.000 240.000 220.000 200.000 V 000 € 180.000 oz. zagotavljati kakovostno in zanesljivo distribucijo elektricne 160.000 energije. 140.000 120.000 5,0 100.000 4,0 2020 2021 sredstev. Opredmetena osnovna sredstva so se povecala 0,0 za 4,6 mio €, saj so investicije v letu 2021 presegle vrednost 2020 2021 amortizacije. 3,0 2,0 Dolgorocna sredstva predstavljajo 92,5 % vseh sredstev Skupine. V okviru teh so najpomembnejša opredmetena 1,0 osnovna sredstva, ki predstavljajo 95,8 % vseh dolgorocnih Kratkorocna sredstva predstavljajo 7,5 % vseh sredstev družbe. V primerjavi s koncem leta 2020 so se znižala za 392 tisoc €, in sicer predvsem zaradi prodaje dela dolgorocne financne naložbe v pridruženo podjetje. V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 69,3 %. V letu 2021 se je vrednost kapitala povecala za 3,5 % oz. 6 mio €. Na spremembo vrednosti kapitala vpliva predvsem v obravnavanem obdobju ustvarjen cisti poslovni izid. Dolgorocne obveznosti, v veliki vecini gre za dolgorocne financne obveznosti do bank, so na dan 31. 12. 2021 predstavljale 23,8 % vseh virov sredstev. V letu 2021 so se znižale za 3,4 % oz. 2,1 mio €, ker je bilo odplacanih vec glavnic obstojecih kreditov, kot je znašalo crpanje novega kredita. Po stanju na dan 31. 12. 2021 ima Skupina 32 % dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero. Kratkorocne obveznosti so konec leta 2021 predstavljale 6,9 % virov sredstev. V primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2020 so se predvsem zaradi povecanja kratkorocnih obveznosti do dobaviteljev in kratkorocnih financnih obveznosti do bank povecale za 19,5 % oz. 2,9 mio €. Struktura virov sredstev na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2021 leto 2021 obveznosti; 6,9 % obveznosti; 23,8 % Kapital; 69,3 % leto 2020 obveznosti; 6,0 % obveznosti; 25,3 % Kapital; 68,7 % 40.000.000 € 35.129.881 € 35.000.000 € 30.000.000 € 25.000.000 € 20.000.000 € 15.000.000 € 10.000.000 € 5.000.000 € 0 € 16.857.143 € fiksna variabilna obrestna obrestna mera mera Varno stopnjo zadolževanja Skupina spremlja s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANCNI DOLG/EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2021 znašal 2,1, kar je za 0,2 odstotne tocke manj kot konec leta 2020. Nesprejemljivo stopnjo zadolženosti predstavlja vrednost kazalnika, ki bi presegla vrednost 3,5. To zavezo uporabljajo nekatere banke v že obstojecih kreditnih pogodbah. 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 2020 2021 Kratkorocni koeficient prikazuje placilno sposobnost. Konec leta 2021 je znašal 1,1, kar je za 0,2 odstotni tocki manj kot na zadnji dan leta 2019. Priporocljiva vrednost kratkorocnega koeficienta je enaka 1. 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0 2020 2021 3.6 Skrb za zaposlene Odgovornost in skrbnost, odlocnost in strokovnost, podjetniška inovativnost, znanje in sodelovanje, kakovost in zaupanje ter prijaznost in odprtost so vrednote Skupine Elektro Gorenjska pri nacelih vsakodnevnega delovanja in zaposlovanja novih sodelavcev. Skrbno nacrtovana politika zaposlovanja, spodbujanje k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, ucinkovit sistem nagrajevanja ter spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih so glavna vodila upravljanja s kadri v Skupini Elektro Gorenjska. Zaposleni so naša strateška prednost, zato jih spodbujamo, da sledijo poslovni strategiji in da so inovativni pri iskanju novih priložnosti in odkrivanju novih poti. Spoštujemo enakost, odprte informacije in medsebojno sodelovanje. Velik poudarek dajemo medsebojni komunikaciji. Kljucni kazalniki za Skupino Elektro Gorenjska Demografska struktura v Skupini Podatki o zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska 2019 2020 2021 Število zaposlenih 31. 12.  315  309 311 Povprecno število zaposlenih  313  313 308 Povprecna starost  45,4  45,6 45,5 Povprecna delovna doba  23,4  23,6 23,2 Delež zaposlenih, ki so se usposabljali in izobraževali  76,40 % 86,90 % 89,94 % Odstotek zavzetih zaposlenih  31 %  27 % 31 % Število zaposlenih invalidov  8  8 8 Povprecna stopnja izobrazbe  6,22  6,28 6,29 Delež izgubljenih dni zaradi bolniških odsotnosti (na zaposlenega)  5,27  3,87 3,51 V Skupini Elektro Gorenjska je bilo 31. 12. 2021 zaposlenih 311 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 se je število zaposlenih v Skupini povecalo za dva delavca. 31. 12. 2021 je bilo v Skupini zaposlenih 7,40 % delavcev za dolocen cas, kar je dobre tri odstotke vec kot konec leta 2020. Gibanje števila zaposlenih v letih 2020 in 2021 2020 2021 Konec leta 2021 je bilo v Skupini zaposlenih 79,10 % moških in 20,90 % žensk. Podatek je v celoti primerljiv s preteklimi leti in tesno povezan s primarno dejavnostjo vseh treh družb. Povprecna starost zaposlenih v Skupini je v preteklosti iz leta v leto v povprecju narašcala, v letu 2021 se je trend obrnil, in sicer je povprecna starost konec leta znašala 45,5 let, kar je za 0,1 leta manj kot v preteklem letu. Z vidika skupin zaposlenih po letih je bilo v Skupini v letu 2021 najvec zaposlenih v starostni skupini od 46 do 55 let, in sicer 34 %. Zaposlovanje Kadrovsko nacrtovanje je sestavni del strateškega in letnega poslovnega nacrta. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okolišcine. Fluktuacija kadrov v Skupini je nizka. Odhodi zaposlenih so vecinoma posledica upokojevanja, v manjši meri tudi zaposlovanja za dolocen cas. V letu 2021 je glede na pretekla leta zaznati podobno stopnjo fluktuacije. Na dan 31. 12. 2021 je bilo v Skupini zaposlenih 8 invalidov, kar je enako kot prejšnje leto. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki za dejavnost oskrbe z elektricno energijo znaša 6 %, bi morali imeti v podjetju Elektro Gorenjska mesecno zaposlenih 17 invalidov. V skladu z možnostjo uveljavljanja nadomestnih kvot s sklenitvijo pogodb in z narocilom storitev invalidskih podjetij smo to v letu 2021 izkoristili za 42 invalidov. Stopnja fluktuacije v Skupini Elektro Gorenjska 2020 2021 Elektro Gorenjska 4,48 % 4,73 % Gorenjske elektrarne 5,00 % 5,00 % GEK Vzdrževanje 26,67 % 9,09 % Skupina 5,54 % 4,89 % Izobraževanje in izobrazbena struktura zaposlenih Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu usposabljanju zaposlenih. Udeležujejo se razlicnih oblik izobraževanj in strokovnih usposabljanj, vecinoma na podrocju varnosti in zdravja pri delu. V letu 2021 smo zaradi epidemioloških razmer uvedli e-izobraževanja, poleg tega se je vec sodelavcev udeleževalo razlicnih webinarjev in drugih digitalnih oblik izobraževanja in usposabljanja. V letu 2021 smo nadaljevali z izobraževanji vrhnjega vodstva na podrocjih obvladovanja mehkih vešcin, vec kot polovico vseh zaposlenih smo vkljucili v Akademijo Transformator, mesecne enourne delavnice, kjer so bile obravnavane enostavne, nezahtevne vsebine za lažje obvladovanje vsakodnevnih izzivov. Povprecno število ur izobraževanj na zaposlenega je v letu 2021 zanašalo 19,07. Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 Stopnja izobrazbe 31. 12. 2021 Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne GEK Vzdrževanje Skupina Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) doktorat (8/2) 4 1,42 0 0,00 0 0,00 4 1,29 magisterij (8/1) 15 5,32 2 10,53 0 0,00 17 5,47 2. bolonjska stopnja (7) 58 20,57 8 42,11 1 10,00 67 21,54 1. bolonjska stopnja (6/2) 45 15,96 1 5,26 1 10,00 47 15,11 višja stopnja (6/1) 54 19,15 2 10,53 2 20,00 58 18,65 srednja stopnja (5) 68 24,11 5 26,32 4 40,00 77 24,76 triletna poklicna stopnja (4) 38 13,48 1 5,26 2 20,00 41 13,18 dvoletna poklicna stopnja (3) 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 osnovna šola (1) 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Skupaj zaposleni 282 100,00 19 100,00 10 100,00 311 100,00 Povprecna stopnja izobrazbe je v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 znašala 6,29. Stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih Pomembna oblika nagrajevanja so razlicne ugodnosti, ki jih nudimo zaposlenim. Pri zaposlenih išcemo ustvarjalne potenciale in priložnosti za razvoj, zato njihovo znanje in sposobnosti nagrajujemo z merjenjem njihovih kompetenc, svetovanjem ter razvojem njihove poklicne kariere. V skladu z reorganizacijo organizacijske strukture smo vsem ambicioznim zaposlenim omogocili udeležbo na merjenju vodstvenih sposobnostih. Tiste, ki profilom delovnih mest vodij najbolj ustrezajo, smo razporedili na zahtevnejša delovna mesta. Z reorganizacijo smo prenovili tudi sistemizacijo in na novo postavili sistem letnih razgovorov in ugotavljanje delovne uspešnosti sodelavcev. Razgovori vkljucujejo pregled doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto, ki obsega tudi nacrt izobraževanja in razvoja zaposlenih (pregled razvoja kariere). V letu 2021 smo letne razgovore opravili z 91,2 % zaposlenih. Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih Skladno s Strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 smo v letu 2021 posebno pozornost namenili strateškemu projektu Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih, katerega cilj je oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi. Ob zadnji iteraciji poslovne strategije smo strateški projekt transformirali v novi strateški projekt Zaposleni – Ambasadorji ugleda Skupine Elektro Gorenjska (Znamka in izkušnja delodajalca). Z dogovorjenimi aktivnostmi bomo razvijali mehke vešcine vodenja in izboljševali zaupanje zaposlenih v organizacijo ter obenem privabljali nove perspektivne strokovnjake. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v podjetju pridobivamo s pomocjo anonimne ankete, ki jo izvajamo vsaka tri leta. Zavzetost merimo po Gallupovi metodologiji. Stopnjo zavzetosti merimo za celotno Skupino Elektro Gorenjska, za posamezne družbe v Skupini pa merimo, v kateri odstotek se podjetje uvršca, v primerjavi s svetovno bazo podatkov o zavzetosti. Na podlagi izvedenih meritev imamo v Skupini, v primerjavi s slovenskimi organizacijami, višji odstotek zavzetih zaposlenih. Stopnja zavzetosti zaposlenih pri zadnjem merjenju, v primerjavi s slovenskimi in z najboljšimi svetovnimi organizacijami. Elektro Gorenjska Aktivno nezavzeti 7 % Aktivno zavzeti 31 % Nezavzeti 62% Slovensko povprecje Aktivno nezavzeti 16 % Aktivno zavzeti 15 % Nezavzeti 69 % Gallup Top 33 % Aktivno nezavzeti 4 % Aktivno zavzeti 63 % Nezavzeti 33 % Odsotnosti zaposlenih zaradi korišcenja Komuniciranje z zaposlenimi bolniškega dopusta Skrb za izmenjavo informacij in mnenj med družbami v Skupini Elektro Gorenjska je zaradi razlicnih lokacij in nacina dela Absentizem oziroma daljšo odsotnost z delovnega mesta zaradi izrednega pomena. korišcenja bolniške odsotnosti spremljamo letno. V Elektru Gorenjska je delež vseh odsotnosti zaradi boleznin v letu Interno komuniciranje zato v Skupini Elektro Gorenjska 2021 primerljiv s predhodnim letom. Za 16 % so se povecale nacrtujemo in upravljamo strateško, pripravljamo letne nerefundirane odsotnosti, refundirane so se glede na leto 2020 operativne plane, prav tako merimo tudi odzivnost med zmanjšale za 21 %. Povprecno število bolniških dni je znašalo zaposlenimi. Uporabljamo neposredne in posredne oblike 8 dni. komuniciranja med zaposlenimi ter pridobivamo povratne informacije s strani zaposlenih s pomocjo anket in glasovanj. V Gorenjskih elektrarnah se je nerefundirana bolniška odsotnost podvojila, refundirana pa potrojila, povprecno število bolniških Za komunikacijo z zaposlenimi uporabljamo razlicna dni pa je bilo 5 dni. komunikacijska orodja: V GEK Vzdrževanju je odsotnost z delovnega mesta zaradi › intranetni portal Središce, na katerem se nahajajo vse korišcenja bolniške odsotnosti v primerjavi s predhodnim letom aplikacije, ki jih zaposleni potrebujejo za izvajanje delovnih mocno upadla. Nerefundirane odsotnosti so glede na leto 2020 procesov in za ucinkovito opravljanje dela; ostale na enaki ravni, refundirane pa so se znižale za 85 %. › elektronski mailingi; Povprecno število bolniških dni je znašalo 11 dni. › oglasne deske za tiste, ki zaradi narave dela ne dostopajo redno do racunalnika; › digitalni sestanki v ožjih skupinah; › mesecni elektronski novicnik E-mesecnik z vsemi informacijami o dogajanju v družbi; › kvartalno tiskano glasilo, v katerem podrobneje predstavljamo tudi ostale vsebine, ki so zanimive za zaposlene – od delovanja projektov do ostalih aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne službe, namenjen je tudi upokojenim sodelavkam in sodelavcem; › glasilo Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija, pa je namenjeno širšim tematikam v energetski panogi. Promocija zdravja na delovnem mestu Za ohranjanje zdravja, dobrega pocutja, psihicnega in fizicnega ravnovesja je v letu 2021 skrbela skupina za promocijo zdravja na delovnem mestu. S pomocjo desetih ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu skupina spodbuja zaposlene, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, seznanjajo jih z vsebinami s podrocja duševnega zdravja, prav tako jim omogocajo preventivne preglede in cepljenja. Izvajanje in uspešnost izbranih ukrepov s podrocja promocije zdravja na delovnem mestu letno revidiramo na sestankih skupine promocije zdravja, ki se sestaja glede na aktualne vsebine fizicno ali virtualno. O aktivnostih in izvedenih ukrepih skupina za promocijo zdravja poroca poslovodstvu, uspešnost ukrepov pa preverjamo z izvedbo ankete med zaposlenimi. Program za nacrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu se letno revidira in prilagaja financnim zmožnostim in aktualnim razmeram. Varnost in zdravje pri delu V Skupini Elektro Gorenjska skrbimo za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih ter za varno in spodbujevalno delovno okolje. Naši zaposleni so tudi zaradi tega produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo na bolniško ter ostajajo zvesti svoji organizaciji. Z uresnicevanjem programa varnosti in zdravja pri delu prav tako lažje zaposlujemo kakovostne kadre in gradimo svoj ugled. Za varnost in zdravje pri delu skrbimo na vec nivojih › Za zagotavljanje varnega in zdravega dela, ki je opredeljen z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, je zadolžena operativa za varnost in zdravje pri delu. › V letu 2021 smo se še vedno soocali z epidemijo bolezni covid-19. Za obvladovanje epidemije v podjetju še vedno deluje skupina za krizno vodenje, izdelali smo tudi revizijo ocene tveganja, iz katere je izhajala vecina ukrepov za varno delo zaposlenih in predvsem terenskih delavcev. › V letu 2021 smo izdelali revizijo Izjave o varnosti z oceno tveganja za celotno Skupino Elektro Gorenjska. V oceni tveganja so zajeta vsa delovna mesta v Skupini. Prepoznana so bila tudi delovna mesta z visokim tveganjem za varnost in zdravje pri delu in zanje smo predvideli razlicne ukrepe, ki so se nanašali na varno in zdravo izvajanje del. › V okviru Standarda ISO 45001 deluje Svet za vodenje varnosti in zdravja pri delu. Delovanje sveta predstavlja nadgradnjo varnosti in zdravja pri delu, ki je dolocena z zakonom. V letu 2021 so clani sveta obravnavali problematiko bolezni covid-19, poškodbe pri delu in nevarne dogodke, sprejemali potrebne ukrepe, spremljali zakonodajo s podrocja varnega in zdravega dela ter požarne varnosti. Izvedli smo notranjo presojo Standarda ISO 45001 in sodelovali pri njegovi zunanji presoji. Svet za vodenje varnosti in zdravja pri delu je realiziral vsa priporocila notranje in zunanje presoje in zaposlene opozarjal na varno in zdravo opravljanje dela. Posebna skrb je bila namenjena zunanjim izvajalcem del in obiskovalcem. V letu 2021 smo opravili tudi revizijo ocen tveganja za tiste skupine, ki jih ogrožamo s svojim delovnim procesom oziroma oni ogrožajo nas. Za vsako od teh skupin imamo pripravljeno oceno tveganja in dolocene ukrepe za zmanjšanje tveganja za varnost in zdravje pri delu. Ti ukrepi med drugim obsegajo dokumente za varno izvajanje del v breznapetostnem stanju, pisne sporazume, varnostne nacrte, navodila za varno delo itd. › Za zagotavljanje varnega in zdravega dela v okviru sveta delavcev deluje tudi Odbor za varno delo. Odbor rešuje problematiko varnega in zdravega dela na pobude delavcev, ki so lahko pisne ali ustne. V letu 2021 je odbor med drugim rešil problematiko varnega in zdravega dela, ki se nanaša na zamenjavo varovalk v razlicnih situacijah. Nezgode pri delu V letu 2021 se je v Elektru Gorenjska pripetila ena nezgoda pri delu, ki je bila lažje narave, in en nevaren dogodek, ki pa ga bomo v prihodnosti s pomocjo štirih ukrepov, ki smo jih dolocili skupaj s sodelovanjem delavcev, poskušali prepreciti. Dodatni ukrepi za preprecevanje poškodb pri delu in nevarnih dogodkov niso potrebni. Kazalnik kakovosti pogostost poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, je znašal 0,35 odstotka. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa je znašal 0 dni, kar predstavlja najboljši rezultat doslej. Število poškodb pri delu 12 10 8 6 Nezgode 4 Izgubljeni dnevi na poškodbo 100 80 60 40 20 0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Elektro Gorenjska Pogostost poškodb 4,5 4 Poškodovani (%) 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Elektro Gorenjska 3.7 Skrb za okolje Okoljska politika za uresnicevanje Evropskega energetskega paketa in Nacionalnega energetskega in podnebnega nacrta Evropski podnebni paket, ki se nanaša tudi na Slovenijo, zahteva uvedbo novih aktivnosti na poti k nizkoogljicni družbi in od Skupine Elektro Gorenjska zahteva spremembe na razlicnih podrocjih. Slovenija podpira ambiciozne cilje Evropske unije na podnebnem podrocju ter njen prehod v pravicno in uspešno družbo s sodobnim, konkurencnim gospodarstvom, ki temelji na ucinkoviti izrabi virov in brez neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Zakon o podnebni politiki tako vzpostavlja mehanizme, prek katerih se bo podnebna politika izvajala v vseh sektorjih za dosego naslednjih ciljev: › doseci ogljicno nevtralnost do leta 2050; › takojšnji pristop vseh sektorjev k sprejetju ukrepov za omejevanje in zmanjšanje podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje; › okrepiti zavedanje, da se podnebne spremembe dogajajo in vplivajo na prebivalstvo; › doseci podnebno varnost prebivalcev; › povecati prilagoditve spodobnosti družbe na podnebne spremembe; › povecati odvzem toplogrednih plinov po ponorih; › spodbuditi raziskovalne in druge dejavnosti, s katerimi je mogoce odvzeti toplogredne pline iz ozracja ali omejiti njihove emisije. V Nacionalnem energetskem in podnebnem nacrtu (NEPN) se je Slovenija za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) zavezala k izpolnitvi naslednjih energetskih in podnebnih ciljev: › razogljicenje (emisije toplogrednih plinov in OVE), › energetska ucinkovitost, › energetska varnost, › notranji trg, › raziskave, inovacije in konkurencnost. 3.7.1 Okoljska politika Skupine Elektro Gorenjska Skladno s sprejetim Nacionalnim energetskim in podnebnim nacrtom Republike Slovenije je tudi Skupina Elektro Gorenjska sprejela ustrezno strategijo, ki na prvo mesto postavlja trajno energijo in ustrezno okoljsko politiko. Zanesljivo in kakovostno delovanje elektroenergetskega sistema je povezano z vlaganji v robustno infrastrukturo, ki bo odporna tako na spremenjene navade koncnih uporabnikov, ki iz porabnikov postajajo tudi proizvajalci, kot tudi na podnebne spremembe. Z izvajanjem Razvojnega nacrta distribucijskega sistema bomo omogocili prikljucevanje novih uporabnikov skladno z usmeritvami zelenega prehoda oz. NEPN (elektrarne, polnilne postaje za elektricna vozila, toplotne crpalke, hranilniki elektricne energije …). Ob upoštevanju okoljskih vidikov in skladno z veljavno zakonodajo družbe v Skupini Elektro Gorenjska gradimo kabelsko omrežje in energetske objekte, ki v najvecji možni meri upoštevajo okoljske standarde in sprejete smernice na poti k nizkoogljicni družbi, prav tako uporabljamo najnovejše tehnologije tako z vidika varnosti do okolja in minimalnimi tveganji za nastanek okoljskih nesrec. Okoljska politika v Skupini Elektro Gorenjska tako opredeljuje skrb za varovanje okolja s ciljem obvladovanja negativnih okoljskih vplivov in celostnega zmanjševanja vplivov elektroenergetske dejavnosti na podnebne spremembe in z njimi povezane vplive na okolje. Sistem ravnanja z okoljem je prilagojen zahtevam mednarodnega standarda ISO 14001 in je sestavni del razvojnega nacrta družbe Elektro Gorenjska. Poglavitne usmeritve na podrocju varovanja okolja so v družbah v Skupini skladne s priporocili ISO, odražajo pa se v merljivih rezultatih, ki jih spremljamo z okoljskimi kazalniki. Pri ravnanju z okoljem smo se zavezali naslednjim temeljnim ciljem: › v najvecji možni meri preprecujemo nesrece na lokacijah, kjer se nahajajo energetski objekti in dela, ter zmanjšujemo možnosti za njihov nastanek; › vsa skladišca, lokacije in energetske objekte stalno posodabljamo skladno z aktualnimi in s predvidenimi ekološkimi standardi in smernicami; › prizadevamo si zmanjševanje emisij CO2 in toplogrednih plinov; › nadzorujemo posamezne okoljske vplive z meritvami na podrocju hrupa, elektromagnetnega sevanja in svetlobnega onesnaženja; › gospodarno izrabljamo naravne vire energije in surovin; › loceno zbiramo in recikliramo odpadke in s tem zmanjšujemo kolicine preostalih odstranjenih odpadkov ter › skrbimo za stalno okoljsko izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Za dosledno izpolnjevanje zahtev smo odgovorni vsi zaposleni, Svet za ravnanje z okoljem in poslovodstvo družbe pa jamcijo za njihovo dejansko uresnicevanje in dosego temeljnih okoljevarstvenih ciljev družbe in skupnosti, v kateri delujemo. 3.7.2 Razkritje bistvenih informacij o dejanskih in morebitnih ucinkih na okolje Okoljske vidike merimo in upravljamo s kazalniki, ki odražajo okoljski odtis lastne dejavnosti (energetski objekti, skladišca, poslovne stavbe idr.). Pri ocenjevanju okoljskih vidikov sodelujejo zaposleni z razlicnih podrocij. V družbi Elektro Gorenjska skladno s sistemom vodenja ISO 14001 deluje Svet za ravnanje z okoljem. Vodi ga predsednik, ki skupaj s clani sveta celostno izvajajo okoljsko politiko in vidike v praksi. Svet se sestaja periodicno, sprejema, spremlja in nadgrajuje sprejete programe in aktivnosti na podrocju ravnanja z okoljem, ki so skladni z veljavno zakonodajo. V Gorenjskih elektrarnah okoljske vidike spremljajo skladno z dejavnostjo in sistemom vodenja. Ravnanje z odpadki Strategija ravnanja z odpadki zajema preprecevanje nastajanja odpadkov in pospeševanje ucinkovitega locevanja odpadkov na izvoru. Pri izvajanju dejavnosti nastanejo koristni in nekoristni odpadki, kamor sodijo npr. gradbeni odpadki, komunalni odpadki, nekomunalni odpadki (papir, karton in plastika kot embalaža, elektronski odpadki) in nevarni odpadki. Odpadki, ki nastajajo, se zbirajo loceno na dveh ekoloških otokih družbe. Odpadke oddajamo oziroma prepušcamo pooblašcenim izvajalcem odvoza odpadkov. S pospeševanjem locevanja odpadkov v poslovnih prostorih se je v preteklih letih zmanjšala kolicina mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je treba odlagati na deponijah odpadkov, s cimer zmanjšujemo onesnaževanje in optimiziramo stroške odvoza odpadkov. Z izpopolnjevanjem sistema locevanja odpadkov in z novimi nacini zbiranja bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Odpadki po vrstah v letu 2020 in 2021 Vrsta odpadka Nastanek 2020 2021 Koristni odpadki (prihodki v €) Gradbišce/ob investicijah 27.222 33.136 Nekoristni odpadki (strošek odvoza v €) Gradbišce/ob investicijah 10.555 13.972 Komunalni odpadki (strošek odvoza v €) Poslovni prostori 7.093 8.135 Elektronski odpadki Poslovni prostori 112 70 (tonerji, kartuše v kg) Zrak Skrb za kakovost zraka je povezana predvsem s prizadevanji za stalno zmanjševanje emisij, ki nastajajo pri ogrevanju. Posledicno zagotavljamo vgradnjo sodobnih sistemov in naprav s podrocja hladilne tehnike, klimatizacije in ogrevanja. Ucinkovitost obvladovanja emisij zagotavljamo z rednimi pregledi pooblašcenih izvajalcev in preverjamo z rednimi monitoringi izpustov v zrak. V Elektru Gorenjska pri svoji dejavnosti najvec izpustov toplogrednih plinov ustvarjamo z voznim parkom. Pri menjavi voznega parka izbiramo izkljucno vozila z nizkimi emisijami CO2. Poraba goriva pri službenih vozilih v Skupini Elektro Gorenjska v letih 2020 in 2021 Vrsta Nastanek 2020 2021 Gorivo v litrih (bencin in nafta) Službena vozila 162.593 169.655 Ravnanje s toplogrednimi plini Fluoriran toplogredni plin SF6 (plin SF6) se nahaja v hermeticno zaprtih delih energetskih visokonapetostnih stikališc. Opravlja funkcijo izolatorja in s tem zagotavlja ustrezno delovanje energetskih naprav. Naprave v delovanju posledicno ne povzrocajo toplogrednih ucinkov na okolje. Z nadzorom, predvsem pa z rednim vzdrževanjem, v najvecji možni meri preprecimo možnost njegovega uhajanja iz visokonapetostnih naprav, servis in nadgradnje pa izvajajo pooblašceni izvajalci s svojimi ekipami. Na izpuste toplogrednih plinov v doloceni meri vplivajo tudi izgube elektricne energije in toplote. Na delež izgub v dalec najvecji meri vpliva ucinkovitost proizvodnje elektricne energije in toplote, dolocen delež pa ustvarjajo tudi izgube elektricne energije pri njeni distribuciji. Skupna kolicina plina SF6 v energetskih napravah in izguba energije pri distribuciji v letih 2020 in 2021 Vrsta Nastanek 2020 2021 Izolacija energetskih Plin SF6 (kg) 5.500 5.600 objektov (RTP, RP, TP) Izguba energije pri 44.658.220 43.707.672 distribuciji (kWh) Hrup Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja s hrupom in izvajanja posameznih ukrepov za njegovo zmanjševanje zagotavljamo izvajanje obratovalnega monitoringa in strokovnih ocen obremenitve posameznih obmocij s hrupom. Hrup, ki ga povzrocajo transformatorji v transformatorskih postajah na srednji in nizki napetosti (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstojeci predpisi, zato periodicnih meritev ne izvajamo. Pri razdelilnih transformatorskih postajah na visoki napetosti (VN/SN) izvajamo meritve hrupa vsaka tri leta, in sicer povsod, kjer je to potrebno. Elektromagnetno sevanje Redno izvajamo monitoringe elektromagnetnega sevanja pri zahtevnejših objektih. Elektromagnetno sevanje, ki ga povzrocajo transformatorji v transformatorskih postajah na srednji in nizki napetosti (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstojeci predpisi. Glede na dosedanje meritve ugotavljamo, da se izven varovanih obmocij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti, zato dodatni ukrepi varstva pred sevanjem niso potrebni. Kljub temu po razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) izvajamo periodicne meritve elektromagnetnega sevanja in osvešcamo javnost o elektromagnetnih sevanjih. Informacije objavljamo na spletni strani družbe v rubriki Vplivi na okolje. Svetlobno onesnaževanje Zunanja razsvetljava objektov je usklajena z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Biotska raznovrstnost Pri gradnji elektroenergetskih objektov skupaj s podizvajalci v najvecji možni meri uporabljamo obstojece ceste in poti ter površino gradbišc omejujemo tako, da se v cim vecji meri izognemo negativnim vplivom na obstojece obmocje, vegetacijo in gozd. V okviru gradnje nadzemnih ali podzemnih daljnovodnih povezav izvajamo vse predpisane ukrepe, s poudarkom na ponovni uporabe zemlje, ki je odstranjena z izkopi, zasajanju sadik avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst pri sanaciji gozdnih robov ter zasajanju nadomestnih gozdnih otokov na posameznih lokacijah. Vidne oznacitve daljnovodnih stebrov in zašcitne vrvi omogocajo preprecitev zapletanja ptic v vodnike. Skozi obmocje Triglavskega narodnega parka poteka 47,49 kilometrov nadzemnega srednjenapetostnega elektrodistribucijskega omrežja Elektra Gorenjska. Pred zacetkom vzdrževanja daljnovodnih tras od krajevno pristojne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pridobimo dovoljenja za izvedbo posega v naravo, kjer so opredeljeni pogoji in obdobje, v katerem so dela dovoljena. Pred izvajanjem posegov v gozdu ali gozdnem prostoru obvestimo lastnike zemljišc in pristojne revirne gozdarje Zavoda za gozdove Slovenije. Daljnovodne trase na gozdnih zemljišcih vzdržujemo tako, da se v širini varovalnega pasu izvaja cišcenje podrasti in poseki, ki v prsni višini ne presegajo debeline 10 cm. Posek podrasti izvajamo tudi ob vseh vodotokih in melioracijskih kanalih. Vzdrževalna dela izvajamo skladno s Pravilnikom o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov (Uradni list RS, št. 83/13) ter na nacin, da ne ogrožamo naravnega biotskega okolja. Voda in energenti Družbe Skupine Elektro Gorenjska so prikljucene na javno vodovodno omrežje. Delež vode iz javnega vodovodnega omrežja po uporabi v poslovnih procesih postane komunalna odpadna voda. Za to odpadno vodo v družbah v Skupini zagotavljamo ustrezno ravnanje z upoštevanjem specifik geografske lokacije objekta. Na lokacijah, kjer ni mogoc priklop na javno kanalizacijo in kjer ni stalno prisotnih delavcev, odpadne vode zbiramo v nepretocnih greznicah. Ce tehnicne možnosti dopušcajo, se v okviru rekonstrukcij energetskih objektov vgrajujejo male komunalne cistilne naprave. Priklop na javno kanalizacijo se uredi na lokacijah, kjer je s tehnicnega in ekonomskega vidika to mogoce. V družbah spremljamo porabo vode, elektrike in toplote. Elektro Gorenjska za ogrevanje uporablja zemeljski plin, prav tako ima vgrajen plinski postroj za socasno proizvodnjo elektrike in toplote, Gorenjske elektrarne se ogrevajo s pomocjo toplote iz toplotne crpalke. Poraba energentov v Skupini Elektro Gorenjska v letih 2020 in 2021 Okoljski vidik Vrsta Enota 2020 2021 Voda Javni vodovod (m3) Poslovni prostori 3.190 2.867 Poraba elektrike poraba v kWh Poslovni prostori 469.005 478.393 Poraba toplote poraba v kWh Poslovni prostori 1.118.811 1.130.372 Izredni okoljski dogodki Kljucna usmeritev in vodilo delovanja družb v Skupini Elektro Gorenjska je, da se pri nacrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih, spremembah na energetskih objektih ali ob ukinitvi objekta izvede vse potrebno, da se preprecijo varnostni incidenti in vecje nesrece ter zmanjšajo njihove posledice. Pri uresnicevanju teh zavez je potrebna stalna koordinacija med sektorji ter usklajevanje zakonskih zavez (zakoni o varstvu okolja, vod, graditvi objektov, požarni varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami), dokumentacije in izdanih okoljevarstvenih dovoljenj. V letu 2021 je žal prišlo do dveh izrednih okoljskih dogodkov, pri katerih je prišlo do izlitja manjših kolicin olja: › Ob menjavi transformatorja je zaradi poškodbe odvodnega ventila transformatorja v kabelski jašek steklo transformatorsko olje. Prisotni delavci so posledice hitro in ustrezno sanirali. › Pri reviziji jamborske transformatorske postaje je iztekla manjša kolicina hladilnega olja. S ciljem, da se minimizira tovrstne okoljske nesrece smo pristopili k postopni menjavi transformatorjev, predvsem na vodovarstvenih obmocjih. Novi transformatorji vsebujejo okolju neškodljivo hladilno tekocino. Zelo pomemben varnostni vidik predstavlja požarna varnost in protieksplozijska zašcita. Zagotavljata se tako z vidika zakonsko predpisanih ukrepov kot tudi s preventivnimi varnostnimi ukrepi, s katerimi se zagotavlja nemoteno poslovanje ter varovanje ljudi, okolja in premoženja. V skladu z nacrti zašcite in reševanja so bile v družbi Elektro Gorenjska organizirane vaje evakuacije zaposlenih iz poslovnih stavb, prav tako izobraževanja zaposlenih, ki delo opravljajo na terenu ali v pisarnah. Proizvodnja elektricne energije iz obnovljivih virov Gorenjske elektrarne s proizvodnjo ciste elektricne energije iz HE, MFE in SPTE ter s povecevanjem izvajanja projektov energetske ucinkovitosti aktivno prispevajo k ustvarjanju prihrankov, zmanjševanju CO2 in posledicno k trajnostnemu razvoju širše družbe. V letu 2021 je skupna proizvodnja ekološko ciste elektricne energije iz obnovljivih virov energije znašala 56.517.149 kWh. Skupno zmanjšanje emisij CO2 je tako znašalo 27.693 ton. Za izracun prihranka izpusta CO2 zaradi proizvodnje elektricne energije v elektrarnah, ki izkorišcajo obnovljive vire energije, je kot referencni podatek uporabljena vrednost emisijskega faktorja izpusta CO2, izracunanega na Institutu Jožef Stefan (0,49 kg CO2/kWh). Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 in proizvodnja elektricne energije iz obnovljivih virov energije v letih 2020 in 2021 Proizvodnja el. energije 2020 (MWh) 2021 (MWh) Okoljski prihranki 2021 (v t) Hidroelektrarne 51.789 51.060 25.019 Soncne elektrarne 3.613 3.544 1.737 Kogeneracije 2.003 1.913 937 Varovanje voda Upravljanje z vodotoki med drugim zahteva tudi dolocitev Ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), ki je potreben za izpolnjevanje ekoloških potreb od vode odvisnih organizmov vzdolž recnega koridorja. Qes predstavlja tisto kolicino vode, ki zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja v vodotoku in ob njem na obmocju HE. HE mora biti umešcena v okolje na nacin, da cim manj obremenjuje okolje. Obratovanje HE je zaradi regulacije vodotoka pri nizkem in tudi visokem stanju lahko tudi prednost za naravno okolje. Regulacija vode ob visokem vodostaju obicajno pomeni tudi izboljšanje poplavne varnosti na vplivnem obmocju HE. Gorenjske elektrarne so zavezanec za placilo Vodnega povracila (Zakon o vodah, Uradni list RS 76/02 s spremembami), ki se v skladu z vodnim dovoljenjem obracuna v višini vodnega potenciala posamezne elektrarne. Strošek vodnih povracil v letu 2021 je znašal 14.317 € in je podoben višini vodnih povracil v letu 2020. Za pridobitev in prejem vodnega soglasja za posamezno HE je tako potrebno pri vsakem objektu izvajati urne monitoringe meritve nivoja vode na zajetju za potrebe zagotavljanja biološkega minimuma, ki jih v družbi redno izvajajo. Ob urejanju vodotokov na vplivnem obmocju naših HE sodelujemo tudi z Zavodom za ribištvo Republike Slovenije in obmocnimi ribiškimi družinami. Ob vseh gradbenih posegih v struge in kanale elektrarn moramo s strani Zavoda za ribištvo pridobiti soglasje za izlov rib, ki ga izvede obmocna ribiška družina. V letu 2021 smo za namen izlova rib obmocnim ribiškim družinam placali 1.507 €. Dodatno njihovi dejavnosti pomagamo tudi z donacijami v denarni obliki in tudi z donacijami v materialu in storitvah. Uporaba biološko razgradljivih olj Pri energetskih objektih (HE) v najvecji možni meri uporabljamo biološko razgradljiva olja PANOLIN HLP SYNTH. Na delih hidroelektrarne, kjer bi razlitje olja lahko pomenilo nepopravljivo škodo za okolje, smo uporabo klasicnih olj nadomestili z biološko razgradljivimi. Doseganje prihrankov pri koncnih odjemalcih Skladno z zahtevami evropske direktive o energetski ucinkovitosti je bila tudi v Sloveniji sprejeta zakonska zahteva o zagotavljanju prihrankov energije pri koncnih odjemalcih (Uredba o zagotavljanju prihrankov energije, Uradni list št. 96/14). Vse od leta 2015 izvajamo projekte, ki zagotavljajo prihranke pri koncnih uporabnikih, in sicer prihranke dosegamo pri menjavi razsvetljave ter vgradnji toplotnih crpalk. Doseženi prihranki od leta 2016 do 2021 Leto Kolicina prodane energije koncnim odjemalcem v preteklem letu kWh Zahtevan prihranek energi­je pri koncnih odjemalcih kWh Dosežen prihranek energije pri koncnih odjemalcih kWh Okoljski prihranki t CO2 2016 3.591.023 17.955 43.937 22 2017 4.555.977 22.780 0 0 2018 4.382.512 32.869 76.686 38 2019 2.330.551 17.479 0 0 2020 2.313.149 17.349 22.540 11 2021 2.254.942 16.912 0 0 Storitve mobilnosti Na podrocju mobilnosti se v Gorenjskih elektrarnah osredotocamo na polnilno infrastrukturo, kar pomeni vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje elektricnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja. Odlikuje nas ustrezna podpora in sistem za nadzor in upravljanje infrastrukture za polnjenje vozil na elektricni pogon. Uporabnikom nudimo podporo preko klicno-nadzornega centra, ustrezno delovanje polnilnic pa zagotavljamo s stalnim nadzorom. Na podrocju e-mobilnosti nudimo: › storitev polnjenja na javnih polnilnicah za elektricna vozila v sistemu Gremo na elektriko; › upravljanje in vzdrževanje e-polnilnic; › svetovanje, inženiring, postavitev in montaža e-polnilnic (javnih, domacih, hitrih); › iskanje novih rešitev na podrocju e-mobilnosti (e-kolesarstvo, car-port itd.). S postavitvijo lastnih e-polnilnic in s polnilnicami v upravljanju spodbujamo trajnostno mobilnost in tako prispevamo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ogljicnega odtisa v osebnem potniškem prometu. V letu 2021 se je število polnjenj na lastnih elektricnih polnilnicah podvojilo, iz 3.243 polnjenj na vec kot 6 tisoc polnjenj. Število elektricnih polnilnic in polnitev v letih 2020 in 2021 3.7.3 Priložnosti Skupine Elektro Gorenjska, povezane s podnebjem Elektricne polnilnice Lastne e-polnilnice E-polnilnice v upravljanju Leto 2020 10 18 Leto 2021 12 19 Skupina Elektro Gorenjska udejanja priložnosti, povezane s podnebjem. V prihodnje jih bo še nadgrajevala, in sicer z naslednjimi aktivnostmi, ki bodo pripomogle tudi k izpolnjevanju ciljev NEPN: Število polnitev na lastnih polnilnicah 3.243 6.329 › izvajanje razvoja omrežja skladno z Razvojnim nacrtom distribucijskega sistema, s cimer bomo omogocili prikljucevanje novih uporabnikov skladno z usmeritvami zelenega prehoda (elektrarne, polnilne postaje za elektricna vozila, toplotne crpalke, hranilniki elektricne energije …); › lastna proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije (sonce, voda, lesna biomasa); › energetska ucinkovitost, ki se nanaša na ukrepe, ki bodo izboljšali energetsko ucinkovitost poslovnih prostorov Elektra Gorenjska in Gorenjske elektrarne; › ponudba celovitih energetskih rešitev za obcine, podjetja in gospodinjstva z vsakoletno rastjo energetskih in okoljskih prihrankov tako na podrocju tako na podrocju ucinkovite rabe energije kot tudi na podrocju obnovljivih virov energije; › elektricna mobilnost (širitev mreže polnilnih postaj za elektricna vozila in njihovo celovito upravljanje preko sistema Gremo na elektriko); › ponudba novih storitev in izdelkov na podrocju trajnostne mobilnosti (samooskrbne kolesarnice z elektricnimi kolesi daljšega dometa). 3.8 Družbena odgovornost Ustvarjamo vrednosti in koristi za širšo družbo in ravnamo družbeno odgovorno. Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do družbenega okolja, v katerem delujemo. Zato celovito pristopamo do vseh deležnikov, ki opredeljujejo naše poslanstvo. Odgovornost uresnicujemo s pravocasno, korektno in transparentno komunikacijo z razlicnimi deležniki ter s podporo projektom in aktivnostim, ki pripomorejo k delovanju in trajnostnemu razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Vloga Skupine Elektro Gorenjska v družbenem okolju Družbe v Skupini Elektro Gorenjska si prizadevamo za odgovorno, skrbno in pošteno ravnanje z družbenim okoljem, pri tem pa išcemo nacine, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje postanemo uspešnejši, izboljšamo kakovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe, hkrati pa zadovoljujemo interese lastnikov. Že ob nacrtovanju in umešcanju elektroenergetskih naprav v prostor ter ob izgradnji in obratovanju omrežja se trudimo vkljucevati in prisluhniti razlicnim interesom lokalnih skupnosti. Nismo le proizvajalci in distributerji elektricne energije, temvec na svoje delovanje v okolju gledamo širše in poskušamo na razlicnih podrocjih najti skupne tocke za kakovostnejše sobivanje. Pri poslovanju si prizadevamo biti transparentni, kar udejanjamo z objavo vrste podatkov in informacij o našem poslovanju na spletni strani družbe. Delujemo v skladu s sprejetimi dobrimi praksami korporativnega upravljanja in kodeksi upravljanja. Razumljiva komunikacija s prebivalci, jasna predstavitev ciljev in posledic so kljucni poudarki, ki jim v Skupini sledimo pri vsakem posegu v prostor. O nacrtih porocamo na spletni strani, z razlicnimi deležniki smo v rednih odnosih in jih obvešcamo o naših aktivnostih. Mreža deležnikov družbi v Skupini Elektro Gorenjska in ustvarjanje koristi *mreža deležnikov se nadaljuje na naslednji strani Komuniciranje z deležniki Spletna stran družbe Elektro Gorenjska Spletno stran družbe Elektro Gorenjska uporabljamo kot orodje za komuniciranje z razlicnimi deležniki in javnostmi. Na spletnih straneh objavljamo vse informacije, ki jih od nas zahteva naš upravljavec, in tiste, ki smo jih po Zakonu o dostopu do informacij javnega znacaja dolžni objavljati. Uporabniki naših storitev (odjemalci) Uporabnikom je na spletni strani na voljo spletna aplikacija za obvešcanje o nacrtovanih prekinitvah elektricne energije na njihovem merilnem mestu. Z registracijo prejmejo obvestilo na e-naslov ali v obliki SMS-sporocila na mobilni telefon. Obvešcanje je nujno in potrebno, saj lahko le tako varno in v najkrajšem možnem casu opravimo vsa potrebna dela na elektroenergetskih napravah. Dela so skrbno nacrtovana, zato odjemalce o prekinitvi dobave elektricne energije obvestimo vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Obvestila o nacrtovanih prekinitvah objavljamo na spletni strani družbe in radijskih postajah. Osebna komunikacija z uporabniki v veliki meri poteka v digitalni obliki. Uporabnikom Elektra Gorenjska je na voljo 24-urni brezplacni klicni center, v katerem sprejemamo in rešujemo reklamacije, prijave napak na števcih, sprejemamo stanja merilnih naprav za potrebe priprave letnih obracunov, podajamo informacije o nacrtovanih prekinitvah, odgovarjamo na splošna vprašanja, redno komuniciramo z delavci na terenu in z dobavitelji elektricne energije. Uporabnike smo spodbujali k uporabi aplikacije Moj elektro (https://mojelektro.si/login). To je enotni spletni portal vseh distribucijskih podjetij v Sloveniji, ki omogoca centraliziran dostop do merilnih podatkov. Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov predstavlja skupaj s sistemskimi števci, komunikacijskimi povezavami in z naprednimi merilnimi centri elektrodistribucijskih podjetij del naprednega merilnega sistema. Portal je tako ena izmed storitev Enotne vstopne tocke nacionalnega podatkovnega vozlišca, skladno z Energetskim zakonom. Vladne institucije S kljucnimi vplivnimi javnostmi, med katere sodijo vladne ustanove Republike Slovenije, resorna ministrstva in ostale pomembne institucije (Agencija za energijo, Slovenski državni holding in druge), osebno in pisno komuniciramo o vsebinah, ki so povezane z regulativo in zakonodajo. Delnicarji in financna javnost Komuniciranje z delnicarji in financnimi javnostmi poteka v pisni in osebni obliki skladno z veljavnimi dolocili. Informacije, ki jih posredujemo delnicarjem, se nanašajo na dosežene poslovne rezultate in strategijo družbe v prihodnosti. Podatke, ki so javni (letno porocilo, cetrtletna porocila, sklenjene pogodbe, izvedba skupšcine in gradiva za skupšcino), objavljamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si. Pri komuniciranju z delnicarji sledimo nacelu upoštevanja priporocil SDH in smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ki izpostavljajo tri nacela: transparentnost, ucinkovitost in odgovornost. Najpomembnejši vir komuniciranja z delnicarji in s financno javnostjo je letno porocilo družb, pri katerem so transparentnost, pravocasnost in tocnost obvešcanja o poslovanju in poslovnih nacrtih v skladu z dolocili veljavnih predpisov glavno poslanstvo. Poslovni partnerji Komuniciranje s poslovnimi partnerji temelji na osebnih stikih in elektronskem komuniciranju. Ker je ustvarjanje osebnih stikov v poslovnem svetu nujno, obravnavamo naše poslovne partnerje individualno. Naši pomembni poslovni partnerji so dobavitelji. V družbah vodimo usklajeno in poenoteno nabavno politiko, ki vsebuje strateške usmeritve in nacela preglednega nabavnega procesa. Cilj nabavne politike družbe je iskanje sinergije z dobavitelji pri kakovosti dobrin, poglabljanje zaupanja med partnerji in iskanje ugodnih komercialnih pogojev. Družbe nabavo blaga, storitev in gradenj, ki se nanašajo na izvajanje nalog vzdrževanja in razvoja omrežja za distribucijo elektricne energije po pogodbi s SODO, izvajajo v skladu z Zakonom o javnem narocanju (ZJN). V vseh postopkih narocanja so upoštevana temeljna nacela javnega narocanja in ekonomski vidik. Narocila, katerih ocenjena vrednost, izracunana skladno z dolocili ZJN, presega mejne vrednosti za objave, opredeljene v ZJN, se izvedejo kot javna narocila po dolocbah ZJN. V postopkih pod mejno vrednostjo javnega narocanja pa družbe zagotavljajo konkurencen in pregleden izbirni postopek. Z objavo javnih povpraševanj na spletni strani in s pošiljanjem povpraševanja vec ponudnikom se zagotavlja razpršenost in nepristranskost pri izbiri. Za poslovne partnerje smo ob zakljucku leta organizirali virtualno dobrodelno druženje. Mediji Naše vodilo v odnosih z mediji je pregledno in ažurno komuniciranje, ki temelji predvsem na posredovanju informacij o poslovanju družbe, novih storitvah in sponzorskih sodelovanjih, novostih na omrežju in dokoncanih pomembnih elektroenergetskih objektih. Redno sodelujemo pri ustvarjanju revije slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, kjer objavljamo aktualne novice in prispevke. Sponzorstva in donacije Delež sponzorskih in donacijskih sredstev v letu 2021 Družbe v Skupini Elektro Gorenjska svojo odgovornost izkazujemo tudi s podporo sponzorskim in donatorskim Kultura projektom. Na pomoc smo priskocili humanitarnim, 9 % izobraževalnim, športnim in okoljevarstvenim projektom, Znanost, ki bodo pripomogli k delovanju in razvoju družbenega in raziskovalna dejavnostgospodarskega okolja. Poleg tega sodelujemo v strokovnih 20 % projektih na energetskih in okoljskih podrocjih. Dolocena Humanitarnost sredstva smo namenili za konference, simpozije in prireditve 16 % s podrocja trajnostnega razvoja, energetske ucinkovitosti in Šport elektricne mobilnosti. 55 % V letu 2021 smo namenili 75.683 € za sponzorstva in donacije. Upoštevamo priporocila lastnikov in zato o vseh podatkih družbe, sklenjenih poslih, sponzorskih in donacijskih projektih porocamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/ za_delnicarje ter na www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/katalog­ informacij-javnega-znacaja. 3.9 Kljucne nematerializirane vrednosti Skupine Elektro Gorenjska V družbi in Skupini Elektro Gorenjska poleg material-iziranih vrednosti ustvarjamo tudi nematerializirane vrednosti, tako da razvijamo lastne sistemske rešitve, sisteme za uvajanje novih sodelavcev, lastne procesne rešitve, spodbujamo razvoj inovacijskih predlogov in njihovo implementacijo. Informacijske rešitve Trenutna knjigovodska vrednost informacijskih rešitev znaša nekaj manj kot 0,5 mio €. Nekaj informacijskih rešitev smo razvili tudi v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Razvili smo lasten geografsko-informacijski sistem (GIS), ki smo ga skupaj s partnerji implementirali tudi v Srbiji. Posodobitve in prenove poslovnih procesov Nenehno išcemo nove rešitve in skrbimo za posodobitve in prenove poslovnih procesov v okviru projektne pisarne v družbi Elektro Gorenjska. Vzpostavili smo projektno metodologijo, ki temelji na projektnem okviru Prince2. V zadnjih letih smo na novo postavili oziroma prenovili sedem poslovnih procesov. Pomemben je tudi razvoj sistema dela pod napetostjo, kjer smo vodilni v Sloveniji. Sistemi in procesi za uvajanje novih sodelavcev Z namenom cim hitrejšega spoznavanja z delovnim okoljem, regulativo in poslovnimi procesi imamo vzpostavljen tudi proces izbire in uvajanja novih kadrov. Izbira kadrov poteka na podlagi opredeljenih kompetenc, ki izhajajo iz sistemizacije delovnih mest. Še pred prihodom novega sodelavca ali sodelavke poskrbimo, da so o tem seznanjeni naši sodelavci, izbranega imamo mentorja, ki bo novega sodelavca spremljal v casu uvajanja. Sistem torej vkljucuje seznanitev s podjetjem, organiziranostjo, pravilniki in navodili, nadaljuje pa s spoznavanjem dela in ožjih sodelavcev. Inovacijska dejavnost Posebno pozornost namenjamo inovacijski dejavnosti. V letu 2021 je komisija za inovacije obravnavala 76 predlogov in se do 62 opredelila pozitivno. Število prejetih predlogov, predvsem pa število pozitivno opredeljenih predlogov, se je glede na leto 2020 povecalo. Predlogi za inovacijsko dejavnost 80 60 40 20 0 2019 2020 2021 Vsi predlogi Pozitivno opredeljeni Število predlogov Proces izvajanja inovacijske dejavnosti Izvedba hackathonov Preverba smiselnosti in ostalih oblik Raziskovalni in in realizacija inovacij eriodi—nih razvojni rojekti in izboljšav vz odbujanj Profesionalizacija in sistematizacija inovacij in izboljšav Nagrajevanje s rejetih odgovorov Podaja redlogov Komuniciranje, s odbujanje Razvoj inovacijske kulture 3.10 Upravljanje s tveganji Sistem obvladovanja tveganj Elektra Kljucna vsebina posameznega strateškega tveganja: Gorenjska › razvršceno je v eno od treh kategorij: poslovno, financno ali tveganje delovanja; Sistem obvladovanja tveganj je del procesa integriranega sistema vodenja kakovosti (iSVK). Sistem obvladovanj tveganj › ima svojega skrbnika tveganj in skrbnika poslovnega je sistem, ki zagotavlja obvladovanje tveganj strateškega oziroma delovnega procesa; pomena in doloca postopek obvladovanja tveganj, ki skladno › ima prepoznane kljucne grožnje oziroma dejavnike tveganj; s standardom ISO 31000 vkljucuje prepoznavanje, ocenjevanje in obravnavanje tveganj, ki bi lahko imela neugoden vpliv na › ima ocenjen vpliv tveganja po obvladovanju, ki lahko poslovanje, vse z namenom doseganja dolgorocnih poslovnih neposredno vpliva na poslovni izid družbe, ciljev. Nastanek izgube ali škode lahko negativno vpliva na › ima vzpostavljene ukrepe za njihovo obvladovanje, in sicer premoženje, denarni tok, dobickonosnost, ugled in poslovni izid tako obstojece, ki se že izvajajo kot dodatni ukrepi, ki so v družbe. fazi vzpostavitve in s katerimi se dodatno znižuje verjetnost nastanka materializacije posameznega tveganja; Kljucni cilj obvladovanja tveganj v družbi je proaktivno obvladovanje tveganj, ki vplivajo na doseganje ciljev, › ima vzpostavljen sistem porocanja in vzpostavljeno kljucno opredeljenih v strateških in poslovnih nacrtih družbe. dokumentacijo. Vzpostavljen sistem obvladovanja tveganj omogoca, da lahko zaznavamo in prepoznavamo negativne trende ter pravocasno sprejemamo ustrezne ukrepe za obvladovanje posameznih V letu 2021 sta bila posodobljena Pravilnik o prepoznanih tveganj. obvladovanju tveganj, ki je po novem pripravljen za Skupino Elektra Gorenjska in ima enaka osnovna Tveganje je v družbi opredeljeno kot dogodek ali stanje, ki se izhodišca za vse družbe v Skupini in Navodilo o lahko v prihodnosti nenadzorovano pojavi oziroma pripeti in obvladovanju strateških tveganj v Elektru Gorenjska, lahko neugodno vpliva na izpolnjevanje opredeljenih ciljev in na ki ureja postopek obvladovanja tveganj strateškega vrednost družbe. Tveganje lahko predstavlja tudi dejstvo, da se pomena in vkljucuje prepoznavanje, ocenjevanje in dolocene priložnosti ne izkoristi. obravnavanje tveganj, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na doseganje poslovnih in strateških ciljev družbe Elektro Gorenjska, vkljucno z izvajanjem dodatnih ukrepov za njihovo obvladovanje. Resnost tveganja je v družbi dolocena z matriko, ki vsebuje kombinacijo verjetnosti tveganja in oceno vplivov tveganja in je prikazana na spodnji sliki. Matrika za ovrednotenje tveganj Potencialna škoda Veliko tveganje (V) Pomembno tveganje (P)Pogostost Srednje in majhno tveganje (SM) (v letih) Najvecji del prepoznanih pomembnejših tveganj družbe Elektro Gorenjska je v letu 2021 izhajal s podrocja: poslovna tveganja financna tveganja tveganja delovanja 4 V nadaljevanju glede na vrsto tveganj predstavljamo posamezna pomembnejša tveganja, s katerimi se družba aktivno ukvarja v svojem specificnem poslovnem okolju. Pomembna poslovna tveganja › Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije elektricne energije (V) Prihodke iz naslova najema infrastrukture in placila za izvedene storitve doloca Agencija za energijo z Aktom o metodologiji za dolocitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravicenih stroškov. Zaradi sprememb zakonodaje s podrocja GJS DO obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi nedoseganja zahtevane stroškovne ucinkovitosti in tveganje ustreznega razvoja, skladno z opredeljenimi aktualnimi nacrti investicij v Poslovnem nacrtu družbe, Nacrtu razvoja omrežja in Naložbenem nacrtu. Družba zato stalno skrbi za stroškovno ucinkovitost poslovanja in se aktivno preko razlicnih delovnih skupin vkljucuje v pripravo zakonskih in podzakonskih aktov. Poleg tega skrbi tudi za ustrezno nacrtovanje ter optimirano izvajanje poslovnih procesov in v okviru zmožnosti tudi za povecanje tržnih aktivnosti za doseganje višjega pozitivnega poslovnega rezultata nereguliranih dejavnosti z namenom stroškovne razbremenitve reguliranega dela in ustvarjanja višje dodane vrednosti v družbi. › Delovanje lastnega informacijskega sistema (P) IKT-tveganje je vsaka grožnja za poslovne podatke, kriticne sisteme in poslovne procese. To je tveganje, povezano z uporabo, lastništvom, delovanjem, vkljucevanjem, vplivom in sprejemanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v družbi. Tveganja informacijsko-komunikacijskih tehnologij oz. sistemov so lahko zunanja, interna, namerna ali nenamerna in navadno vplivajo na eno ali vec od naslednjih elementov: poslovne ali projektne cilje, neprekinjenost storitev, koncne rezultate, poslovni ugled, varnost, IKT-infrastrukturo. Delovanje lastnega informacijskega sistema družba med drugim obvladuje z izvajanjem informacijske varnostne politike, sistematicnim obvladovanjem IT-tveganj, fizicnim in tehnicnim varovanjem, izobraževanjem zaposlenih, rednim izvajanjem revizij informacijskih sistemov s strani zunanjih izvajalcev ter izvajanjem aktivnosti nacrta neprekinjenega poslovanja. › Varovanje informacij (P) V okviru dejavnosti družbe Elektro Gorenjska, d. d., lahko pride do namerne ali nenamerne zlorabe informacij ter do izgube ali razkritja le-teh, kar bi pomenilo kršenje zakonodaje, v najslabšem primeru pa lahko ogrozi delovanje družbe, tako z vidika financnih izgub in denarnega toka, kot tudi ugleda podjetja in pogodbenih obveznosti. Tveganje obvladujemo predvsem z implementacijo zakonskih zahtev, rednim spremljanjem obvladovanja informacijskih tveganj znotraj vzpostavljenega sistema varovanja informacij (SVI), osvešcanjem in seznanjanjem zaposlenih o nacinu obvladovanja informacijskih tveganj, sistematicnim prepoznavanjem novih informacijskih tveganj na poslovanje in njihovo obvladovanje ter izvajanjem programov obvladovanja informacijskih tveganj, Vzdrževanje rezervne lokacije IKT-infrastrukture, izvajanjem informacijske varnostne politike ter akcijskim nacrtom komuniciranja sistema korporativne varnosti. › Pogodba s SODO (V) Pogodba s SODO lahko vsebujejo dolocila, ki so lahko neugodna za poslovanje družbe. V prihodnosti lahko pride do prenosa lastništva sredstev družbe na SODO, prenosa izvajanja nalog na SODO in prenosa denarnih tokov na SODO. Vse omenjeno lahko zmanjšuje avtonomijo poslovanje družbe. Družba tveganje obvladuje z aktivnim dialogom z deležniki pogodbe s SODO. › Okvare in havarije (V) Do okvar in havarij neznanih razsežnosti lahko pride zaradi zunanjih vplivov (vremenske razmere, nenamerne škode, povzrocene s strani tretjih oseb) in napak na elektroenergetskih napravah. Tveganje obvladujemo predvsem z ustrezno gradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem omrežja ter stalnim nadgrajevanjem informacijske tehnologije in ustreznim zavarovanjem elektroenergetske infrastrukture. › Denacionalizacijski postopki (P) Denacionalizacijski postopki za HE Sava in HE Jelendol lahko povzrocajo dodatne stroške oz. odlive denarnega toka, ki so povezani z dolgimi upravnimi in sodnimi postopki. Slednje ima lahko pomemben financni vpliv v primeru, da pride do vrnitve objektov v naravi in izplacila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe objektov. Družba pri tem proaktivno išce ustrezne rešitve, tudi z odvetniki, ki imajo izkušnje s tovrstnimi postopki. › Pomanjkanje ustreznih kadrov (P) Tveganje vkljucuje pomanjkanje strokovno kompetentnih kadrov, izgubo kljucnih kadrov in nezmožnost pridobivanja kompetentnih kadrov. Družba tveganje obvladuje predvsem z ustreznim zaposlovanjem novih kadrov (predvsem visoko izobraženih), motiviranjem obstojecih kadrov, štipendiranjem, možnostjo šolanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe, dodatnega izobraževanja oziroma opolnomocenja zaposlenih ter ustreznim razvojem zaposlenih (npr. preko osebnih in timskih coachingov ter drugih oblik za razvoj mehkih vešcin). › Napadi na infrastrukturo, terorizem, nalezljive bolezni (V) Tveganje predstavlja možnost vdorov v IKT- in DCV-sisteme, unicenje ali poškodovanje posameznih objektov, krajo delov infrastrukture. Lahko pride tudi do nenadnega izbruha in hitrega širjenja znanih/neznanih nalezljivih bolezni. Tveganje obvladujemo predvsem z vgradnjo robustnih in varnih IKT-naprav, naprav DCV, z upoštevanjem varnostnih standardov, z izvajanjem ustrezne informacijske varnostne politike, nadgrajevanjem varnostnih sistemov, video nadzorov ter daljinskega nadzora omrežja, fizicnim varovanjem delov infrastrukture in doslednim izvajanjem predpisov in usmeritev s strani državnih institucij (npr. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za obrambo RS …). Pomembna financna tveganja › Financne naložbe (P) Nedoseganje nacrtovanih rezultatov s strani odvisne (Gorenjske elektrarne, d. o. o.) oziroma pridruženih družb ima za posledico lahko nedoseganje predvidene dividendne donosnosti. Pri morebitnih prodajah obstaja tveganje, da bo prodajna cena naložbe bistveno nižja od knjigovodske vrednosti naložbe v izkazih družbe. Družba tveganje obeh naložb obvladuje kot aktivni lastnik in s strateškim povezovanjem pridružene družbe. › Kreditno tveganje (P) Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstoji vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO, v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Družba izvaja tudi širok asortima tržnih storitev. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo za družbo najvecje kreditno tveganje. V obeh primerih se tveganje obvladuje predvsem s skrbnim spremljanjem terjatev in izvajanjem postopkov izterjave, sklepanjem ustreznih dogovorov z dolžniki, širjenjem nabora placil po predracunih ter vkljucevanjem ustreznih financnih zavarovanj v pogodbe. › Likvidnostno tveganje (P) Obstaja tveganje, da bi družba lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile posledica predvsem neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje predvsem z doslednim izvajanjem postopkov izterjave, kratkorocnim in dolgorocnim financnim nacrtovanjem, rednimi mesecnimi sestanki s službami, katerih aktivnosti imajo vpliv na tveganje, upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine, pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev dolžniških virov ter financnim nadzorom in prilagajanjem dinamike izvajanja obsega realizacije investicij. › Placilo opravljenih storitev za SODO (P) Obstaja tveganje neustreznega placila storitev, ki jih družba opravlja za SODO, in sicer predvsem zaradi neustreznega zneska za placilo storitev iz Odlocbe Agencije za energijo o dolocitvi regulativnega okvira, medletnega ali letnega primanjkljaja omrežnine v distribucijskem sistemu glede na vrednost opravljenih storitev, nerazumnih oz. nesorazmernih dodatnih dokazil za posamezne opravljene storitve, spora glede kakovosti opravljene storitve. Tveganje družba obvladuje z aktivnim sodelovanjem v postopku izdaje odlocbe Agencije za energijo o dolocitvi regulativnega okvira, aktivno in ustrezno korespondenco z vsemi deležniki Pogodbe s SODO ter iskanjem dodatnih virov financiranja za povecan obseg investicij. › Pomanjkanje investicijskih sredstev (P) Do realizacije tveganja bi lahko prišlo predvsem v primeru, da družba zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev in zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Obstaja verjetnost, da pride do pomanjkanja lastnih denarnih sredstev zaradi sprememb zakonodaje, ki znižuje rezultat poslovanja in lahko predstavlja tudi težje pogoje za pridobivanje kreditov za financiranje investicij. Na višino lastnih denarnih sredstev vpliva tudi izplacilo dividend lastnikom. Dolgorocno se to tveganje lahko še poveca, saj bi zaradi manjših vlaganj v infrastrukturo lahko prišlo do slabše kakovosti napetosti, do vecjih prekinjenosti napajanja in slabše komercialne kakovosti. Tveganje obvladujemo s prilagajanje obsega investicij (rebalans) v skladu z razpoložljivimi sredstvi, aktivno korespondenco s SDH kot krovnim upravljavcem kapitalskih naložb in vecinskim lastnikom ter pravocasno korespondenco z organi nadzora družbe. Pomembna tveganja delovanja › Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska (V) Obstaja tveganje, da družba ne izpolni postavljene strategije in ne uresnici zastavljenih strateških projektov. Družba tveganje obvladuje predvsem z rednimi razgovori z direktorji in nadzornimi organi družbe, redno preveritvijo skladnosti Strategije in njenim ažurnim posodabljanjem, rednim porocanjem o napredovanju strateških projektov, spremljanjem kljucnih kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije ter izvajanjem aktivnosti za uresnicevanje zastavljenih strateških projektov. › Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu (P) Za družbo obstaja tveganje resnih in smrtnih poškodb pri delu, ki so posledica predvsem neupoštevanja predpisov iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, napacnih postopkov pri delu ter malomarnih in neodgovornih dejanj zaposlenih. Tveganje družba obvladuje predvsem z izvajanjem celovitega nabora ukrepov varnosti in zdravja pri delu, sistematicnim prepoznavanjem nevarnih dogodkov in vzpostavitvijo ustrezne zavarovalne asistence za zaposlene. › Nabavna tveganja (P) Obstaja tveganje, da družba ne zagotovi pravocasne, zahtevane oz. narocene in cenovno usklajene dobave materiala in izvedbe storitev/gradenj. Nabavna tveganja in posledicno nezmožnost izvedbe javnih narocil za nakup opreme oziroma za izvedbo storitev/gradnje lahko pripelje do neskladnosti z veljavno zakonodajo. Zamude pri zacetku izvedbe postopka javnih narocil, vloženi zahtevki za revizijo in ostali dejavniki tveganja lahko povzrocijo zamik in ogrožanje izvedbe nacrtovanih investicij, povecanje stroškov družbe in tudi nezmožnost izvajanja osnovnih procesov v družbi. Družba tveganje obvladuje z doslednim spoštovanjem zakonodaje, strokovno pripravo razpisne dokumentacije, spremljanjem portala Direktorata za javno narocanje in prakse Državne revizijske komisije, strokovnim izobraževanjem in ustreznim terminskim nacrtovanjem postopkov. › Nepristranskost, neodvisnost in zaupnost merilnega laboratorija (P) Obstaja možnost vplivanja na izid kontrole ML, kar bi pomenilo izgubo kredibilnosti ML in njegovega delovanja. Ravno tako obstaja možnost izdaje ali odtujitve zaupnih informacij, pridobljenih ali nastalih med izvajanjem aktivnosti kontrole. Družba tveganje obvladuje predvsem s spoštovanjem certifikacijskih zahtev, ustrezno sprejetimi naceli in dolocbami ter ustreznimi pooblastili. Tudi v letu 2022 bo družba v skladu z vzpostavljenim sistemom OT in akterji procesa tveganj redno preverjala ustreznost obstojecih tveganj, in sicer tako z vsebinskega vidika (vsebina posameznega tveganja mora ustrezati aktualnemu poslovnemu okolju, v katerem družba deluje), kot tudi rednemu preverjanju dodatnih sprejetih ukrepov in preverjanju skupne ocene posameznega tveganja (verjetnost in vpliv). Ucinkovito obvladovanje tveganj daje družbi dobre pogoje, da lahko v najvecji možni meri posluje v skladu z zastavljenimi kratkorocnimi in dolgorocnimi nacrti družbe. Sistem obvladovanja tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Družba Elektro Gorenjska se zaveda nujnosti pravocasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj. Obvladovanje tveganj je proces za prepoznavanje in ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje možnih dogodkov, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na družbo. Obvladovanje tveganj vkljucuje dajanje ustreznih zagotovil z namenom doseganja ciljev družbe. Temelj upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti, ki jo družba ocenjuje kot produkt verjetnosti materializacije tveganja in vpliva na poslovanje družbe. Graficno je prikazan v naslednji matriki. Ovrednotenje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Vpliv Resnost tveganja: Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje Najpomembnejša tveganja v družbi Gorenjske elektrarne so predstavljena v nadaljevanju. › Znižanje podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE Družba je kot eno pomembnejših tveganj prepoznala tveganje znižanja podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE. Pri tem kot tveganje vrednotimo možnost, da bi vlada na kakršenkoli nacin z uredbo ali podzakonskim aktom znižala že odobrene podpore v okviru posamezne elektrarne ali vira proizvodnje. Posredno se lahko tveganju izogibamo oziroma njegovo materializacijo omilimo z ostalimi prihodkovnimi viri, predvsem na podrocju, kjer prihodki niso vezani na podpore proizvedeni elektricni energiji. › Tveganje vremenskih pogojev Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti odlocilno vezana na vremenske pogoje. Okoli 90 % kolicinske proizvodnje izhaja iz HE, na proizvodnjo katerih odlocilno vpliva kolicina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/- 25 % okrog dolgoletnega povprecja. Prav tako je obratovanje MFE odvisno od osoncenja, obratovanje SPTE pa od mile oziroma mrzle zime. Tveganja so povezana tudi s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozracja. To tveganje obvladujemo predvsem z razvojno politiko, ki je intenzivno usmerjena v diverzifikacijo prihodkovnih virov in uvajanje novih vrst prihodkov iz naslova projektov ucinkovite rabe energije, s cimer se bo delež prodane elektricne energije v prihodkih od prodaje dolgorocno znižal. › Tržno tveganje – znižanje prodajne cene elektricne energije Družba je pri prodaji proizvedene elektricne energije izpostavljena nihanjem tržne cene elektricne energije. Tveganje obvladujemo predvsem s tekocim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno, in posledicnim predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz se odlocamo za prodajo elektricne energije za prihodnja obdobja. Kupca izbiramo na podlagi najboljše ponudbe. Tveganje nihanja cen elektricne energije v pomembni meri obvladujemo tudi s prodajo proizvodnje posameznih elektrarn v sistemu obratovalnih podpor. Pri tem Borzen za vsako proizvedeno kWh doplaca razliko v obliki podpore. › Razpoložljivost proizvodnih kapacitet Družba Gorenjske elektrarne mora kot koncesionar redno vzdrževati objekte vodne infrastrukture in vodna zemljišca v njegovi lasti ali posesti. Izpad proizvodnje v kombinaciji s strojelomom kot posledice havarij, nenacrtovanih izpadov in slabega vzdrževanja lahko za družbo pomeni obcuten izpad prihodkov. Družba zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer ter ustreznim vzdrževanjem skrbi, da do okvar proizvodnih enot ne prihaja. Ce do izpada proizvodnje vendarle pride, družba z angažiranjem zaposlenih in lastnih sredstev oz. s pomocjo zunanjih izvajalcev poskrbi za cimprejšnjo odpravo okvar. Vsi proizvodni objekti so tudi strojelomno in požarno zavarovani, najvecjih 5 MFE in najvecjih 5 HE pa je zavarovanih tudi za primer izpada prihodka zaradi strojeloma oz. požara. 3.11 Dogodki po datumu bilance stanja Konec februarja 2022 je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Zakon med drugim doloca, da se tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obracunsko moc in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine v obdobju od 1. februarja do 30. aprila 2022 znižajo na nic. Manko omrežnine za leto 2022, ki bo nastal zaradi znižanja tarif, se pokrije tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Navedeno za družbo Elektro Gorenjska pomeni za 9,7 mio € nižje prihodke v letu 2022. Letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska je pripravljeno v skladu s trajnostnim porocanjem in vanj enakopravno vkljucujemo financne in nefinancne podatke o poslovanju. Pripravljeno je v skladu s Standardi GRI, ki standardizirajo porocanje organizacije o ekonomskih, družbenih, okoljskih in upravljavskih ucinkih ter rezultatih delovanja. V letnem porocilu razkrivamo informacije o organizacijskem upravljanju, vrednotah in koristih, ki jih Skupina Elektro Gorenjska ustvarja za svoje deležnike in širšo družbo, skrbi za zaposlene ter o povezavah med strategijo in zavezanostjo k trajnostnemu razvoju družbe. GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN GRI 102: SPLOŠNA RAZKRITJA PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE 102-1 Ime organizacije 3 32–33, 102-2 Dejavnost, izdelki, storitve 50–54, 69–70 102-3 Sedež organizacije 4 102-4 Geografsko obmocje delovanja 34 102-5 Lastništvo in pravna oblika 32, 40 102-6 Trgi (odjemalci, sektorska in geografska razdelitev) 34, 54 102-7 Velikost organizacije (število zaposlenih, število dejavnosti, prihodki od prodaje, obveznosti/kapital, število produktov ali storitev) 11, 77 102-8 Informacije o zaposlenih 76–78 UPRAVLJANJE IN STRATEGIJA 102-14 Izjava predsednika uprave o strategiji in trajnostnem delovanju 15–17 102-15 Kljucni vplivi, tveganja in priložnosti 48, 49 ETIKA IN INTEGRITETA Opis vrednot, nacel, standardov in nacel ravnanja, kot so kodeksi ravnanja in eticni kodeksi, 102-16 korporativna integriteta 31 Vrednote, nacela in standardi ravnanja UPRAVLJANJE 102-18 Struktura upravljanja 26, 35 102-22 Sestava organov upravljanja 37–39 102-30 Ucinkovitost upravljanja s tveganji 99–106 *tabela se nadaljuje na naslednji strani Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN VKLJUCEVANJE DELEŽNIKOV 102-40 Mreža deležnikov 91, 92 102-42 Identifikacija in izbor deležnikov 91, 92 102-43 Nacini vkljucevanje deležnikov 94 PRAKSA POROCANJA 102-45 Seznam vkljucenih v konsolidirane racunovodske izkaze 32 102-45 Kazalo po smernicah GRI 108–110 102-56 Zunanja preveritev porocanja 115–118 GRI 201 EKONOMSKA RAZKRITJA 11, 201-1 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost 71–75 POSREDNI EKONOMSKI VPLIVI 62–68, 203-1 Razvoj pomembne infrastrukture in storitev 98 OKOLJE ENERGIJA 302-1 Poraba energije znotraj organizacije 87 302-4 Zmanjšanje porabe energije 87 VODNI VIRI 303-1 Poraba vode po virih 87 303-4 Odpadna voda 87 BIODIVERZITETA 304-1 Delovanje v bližini ali na obmocjih z zašciteno visoko biotsko raznovrstnostjo 87 304-2 Vplivi dejavnosti na biodiverziteto v zašcitenih obmocjih 87 EMISIJE V ZRAK 305-1 Neposredne emisije toplogrednih plinov 86 305-2 Posredne emisije toplogrednih plinov 86 305-5 Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov 86 ODPADNE VODE IN ODPADKI 306-2 Kolicine odpadkov in ravnanje z njimi 85 *tabela se nadaljuje na naslednji strani 109 Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN ZAPOSLOVANJE 401-1 Novozaposleni in fluktuacija kadrov 77 402-2 Ugodnosti za zaposlene, ki niso na voljo zaposlenim za dolocen ali skrajšani delovni cas 78, 79 ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU 403-1 Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu 81 403-2 Vrsta in število poškodb pri delu, poklicne poškodbe, bolniške odsotnosti 82 403-5 Usposabljanje zaposlenih za varstvu pri delu 81 403-6 Promocija zdravja pri delu 81 IZOBRAŽEVANJE 404-3 Programi za povecevanje vešcin zaposlenih in napredovanje 78 404-4 Delež zaposlenih, ki so vkljuceni v redne preglede uspešnost in razvoj poklicne kariere 78 RAZLICNOST IN ENAKE MOŽNOSTI 405-1 Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih (spol, starost, pripadniki manjšin) 20 LOKALNE SKUPNOSTi 413-1 Dejavnosti vkljucevanja lokalnih skupnosti, ocena ucinkov in programi razvoja 93, 96 112 L e tno por ocilo družbe in Sk upine Elek tr o Gor enjsk a z a le t o 2021 Kazalo 5 RACUNOVODSKO POROCILO 114 5.1 Izjava odgovornosti poslovodstva 114 5.2 Revizorjevo porocilo 115 5.3 Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 119 5.4 Podlage za pripravo racunovodskih izkazov 130 5.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih 139 5.5.1 Pojasnila postavk v bilanci stanja 139 5.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 154 5.5.3 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 158 5.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 158 5.6 Posli s povezanimi osebami 159 5.7 Obvladovanje financnih tveganj 164 5.8 Dogodki po datumu bilance stanja 165 5.9 Razkritja po energetskem zakonu 166 5.9.1 Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih 166 5.9.2 Bilanca stanja po dejavnostih družbe 168 5.9.3 Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe 172 5.1 Izjava odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega letnega porocila. Letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje družbe. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi racunovodskih izkazov uporabljene ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze družbe, pripravljene za poslovno leto 2021, odobrila na dan 6. 4. 2022. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi racunovodskimi standardi. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 6. 4. 2022 dr. Ivan Šmon, MBA predsednik uprave 5.2 Revizorjevo porocilo 5.3 Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 Bilanca stanja družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 226.131.825 232.906.327 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 1 1.729.700 3.527.132 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.709.306 1.754.363 5. Druge dolgorocne ACR 20.394 1.772.769 II. Opredmetena osnovna sredstva 2 205.680.813 210.259.172 1. Zemljišca in zgradbe 152.522.239 155.260.994 a) Zemljišca 7.157.150 7.246.264 b) Zgradbe 145.365.089 148.014.730 2. Proizvajalne naprave in stroji 50.025.003 49.051.468 3. Druge naprave in oprema 70.851 69.107 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.062.720 5.877.603 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 3.016.115 5.830.541 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 46.605 47.062 III. Naložbene nepremicnine 3 1.801.286 1.782.665 IV. Dolgorocne financne naložbe 4 16.733.791 16.870.943 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 16.590.993 16.728.145 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 13.715.303 13.715.302 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 2.875.690 124.155 c) Druge delnice in deleži 0 2.888.688 2. Dolgorocna posojila 142.798 142.798 b) Dolgorocna posojila drugim 142.798 142.798 V. Dolgorocne poslovne terjatve 186.235 154.506 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 186.235 154.506 VI. Odložene terjatve za davek 0 311.909 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 B. Kratkorocna sredstva 12.606.624 12.399.377 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 5 2.854.470 0 II. Zaloge 6 528.963 1.007.602 1. Material 528.963 1.007.602 III. Kratkorocne financne naložbe 4.643 0 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 4.643 0 c) Druge kratkorocne financne naložbe 4.643 0 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 7 5.275.144 6.488.728 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 51.442 56.975 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 5.040.968 6.140.313 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 88.692 0 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 94.042 291.440 V. Denarna sredstva 8 3.943.404 4.903.047 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 664.710 356.912 SKUPAJ SREDSTVA 239.403.159 245.662.616 Bilanca stanja družbe na dan 31. 12. 2021 (nadaljevanje s prejšnje strani). v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 9 163.211.293 169.472.670 I. Vpoklicani kapital 104.136.615 104.136.615 1. Osnovni kapital 104.136.615 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 45.973.479 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 11.473.440 16.907.782 1. Zakonske rezerve 3.456.983 3.865.679 5. Druge rezerve iz dobicka 8.016.457 13.042.103 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -445.058 -308.962 VI. Preneseni cisti poslovni izid 8.171 24.170 VII. Cisti poslovni izid poslovnega leta 2.064.646 2.739.586 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega leta 2.064.646 2.739.586 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 10 15.924.984 15.705.684 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 3.402.770 3.283.251 2. Druge rezervacije 5.741.100 5.939.070 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.781.114 6.483.363 C. Dolgorocne obveznosti 11 45.327.985 43.477.539 I. Dolgorocne financne obveznosti 44.987.024 43.189.236 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 44.987.024 43.189.236 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 34.384 27.548 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 34.384 27.548 III. Odložene obveznosti za davek 12 306.577 260.755 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 C. Kratkorocne obveznosti 13.095.622 16.001.908 II. Kratkorocne financne obveznosti 13 7.770.575 8.816.018 1. Kratkorocne financne obveznosti do družb v skupini 0 8 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 7.747.788 8.797.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 22.787 18.222 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 14 5.325.047 7.185.890 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 21.527 44.437 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.453.087 3.175.541 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 31.336 123.524 5. Kratkorocne obveznosti za davek od dohodka 0 535.679 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 2.819.097 3.306.709 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 15 1.843.275 1.004.815 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 239.403.159 245.662.616 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz poslovnega izida družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 Postavka Pojasnilo 2020 2021 1. Cisti prihodki od prodaje 1 32.229.781 35.710.944 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 31.889.642 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 340.139 35.690.673 20.271 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2 4.884.562 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov. 4.165.835 3 1.322.584 858.961 prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev 7.834.138 8.094.295 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški 4 4.353.681 4.332.211 porablj. materiala b. Stroški storitev 5 3.480.457 3.762.084 6. Stroški dela 6 12.750.942 12.573.116 a. Stroški plac 8.849.986 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.894.265 9.003.918 1.935.544 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.226.834 1.257.437 c. Drugi stroški dela 2.006.691 1.633.654 7. Odpisi vrednosti 7 11.277.787 11.609.704 a. Amortizacija 11.016.062 11.346.678 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osn. 261.425 262.623 sred. c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 300 403 8. Drugi poslovni odhodki 8 411.640 9. Financni prihodki iz deležev 9 1.079.087 412.729 1.471.992 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 1.056.166 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 19.899 1.197.454 128.393 c. Financni prihodki iz deležev v drugih družbah 0 146.139 c. Financni prihodki iz drugih naložb 3.022 6 10. Financni prihodki iz danih posojil 1 0 b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim 1 0 v € *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 2020 2021 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 17.963 13.015 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 17.963 13.015 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 13.929 12.701 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 467.189 419.252 a. Financni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 66 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 467.189 419.186 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 21.312 6.471 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menicnih obvez. 922 54 c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 20.390 6.417 15. Drugi prihodki 26 23 16. Drugi odhodki 26.294 41.560 17. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVC. 6.730.773 9.050.942 18. Davek iz dobicka 11 670.532 1.206.211 19. Odloženi davki 12 27.945 -329.196 20. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 6.032.296 8.173.927 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 v € Postavka 2020 2021 CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 6.032.296 8.173.927 Druge sestavine vseobsegajocega donosa -176.092 160.267 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS 5.856.204 8.334.194 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz denarnih tokov družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 v € Postavka 2020 2021 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a. Prejemki pri poslovanju 39.429.558 38.313.787 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 38.843.028 37.370.443 2. Prejemki od davka od dohodka 18.211 174.134 3. Drugi prejemki pri poslovanju 568.319 769.210 b. Izdatki pri poslovanju -20.275.231 -22.864.232 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -4.072.438 -6.964.995 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -8.491.658 -8.942.447 3. Izdatki za davek od dohodka -845.100 -755.974 4. Izdatki za ostale dajatve -3.583.925 -3.188.956 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.282.110 -3.011.859 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju 19.154.327 15.449.555 B DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU a. Prejemki pri investiranju 1.823.674 4.231.578 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 1.092.551 1.339.441 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 162.444 36.732 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremicnin 169.022 0 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 399.657 2.855.405 b. Izdatki pri investiranju -15.951.668 -15.479.394 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -574.296 -1.283.209 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -15.138.598 -14.131.030 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin -5.582 -65.155 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb -233.192 0 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju -14.127.994 -11.247.816 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a. Prejemki pri financiranju 6.000.000 8.415.000 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 6.000.000 8.415.000 b. Izdatki pri financiranju -10.488.154 -11.657.097 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -478.133 -435.440 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -7.591.734 -9.148.840 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku -2.418.287 -2.072.817 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju -4.488.154 -3.242.097 C. KONCNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 3.943.404 4.903.047 x. Denarni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc) 538.180 959.643 y. Zacetno stanje denarnih sredstev 3.405.224 3.943.404 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz gibanja kapitala družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 a.) Od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta v €SKUPAJ KAPITAL I. II. III. V. VI. VII. Osnovni kapital Kap. rez. Splošni Vplacani iz zmanjš. prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobicka Rezerve nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./5. V. VI./1. VII./1. A.1. STANJE 31. DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.456.983 8.016.457 -445.058 8.171 2.064.646 163.211.293 A.2. STANJE 1. JANUAR 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.456.983 8.016.457 -445.058 8.171 2.064.646 163.211.293 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -8.171 -2.064.646 -2.072.817 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 -8.171 -2.064.646 -2.072.817 B.2. CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 160.267 0 8.173.927 8.334.194 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 8.173.927 8.173.927 c) Druge sestavine vseobsegajoc. donosa poroceval­skega obd. 0 0 0 0 0 0 160.267 0 0 160.267 B.3. SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 408.696 5.025.645 -24.170 24.170 -5.434.341 0 b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 408.696 5.025.645 0 0 -5.434.341 0 f) Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 -24.170 24.170 0 0 C. STANJE 31.DECEMBER 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.865.679 13.042.103 -308.962 24.170 2.739.586 169.472.670 Pojasnilo 9 – Kapital v poglavju 5.5.1 Pojasnila postavk v bilanci stanja je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim. Od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta v €SKUPAJ KAPITAL I. II. III. V. VI. VII. Osnovni kapital Kap. rez. Vplacani iz zmanjš. Splošni prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./5. V./1. VI./1. VII./1. A.1. STANJE 31. DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.155.368 4.350.422 -260.795 29.874 2.388.413 159.773.376 A.2. STANJE 1. JANUAR 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.155.368 4.350.422 -260.795 29.874 2.388.413 159.773.376 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 B.2. CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 -176.092 0 6.032.296 5.856.204 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 6.032.296 6.032.296 c) Druge sestavine vseobsegajoc. donosa poroceval­skega obd. 0 0 0 0 0 0 -176.092 0 0 -176.092 B.3. SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 301.615 3.666.035 -8.171 8.171 -3.967.650 0 b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. voden­ja in nadzora 0 0 0 0 301.615 3.666.035 0 0 -3.967.650 0 f) Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 -8.171 8.171 0 0 C. STANJE 31. DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.456.983 8.016.457 -445.058 8.171 2.064.646 163.211.293 Pojasnilo 9 - Kapital v poglavju 5.5.1 Pojasnila postavk v bilanci stanja je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim. Bilancni dobicek družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 Postavka 2020 2021 1. Cisti poslovni izid poslovnega leta 6.032.296 8.173.927 + Preneseni cisti dobicek / prenesena cista izguba 2. (odbitna postavka) 8.171 24.170 - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po 4. sklepu organov vodenja in nadzora: a) Zakonske rezerve 301.615 408.696 - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po 5. sklepu organov vodenja in nadzora: a) Druge rezerve iz dobicka 3.666.035 5.025.645 7. BILANCNI DOBICEK 2.072.817 2.763.756 v € Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 5.4 Podlage za pripravo racunovodskih izkazov Splošni racunovodski okvir Družba vodi poslovne knjige in pripravlja racunovodske izkaze v skladu z SRS, Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Energetskim zakonom (EZ-1). Pri pripravi sta upoštevani temeljni racunovodski predpostavki: upoštevanje casovne neomejenosti delovanja in upoštevanje nastanka poslovnega dogodka. Poslovodstvo družbe pri oblikovanju racunovodskih usmeritev za pripravo racunovodskih izkazov upošteva predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. V skladu s 56. clenom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali vec družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno porocilo. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: › obvladujoca družba Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj; › družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 18.740.357 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 1.032.623 €; › družba GEK Vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 175.028 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 3.020 €; › pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 1.591.192 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 460.870 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Družba ne razkriva tistih podatkov, za katere utemeljeno ocenjuje, da bi zaradi njihovega razkritja v družbi lahko nastala pomembnejša škoda. Poslovno leto družbe je enako koledarskemu letu. Mera natancnosti pri porocanju je 1 €. Pripoznavanje tecajnih razlik Za preracun postavk sredstev in obveznosti, ki so originalno izražene v tuji valuti, se uporablja referencni tecaj evropske centralne banke, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije na dan posameznega poslovnega dogodka. Koncna stanja denarnih postavk so preracunana po tecajnici, ki je objavljena na bilancni presecni dan. Preracuni financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preracuni ostalih financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih Družba poroca po naslednjih obmocnih odsekih: Slovenija, druge države EU, ostale države izven EU. Podrocni odsek je prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s posamezno storitvijo ali s skupino sorodnih storitev; tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, pa se razlikujejo od tistih v drugih podrocnih odsekih. Družba predstavlja svoje poslovanje v poslovnem letu 2021 oziroma v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 po naslednjih podrocnih odsekih – dejavnostih: › dejavnost pogodba s SODO in › ostale dejavnosti. Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida po podrocnih odsekih – dejavnostih sta predstavljena v poglavju 5.9 Racunovodski izkazi po dejavnostih. Znacilne racunovodske usmeritve in ocene Družba v letu 2021 ni spremenila racunovodskih usmeritev. Pomembnejše racunovodske usmeritve in ocene so naslednje: Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima družba v lasti ali najemu ali ga na drug nacin obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pricakovanjih uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo: Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi vkljucujejo stroški, ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišemo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tako sestavljajo ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju OE) in drugi neposredni proizvajalni stroški (upravne in sodne takse, notarske storitve …). › nakupna cena (izdatki za nakup, graditev in dograditev osnovnih sredstev); › uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter › stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo: -izdatki za projektno in gradbeno dokumentacijo, na podlagi katere so bili opravljeni nakup, graditev ali dograditev; -izdatki za pripravo gradbišca (izkop, nasipanje, dreniranje); -izdatki za potrebna dovoljenja za izdelavo prikljuckov na energetsko, toplotno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje, telefonsko omrežje ter za strelovodno in drugo zašcito; -stroški dovoza in namestitve; -stroški vpisa v zemljiško knjigo; -stroški preizkušanja delovanja sredstva, zmanjšani za morebitne prihodke od prodaje ucinkov; › stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroški izposojanja se pripišejo ob zakljucku investicije; v primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, pa na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam), ki so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, ter tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Družba ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo, ponovno vzpostavitev in podobnih obveznosti. Družba med osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema. Kratkorocnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, družba ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in ne med naložbenimi nepremicninami se izkazuje tudi energetska infrastruktura, dana v poslovni najem družbi SODO po Pogodbi s SODO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev. Družba pa jih izvirno tudi ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva družba uporablja model nabavne vrednosti. Ob zakljucku poslovnega leta se presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Amortizacijska osnova amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Amortizacijska Pomembnejše skupine koristnosti stopnja amortizirljivih sredstev (v letih) (v %) Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizicno ne obstaja. Družba vodi neopredmetena sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti se opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Družba med neopredmetenimi dolgorocnimi sredstvi nima sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema. Kratkorocnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, družba ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Amortizacijska Pomembnejše skupine koristnosti stopnja amortizirljivih sredstev (v letih) (v %) Racunalniška programska 3–7 14,29–33,33 oprema Zgradbe energetske infrastrukture 25–50 2–4 Druge pravice 33–100 1–3,33 Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske infrastrukture 10–35 2,86–10 Racunalniška strojna oprema 3 33,33 Ostala oprema 2–20 5–50 Vozila 7–12 8,33–14,29 Naložbene nepremicnine Naložbena nepremicnina je tista nepremicnina, ki jo družba poseduje zato, da bi prinašala najemnino in/ali da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe. To so predvsem: › zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; › zemljišce, za katero družba ni dolocila prihodnje uporabe; › zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; › prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; › nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: › nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); › nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi SODO, na podlagi dolgorocne pogodbe s SODO; › nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Dobe koristnosti vrednostno vecjih skupin amortizirljivih sredstev so med 25 in 50 let, amortizacijske stopnje pa med 2 in 4 %. Financne naložbe Financne naložbe so financna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe. Vse dolgorocne financne naložbe v kapital drugih podjetij so razvršcene v cetrto skupino, to je za prodajo razpoložljiva financna sredstva. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v odvisne ali pridružene družbe in skupne podvige se merijo po modelu nabavne vrednosti. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri financni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujocem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temvec po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoce zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani financni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujocem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo financnega sredstva in sedanjo vrednostjo pricakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna financna sredstva, in pripozna kot prevrednotovalni financni odhodek. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Družba pripozna terjatev na podlagi ustreznih listin, ko se zacnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice in je verjetno, da bodo pritekle gospodarske koristi, povezane z njo. Terjatve se ob zacetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V bilanci stanja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo racunovodskih izkazov, se preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, se izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. Družba pa za oboje oblikuje 100 % popravek vrednosti. V ta namen ima družba vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: › v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; › v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in › postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Družba razvrsti terjatve med dvomljive terjatve, ce so terjatve starejše od 90 dni. Družba lahko popravek vrednosti zmanjša na podlagi preveritve vrednosti terjatve po posameznem poslovnem partnerju v primeru placil do datuma priprave podatkov, dogovorov med poslovnimi partnerji o odlogu placil, zavarovanja terjatev in na podlagi drugih utemeljenih razlogov. Na podlagi utemeljenih razlogov, da posamicne terjatve ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, lahko družba razvrsti med dvomljive terjatve tudi terjatve, ki so zapadle v placilo manj kot 90 dni. Zaloge Zaloga materiala zajema kolicine v skladišcu, ki bodo porabljene pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Kolicinska enota zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) se ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavi ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve ter neposredni stroški nabave. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo po metodi drsecih povprecnih cen na nivoju OE. Drseca povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Družba sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost. Denarna sredstva Med denarna sredstva se uvršcajo: › denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in › denarni ustrezniki. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le racun pri Gorenjski banki je odprt tudi kot devizni racun. Racun pri Sberbanki predstavlja varcevalni racun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni cisti dobicek ali izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljen cisti dobicek ali še neporavnana izguba poslovnega leta. Ce družba v poslovnem letu pridobi lastne delnice, na bilancni presecni dan oblikuje rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili placani za pridobitev lastnih delnic. Družba pri tem uporablja stroškovno metodo. Celotni znesek, ki ga placa za nakup lastnih delnic, pripozna v breme kapitala in zanje oblikuje rezerve. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na povecanje oziroma zmanjšanje aktuarskih dobickov ali izgub iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega dobicka ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja financnih naložb po pošteni vrednosti, se pojavijo zaradi izmeritve financnih naložb po pošteni vrednosti in se prilagajajo spremembam poštene vrednosti. Odpravljajo se preko izkaza poslovnega izida. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Dolgovi Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V bilanci stanja se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolg se odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz njega (po poteku zastaralnega roka) ali kadar se dolg prenese in tako prenese tudi skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz njegovega lastništva. Rezervacije Rezervacija je sedanja obveza, ki izhaja iz obvezujocih preteklih dogodkov in se bo predvidoma poravnala v obdobju, ki ni z gotovostjo doloceno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je mogoce zanesljivo izmeriti. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo, ce: › obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); › je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi; › je mogoce znesek obveze zanesljivo izmeriti. Bolj možno kot ne pomeni, da obstaja verjetnost, vecja od 50 %, da obveza organizacije obstaja. Ce je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Organizacija samo razkrije pogojno obveznost tudi v skrajno redkih primerih, ko ni možno zanesljivo oceniti zneska obveze. Rezervacije vkljucujejo tudi dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih skladno z MRS 19 delimo na: › jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih; › odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke, ter › odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki se uvršcajo med odpravnine. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov skladno s SRS 10, pri cemer se smiselno upošteva Mednarodni racunovodski standard 19 (MRS 19 – Zaslužki zaposlenih), saj SRS 10 ne doloca podrobneje vsebine in pravil za merjenje obveznosti. SRS 10 se razlikuje od MRS 19 le v pavšalni (proporcionalni) odpravi aktuarskih dobickov in izgub v preneseni cisti poslovni izid za zaposlene, za katere je oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan bilance, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti in aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: › zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; › zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); › obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); › ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz tega naslova, so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Jubilejne nagrade se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Odpravnine ob prenehanju zaposlitve za dolocen cas družba pripozna kot kratkorocne pasivne casovne razmejitve (kratkorocno odloženi stroški) in ne kot rezervacije. Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Casovne razmejitve Casovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v roku, za katerega so oblikovane in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Casovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene). Prve je mogoce obravnavati kot terjatve v širšem pomenu, saj se razlikujejo tako od denarnih sredstev kakor od stvari, druge pa kot dolgove v širšem pomenu, saj se v vsakem primeru razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Casovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkorocne, tiste, ki se bodo uporabljale v daljšem obdobju, pa se opredelijo kot dolgorocne. Med dolgorocne pasivne casovne razmejitve družba uvršca tudi: › državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje dolocenih stroškov; › brezplacno prevzeta opredmetena osnovna sredstva; › prejeta sredstva – prispevki za povprecne stroške prikljucitve; › namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Med kratkorocne pasivne casovne razmejitve družba uvršca tudi vnaprej vracunane stroške neizkorišcenega letnega dopusta. Terjatve in obveznosti za odložen davek ter davek od dobicka Terjatve in obveznosti za odložen davek se obracunajo z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Terjatev za odloženi davek se pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za družbo nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum bilance stanja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja družba ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek od dobicka je davek, za katerega se pricakuje, da bo placan od obdavcljivega dobicka za poslovno leto, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Prihodki Družba pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodek, ko se upraviceno pricakuje, da bo zanje prejela nadomestilo in je obvladovanje blaga ali storitev prenesla na kupca. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe SODO, se skladno s pogodbo s SODO ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Ti se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. V okviru teh prihodkov družba izkazuje tudi državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije covid-19. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih, prav tako pa tudi prevrednotovalni financni prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Družba prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Družba zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne odhodke, financne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in financni odhodki se štejejo kot redni odhodki. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Druge odhodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov ima zaporedno stopenjsko obliko in se sestavlja po neposredni metodi (razlicici I). Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednost odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na investicije v lastni režiji, razvršcamo med denarne tokove pri investiranju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend je treba razvrstiti kot denarne tokove pri poslovanju, investiranju in financiranju. Pomembni viri negotovosti in uporabljene predpostavke ter podlage pri presojanju Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: › dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, › popravki vrednosti dvomljivih terjatev, › ocena višine rezervacij. Posli z družbo SODO V mesecu marcu 2022 je družba od SODO prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2021. Preliminarni obracun za leto 2021 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2021 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najemnine za 1.921.573 € nižja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2021 zvišala prihodke za 1.921.573 € (219.031 € kratkorocno vnaprej vracunanih prihodkov in 1.702.542 € dolgorocno vnaprej vracunanih prihodkov). V letu 2020 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obracuna regulativnega leta 2020, za 872.707 € višji od že zaracunanih med letom. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2020 znižala prihodke za 872.707 € (kratkorocno odloženi prihodki). Koncni obracun za leto 2021 bo SODO izvedel na osnovi odlocbe Agencije za energijo, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V letu 2021 je družba prejela tudi koncna obracuna za leti 2019 in 2020. Na osnovi koncnega obracuna za leto 2019 so se prihodki znižali za 14.728 €, na osnovi koncnega obracuna za leto 2020 pa za 103.732 €. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. 5.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih 5.5.1. Pojasnila postavk v bilanci stanja POJASNILO 1 - Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve Vrednost neopredmetenih sredstev je skupaj z dolgorocnimi aktivnimi casovnimi razmejitvami na dan 31. 12. 2021 znašala 3.527.132 €. Njihovo gibanje v letih 2021 in 2020 je bilo naslednje: v € Premoženjske Druge Skupaj neopr. Premoženjske 2021 pravice v dolgorocne sredstva in pravice pridobivanju ACR dolgorocne ACR 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 5.915.398 15.456 20.394 5.951.248 Nove pridobitve 111.765 629.209 1.779.943 2.520.917 Odtujitve, izlocitve, prenosi -36.759 0 -27.568 -64.328 Prenos iz investicij v teku 425.900 -425.900 0 0 Stanje 31. 12. 2021 6.416.304 218.765 1.772.769 8.407.837 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2020 4.221.549 0 0 4.221.549 Povecanje (amortizacija) 695.917 0 0 695.917 Odtujitve, izlocitve, prenosi -36.759 0 0 -36.759 Stanje 31. 12. 2021 4.880.706 0 0 4.880.706 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 1.693.849 15.456 20.394 1.729.700 STANJE 31. 12. 2021 1.535.598 218.764 1.772.769 3.527.132 v € 2020 Premoženjske pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Druge dolgorocne ACR Skupaj neopr. sredstva in dolgorocne ACR 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 5.526.572 90.611 105.355 5.722.538 Nove pridobitve 300.394 248.489 4.480 553.364 Odtujitve, izlocitve, prenosi -235.212 0 -89.440 -324.652 Prenos iz investicij v teku 323.643 -323.643 0 0 Stanje 31. 12. 2020 5.915.398 15.456 20.394 5.951.249 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 3.873.952 0 0 3.873.952 Povecanje (amortizacija) 581.962 0 0 581.962 Odtujitve, izlocitve, prenosi -234.365 0 0 -234.365 Stanje 31. 12. 2020 4.221.549 0 0 4.221.549 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 1.652.621 90.610 105.355 1.848.586 STANJE 31. 12. 2020 1.693.849 15.456 20.394 1.729.700 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. Družba na dan 31. 12. 2021 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. POJASNILO 2 - Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2021 znašala 210.259.172 €, kar predstavlja 86 % bilancne vsote družbe. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 je njihova vrednost vecja za 2,2 % oziroma za 4.578.359 €. Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2021: 2021 Zemljišca Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Predujmi v € Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 305.936.364 130.661.902 3.016.115 46.605 446.818.136 Nove pridobitve 79.195 8.694 1.638.319 13.725.763 3.000 15.454.971 Odtujitve, izlocitve, prenosi -213 -2.279.352 -620.129 0 -2.543 -2.902.237 Prenos iz investicij v teku 10.131 8.698.779 2.202.426 -10.911.336 0 0 Stanje 31. 12. 2021 7.246.264 312.364.485 133.882.519 5.830.541 47.062 459.370.870 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2020 0 160.571.274 80.566.049 0 0 241.137.323 Povecanje (amortizacija) 0 5.838.021 4.769.890 0 0 10.607.911 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -2.059.541 -573.995 0 0 -2.633.537 Stanje 31. 12. 2021 0 164.349.754 84.761.943 0 0 249.111.698 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 145.365.090 50.095.853 3.016.115 46.605 205.680.813 Stanje 31. 12. 2021 7.246.264 148.014.730 49.120.575 5.830.541 47.062 210.259.172 Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2020: v € Opredmetena Skupaj osnovna sredstva v Predujmi opredmetena osnovna 2020 Zemljišca Zgradbe Oprema gradnji sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 297.969.871 127.031.962 2.529.809 179.941 434.739.525 Nove pridobitve 125.023 49.615 2.380.229 12.628.392 211.800 15.395.059 Odtujitve, izlocitve, prenosi -9.686 -1.276.990 -1.684.636 0 -345.135 -3.316.448 Prenos iz investicij v teku 13.869 9.193.869 2.934.348 -12.142.086 0 0 Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 305.936.364 130.661.902 3.016.115 46.605 446.818.136 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 0 156.010.088 77.402.574 0 0 233.412.661 Povecanje (amortizacija) 0 5.662.532 4.729.654 0 0 10.392.186 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.101.345 -1.566.178 0 0 -2.667.524 Stanje 31. 12. 2020 0 160.571.274 80.566.049 0 0 241.137.323 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 141.959.783 49.629.387 2.529.809 179.941 201.326.863 Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 145.365.089 50.095.854 3.016.115 46.605 205.680.813 Nove pridobitve so predstavljene v poglavju 3.3.3 Investicijska vlaganja. Med posamicno pomembnejšimi pridobitvami so: › RTP Labore 20 kV – sekundarna oprema (625.591 €), › kabelska kanalizacija Voklo (261.963 €) in › EO RP Naklo 110/35 kV (177.015 €). Odtujitve in izlocitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica novih investicij ter investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstojecih sredstev. Med posamicno pomembnejšimi odtujitvami (izlocitvami), povezanimi z energetskimi objekti in napravami, so: › 20 kV DV Visoko–Grad (zmanjšanje nabavne vrednosti za 129.877 € in popravka vrednosti za 129.877 €), › 20 kV DV Visoko–Brnik (zmanjšanje nabavne vrednosti za 129.543 € in popravka vrednosti za 122.864 €) in › Nadzemni vod T0205 Preska–Medvode (zmanjšanje nabavne vrednosti za 147.428 € in popravka vrednosti za 147.428 €). (31.  12. 2020: 52.734.811 €). Obresti v znesku 13.948 € so bile kapitalizirane. Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2021 znaša 191.436.256 € (31. 12. 2020: 189.484.661 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Osnovna sredstva so v lasti družbe in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove. Družba Elektro Gorenjska izkazuje med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi tudi HE Sava, v zvezi s katero je bil že v preteklih letih zacet denacionalizacijski spor, ki do datuma priprave tega porocila še ni koncan. Družba ima nekaj opredmetenih osnovnih sredstev v solasti z družbo SODO. Neodpisana vrednost delov teh sredstev, ki so v lasti Elektra Gorenjska, je konec leta 2021 znašala 878.702 €. Za financiranje novih pridobitev osnovnih sredstev je družba v letu 2021 in v prejšnjih letih najela vec dolgorocnih posojil, katerih stanje na dan 31. 12. 2021 znaša 51.987.024 € POJASNILO 3 - Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2021 znašala 1.782.665 €. Njihovo gibanje je bilo v letih 2021 in 2020 naslednje: v € 2021 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.993.618 2.600 2.466.452 Nove pridobitve 4.280 0 19.949 24.230 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos iz investicij v teku 0 18.611 -18.611 0 Stanje 31. 12. 2021 474.515 2.012.228 3.938 2.490.682 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2020 0 665.166 0 665.166 Amortizacija 0 42.851 0 42.851 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2021 0 708.016 0 708.016 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.328.452 2.600 1.801.286 Stanje 31. 12. 2021 474.515 1.304.212 3.938 1.782.665 v € 2020 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.947.785 0 2.418.020 Nove pridobitve 0 0 48.432 48.432 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos iz investicij v teku 0 45.832 -45.832 0 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.993.618 2.600 2.466.452 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 0 623.248 0 623.248 Amortizacija 0 41.914 0 41.914 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 4 0 4 Stanje 31. 12. 2020 0 665.166 0 665.166 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.324.537 0 1.794.772 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.328.452 2.600 1.801.286 Struktura naložbenih nepremicnin je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Stanovanja 350.021 338.369 Pocitniške kapacitete 863.229 855.430 Ostale zgradbe 115.201 110.413 Zemljišca 470.235 474.515 Naložbene nepr. v pridobivanju 2.600 3.938 Skupaj naložbene nepremicnine 1.801.286 1.782.665 Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2021 družba izkazuje med svojimi sredstvi, 3.665.521 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti družbe in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 143.084 € (v letu 2020: 142.359 €). Neposredne poslovne odhodke, izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2021, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2021, sestavljajo stroški amortizacije (42.851 €) ter stroški materiala in storitev (64.853 €). V letu 2020 so stroški amortizacije znašali 41.914 €, stroški materiala in storitev pa 66.156 €. POJASNILO 4 - Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe po stanju na dan 31. 12. 2021 znašajo 16.870.943 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 se njihova vrednost ni bistveno spreminjala. Dolgorocne financne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Ocenjujemo, da je poštena vrednost dolgorocnih financnih naložb, ki niso odvisne družbe, enaka izkazani vrednosti. V zvezi z dolgorocnimi financnimi naložbami je družba izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgorocnih financnih naložb. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 3.10 Upravljanje s tveganji. v € POJASNILO 5 - Sredstva za prodajo Družba po stanju na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje sredstev za prodajo, medtem ko je vrednost teh sredstev na dan 31. 12. 2020 znašala 2.854.470 €. Predstavljala so 51 % delež naložbe v družbo ECE, ki je bil prodan v letu 2021. POJASNILO 6 - Zaloge Vrednost zalog materiala in drobnega inventarja na dan 31. 12. 2021 znaša 1.007.602 €. V primerjavi s stanjem na dan 31.12.2020 se je zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja v letu 2022 povecala za 479 tisoc €. Družba ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Družba nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. Gibanje zalog materiala v letih 2021 in 2020 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2020 2021 Zacetno stanje zalog materiala 1. 1. 509.837 528.963 Nakupi 3.598.029 3.566.992 Prodaja -48 -68 Poraba -3.450.317 -2.926.372 Prenos drobnega inventarja v uporabo -128.538 -161.913 Koncno stanje zalog materiala 31. 12. 528.963 1.007.602 Pri popisu na dan 31. 10. 2021 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov zalog. POJASNILO 7 - Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2021 znašale 6.488.728 €. v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Kratkorocne terjatve do družb v skupini 51.442 56.975 Kratkorocne terjatve do kupcev 5.221.014 6.301.614 Kratkorocni predujmi 1.092 2.349 Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev -181.138 -163.650 Kratkorocne terjatve do kupcev 5.040.968 6.140.313 Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 88.692 0 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 95.219 292.066 Popravek kratkorocnih terjatev do drugih -1.177 -627 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 94.042 291.440 Kratkorocne poslovne terjatve 5.275.144 6.488.728 Kratkorocne poslovne terjatve so nezavarovane. Razclenitev kratkorocnih terjatev do kupcev (storitve iz naslova omrežnine in druge tržne storitve) ter terjatev iz naslova obresti na dan 31. 12. 2021 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: Opis postavke Nezapadle Zap. do 30 dni Zap. 31-60 dni Zap. 61-90 dni Zap. nad 90 dni Skupaj zapadle terj. v € Skupaj terjatve 1 2 3 4 5 6 7=3+4+5+6 8 =2+7 Terjatve do kupcev omrežnine in storitev 5.399.583 98.827 630 225.950 567.958 893.365 6.292.948 Terjatve za obresti 780 597 63 23 7.203 7.886 8.666 Skupaj kratkor. posl. terj. do kupcev 5.400.363 99.424 693 225.972 575.161 901.251 6.301.614 Gibanje popravka vrednosti terjatev je bilo naslednje: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2020 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in odprava Stanje 31. 12. 2021 V breme V breme odhodkov terjatev Placani zneski Odprava Odpisi (prenos v prevec terjatev prihodke) oblikov. in odprava popr.vred. preko terj. Popravek vred. terjatev do kupcev 173.715 0 0 12.981 0 4.306 156.428 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 7.423 0 419 376 149 94 7.222 Skupaj popravek vrednosti terjatev 181.138 0 419 13.358 149 4.400 163.650 POJASNILO 8 - Denarna sredstva Na dan 31. 12. 2021 je imela družba 4.903.047 € denarnih sredstev na racunih in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri poslovnih bankah v državi, kar je za 1 mio € manj kot na zadnji dan leta 2020. POJASNILO 9 - Kapital Celotni kapital družbe je sestavljen iz osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, prenesenega cistega poslovnega izida in cistega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2021 znaša 169.472.670 €, knjigovodska vrednost delnice pa 9,81 €. Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska (104.136.615 €) je razdeljen na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Postavka Stanje 1. 1. 2021 Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami (tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2021 znašajo 3.865.679 € in so oblikovane skladno s 64. clenom ZGD-1. Druge rezerve iz dobicka znašajo 13.042.103 €, oblikovane so iz cistega dobicka poslovnega leta 2021 in preteklih let in jih družba uporabi skladno z 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Negativna vrednost rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (-308.962 €) predstavlja pozaposlitvene zaslužke – aktuarske dobicke/izgube iz odpravnin ob upokojitvi in popravek vrednosti rezerv za odložene davke iz tega naslova. Spremembe rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, za leto 2021 so prikazane v spodnji preglednici. v € Prenos v preneseni Odprava Novo oblikovanje izid (odhodki Stanje 31. 12. 2021 zaposlencev 2021) Aktuarski dobicki/izgube -445.058 136.559 -4.827 -24.170 -337.496 Popravek vrednosti rezerv za odl. 0 0 28.534 0 28.534 davke Skupaj 445.058 136.559 4.827 -24.170 -308.962 Cisti dobicek poslovnega leta 2021 je bil pri sestavi racunovodskih izkazov za leto 2021 v skladu s 1. odstavkom 230. clena ZGD-1 (Uradni list št. 65/2009) v višini 5 % (408.696 €) razporejen v zakonske rezerve. V skladu s 3. odstavkom 230. clena ZGD-1 in 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska je bilo v druge rezerve iz dobicka razporejeno 5.025.645 €. Bilancni dobicek za leto 2021 znaša 2.763.756 €. Odlocitev glede uporabe bilancnega dobicka je v pristojnosti skupšcine. Uporaba bilancnega dobicka za leto 2020 je bila dolocena s sklepom skupšcine, ki je bila dne 23. 6.  2021. V skladu s sklepom skupšcine je bil celotni bilancni dobicek v znesku 2.072.817 € namenjen za izplacilo dividend lastnikom. Donos na delnico v letu 2021 znaša 0,47 €, v letu 2020 pa je znašal 0,35 €. Družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2020 2021 Cisti poslovni izid poslovnega leta 6.032.296 8.173.927 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 17.273.475 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,35 0,47 POJASNILO 10 - Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve so na dan 31. 12. 2021 znašale 15.705.684 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 so se znižale za 219.301 € oziroma za 1,4 %. Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovni razmejitev v letu 2021: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2020 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2021 Rezervacije za jubilejne nagrade in 3.402.770 147.229 123.279 143.469 3.283.251 odpravnine Druge rezervacije 5.741.100 197.969 0 0 5.939.069 Dolgorocne pasivne casovne 6.781.114 322.879 437.582 183.048 6.483.363 razmejitve Skupaj 15.924.984 668.077 560.861 326.516 15.705.684 Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovni razmejitev v letu 2020: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2019 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2020 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 3.087.353 474.106 117.471 41.219 3.402.770 Druge rezervacije 5.543.132 197.969 0 0 5.741.100 Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.716.418 494.325 429.629 0 6.781.114 Skupaj 15.346.903 1.166.400 547.100 41.219 15.924.984 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2021 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti, linearno padajoca fluktuacija (0,6 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo oz. že znanimi podatki, rast plac v družbi (85 % letne inflacije), rast povprecnih plac v elektrogospodarstvu (letna inflacija, povecana za 0,5 %), rast povprecnih plac v RS (za leti 2022 in 2023 na osnovi Jesenske napovedi, kasneje je predvidena rast v višini 2 %), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), rast zneskov iz Uredbe, skladno z inflacijo, dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 0,8 %. Druge rezervacije se nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. V okviru dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev so evidentirana tudi brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva (4.510.495 €), odloženi stroški iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja (1.184.236 €), dolgorocno odloženi prihodki iz naslova najemnin in uporabnin (394.971 €) in namenska sredstva za pokrivanje nesorazmernih stroškov prikljucevanja (310.652 €). Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem ter crpanjem posameznih vrst rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev ni bilo bistvenih razlik. POJASNILO 11 - Dolgorocne obveznosti Na dan 31. 12. 2021 je imela družba Elektro Gorenjska 43.477.539 € dolgorocnih obveznosti, kar je 4,1 % manj kot na dan 31. 12. 2020. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank (43.189.236 €). Zapadlost financnih obveznosti do bank je naslednja: v € 1 leto 2 - 5 let Nad 5 let 8.797.788 26.334.839 16.854.397 V letu 2021 smo crpali 7 mio € dolgorocnega kredita za izvajanje investicij v elektroenergetsko infrastrukturo in odplacali za 7.747.788 € glavnic. Stroški obresti so znašali 419.186 €. Obresti v znesku 13.948 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2021 znašalo 51.987.024 €, konec leta 2020 pa 52.734.811 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04 s spremembami) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri štirih posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6- mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,33 in 1,70 odstotnimi tockami. Financne obveznosti v znesku 41.129.881 € so zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2021 ima družba 32 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 16,9 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2021 znaša 51.987.024 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je družba izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 3.10 Upravljanje s tveganji. Družba nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. POJASNILO 12 - Odložene obveznosti za davek Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2021 znašajo 260.755 €. Nanašajo se na obdavcljive zacasne razlike iz naslova pripojitve hcerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 so se predvsem zaradi prodaje dela naložbe v ECE znižale za 45.822 €. POJASNILO 13 - Kratkorocne financne obveznosti Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2021 znašajo 8.816.018 €. Vecinoma gre za kratkorocne financne obveznosti do bank, ki predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih posojil in obresti. POJASNILO 14 - Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti v znesku 7.185.890 € so bile konec leta 2021 za 1,9 mio € višje kot na zadnji dan leta 2020. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Obveznosti do dobaviteljev za svoj racun: 2.474.615 3.219.979 do družb v Skupini 21.527 44.437 do drugih dobaviteljev 2.453.087 3.175.541 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj racun: 1.749.236 2.052.778 obveznosti do družbe SODO, d. o. o. 1.749.236 2.051.531 do drugih 0 1.247 Druge obveznosti, od tega: 1.101.197 1.913.134 za place 868.769 879.144 do države in drugih institucij 114.961 820.808 za prejete predujme in varšcine 31.336 123.524 drugo (poravnave dolga-cesije, obresti, odtegljaji delavcem, …) 86.130 89.657 Skupaj kratkorocne obveznosti iz poslovanja 5.325.047 7.185.890 POJASNILO 15 - Kratkorocne pasivne casovne razmejitve Na dan 31. 12. 2021 znašajo pasivne casovne razmejitve 1.004.815 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 so nižje za 838.460 €. Razlog so konec leta 2020 evidentirani kratkorocno odloženi prihodki na osnovi preliminarnega obracuna SODO za leto 2020, medtem ko smo konec leta 2021 iz naslova preliminarnega obracuna SODO za leto 2021 evidentirali vnaprej vracunane prihodke. POJASNILO 16 - Zabilancna evidenca Zabilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2021 skupaj znašajo 4.859.205 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 so nižje za 206 tisoc €. v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Prejete garancije in izvršnice 3.177.809 3.065.531 Skupaj potencialna sredstva 3.177.809 3.065.531 Izdane menice in izvršnice 31.465 31.465 Skupaj potencialne obveznosti 31.465 31.465 Osnovna sredstva v lasti SODO 1.856.374 1.762.209 Skupaj ostalo 1.856.374 1.762.209 Skupaj zabilancna evidenca 5.065.648 4.859.205 Družba nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 5.5.2. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida POJASNILO 1 - Cisti prihodki od prodaje V letu 2021 so cisti prihodki od prodaje znašali 35.710.944 €. Skoraj vsi cisti prihodki od prodaje so bili doseženi na domacem trgu. Sestavljajo jih: v € Opis postavke 2020 2021 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO 29.988.641 32.984.393 Prihodki od opravljenih storitev za družbe v skupini 137.533 135.955 Prihodki od najemnin: 509.330 576.987 - prihodki od najemnin od družb v skupini 163.845 163.940 - prihodki od najemnin od drugih 345.485 413.047 Prihodki od gradbenih in montažnih del 1.079.346 1.709.889 Prihodki od drugih storitev 514.931 303.721 Skupaj cisti prihodki od prodaje 32.229.781 35.710.944 Vecino cistih prihodkov od prodaje v letu 2021 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (32.984.393 €). Ti prihodki so bili v letu 2021 za 10,0 % višji kot v letu 2020. V letu 2020 je bil namrec zaradi spremembe Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje donos na sredstva elektroenergetske infrastrukture znižan iz 5,26 % na 4,13 %. POJASNILO 2 - Usredstveni lastni proizvodi in POJASNILO 3 - Drugi poslovni prihodki lastne storitve Druge poslovne prihodke v znesku 858.961 € sestavljajo: Vrednost usredstvenih lastnih ucinkov je v letu 2021 znašala v € 4.165.835 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. v € Opis postavke 2020 2021 Neposredni stroški materiala 3.093.561 2.376.095 Neposredni stroški dela 1.442.320 1.450.599 Skupaj neposredni stroški materiala in dela 4.535.881 3.826.694 Skupaj posredni stroški materiala, dela in amortizacije 348.681 339.141 Skupaj stroški pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki 4.884.562 4.165.835 Opis postavke 2020 2021 Prevrednotovalni poslovni prihodki 268.700 16.012 Prihodki iz naslova prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med redne poslovne prihodke: 419.513 448.409 - brezplacni prevzem OS 43.715 35.057 - brezplacni prevzem prikljuckov 181.256 195.499 - povprecni stroški prikljucevanja 85.319 85.319 - drugo 109.222 132.534 Povrnjene škode od zavarovalnice 54.531 155.891 Prejeta državna pomoc zaradi covid-19 411.320 15.619 Prejete državne podpore - refundacije 145.224 166.406 Ostali prihodki 23.296 56.624 Skupaj drugi poslovni prihodki 1.322.584 858.961 Drugi poslovni prihodki so bili v letu 2021 zaradi nižjih prevrednotovalnih poslovnih prihodkov in nižje prejete državne pomoci zaradi covid-19 za 463.623 € nižji kot v letu 2020. POJASNILO 4 - Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega Opis postavke 2020 2021 Stroški materiala: 4.353.633 4.332.143 - za vzdrževanje 198.808 280.333 - v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki, storitvami za trg 3.632.440 3.454.356 - za elektricno energijo, plin in toplotno energijo 252.576 278.434 - odpis drobnega inventarja 128.538 161.913 - pisarniški material 46.325 44.478 - drugi stroški materiala 94.946 112.628 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 48 68 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 4.353.681 4.332.211 materiala sestavljajo: v € POJASNILO 5 - Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2021 znašali 3.762.084 €, kar je 282 tisoc € vec kot v letu 2020. Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2020 2021 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 278.318 176.632 Stroški telefonskih in poštnih ter drugih transportnih storitev 180.986 217.077 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev 1.110.810 1.208.246 Najemnine 24.881 23.899 Povracila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 21.902 25.637 Stroški placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalne premije 564.294 586.362 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 414.811 531.447 Stroški reklame in reprezentance 69.758 64.969 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine clanov nadzornega sveta …) 142.484 154.165 Stroški informacijskih in drugih storitev 672.213 773.650 Skupaj stroški storitev 3.480.457 3.762.084 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi v poglavju 3.3.2 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture. Bistvena postavka v okviru stroškov placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij so zavarovalne premije, katerih vrednost je v letu 2021 znašala 544.374 €. Stroške intelektualnih in osebnih storitev sestavljajo predvsem stroški storitev raziskovalnega dela, druge storitve svetovanja in stroški dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Stroški drugih storitev poleg informacijskih storitev vkljucujejo tudi stroške clanarin, komunalnih storitev, študentskega servisa, stroške cišcenja in drugo. Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 znaša 13.630 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil izplacanih še 1.570 €. POJASNILO 6 - Stroški dela Stroške dela v višini 12.573.116 € sestavljajo: v € Opis postavke 2020 2021 Stroški plac in nadomestil plac 8.849.986 9.003.918 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 422.812 430.813 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac 1.471.453 1.504.731 Stroški prevoza na delo 216.817 184.668 Stroški malic 544.221 596.653 Stroški kriznega dodatka covid-19 88.228 0 Drugi stroški dela 1.157.425 852.333 Skupaj stroški dela 12.750.942 12.573.116 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac obsegajo tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: leto 2021 v višini 826.624 €; leto 2020 v višini 804.023 €. Drugi stroški dela vkljucujejo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev in placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavje 3.6 Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta pa so podrobneje predstavljeni v poglavju 5.6 Posli s povezanimi osebami. POJASNILO 7 - Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2021 znašali 11.609.704 €. Sestavljajo jih: v € Opis postavke 2020 2021 Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 581.962 695.917 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 10.392.186 10.607.911 Amortizacija naložbenih nepremicnin 41.914 42.851 Skupaj stroški amortizacije 11.016.061 11.346.678 Prevrednot. poslovni odh. pri osn. sredstvih in nal. nepremicninah 261.425 262.623 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 300 403 Skupaj odpisi vrednosti 11.277.787 11.609.704 POJASNILO 8 - Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 412.729 € sestavljajo: v € Opis postavke 2020 2021 Prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov 58.598 55.924 Prispevek za stavbno zemljišce 74.522 74.685 Oblikovanje rezervacij 197.969 197.969 Drugi odhodki (takse, dajatve, …) 80.551 84.152 Skupaj drugi poslovni odhodki 411.640 412.729 Zaposlovanje invalidov je podrobneje predstavljeno v poglavju 3.6 Skrb za zaposlene. POJASNILO 9 - Financni prihodki iz deležev Družba je v letu 2021 realizirala 1.471.992 € financnih prihodkov iz deležev. Na delež v družbi Gorenjske elektrarne se nanaša 1.197.454 € prihodkov, na delež v družbi ECE pa 128.393 €. Financni prihodki v znesku 146.139 € predstavljajo vrednost prodajne opcije v zvezi z naložbo v ECE. POJASNILO 10 - Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah prikazuje naslednja preglednica: v € Opis postavke 2020 2021 Stroški prodanih poslovnih ucinkov 25.625.881 26.140.912 Stroški splošnih dejavnosti 5.735.197 5.688.850 Stroški prodaje 651.656 596.989 Skupaj 32.012.734 32.426.751 POJASNILO 11 - Davek iz dobicka Obracunani davki iz dobicka skupaj z odloženimi davki za poslovno leto 2021 znašajo 877.015 € (leto 2020: 698.478 €). Efektivna davcna stopnja je v letu 2021 znašala 10 %, kar je enako kot v letu 2020. POJASNILO 12 - Odloženi davki Odloženi davki v letu 2021 znašajo -329.196 €. Del v znesku -45.822 € predstavlja zmanjšanje obveznosti za odložene davke in se vecinoma nanaša na prodajo dela naložbe v ECE. Preostanek v znesku -283.374 € pa predstavljajo terjatve za odložene davke iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, ki jih je družba prvic pripoznala v letu 2021. 5.5.3. Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa Druge sestavine vseobsegajocega donosa znašajo 160.267 €, od tega znesek 131.733 € predstavlja spremembo aktuarskih dobickov in izgub, znesek 28.534 € pa terjatev za odloženi davek iz naslova odpravnin ob upokojitvi. 5.5.4. Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove, nastale pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Družba ga pripravlja po neposredni metodi. Družba je imela na dan 1. 1. 2021 na transakcijskih racunih pri bankah denarna sredstva v višini 3.943.404 €. Na dan 31. 12. 2021 je stanje sredstev na transakcijskih racunih pri bankah in sredstev v obliki kratkorocnih depozitov pri poslovnih bankah znašalo 2.903.047 €. Družba je imela v obdobju januar–december 2021 negativen denarni izid v znesku 1.040.357 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2021 za 15.449.555 € presegali izdatke, kar pomeni, da družba z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. S tem je družba v letu 2021 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic in obresti iz naslova dolgorocno najetih kreditov v višini 8.183.176 €, poravnala vse izdatke, povezane z izplacilom dividend v znesku 2.072.817 €, ter delno financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2021 znašal 11.247.815 €. Panoga, v kateri deluje družba, je namrec tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju 3.3.3 Investicijska vlaganja). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se financirale z dolgorocnim kreditom v višini 7 mio € (pojasnjeno v pojasnilu 11 Dolgorocne obveznosti v poglavju 5.5.1) in iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Prejemki pri financiranju so v obravnavanem obdobju znašali 8,4 mio €, izdatki pa 11,7 mio €. 5.6 Posli s povezanimi osebami V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi Posli z Republiko Slovenijo osebami, in sicer posle z družbami v Skupini, posle Najpomembnejši posli med družbo Elektro Gorenjska in z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republiko Slovenijo so bili v letu 2021 naslednji: Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim v € svetom. Posli z družbami v Skupini Elektro Gorenjska je v letu 2021 poslovala z odvisno družbo Gorenjske elektrarne in njeno odvisno družbo GEK Vzdrževanje. Med transakcijami z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2021 za 1.584 tisoc €, sta poleg izplacanega dobicka v znesku 1.197 tisoc € (izplacilo odvisne družbe obvladujoci) pomembni predvsem naslednji: Postavka Placila v letu 2021 Dividende 1.647.466 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) 581.840 Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 4.599.869 Skupaj 6.829.175 v € Opis postavke 2021 Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb (stroški odvisne družbe) 98.366 Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisne družbe) 152.724 Transakcije z družbo GEK Vzdrževanje niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z organizacijami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. v € Odprte terjatve na dan Odprte obveznosti na dan Poslovni partner Odhodki v letu 2021 Prihodki v letu 2021 31. 12. 2021 31. 12. 2021 SODO d. o. o. 3.806.147 2.051.428 0 32.984.393 Modra zavarovalnica d. d. 0 34.055 408.822 Zavarovalnica Sava d. d. 55.664 59 539.483 0 SID d. d. 0 5.164.549 49.799 0 NLB, d.d. 0 7.000.000 5.730 0 Skupaj 3.861.811 14.250.091 1.003.834 32.984.393 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi organizacijami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. Posli z upravo in nadzornim svetom Družba Elektro Gorenjska je v letu 2021 predsedniku uprave za opravljanje njegovih nalog v družbi izplacala naslednje prejemke: v € Fiksni Prejemki prejemki (bruto Uspešnost poslovanja Jubilejna nagrada Regres za letni dopust Povracila stroškov Bonitete placa) Predsednik uprave 97.200 7.787 2.078 7.071 2.128 10.342 Regres za letni dopust je bil v letu 2021 izplacan za leta 2019 (sorazmerni del), 2020 in 2021. Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano in povracilo stroškov na službenih potovanjih. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2021 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri clani tudi clani komisij nadzornega sveta, so vkljuceni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. v € Placilo za opr. funkcije (bruto) Sejnina NS (bruto) Sejnina komisija (bruto) Skupaj bruto Potni stroški 1 2 3 4=1+2+3 5 Prestavniki kapitala mag. Samo Logar 15.720 2.695 1.320 19.735 120 Andrej Koprivec 11.528 2.675 1.716 15.918 153 mag. Tedo Djekanovic 11.318 1.870 880 14.068 15 Franjo Curanovic 10.480 2.675 1.716 14.870 10 Rudolf Ogrinc 4.374 1.375 0 5.749 45 Gabrijel Škof 3.937 1.375 660 5.972 0 Gregor Tomše 4.010 1.375 660 6.045 0 Vid Meglic 2.916 1.375 0 4.291 47 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 11.300 4.070 0 15.370 0 Borut Jereb 11.300 4.070 0 15.370 0 Prejemki zunanjih clanov revizijske komisije ter komisije za imenovanja in kadrovske zadeve so prikazani v spodnji preglednici. v € Placilo za opr. funkcije (bruto) Sejnina komisija (bruto) Skupaj bruto Potni stroški 1 2 3=1+2 4 Zunanji clani komisij Milena Pervanje 4.192 1.320 5.512 0 dr. Simon Cadež 5.650 2.156 7.806 51 Nadzorni svet je imel v letu 2021 skupaj 15 sej, od tega 14 rednih in eno dopisno. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je imela v letu 2021 5 rednih sej, revizijska komisija pa 11 rednih sej. mag. Tedo Djekanovic je bil prisoten na šestih sejah nadzornega sveta od skupno devetih in dveh sejah kadrovske komisije od skupno štirih, kolikor jih je v letu 2021 imela sestava zunanjih clanov nadzornega sveta z mandatom do 28. 8. 2021. Ostali clani nadzornega sveta in komisij so bili prisotni na vseh sejah. Stroški drugih ugodnosti clanov nadzornega sveta v letu 2021 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupšcine delnicarjev družbe Elektro Gorenjska. Ti predstavljajo boniteto clanov nadzornega sveta. v € Zavarovanje odgovornosti Predstavniki kapitala mag. Samo Logar 600 Andrej Koprivec 600 mag. Tedo Djekanovic 600 Franjo Curanovic 600 Rudolf Ogrinc 202 Gabrijel Škof 202 Gregor Tomše 202 Vid Meglic 202 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 802 Borut Jereb 802 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Družba Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. 5.7 Obvladovanje financnih tveganj Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. Tveganje financnih naložb Nedoseganje nacrtovanih rezultatov s strani naložb (naložbe v družbo Gorenjske elektrarne, d. o. o., s 100 % deležem ter naložbe v družbo ECE z deležem v višini 12,5805 %) ima za posledico nedoseganje predvidene dividendne donosnosti. Pri morebitnih prodajah obstoji tveganje, da bo prodajna cena naložbe bistveno nižja od knjigovodske vrednosti naložbe v izkazih družbe. Družba tveganje obeh naložb obvladuje kot aktivni lastnik in s strateškim povezovanjem. Kreditno tveganje Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstoji vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO, v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Družba izvaja tudi širok asortima tržnih storitev. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo za družbo najvecje kreditno tveganje. V obeh primerih se tveganje obvladuje predvsem s skrbnim spremljanjem terjatev in izvajanjem postopkov izterjave, sklepanjem ustreznih dogovorov z dolžniki, širjenjem nabora placil po predracunih, vkljucevanjem ustreznih financnih zavarovanj v pogodbe. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju je bila konec leta 2021 oz. 2020 naslednja: v € 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Nekratkorocne financne terjatve 142.798 142.798 Nekratkorocne poslovne terjatve do kupcev 0 0 Kratkorocne financne terjatve 4.643 0 Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 5.040.968 6.140.313 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 3.943.404 4.903.047 Likvidnostno tveganje Obstaja tveganje, da bi družba lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile posledica predvsem neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje predvsem z doslednim izvajanjem postopkov izterjave, kratkorocnim in dolgorocnim financnim nacrtovanjem, rednimi mesecnimi sestanki s službami, katerih aktivnosti imajo vpliv na tveganje, z upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine, s pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev dolžniških virov ter financnim nadzorom in prilagajanjem dinamike izvajanja obsega realizacije investicij. Obrestno tveganje Družba ima vec kot polovico dolgorocnih kreditov izposojenih po variabilni obrestni meri, ki bi se lahko v primeru vecje gospodarske aktivnosti in ukrepov centralnih bank v EU zvišale, kar bi imelo neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Družba tveganje obvladuje s pogajanji z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank ter refinanciranjem obstojecih kreditov oz. poplacilom obstojecih kreditov z neugodnimi financnimi zavezami oz. višjimi pribitki, ki so na bancnem trgu realno dosegljivi, proaktivnim spremljanjem gibanj variabilnih in fiksnih obrestnih mer ter pribitkov bank in aktivnim iskanjem najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. Placilo opravljenih storitev za SODO Obstaja tveganje neustreznega placila storitev družbi s strani SODO, in sicer predvsem zaradi zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO, spora glede kakovosti izvedene in zaracunane storitve s strani EG, neustrezne odlocbe Agencije za energijo o dolocitvi regulativnega okvira ter medletnega ali letnega primanjkljaja omrežnine v distribucijskem sistemu glede na vrednost opravljenih storitev. Tveganje družba obvladuje z aktivnim sodelovanjem v postopku izdaje odlocbe Agencije za energijo o dolocitvi regulativnega okvira ter z aktivno in ustrezno korespondenco z vsemi deležniki Pogodbe s SODO. Pomanjkanje investicijskih sredstev Do realizacije tveganja bi lahko prišlo predvsem v primeru, da družba zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev, zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu ali zaradi prekomernega izplacila dividend lastnikom ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje z ustreznim financnim nacrtovanjem in vzdržnim dolgorocnim zadolževanjem. 5.8 Dogodki po datumu bilance stanja Konec februarja 2022 je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Zakon med drugim doloca, da se tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obracunsko moc in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine v obdobju od 1. februarja do 30. aprila 2022 znižajo na nic. Manko omrežnine za leto 2022, ki bo nastal zaradi znižanja tarif, se pokrije tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Navedeno za družbo Elektro Gorenjska pomeni za 9,7 mio € nižje prihodke v letu 2022. 5.9 Razkritja po energetskem zakonu 5.9.1. Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih Splošno Na izkazano poslovno uspešnost in financni položaj posameznih dejavnosti vplivajo tako neposredni kot posredni prihodki in stroški (odhodki) ter tako sredstva in viri sredstev, ki so dejavnosti pripisani neposredno ali posredno. V nadaljevanju predstavljena merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po dejavnostih upoštevajo sektorje oz. organizacijske enote, po katerih smo v letu 2021 evidentirali poslovne dogodke. Vsi prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev so izvirno pripoznani na OE, kjer nastajajo. Kjer to ni mogoce ali primerno, se že pri izvirnem pripoznanju razporedijo na vec OE, v skladu z vnaprej dogovorjenimi merili. Pri tem merila za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev upoštevajo predvsem naslednje: › število zaposlenih na posamezni dejavnosti in › površino nepremicnine, ki jo uporablja dolocena OE v posameznem objektu. Splošno merilo (sodilo) za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Posredne prihodke in odhodke v pretežni meri predstavljajo prihodki in odhodki splošnih služb: uprave, sektorja korporativnih storitev (Sektor KS) ter sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije (Sektor IKT), brez prihodkov in stroškov (odhodkov) teh služb, doseženih v razmerju s povezanimi družbami, v zvezi z opravljanjem pravnih, kadrovskih, racunovodskih, financnih in drugih podobnih storitev. Prihodki, doseženi v razmerju s povezanimi družbami, se zacetno pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitev za povezane družbe, se neposredno evidentirajo na drugih dejavnostih. Tako ugotovljeni posredni prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev splošnih služb se na dejavnosti razporedijo na podlagi meril oz. sodil. Uporabljata se naslednji dve merili oz. sodili: › število zaposlenih in › število osnovnih sredstev. Na tej podlagi so bili posredni stroški (odhodki), prihodki, sredstva in viri sredstev splošnih služb na dejavnost pogodba s SODO razporejeni v višini 90 %, na ostale dejavnosti pa v višini 10 %. Druga pomembnejša merila pri razporejanju posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Medsebojna razmerja med OE oz. dejavnostmi obsegajo predvsem naslednje: › Neopredmetena in opredmetena sredstva, dolgorocne aktivne casovne razmejitve, dolgorocne poslovne terjatve, sredstva za prodajo, kratkorocne poslovne terjatve, rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve, del kratkorocnih poslovnih obveznosti, kratkorocne pasivne casovne razmejitve ter zaloge so izvirno pripoznane po posameznih OE. Izjema so neopredmetena in opredmetena sredstva, ki se nanašajo na vec dejavnosti (t. i. združena sredstva). Ta sredstva se iz prvotne OE po kljucu prerazporedijo na OE, na katere se nanašajo. Sredstva in viri sredstev, ki so pripoznana na splošnih službah (Upravi, Sektorju KS, Sektorju IS), so razporejena na posamezne dejavnosti po kljucu za razporeditev združenih sredstev oz. splošnem merilu (sodilu). › Obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb se v celoti evidentirajo na Upravi. Pri pripravi izkaza poslovnega izida po dejavnostih se davek od dohodka pravnih oseb upošteva na vsaki od dejavnosti. Vrednost, ki se nanaša na posamezno dejavnost, je izracunana na osnovi podatkov za obracun davka od dohodka pravnih oseb po OE (pripravlja se obracun DDPO na nivoju dejavnosti). Medletne akontacije davka od dohodka pravnih oseb in terjatve oz. obveznosti po stanju na dan 31. 12. se evidentirajo na Upravi. Pri pripravi bilance stanja po dejavnostih na dan 31. 12. se obveznosti ali terjatve iz naslova davka od dohodka pravnih oseb na dejavnosti razporedijo na osnovi dejanskega obracuna DDPO po dejavnostih. Obveznosti in terjatve po dejavnosti se pripoznajo glede na dejansko placane akontacije po dejavnostih in koncnega obracuna DDPO po dejavnosti. › Vse naložbene nepremicnine in dolgorocne financne naložbe se pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. › Dolgorocne in kratkorocne financne obveznosti do bank so razporejene po dejavnostih glede na namen, za katerega so bila posojila pridobljena. › Stroški obresti za dobljena posojila pri bankah so razporejena po dejavnostih glede na delež financnih obveznosti, ki bremeni posamezno dejavnost oz. tako, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku. › Denarna sredstva se izvorno evidentirajo na OE, na kateri je evidentirana terjatev oz. obveznost, s katero se zapira placilo oziroma na OE, na katero je evidentiran strošek. V kolikor se izdatek nanaša na placilo obveznosti, ki so izvorno pripoznani na Upravi, se takšno placilo za pripravo izkazov po dejavnostih naknadno ustrezno razporedi. 5.9.2. Bilanca stanja po dejavnostih družbe Skladno z dolocili Energetskega zakona razkrivamo racunovodske izkaze po dejavnostih. Bilanca stanja po dejavnostih družbe na dan 31. 12. 2021 v € Skupaj Pogodba s Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 211.548.121 21.358.206 232.906.327 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 3.458.842 68.290 3.527.132 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.687.177 67.186 1.754.363 5. Druge dolgorocne ACR 1.771.665 1.104 1.772.769 II. Opredmetena osnovna sredstva 207.666.038 2.593.134 210.259.172 1. Zemljišca in zgradbe 152.983.954 2.277.040 155.260.994 a) Zemljišca 6.349.011 897.253 7.246.264 b) Zgradbe 146.634.943 1.379.787 148.014.730 2. Proizvajalne naprave in stroji 48.752.798 298.670 49.051.468 3. Druge naprave in oprema 62.069 7.038 69.107 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 5.867.217 10.386 5.877.603 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 5.820.155 10.386 5.830.541 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 47.062 0 47.062 III. Naložbene nepremicnine 0 1.782.665 1.782.665 IV. Dolgorocne financne naložbe 0 16.870.943 16.870.943 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 0 16.728.145 16.728.145 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 13.715.302 13.715.302 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 124.155 124.155 c) Druge delnice in deleži 0 2.888.688 2.888.688 2. Dolgorocna posojila 0 142.798 142.798 b) Dolgorocna posojila drugim 0 142.798 142.798 V. Dolgorocne poslovne terjatve 154.506 0 154.506 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 154.506 0 154.506 VI. Odložene terjatve za davek 268.735 43.174 311.909 B. Kratkorocna sredstva 3.151.860 9.247.517 12.399.377 II. Zaloge 1.005.807 1.795 1.007.602 1. Material 1.005.807 1.795 1.007.602 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 5.883.726 605.002 6.488.728 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 15 56.960 56.975 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 5.630.192 510.121 6.140.313 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 253.519 37.921 291.440 V. Denarna sredstva -3.737.673 8.640.720 4.903.047 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 345.046 11.866 356.912 Skupaj sredstva 215.045.027 30.617.589 245.662.616 Bilanca stanja po dejavnostih na dan 31. 12. 2021 (nadaljevanje): v € Skupaj Pogodba s Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska Obveznosti do virov sredstev A. Kapital 146.207.790 23.264.880 169.472.670 I. Vpoklicani kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 1. Osnovni kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 41.584.616 4.388.863 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 14.286.913 2.620.869 16.907.782 1. Zakonske rezerve 2.988.717 876.962 3.865.679 5. Druge rezerve iz dobicka 11.298.196 1.743.907 13.042.103 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -250.564 -58.398 -308.962 VI. Preneseni cisti poslovni izid 4.942.743 -4.918.573 24.170 Cisti poslovni izid poslovnega leta 2.348.633 390.953 2.739.586 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega leta 2.348.633 390.953 2.739.586 VIII. Usklajeni popravek kapitala med dejavnostmi -4.475.086 4.475.086 0 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 8.887.797 6.817.887 15.705.684 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.828.786 454.465 3.283.251 2. Druge rezervacije 0 5.939.070 5.939.070 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.059.011 424.352 6.483.363 I. Dolgorocne financne obveznosti 43.189.236 0 43.189.236 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 43.189.236 0 43.189.236 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 25.124 2.424 27.548 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 25.124 2.424 27.548 III. Odložene obveznosti za davek 208.455 52.300 260.755 II. Kratkorocne financne obveznosti 8.816.010 8 8.816.018 1. Kratkorocne financne obveznosti do družb v skupini 0 8 8 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 8.797.788 0 8.797.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 18.222 0 18.222 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 6.840.690 345.200 7.185.890 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 41.473 2.964 44.437 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.135.047 40.494 3.175.541 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 86.953 36.571 123.524 5. Kratkorocne obveznosti za davek od dohodka 479.863 55.816 535.679 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 3.097.354 209.355 3.306.709 C. Dolgorocne obveznosti 43.422.815 54.724 43.477.539 C. Kratkorocne obveznosti 15.656.700 345.208 16.001.908 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 869.924 134.891 1.004.815 Skupaj obveznosti do virov sredstev 215.045.026 30.617.590 245.662.616 Bilanca stanja po dejavnostih družbe na dan 31. 12. 2020 v € Postavka Pogodba s SODO Ostale dejavnosti Skupaj Elektro Gorenjska SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 204.886.484 21.245.341 226.131.825 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 1.677.023 52.677 1.729.700 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.658.119 51.187 1.709.306 5. Druge dolgorocne ACR 18.904 1.490 20.394 II. Opredmetena osnovna sredstva 203.023.226 2.657.587 205.680.813 1. Zemljišca in zgradbe 150.220.419 2.301.820 152.522.239 a) Zemljišca 6.264.731 892.419 7.157.150 b) Zgradbe 143.955.688 1.409.401 145.365.089 2. Proizvajalne naprave in stroji 49.687.377 337.626 50.025.003 3. Druge naprave in oprema 64.447 6.404 70.851 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.050.983 11.737 3.062.720 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 3.004.378 11.737 3.016.115 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 46.605 0 46.605 III. Naložbene nepremicnine 0 1.801.286 1.801.286 IV. Dolgorocne financne naložbe 0 16.733.791 16.733.791 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 0 16.590.993 16.590.993 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 13.715.303 13.715.303 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 2.875.690 2.875.690 2. Dolgorocna posojila 0 142.798 142.798 b) Dolgorocna posojila drugim 0 142.798 142.798 V. Dolgorocne poslovne terjatve 186.235 0 186.235 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 186.235 0 186.235 B. Kratkorocna sredstva 4.296.453 8.310.171 12.606.624 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 2.854.470 2.854.470 II. Zaloge 527.035 1.928 528.963 1. Material 527.035 1.928 528.963 III. Kratkorocne financne naložbe 0 4.643 4.643 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 0 4.643 4.643 c) Druge kratkorocne financne naložbe 0 4.643 4.643 V. Kratkorocne poslovne terjatve 4.903.231 371.913 5.275.144 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 1.478 49.964 51.442 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 4.726.434 314.534 5.040.968 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 97.883 -9.191 88.692 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 77.436 16.606 94.042 V. Denarna sredstva -1.133.813 5.077.217 3.943.404 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 627.137 37.573 664.710 Skupaj sredstva 209.810.074 29.593.085 239.403.159 Bilanca stanja po dejavnostih na dan 31. 12. 2020 (nadaljevanje): v € Postavka Pogodba s SODO Ostale dejavnosti Skupaj Elektro Gorenjska Obveznosti do virov sredstev A. Kapital 140.861.342 22.349.951 163.211.293 I. Vpoklicani kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 1. Osnovni kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 41.584.616 4.388.863 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 9.630.226 1.843.215 11.473.440 1. Zakonske rezerve 2.638.506 818.477 3.456.983 5. Druge rezerve iz dobicka 6.991.720 1.024.737 8.016.457 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -360.034 -85.024 -445.058 VI. Preneseni cisti poslovni izid 4.931.319 -4.923.148 8.171 Cisti poslovni izid poslovnega leta 1.779.766 284.880 2.064.646 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega leta 1.779.766 284.880 2.064.646 VIII. Usklajeni popravek kapitala med dejavnostmi -4.475.086 4.475.086 0 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 9.355.415 6.569.569 15.924.984 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.929.214 473.556 3.402.770 2. Druge rezervacije 0 5.741.101 5.741.101 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.426.202 354.912 6.781.114 I. Dolgorocne financne obveznosti 44.987.024 0 44.987.024 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 44.987.024 0 44.987.024 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 33.070 1.314 34.384 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 33.070 1.314 34.384 III. Odložene obveznosti za davek 204.572 102.005 306.577 II. Kratkorocne financne obveznosti 7.770.517 58 7.770.575 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 7.747.788 0 7.747.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 22.729 58 22.787 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 4.909.824 415.223 5.325.047 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 17.177 4.350 21.527 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.237.597 215.490 2.453.087 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 27.776 3.560 31.336 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 2.627.274 191.823 2.819.097 C. Dolgorocne obveznosti 45.224.666 103.319 45.327.985 C. Kratkorocne obveznosti 12.680.341 415.281 13.095.622 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 1.688.309 154.966 1.843.275 Skupaj obveznosti do virov sredstev 209.810.074 29.593.085 239.403.159 5.9.3. Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 v € v € Skupaj Pogodba Ostale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 1. Cisti prihodki od prodaje 33.109.289 2.601.655 35.710.944 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 33.109.289 2.581.384 35.690.673 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 20.271 20.271 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 4.165.835 4.165.835 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov. prihodki) 774.783 84.178 858.961 5. Stroški blaga, materiala in storitev 4.254.009 3.840.286 8.094.295 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 926.576 3.405.635 4.332.211 b. Stroški storitev 3.327.433 434.651 3.762.084 6. Stroški dela 9.699.607 2.873.509 12.573.116 a. Stroški plac 6.824.154 2.179.764 9.003.918 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.539.292 396.252 1.935.544 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.023.698 233.739 1.257.437 c. Drugi stroški dela 1.336.161 297.493 1.633.654 7. Odpisi vrednosti 11.308.196 301.508 11.609.704 a. Amortizacija 11.046.900 299.778 11.346.678 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osn. 260.893 1.730 262.623 sred. c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 403 0 403 8. Drugi poslovni odhodki 187.239 225.490 412.729 9. Financni prihodki iz deležev 0 1.471.992 1.471.992 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 1.197.454 1.197.454 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 128.393 128.393 c. financni prihodki iz deležev v drugih družbah 0 146.139 146.139 c. Financni prihodki iz drugih naložb 0 6 6 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 11.921 1.094 13.015 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 11.921 1.094 13.015 Skupaj Pogodba Ostale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 12.701 12.701 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 419.186 66 419.252 a. financni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 66 66 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 419.186 0 419.186 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 5.555 916 6.471 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in 9 45 54 menicnih obvez. c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 5.546 871 6.417 15. Drugi prihodki 18 5 23 16. Drugi odhodki 37.406 4.154 41.560 17. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja pred obdavc. 7.984.813 1.066.129 9.050.942 18. Davek iz dobicka 1.219.883 -13.672 1.206.211 19. Odloženi davki -240.390 -88.806 -329.196 20. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 7.005.320 1.168.607 8.173.927 V izkazu poslovnega izida na nivoju družbe je pri popravku vrednosti terjatev uporabljen neto pristop (izlocene vrednosti, ki so posledica knjiženja po organizacijskih enotah). Prihodki in odhodki so zmanjšani za 60 €. Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 v € Skupaj PogodbaOstale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 1. Cisti prihodki od prodaje 29.985.738 2.244.043 32.229.781 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 29.985.738 1.903.904 31.889.642 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 340.139 340.139 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 4.884.562 4.884.562 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov. 4. 1.091.172 231.412 1.322.584 prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev 3.616.263 4.217.875 7.834.138 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. 660.635 3.693.046 4.353.681 materiala b. Stroški storitev 2.955.628 524.829 3.480.457 6. Stroški dela 9.847.001 2.903.941 12.750.942 a. Stroški plac 6.665.275 2.184.711 8.849.986 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.501.272 392.993 1.894.265 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 996.364 230.470 1.226.834 c. Drugi stroški dela 1.680.454 326.237 2.006.691 7. Odpisi vrednosti 10.970.038 307.749 11.277.787 a. Amortizacija 10.730.204 285.858 11.016.062 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osn. 239.601 21.824 261.425 sred. c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 233 67 300 8. Drugi poslovni odhodki 188.793 222.847 411.640 9. Financni prihodki iz deležev 0 1.079.087 1.079.087 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 1.056.166 1.056.166 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 19.899 19.899 c. Financni prihodki iz drugih naložb 0 3.022 3.022 10. Financni prihodki iz danih posojil 0 1 1 b. financni prihodki iz posojil, danih drugim 0 1 1 v € Skupaj Pogodba Ostale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 14.994 2.969 17.963 b. financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 14.994 2.969 17.963 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 467.189 0 467.189 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 467.189 0 467.189 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 16.763 4.549 21.312 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in 839 83 922 menicnih obvez. c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15.924 4.466 20.390 15. Drugi prihodki 21 5 26 16. Drugi odhodki 23.926 2.368 26.294 17. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja pred obdavc. 5.961.952 768.821 6.730.773 18. Davek iz dobicka 740.020 -69.488 670.532 19. Odloženi davki 25.623 2.322 27.945 20. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 5.196.309 835.987 6.032.296 V izkazu poslovnega izida na nivoju družbe je pri popravku vrednosti terjatev uporabljen neto pristop (izlocene vrednosti, ki so posledica knjiženja po organizacijskih enotah). Prihodki in odhodki so zmanjšani za 1.506 €. 176 178 L e tno por ocilo družbe in Sk upine Elek tr o Gor enjsk a z a le t o 2021 Kazalo 6 RACUNOVODSKO POROCILO SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 180 6.1 Izjava odgovornosti poslovodstva 180 6.2 Revizorjevo porocilo 181 6.3 Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 185 6.4 Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom 193 6.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih Skupine Elektro Gorenjska 206 6.5.1 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja 206 6.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 220 6.5.3 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 225 6.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 225 6.6 Poštene vrednosti 226 6.7 Upravljanje s kapitalom 228 6.8 Posli s povezanimi osebami 229 6.9 Financna tveganja 232 6.10 Dogodki po datumu bilance stanja 238 6.1 Izjava odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega porocila. Konsolidirano letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje Skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bili pri izdelavi konsolidiranih racunovodskih izkazov uporabljeni Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze Skupine, pripravljene za poslovno leto 2021, odobrila na dan 6. 4. 2022. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 6. 4. 2022 dr. Ivan Šmon, MBA predsednik uprave 6.2 Revizorjevo porocilo 6.3 Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2021 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 SREDSTVA Dolgorocna sredstva 226.805.087 233.244.853 Neopredmetena sredstva 1 1.761.357 1.786.886 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.761.357 1.786.886 Opredmetena osnovna sredstva 2 218.764.561 223.345.912 1. Zemljišca in zgradbe 158.416.921 160.760.242 a) Zemljišca 8.370.299 8.433.251 b) Zgradbe 150.046.622 152.326.991 2. Proizvajalne naprave in stroji 55.906.589 54.682.783 3. Druge naprave in oprema 965.056 914.529 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.475.995 6.988.358 Naložbene nepremicnine 3 1.770.311 1.752.497 Dolgorocne financne naložbe 4 4.283.163 4.103.332 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 3.383.510 3.410.641 b) Financne naložbe obracunane z uporabo kapitalske metode 3.383.510 521.953 c) Druge delnice in deleži 0 2.888.688 2. Dolgorocna posojila 899.653 692.691 b) Dolgorocna posojila drugim 899.653 692.691 Dolgorocne poslovne terjatve 5 203.277 1.874.090 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 17.042 1.719.584 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 186.235 154.506 Druga dolgorocna sredstva 22.418 70.227 Odložene terjatve za davek 0 311.909 Kratkorocna sredstva 18.562.196 18.870.182 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 6 2.854.470 0 Zaloge 7 600.705 1.083.794 1. Material 600.705 1.083.794 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Kratkorocne financne naložbe 8 3.011.605 4.006.962 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 4.643 0 c) Druge kratkorocne financne naložbe 4.643 0 2. Kratkorocna posojila 3.006.962 4.006.962 b) Kratkorocna posojila drugim 3.006.962 4.006.962 Kratkorocne poslovne terjatve 9 5.469.903 7.576.407 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 5.064.599 7.239.855 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 405.304 336.552 Terjatve za davek od dohodka 24.400 0 Druga kratkorocna sredstva 680.610 206.551 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 10 5.920.503 5.996.468 Skupaj sredstva 245.367.283 252.115.035 Bilanca stanja družbe na dan 31. 12. 2021 (nadaljevanje s prejšnje strani). v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2021 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital 11 168.642.937 174.624.767 Vpoklicani kapital 104.136.615 104.136.615 Kapitalske rezerve 45.973.479 45.973.479 Rezerve iz dobicka 12.511.300 17.226.552 Druge rezerve -483.724 -348.171 Zadržani poslovni izid 6.505.267 7.636.292 Dolgorocne obveznosti 62.049.920 59.950.809 Rezervacije 12 9.481.958 9.574.509 Dolgorocne financne obveznosti 13 44.987.024 43.189.236 Dolgorocne poslovne obveznosti 189.805 27.548 Druge dolgorocne obveznosti in dolg. odloženi prihodki 14 7.084.556 6.898.760 Odložene obveznosti za davek 306.577 260.756 Kratkorocne obveznosti 14.674.426 17.539.459 Kratkorocne financne obveznosti 7.770.575 8.816.010 Kratkorocne poslovne obveznosti 15 5.782.558 6.943.439 Obveznosti za davek od dohodka 0 480.509 Kratkorocne obveznosti iz pogodb s kupci 16 0 128.421 Druge kratkorocne obveznosti 1.121.293 1.171.080 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 245.367.283 252.115.035 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 v € Postavka Pojasnilo 2020 2021 Cisti prihodki od prodaje 1 37.114.917 39.766.295 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2 5.086.990 4.369.001 Drugi poslovni prihodki 3 1.469.454 1.156.765 Stroški blaga, materiala in storitev 8.677.325 8.941.614 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 4 4.663.925 4.643.366 b. Stroški storitev 5 4.013.400 4.298.248 Stroški dela 6 14.173.816 13.953.799 Odpisi vrednosti 7 12.908.248 12.898.507 Drugi poslovni odhodki 8 478.490 480.790 Financni prihodki iz deležev 5.834 146.146 Financni prihodki iz danih posojil 1.843 2.356 Financni prihodki iz poslovnih terjatev 24.974 19.555 Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 13.929 3.714 Financni odhodki iz financnih obveznosti 467.579 419.187 Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 23.514 8.127 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi -717.697 144.717 Celotni poslovni izid 6.243.414 8.899.097 Davek iz dobicka 9 866.389 1.330.576 Odloženi davki 10 27.945 -329.196 Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 5.349.080 7.897.717 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2021 v € Naziv 2020 2021 1. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 5.349.080 7.897.717 2. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršcene v poslovni izid: -195.800 156.768 - Aktuarski dobicki in izgube -195.800 156.768 4. Delež drugega vseobsegajocega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se obracuna po kapitalski metodi, ki ne bodo pozneje prerazvršcene v poslovni izid -6.415 162 Celotni vseobsegajoci donos obracunskega obdobja 5.146.865 8.054.647 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Izkaz denarnih tokov Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 v € Postavka 2020 2021 A. Denarni tokovi pri poslovanju a. Prejemki pri poslovanju 45.617.229 43.945.808 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 44.968.556 42.606.171 2. Prejemki od davka od dohodka 19.984 174.134 3. Drugi prejemki pri poslovanju 628.689 1.165.503 b. Izdatki pri poslovanju -23.546.854 -26.158.909 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -4.934.709 -7.840.635 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -9.503.054 -10.011.243 3. Izdatki za davek od dohodka -983.875 -951.014 4. Izdatki za ostale dajatve -4.563.255 -4.013.958 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.561.961 -3.342.059 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju 22.070.375 17.786.899 B Denarni tokovi pri investiranju a. Prejemki pri investiranju 938.926 4.595.399 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 218.019 285.832 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 145.267 247.200 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremicnin 169.022 0 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 406.618 4.062.367 b. Izdatki pri investiranju -20.243.900 -19.064.288 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -588.222 -1.302.452 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -16.516.905 -15.696.681 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin -5.581 -65.155 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb -3.133.192 -2.000.000 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju -19.304.974 -14.468.888 C. Denarni tokovi pri financiranju a. Prejemki pri financiranju 6.000.000 7.000.000 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 6.000.000 7.000.000 b. Izdatki pri financiranju -10.740.133 -10.242.045 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -478.742 -435.388 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -7.843.105 -7.733.840 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku -2.418.286 -2.072.817 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju -4.740.133 -3.242.045 C. Koncno stanje denarnih sredstev 5.920.503 5.996.469 x. Denarni izid v obdobju -1.974.732 75.965 y. Zacetno stanje denarnih sredstev 7.895.236 5.920.503 Pojasnila v poglavju 6.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2021 v € a.) Od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Kap. rez. iz Vplacani Splošni prev.zmanjš. osn. presežek popravek kap. z umikom kapitala kapitala delnic Zakonske Druge rezerve rezerve iz dobicka Rezerve za pošteno vrednost Cisti Preneseni cisti poslovni izid poslovni izid poslovnega leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./5. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.706.143 8.805.157 -483.724 4.493.188 2.012.079 168.642.937 STANJE 1. JANUAR 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.706.143 8.805.157 -483.724 4.493.188 2.012.079 168.642.937 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -8.171 -2.064.646 -2.072.817 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 -8.171 -2.064.646 -2.072.817 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 156.930 0 7.897.717 8.054.647 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 7.897.717 7.897.717 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapital-ski metodi), ki bodo pozneje prerazvršc. v posl. izid 0 0 0 0 0 0 156.768 0 0 156.768 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 156.768 0 0 156.768 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrac. po kapitalskimetodi, ki ne bo pozneje prerazvršcen v posl. izid 0 0 0 0 0 0 162 0 0 162 SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 400.606 4.314.646 -21.377 -56.432 -4.637.443 0 Razporeditev dela cistega dobicka primerjalnega poroc. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 25.242 0 -77.809 52.567 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja nadruge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 400.606 4.289.404 0 0 -4.690.010 0 Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl.,v prenes. posl. izid 0 0 0 0 0 0 -24.170 24.170 0 0 Pripojitev GE Les 0 0 0 0 0 0 2.793 -2.793 0 0 STANJE 31. DECEMBER 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 4.106.749 13.119.803 -348.171 4.428.585 3.207.707 174.624.767 0 0 0 0 0 0 162 0 0 162 Pojasnilo 11 – Kapital v poglavju 6.5.1 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. b.) Od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid v €SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Kap. rez. iz Vplacani Splošni prev.zmanjš. osn. presežek popravek kap. z umikom kapitala kapitala delnic Zakonske Druge rezerve rezerve iz dobicka Rezerve za pošteno vrednost Cisti Preneseni cisti poslovni izid poslovni izid poslovnega leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./5. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.393.348 5.769.517 -267.183 3.995.163 2.913.420 165.914.359 STANJE 1. JANUAR 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.393.348 5.769.517 -267.183 3.995.163 2.913.420 165.914.359 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 -202.215 0 5.349.080 5.146.865 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 5.349.080 5.349.080 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapital-ski metodi), ki bodo pozneje prerazvršc. v posl. izid 0 0 0 0 0 0 -195.800 0 0 -195.800 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 -195.800 0 0 -195.800 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrac. po kapitalskimetodi, ki ne bo pozneje prerazvršcen v posl. izid 0 0 0 0 0 0 -6.415 0 0 -6.415 SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 312.795 3.035.640 -14.326 527.899 -3.862.008 0 Razporeditev dela cistega dobicka primerjalnega poroc. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 11.473 0 514.689 -526.162 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja nadruge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 312.835 3.024.167 0 0 -3.337.002 0 Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl.,v prenes. posl. izid 0 0 0 0 0 0 -14.326 14.326 0 0 Pripojitev GE Les 0 0 0 0 -40 0 0 -1.116 1.156 0 STANJE 31. DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.706.143 8.805.157 -483.724 4.493.188 2.012.079 168.642.937 6.4 Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom Porocajoca družba in sestava Skupine V skladu s 56. clenom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali vec družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno porocilo. Družba Elektro Gorenjska je obvladujoca družba Skupine Elektro Gorenjska. Naslov sedeža obvladujoce družbe je Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: obvladujoca družba Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj; družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 18.740.357 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 1.032.623 € in družba GEK Vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 175.028 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 3.020 €. Pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2021 znašal 1.591.192 €, cisti poslovni izid za leto 2021 pa 460.870 €. Drugega vseobsegajocega donosa družba v letu 2021 ni imela, celotni vseobsegajoci donos, ki odpade na Skupino Elektro Gorenjska, pa znaša 115.217 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Skupina Elektro Gorenjska se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in z distribucijo elektricne energije. Podlaga za sestavljanje konsolidiranih racunovodskih izkazov Izjava o skladnosti Priloženi konsolidirani racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov racunovodskega porocanja (OMSRP), ter v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1). Uprava družbe Elektro Gorenjska je konsolidirane racunovodske izkaze odobrila 6. aprila 2022. Podlage za merjenje Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v primeru terjatev, ki se evidentirajo po odplacni vrednosti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju poglavja (Dolocanje poštene vrednosti). Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina v prihodnosti nadaljevala poslovanje. Poslovanje Skupine ni sezonske narave. Funkcijska in predstavitvena valuta Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska so predstavljeni v €. Mera natancnosti porocanja je 1 €. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preracun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, Skupina uporablja referencni tecaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Uporaba pomembnih ocen in presoj Pri uporabi predstavljenih racunovodskih politik in usmeritev mora Skupina opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere Skupina meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja racunovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, ce spremenjena ocena vpliva tako na tekoce obdobje kot tudi na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v racunovodskih izkazih. Predpostavke in ocene › Podaljšanje sprememb pogojev najema, povezanih s Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v covid-19 (Spremembe MSRP 16 – Najemi), ki se uporablja za racunovodskih izkazih, so: obdobja od 1. 6. 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj. Sprememba, najprej sprejeta v maju 2020, najemnikom › dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in dovoljuje, da ne ocenjujejo, ali gre pri spremembah najema, opredmetenih osnovnih sredstev, povezanih s covid-19, za spremembo najema in posledicno › popravki vrednosti terjatev, spremembe upoštevajo, kot da ne gre za spremembo najema, kot jo sicer opredeljuje MSRP 16. Pri tem morajo › ocena višine rezervacij. biti izpolnjeni doloceni pogoji, kot so: a) novo nadomestilo za najem ostane »v bistvu enako« ali pa je manjše od Podrobneje so predstavljene v Povzetku pomembnih nadomestila za najem pred spremembo; b) katerakoli racunovodskih usmeritev. znižana placila so bila prvotno zapadla 30. 6. 2021 ali pred tem; in c) ni drugih »vsebinskih« sprememb najema. Marca Posli z družbo SODO 2021 je OMRS podaljšal trajanje spremembe iz 30. 6. 2021 do Posli z družbo SODO oz. preliminarni in koncni obracuni, prejeti 30. 6. 2022. Ta sprememba velja za porocevalska obdobja, v letu 2021, so podrobneje predstavljeni v poglavju 5.4 Podlage ki se zacnejo 1. 4. 2021 ali kasneje. Najemniki lahko opcijsko za pripravo racunovodskih izkazov v Racunovodskem porocilu izberejo to prakticno rešitev in jo dosledno uporabljajo družbe Elektro Gorenjska. za vse najemne pogodbe s podobnimi znacilnostmi in v podobnih okolišcinah. Ta prakticna rešitev ne velja za Spori v teku in z njimi povezane rezervacije najemodajalce. V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska › Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – zacasna nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi izjema uporabe MSRP 9, ki so se zacela uporabljati v EU s s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje 1. 1. 2021. utegnilo ogroziti koristi družbe. Sprejetje navedenih standardov, sprememb k obstojecim Sprejeti standardi in pojasnila, ki so zaceli veljati 1. 1. 2021 standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb V tem porocevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe racunovodskih izkazov Skupine Elektro Gorenjska. obstojecih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo › Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov je OMRS izdal – Reforma referencne obrestne mere – 2. faza. Spremembe spremembe obstojecih standardov, ki jih je sprejela EU in ki še opredeljujejo zadeve, ki izhajajo iz uveljavitve reforme niso stopili v veljavo. referencne obrestne mere (IBOR Reform) in vkljucujejo zamenjavo enega merila (»benchmarka«) z drugim. Za Naslednje spremembe stopijo v veljavo za porocevalsko financne instrumente, ki se merijo po odplacni vrednosti, obdobje, ki se zacne 1. 1. 2022: spremembe zahtevajo, da podjetja kot prakticno izjemo upoštevajo spremembo osnove za dolocanje pogodbenih › Kocljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja pogodbe denarnih tokov kot rezultat reforme IBOR s posodobitvijo (sprememba MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in efektivne obrestne mere z uporabo smernic iz odstavka pogojna sredstva). Spremembe se nanašajo na pojasnilo, da B5.4.5 MSRP 9. Posledicno ne pride do takojšnjega v primeru, ko se ocenjuje kocljive pogodbe, stroški izpolnitve pripoznanja dobicka ali izgube. Ta prakticna izjema velja pogodbe vkljucujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno le za takšno spremembo in le, kolikor je to potrebno kot na pogodbo. neposredna posledica reforme IBOR, nova osnova pa je › Nepremicnine, stroji in oprema: prihodki pred nameravano ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi. V zvezi z MSRP uporabo (sprememba MRS 16 – Opredmetena osnovna 16 se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno sredstva – izkupicek pred nameravano uporabo). Izkupicka prakticno izjemo pri obracunavanju sprememb najema, pri prodaji (npr. vzorcev), preden je za nameravano uporabo ki spreminjajo osnovo za dolocanje prihodnjih najemnin na voljo osnovno sredstvo, ni vec možno odšteti od nabavne kot rezultat reforme IBOR (na primer, kadar so najemnine vrednosti osnovnega sredstva, temvec se pripozna v izkazu indeksirane po stopnji IBOR). poslovnega izida, skupaj s stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje, preden je osnovno sredstvo na voljo za nameravano uporabo, in stroške, povezane s pripravo osnovnega sredstva za nameravano uporabo. › Letne izboljšave MSRP 2018–2020 (spremembe MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41). Letne izboljšave vsebujejo spremembe MSRP 1 – Prva uporaba MSRP, in sicer poenostavljajo uvedbo MSRP v odvisnem podjetju, ki prvic uporabi MSRP, zatem spremembe MSRP 9 – Financni inštrumenti, kjer so podana pojasnila, katere stroške provizij upoštevati v 'testu 10 %' za odpravo pripoznanja financnih obveznosti, zatem spremembe ilustrativnega primera k MSRP 16 – Najemi in pa MRS 41 – Kmetijstvo, kjer je odpravljena zahteva, da se izlocijo denarni tokovi za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s cimer se poštena vrednost izenaci z definicijo v MSRP 13. › Sklicevanje na konceptualni okvir (spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki se nanašajo na osveženo sklicevanje na Konceptualni okvir 2018 in ki uvaja nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni dolocil, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne kombinacije). Naslednje spremembe stopijo v veljavo za porocevalsko obdobje, ki se zacne 1. 1. 2023: › MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe. › Razkritje racunovodskih usmeritev (spremembe MRS 1 in Izjava o praksi MSRP 2). MRS 1 vsebuje dve spremembi – sprememba, vezana na predstavitev kratkorocnih in dolgorocnih obveznosti, ter sprememba, vezana na razkritje racunovodskih politik. Januarja 2020 je OPMSRP izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se uporabljajo za dolocanje, ali so obveznosti razvršcene kot kratkorocne ali dolgorocne. Te spremembe pojasnjujejo, da razvrstitev kot kratkorocno ali dolgorocno temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu porocevalskega obdobja odložiti poravnavo obveznosti za najmanj dvanajst mesecev po porocevalskem obdobju. Spremembe tudi pojasnjujejo, da »poravnava« vkljucuje prenos denarnih sredstev, blaga, storitev ali lastniških instrumentov, razen ce obveznost prenosa lastniških instrumentov izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je locena sestavina sestavljenega financnega instrumenta. Spremembe so prvotno veljale za letna porocevalska obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja 2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja porocanja, ki se zacnejo 1. 1.  2023. Sprememba MRS 1, vezana na razkritje racunovodskih politik, uvaja razkritje materialnih in ne samo pomembnih racunovodskih politik in vsebuje navodilo, kdaj so informacije v zvezi z racunovodsko politiko materialne. › Opredelitev racunovodskih ocen (spremembe MRS 8). S spremembo se uvaja definicija racunovodske ocene in druga pojasnila, s pomocjo katerih bo možno razlikovati med racunovodsko usmeritvijo in racunovodsko oceno. S spremembo bo prav tako pojasnjeno, da sta ucinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba racunovodske ocene, razen ce je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja. Navedeni novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo, ne bodo imeli pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. Racunovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstojecih standardov, ki stopijo v veljavo za porocevalsko obdobje, ki se zacne 1. 1. 2023: › Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz posamezne transakcije (Spremembe MRS 12). Spremenjeni MRS 12 pojasnjuje, ali se zacetna izjema glede pripoznanja nanaša na dolocene transakcije, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in obveznost (npr. kot je najem po MSRP 16). Sprememba uvaja dodatne kriterije za zacetno pripoznanje izjem po MRS 12.15, pri cemer se izjema za zacetno pripoznanje ne uporabi sredstva ali obveznosti, ki v casu transakcije povzroci enake obdavcljive in odbitne zacasne casovne razlike. › Spremembe k MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, prva uporaba MSRP 17 in MSRP 9 – Primerjalni podatki. Predvidevamo, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstojecih standardov v obdobju zacetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. Povzetek pomembnih racunovodskih d. Predpostavke, uporabljene pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov usmeritev Pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov so Skupinski racunovodski izkazi so izdelani na osnovi uporabljene naslednje predpostavke: racunovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. › predpostavka enotne družbe (konsolidirani racunovodski izkazi Skupine prikazujejo premoženjsko, financno stanje Osnova za konsolidiranje in poslovni izid ter spremembe financnega položaja in Skupinski racunovodski izkazi so sestavljeni na osnovi gibanje lastniškega kapitala Skupine družb, kot da gre za eno racunovodskih izkazov družbe Elektro Gorenjska, njenih družbo); odvisnih družb in pridruženih družb. › predpostavka izkazovanja resnicnega premoženjskega in a. Odvisne družbe financnega stanja ter poslovnega izida; Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. › predpostavka popolnosti Skupine; Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoca družba možnost › predpostavka popolnosti vsebine racunovodskih izkazov in odlocati o financnih in poslovnih usmeritvah podjetja za enotnega zajemanja vanje; pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Racunovodski izkazi odvisnih družb so vkljuceni v konsolidirane › predpostavka enakega datuma; racunovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje › predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja; zacne, do datuma, ko preneha. Racunovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z › predpostavka jasnosti in preglednosti; usmeritvami Skupine. › predpostavka gospodarnosti; b. Pridružene družbe › predpostavka pomembnosti. Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove financne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, ce je Skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic v drugi družbi. Naložbe v pridružena podjetja se ob prvem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, nato pa se obracunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine vkljucujejo delež Skupine v dobickih in izgubah pridruženih družb od datuma, ko se pomemben vpliv zacne, do datuma, ko se konca. c. Posli, izvzeti iz konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih racunovodskih izkazov so izlocena stanja, nerealizirani dobicki in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobicki poslov s pridruženimi družbami (obracunanimi po kapitalski metodi) se izlocijo le do obsega deleža Skupine v tej družbi. Nerealizirane izgube se izlocijo na enak nacin kot dobicki, in sicer pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. Pomembne racunovodske usmeritve Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, brez fizicnega obstoja. Razpoznavno je takrat, ko je opredeljivo, locljivo, mogoce ga je zamenjati, prenesti ali prodati. Od neopredmetenih sredstev, ki jih Skupina obvladuje, ima moc prejemati prihodnje gospodarske koristi in omejevati dostop drugih do teh koristi. Skupina neopredmeteno sredstvo pripozna, kadar in zgolj kadar je verjetno, da bodo pricakovane prihodnje gospodarske koristi pritekale v Skupino, ter je mogoce zanesljivo izmeriti njegovo vrednost. Po zacetnem pripoznanju Skupina vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva po zacetnem pripoznanju izkazuje po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za akumulirano amortizacijo in akumulirane izgube zaradi oslabitve. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Doba koristnosti je obdobje, v katerem Skupina pricakuje, da bo neopredmeteno sredstvo na voljo za uporabo. Doba koristnosti vseh neopredmetenih sredstev v Skupini je koncna, neopredmetena sredstva se amortizirajo. Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s koncno dobo koristnosti Skupina strogo dosledno razporedi na celotno obdobje njegove koristnosti. Amortizacija neopredmetenih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Amortizacijska Pomembnejše skupine koristnosti stopnja amortizirljivih sredstev (v letih) (v %) Racunalniška programska 3–7 14,29–33,33 oprema Druge pravice 3–100 1–20 Pri pomembnejših postavkah neopredmetenih sredstev Skupina enkrat letno preverja dobo in metodo amortiziranja ter preostalo vrednost sredstev. Ucinek spremembe ocene Skupina opiše v pojasnilih v obracunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. Pripoznanje neopredmetenega sredstva Skupina odpravi ob odtujitvi ali kadar ne pricakuje nikakršne gospodarske koristi iz njegove uporabe. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti Skupine, ki jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov, pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene. Po pricakovanjih jih bo uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Skupina pripozna sredstvo kot osnovno sredstvo izkljucno pod pogojema, da bodo pritekale bodoce gospodarske koristi in je nabavno vrednost sredstva mogoce zanesljivo izmeriti. Knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in s tem osnove za amortiziranje teh sredstev, pridobljenih ob ustanovitvi družb v Skupini s stvarnimi vložki, so bile zacetno pripoznane po ocenjeni pošteni vrednosti, ugotovljeni ob sodelovanju pooblašcenega ocenjevalca vrednosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, Skupina izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ustreza ceni denarja na dan pripoznanja. Nabavna vrednost zajema njegovo nakupno ceno, nevracljive nakupne dajatve, popuste, stroške, ki nastanejo, da sredstvo lahko deluje v skladu s pricakovanji poslovodstva, ter neposredne stroške, ki se lahko pripišejo nabavni vrednosti. Ce Skupina placilo nabavne vrednosti odloži na daljši cas, razliko med ustreznikom cene v denarju in celotnim placilom pripozna kot obresti in jih usredstvi. Torej med stroške, ki povecujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, Skupina vkljucuje tudi stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroške izposojanja pripiše nabavni vrednosti osnovnega sredstva ob zakljucku investicije. V primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, se stroški izposojanja pripišejo na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam). Postavke so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, stroške izposojanja pa pripiše tudi tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v lastnem okviru, Skupina doloci z uporabo enakih nacel kot pri kupljenem sredstvu. Družbe v Skupini, ki same izdelujejo sredstva, v nabavno vrednost vkljucijo stroške, ki se nanašajo neposredno nanj, in tiste splošne stroške gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišejo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v Skupini, tako sestavljajo storitve zunanjih izvajalcev, ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju organizacijske enote) in drugi neposredni stroški (amortizacija delovnih sredstev, upravne in sodne takse, notarske storitve …). Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo in odstranitev opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mest in podobnih obveznosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno pomocjo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti. Donacije ali državne podpore se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temvec se vštevajo med odložene prihodke in se porabljajo skladno z obracunano amortizacijo. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ne med naložbenimi nepremicninami, Skupina izkazuje tudi elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki je dana v poslovni najem družbi SODO, po Pogodbi s SODO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev, Skupina pa jih izvirno ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose, ampak z namenom opravljanja svoje dejavnosti. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25–50 2–4 Zgradbe hidroelektrarn 5–40 2,5–20 Soncne elektrarne 7–30 3,33–13,13 Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske infrastrukture 10–35 2,86–10 Racunalniška strojna oprema 3–4 25–33,33 Oprema hidroelektrarn 3–30 3,33–33,33 Oprema SPTE 6–10 10–16,21 Ostala oprema 2–20 5–50 Vlaganja v tuja opredmetena osnovna 1,5–30 3,33–70 sredstva Vozila 6–12 8,33–16,67 Amortizirljivi znesek opredmetenih osnovnih sredstev je enak njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve, ki se premišljeno razporeja skozi celotno dobo koristnosti. Skupina letno preverja dobo koristnosti in preostalo vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preracuna za sedanja in prihodnja obdobja, ce so pricakovanja bistveno drugacna od ocen. Skupina ob zakljucku poslovnega leta presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva ali denar ustvarjajoce enote presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost in se praviloma pripozna v poslovnem izidu kot poslovni odhodek. Naložbene nepremicnine Pri pripoznavanju naložbenih nepremicnin Skupina upošteva enake pogoje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih, in sicer zanesljivost izmere nabavne vrednosti in pritekanje gospodarskih koristi. Naložbena nepremicnina je nepremicnina, ki jo Skupina poseduje z namenom, da bi prinašala najemnino, da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremicnine v Skupini ustvarjajo denarne tokove neodvisno od drugih sredstev, ki jih Skupina poseduje. Naložbene nepremicnine v Skupini so predvsem: › zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za kratkorocno prodajo v rednem poslovanju; › zemljišce, za katerega Skupina še ni dolocila prihodnje uporabe; › zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; › prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; › nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: › nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); › nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi SODO, na podlagi dolgorocne Pogodbe s SODO; › nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Skupina prenese sredstva s konta ali na konto naložbenih nepremicnin samo takrat, kadar se spremeni uporaba in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Tak primer je prodaja, ki je verjetna v roku enega leta, prenos v skupino za odtujitev oziroma med sredstva, namenjena prodaji. Pri amortiziranju Skupina uporablja metodo enakomernega casovnega amortiziranja. Doba koristnosti naložbenih nepremicnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. Sredstva, prejeta in dana v najem Skupina ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba, ce prenaša obvladovanje pravice do rabe (right-of-use) dolocenega sredstva za dolocen cas v zameno za placilo. Najemnik mora imeti pravico, da pridobi vse pomembne ekonomske koristi iz rabe sredstva, in pravico, da usmerja uporabo sredstva. Za vse take pogodbe Skupina ob sklenitvi najema pripozna pravico do uporabe sredstva in pripadajoco obveznost iz najema. S tem sta izenaceni racunovodski obravnavi najemov tako za poslovni kot financni najem. Izjema so kratkorocni najemi in najemi, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti. Za te najeme Skupina pripozna placila najemnin med stroški storitev (stroški najemnin) enakomerno v obdobju trajanja najema ali na kateri drugi sistematicni podlagi, ki najbolje odraža vzorec koristi, ki jih prejema. Skupina sredstva, ki jih daje v najem, opredeli kot poslovni ali financni glede na naravo najema. Najem se razvrsti kot financni najem, ce se z njim prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Vsi najemi, ki niso financni, so poslovni. Pri financnem najemu najemodajalec financne prihodke pripozna v obdobju najema na podlagi vzorca, ki odraža stalno obdobno stopnjo donosnosti ciste naložbe. Placila iz poslovnega najema najemodajalec pripozna kot prihodke na podlagi enakomerne casovne metode oziroma, ce vzorec odraža prej zmanjšanje koristi iz rabe tega sredstva, uporabi drugo sistematicno metodo. Skupina sredstva, ki jih daje v poslovni najem, izkazuje med lastnimi sredstvi in od njihove nabavne vrednosti v skladu z usmeritvami obracunava amortizacijo, zaracunane zneske za rabo sredstva pa med prihodki od najemnin. Vsa pogodbena razmerja, kjer Skupina nastopa kot najemodajalec, so sklenjena kot poslovni najem. Skupina sredstva izkazuje med svojimi sredstvi. Prihodke od najemnin v dobi najema enakomerno casovno pripoznava med cistimi poslovnimi prihodki. Vsi stroški, povezani s sredstvi, danimi v najem (vkljucno z amortizacijo), so pripoznani med odhodki obdobja. Financni instrumenti Financni instrumenti vkljucujejo naslednje postavke: › neizpeljana financna sredstva, › neizpeljane financne obveznosti in › izpeljani financni instrumenti. Neizpeljana financna sredstva Neizpeljana financna sredstva so: › financne naložbe, ki se v izkazu financnega položaja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne › financne naložbe, › terjatve in posojila, › denarna sredstva in njihovi ustrezniki. Financne naložbe Neizpeljane financne instrumente Skupina ob zacetnem pripoznanju razvrsti v eno od naslednjih kategorij: financna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajocega donosa, financna sredstva po odplacni vrednosti in financna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Vsa dolgorocna posojila in kratkorocne financne naložbe so razvršceni v skupino financnih sredstev po odplacni vrednosti. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva Skupina v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se Skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v Skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige se merijo po kapitalski metodi. V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se navedene naložbe testirajo zaradi oslabitve skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev storitve. Skupina terjatve ob zacetnem pripoznanju izkazuje v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, zaradi vracil blaga zaradi neustrezne kakovosti, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V izkazu financnega položaja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo cetrtletnega obracuna poslovanja, Skupina preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. V ta namen ima Skupina vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: › v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; › v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in › postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Popravek vrednosti kratkorocnih poslovnih terjatev do kupcev družbe v Skupini oblikujejo na podlagi kriterija zapadlosti in zavarovanja terjatev. Tako pridobljena ocena se v nadaljevanju popravi z individualno oceno glede na kreditno sposobnost kupca ter zunanje in notranje znake slabitev. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Skupina med denarna sredstva uvršca: › denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in › denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le transakcijski racun št. SI 56 0700 0000 0641 939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni racun. Racuna št. SI 56 3000 0000 3480 687 in št. SI 56 3000 0000 8793 959 pri Sberbanki sta varcevalna racuna. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Neizpeljane financne obveznosti Neizpeljane financne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V izkazu financnega položaja Skupine se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja se odpravijo, ce je obveznost, dolocena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati). Izpeljani financni instrumenti Izpeljani instrument je financni instrument ali druga pogodba, kjer se njegova vrednost spremeni in se tako odzove na spremembo podrobno dolocene obrestne mere, cene financnih instrumentov, cene blaga, deviznega tecaja, indeksa cen ali tecajev, kreditne sposobnosti ali kreditnega indeksa ali drugih spremenljivk, ce v primeru nefinancne spremenljivke taka spremenljivka ni znacilna za eno od pogodbenih strank. Hkrati ne zahteva zacetne ciste financne naložbe ali pa le majhno naložbo, ki je manjša kot pri drugih vrstah pogodb, za katere se pricakuje podoben odziv na spremembe tržnih razmer. Tak financni instrument je poravnan na datum v prihodnosti. Skupina ima sklenjeno opcijsko pogodbo, kjer gre za izvedeni financni instrument za varovanje pred tveganjem, in sicer za varovanje poštene vrednosti. Sprememba poštene vrednosti se evidentira v izkazu poslovnega izida. Zaloge Zaloge so sredstva, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju, ki se porabljajo v postopku proizvajanja za tako prodajo ali so v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev. Kolicinsko enoto zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) Skupina ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave. Stroške materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, izkazuje po metodi drsecih tehtanih povprecnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseca tehtana povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Skupina vrednoti zaloge po izvirni vrednosti. Sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova izvirna, knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost, ki pomeni ocenjeno prodajno ceno. Druga sredstva Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkorocno nezaracunane prihodke in odložene stroške oziroma odhodke. Nezaracunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, ceprav še niso bili zaracunani. Skladno z MSRP 15 se izkazujejo kot sredstva iz pogodb s kupci. Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida. Kapital Celotni kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, druge rezerve in zadržani poslovni izid. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Rezervacije Skupina rezervacije pripozna, ce ima zaradi preteklih dogodkov pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoce zanesljivo oceniti in se kažejo prihodnji dogodki, ki lahko vplivajo na potrebni znesek za poravnavo obveze. Skupina pred oblikovanjem rezervacije najprej presoja verjetnost nastanka prihodnjega dogodka. Upošteva se, da bo prihodnji dogodek res nastal, ce zanj v casu presoje obstajajo materiali dokazi (npr. vložena tožba, vložen denacionalizacijski zahtevek …). Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Med pomembnimi rezervacijami Skupina vkljucuje dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih deli na: › jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih, in › odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan izkaza financnega položaja, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Skupina na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: › zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; › zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); › obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); › ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru drugih rezerv, ki so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Skupina jubilejne nagrade uvršca med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in v izkazu financnega položaja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Državne podpore Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Brezplacno pridobljena sredstva Brezplacno pridobljena sredstva sestavljajo: › prikljucki odjemalcev, ki jih je Skupina prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo, v skladu s predpisi, in sicer s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije; › brezplacni prevzemi drugih osnovnih sredstev; › sredstva, pridobljena z državno podporo ali donacijo, in › namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Brezplacno pridobljena sredstva se v racunovodskih izkazih na zacetku pripoznajo kot odloženi prihodki v okviru drugih dolgorocnih obveznosti. V dobi koristnosti posameznega sredstva jih Skupina pripoznava med drugimi prihodki iz poslovanja. Druge obveznosti Med drugimi obveznostmi Skupina izkazuje odložene prihodke in vnaprej vracunane stroške oziroma odhodke. Odloženi prihodki so prihodki, prejeti za kritje stroškov in pripoznani dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih stroški nastanejo. Ostali prihodki se pripoznajo, ko Skupina pricakuje, da bodo nastali prejemki. Vnaprej vracunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, vendar že vplivajo na poslovni izid. Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobicka Odložene terjatve in obveznosti za davek Skupina obracuna z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Nanašajo se na tiste postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavcljive ali odbitne v prihodnjih letih. Odloženo terjatev za davek Skupina pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih Skupine ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za Skupino nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum izkaza financnega položaja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja Skupina ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek iz dobicka je znesek davka, ki ga je treba poravnati (povrniti) glede na obdavcljivi dobicek (davcno izgubo) v posameznem obdobju, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Prihodki Skupina pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Skupina prihodke pripozna ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravicena v zameno za to blago ali storitve. Le zanemarljiv del prihodkov se pripoznava skozi casovno obdobje. Prihodke pripozna iz prodaje proizvodov, opravljanja storitev ter uporabe sredstev Skupine, ki prinašajo obresti, licencnine in dividende pri drugih. Prihodke v poslovnih knjigah razclenjuje na poslovne in financne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi poslovni prihodki, ki se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami, prav tako pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih ter prevrednotovalni financni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. Družba državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije covid-19, izkazuje med drugimi prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Pretežni del prihodkov Skupina ustvari na podlagi Pogodbe s SODO, iz naslova najemnin elektroenergetske infrastrukture in izvajanja storitev za SODO. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe SODO, se skladno s pogodbo s SODO ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. Skupina prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Skupina zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne in financne odhodke. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupina predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenja in financiranja na nacin, ki najbolj ustreza njenemu poslovanju. Izkaz denarnih tokov sestavlja po neposredni metodi. Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so kratkorocne, hitro unovcljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednosti odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na usredstvenje razvojnih stroškov in v lastnem okviru napravljenih opredmetenih osnovnih sredstev, razvršca med denarne tokove pri naložbenju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend Skupina razvršca glede na vsebino poslovnega dogodka med denarne tokove iz poslovnih, naložbenih in financnih aktivnosti. Cisti dobicek na delnico Skupina osnovni cisti dobicek na delnico izracuna tako, da dobicek, ki pripada navadnim delnicarjem, deli s tehtanim povprecnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni cisti dobicek na delnico je enak osnovnemu, saj vse delnice pripadajo istemu razredu navadnih kosovnih delnic. Dolocanje poštene vrednosti Financni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoce prodati sredstvo ali zamenjati obveznosti med dobro obvešcenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri dolocanju poštene vrednosti financnih instrumentov Skupina upošteva naslednjo hierarhijo ravni dolocanja poštene vrednosti: › prva raven zajema kotirane (neprilagojene) cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; › druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je kljub temu mogoce pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa); › tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti, vkljucno s predpostavkami o tveganjih. Kot osnovo za pošteno vrednost financnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Ce financni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoc, Skupina za ocenitev poštene vrednosti financnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Pri naložbenih nepremicninah Skupina razkriva pošteno vrednost. Poštena vrednost izhaja iz cenitev naložbenih nepremicnin, ki se opravi vsakih 3–5 let. Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkorocnosti, so pa upoštevane slabitve skladno z MSRP 9. 6.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih Skupine Elektro Gorenjska 6.5.1. Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja POJASNILO 1 - Neopredmetena sredstva V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev v letih 2021 in 2020. v € 2021 Premoženjske pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2021 6.162.751 15.456 6.178.208 Nove pridobitve 112.048 631.368 743.416 Odtujitve, izlocitve, prenosi -36.759 0 -36.759 Dokoncanje investicij v teku 428.059 -428.060 0 Stanje 31. 12. 2021 6.666.100 218.765 6.884.865 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2021 4.416.851 0 4.416.851 Povecanje (amortizacija) 717.887 0 717.887 Odtujitve, izlocitve, prenosi -36.759 0 -36.759 Stanje 31. 12. 2021 5.097.978 0 5.097.978 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2021 1.745.901 15.456 1.761.357 v € 2020 Premoženjske pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 5.766.366 90.611 5.856.977 Nove pridobitve 304.942 251.501 556.443 Odtujitve, izlocitve, prenosi -235.212 0 -235.212 Dokoncanje investicij v teku 326.654 -326.655 0 Stanje 31. 12. 2021 1.568.122 218.765 1.786.886 Stanje 31. 12. 2020 6.162.751 15.456 6.178.207 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 4.047.183 0 4.047.183 Povecanje (amortizacija) 604.033 0 604.033 Odtujitve, izlocitve, prenosi -234.365 0 -234.365 Stanje 31. 12. 2020 4.416.851 0 4.416.851 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 1.719.184 90.611 1.809.794 Stanje 31. 12. 2020 1.745.900 15.456 1.761.357 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. Od vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2021, jih je bilo 30,9 % v celoti amortiziranih. Na zadnji dan leta 2020 je bilo v celoti amortiziranih 28 % neopredmetenih sredstev. Delež je izracunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Skupina na dan 31. 12. 2021 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. 2021 Zemljišca Zgradbe POJASNILO 2 - Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2021 znašala 223.345.912 €, kar predstavlja 89 % bilancne vsote Skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 je njihova vrednost vecja za 4,6 mio € oziroma 2,1 %. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2021: v € Opredmetena Skupaj opredmetena Oprema osnovna sredstva v osnovna sredstva gradnji 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2021 8.370.299 317.781.544 146.906.696 3.475.995 476.534.534 Nove pridobitve 79.195 8.702 1.710.934 15.003.083 16.801.914 Slabitev 0 0 0 0 0 Odtujitve, izlocitve, prenosi -26.375 -2.496.717 -952.364 -2.862 -3.478.318 Prenos iz investicij v teku 10.131 8.732.377 2.745.350 -11.487.858 0 Stanje 31. 12. 2021 8.433.251 324.025.906 150.410.616 6.988.358 489.858.130 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2021 0 167.734.922 90.035.051 0 257.769.973 Povecanje (amortizacija) 0 6.199.120 5.657.500 0 11.856.620 Slabitev 0 0 0 0 0 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -2.235.128 -879.247 0 -3.114.375 Stanje 31. 12. 2021 0 171.698.914 94.813.303 0 266.512.217 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2021 8.370.299 150.046.622 56.871.645 3.475.995 218.764.561 Stanje 31. 12. 2021 8.433.251 152.326.991 55.597.312 6.988.358 223.345.912 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2020: v € 2020 Zemljišca Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 8.240.984 309.586.760 143.290.000 2.747.088 463.864.832 Nove pridobitve 125.131 55.754 2.456.321 14.066.672 16.703.879 Slabitev 0 -10.115 -734.833 0 -744.948 Odtujitve, izlocitve, prenosi -9.686 -1.247.079 -2.030.466 -1.999 -3.289.229 Prenos iz investicij v teku 13.869 9.396.224 3.925.673 -13.335.767 0 Stanje 31. 12. 2020 8.370.299 317.781.544 146.906.696 3.475.995 476.534.533 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 0 162.794.254 86.717.233 0 249.511.487 Povecanje (amortizacija) 0 6.015.998 5.640.597 0 11.656.595 Slabitev 0 -3.896 -439.678 0 -443.574 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.071.434 -1.883.102 0 -2.954.536 Stanje 31. 12. 2020 0 167.734.922 90.035.051 0 257.769.972 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 8.240.984 146.792.506 56.572.767 2.747.088 214.353.345 Stanje 31. 12. 2020 8.370.299 150.046.622 56.871.645 3.475.995 218.764.561 Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2021 znaša 191.436.256 € (31. 12. 2020: 189.484.661 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Skupina med svojimi osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki bi predstavljala pravico do uporabe sredstev po MSRP 16. Od vseh opredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2021, jih je bilo 23,7 % v celoti amortiziranih (na dan 31. 12. 2020 je bilo teh sredstev 23 %). Delež je izracunan glede na nabavno vrednost opredmetenih sredstev. Za financiranje novih pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina v letu 2021 in v prejšnjih letih najela tudi dolgorocna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2021 znaša 51.987.024 € (31. 12. 2020: 52.734.811 €). Obresti v znesku 13.948 € so bile kapitalizirane (leto 2020: 6.053 €). Glejte tudi pojasnilo 13 Dolgorocne financne obveznosti v nadaljevanju tega poglavja. POJASNILO 3 - Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2021 znašala 1.752.497 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Gibanje njihove vrednosti v letih 2021 in 2020 je prikazano v naslednjih tabelah. v € 2021 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2021 470.235 1.953.286 2.600 2.426.121 Nove pridobitve 4.280 0 19.949 24.230 Prenos iz investicij v teku 0 18.611 -18.611 0 Stanje 31. 12. 2021 474.515 1.971.897 3.938 2.450.350 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2021 0 655.809 0 655.809 Amortizacija 0 42.044 0 42.044 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2021 0 697.853 0 697.853 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2021 470.235 1.297.477 2.600 1.770.311 Stanje 31. 12. 2021 474.515 1.274.043 3.938 1.752.497 v € Naložbene Skupaj naložbene 2020 Zemljišca Zgradbe nepremicnine v nepremicnine pridobivanju 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 470.235 1.907.454 0 2.377.688 Nove pridobitve 0 0 48.432 48.432 Prenos iz investicij v teku 0 45.832 -45.832 0 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 0 614.699 0 614.699 Amortizacija 0 41.107 0 41.107 Odtujitve, prenosi 0 4 0 4 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 470.235 1.292.755 0 1.762.990 V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremicnin. v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Stanovanja 319.046 308.201 Pocitniške kapacitete 863.229 855.430 Ostale zgradbe 115.201 110.413 Zemljišca 470.235 474.515 Naložbene nepr. v pridobivanju 2.600 3.938 Skupaj naložbene nepremicnine 1.770.311 1.752.497 Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2021 Skupina izkazuje med svojimi sredstvi, 3.665.521 €. Ocenjujemo, da se glede na razmere na trgu poštena vrednost na dan 31. 12. 2021 ne razlikuje od vrednosti na osnovi cenitve. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 143.084 € (v letu 2020: 142.359 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2021, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2021 sestavljajo stroški amortizacije (42.851 €) ter stroški materiala in storitev (64.853 €). V letu 2020 so stroški amortizacije znašali 41.914 €, stroški materiala in storitev pa 66.156 €. POJASNILO 4 - Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe Skupine na dan 31. 12. 2021 znašajo 4.103.332 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 se je njihova vrednost ni bistveno spreminjala. v € Naložba Število delnic Delež v lastništvu Stanje 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Soenergetika - - 25,00 % 25,00 % 418.075 397.798 ECE d. o. o. - - 25,6744 % 12,5805 % 2.841.281 2.742.549 Prodajna opcija v zvezi z ECE d. o. o. - - - - 0 146.139 Informatika, d. o. o., Maribor 1.562 1.562 10,44 % 10,44 % 124.155 124.155 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil - - - - 3.383.510 3.410.641 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) - - - - 142.798 142.798 Dolgorocni depoziti - - - - 700.000 500.000 Dolgorocne terjatve iz financnega najema - - - - 56.855 49.893 Skupaj dolgorocna posojila - - - - 899.653 692.691 Skupaj dolgorocne financne naložbe 4.283.163 4.103.332 POJASNILO 5 - Dolgorocne poslovne terjatve Dolgorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2021 znašale 1.874.090 €. V primerjavi s stanjem konec leta 2020 so se zaradi evidentiranja dolgorocnih poslovnih terjatev na osnovi preliminarnega obracuna za leto 2021 povecale za 1,7 mio €. POJASNILO 6 - Sredstva za prodajo Skupina po stanju na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje sredstev za prodajo, medtem ko je vrednost teh sredstev na dan 31. 12. 2020 znašala 2.854.470 €. Predstavljala so 51 % delež naložbe v družbo ECE, ki je bil prodan v letu 2021. POJASNILO 7 - Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga na dan 31. 12. 2021 znaša 1.083.794 €. Skupina ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2021 in 2020 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2020 2021 Zacetno stanje zalog materiala 1. 1. 601.289 600.706 Nakupi 3.604.960 3.589.170 Prenos iz osnovnih sredstev 784 0 Poraba -3.460.182 -2.935.535 Prodaja -48 -68 Odpisi -17.029 0 Prenos drobnega inventarja v uporabo -129.068 -170.479 Koncno stanje zalog materiala 31. 12. 600.705 1.083.794 Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. POJASNILO 8 - Kratkorocne financne naložbe Skupina po stanju na dan 31. 12. 2021 izkazuje 4.006.962 € kratkorocnih financnih naložb. Vecinoma predstavljajo vezane depozitne vloge. Konec leta 2020 je Skupina izkazovala 3 mio € teh naložb. POJASNILO 9 - Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2021 znašale 7.576.407 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 so višje za 2,1 mio €, kar je predvsem posledica povecanja terjatev na osnovi preliminarnega obracuna za leto 2021. Njihova struktura je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Kratkorocne terjatve do kupcev 5.244.645 7.309.446 Kratkorocni predujmi 1.092 94.059 Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev -181.138 -163.650 Kratkorocne terjatve do kupcev 5.064.599 7.239.855 Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 0 0 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 406.480 337.179 Popravek kratkorocnih terjatev do drugih -1.177 -627 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 405.303 336.552 Kratkorocne poslovne terjatve 5.469.903 7.576.407 Kratkorocne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. Razclenitev kratkorocnih terjatev za elektricno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2021 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € Opis postavke Nezapadle Do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni Nad 90 dni Skupaj zapadle terj. Skupaj terjatve Terjatve do kupcev el. energije, omrežnine in storitev 6.391.238 103.485 4.646 229.795 570.875 908.801 7.300.039 Terjatve za zamudne obresti 1.521 597 63 23 7.203 7.886 9.407 Skupaj 6.392.759 104.082 4.710 229.817 578.078 916.687 7.309.446 Gibanje popravka vrednosti terjatev v letu 2021 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2021 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in odprava Stanje 31. 12. 2021 V breme odhodkov V breme terjatev Odpisi terjatev Placani zneski - prenos v prihodke Odprava prevec oblikov. popr.vred. Popravek vred. terjatev do kupcev 173.715 0 12.981 0 4.306 156.428 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 7.423 0 419 376 149 94 7.222 Skupaj popravek vrednosti terjatev 181.138 0 419 13.358 149 4.400 163.650 POJASNILO 10 - Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Na dan 31. 12. 2021 je imela Skupina Elektro Gorenjska 5.996.468 € denarnih sredstev na racunih pri poslovnih bankah in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri bankah v državi. POJASNILO 11 - Kapital Celotni kapital Skupine je sestavljen iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, drugih rezerv ter zadržanega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2021 znaša 174.624.767 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2020 višje za 6 mio € oziroma 3,5 %. Vpoklicani kapital družbe Elektro Gorenjska je enak osnovnemu kapitalu (104.136.615 €). Razdeljen je na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Uporabijo se skladno s 64. clenom ZGD-1. Rezerve iz dobicka znašajo 17.226.552 €, od tega zakonske rezerve predstavljajo 4.106.749 €, druge rezerve iz dobicka pa 13.119.803 €. Druge rezerve (–348.171 €) predstavljajo rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. v € Postavka Stanje 1. 1. 2021 Odprava Novo oblikovanje Prenos v preneseni izid Stanje 31. 12. 2021 Aktuarski dobicki/izgube -480.770 133.061 -4.827 -24.170 -376.705 Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih financnih -2.954 2.954 0 0 0 naložb (pridružena družba) Popravek vred. rezerv za odložene davke 0 28.534 28.534 Skupaj -483.724 136.015 23.707 -24.170 -348.171 Zadržani poslovni izid znaša 7.636.292 €. Cisti dobicek na delnico v letu 2021 znaša 0,46 €, kar je za 0,15 € vec kot v letu 2020. Obvladujoca družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2020 2021 Cisti poslovni izid poslovnega leta 5.349.080 7.897.717 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 17.273.475 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,31 0,46 POJASNILO 12 - Rezervacije Rezervacije so na dan 31. 12. 2021 znašale 9.574.509 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 se niso bistveno spreminjale. Pregled gibanja rezervacij v letu 2021: Opis postavke Stanje 1. 1. 2021 Oblikovanje Crpanje Odprava v € Stanje 31. 12. 2021 Skupaj rezervacije za jubil. 3.731.236 173.373 123.279 145.891 3.635.439 nagrade in odpravnine Skupaj druge rezervacije 5.750.722 197.969 9.621 0 5.939.070 Skupaj rezervacije 9.481.958 371.342 132.900 145.891 9.574.509 Pregled gibanja rezervacij v letu 2020: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2020 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2020 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 3.391.771 519.626 138.942 41.219 3.731.236 Skupaj druge rezervacije 5.550.333 200.389 0 0 5.750.722 Skupaj rezervacije 8.942.104 720.015 138.942 41.219 9.481.958 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2021 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti, linearno padajoca fluktuacija (0,6 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo oz. že znanimi podatki, rast plac v družbi (85 % letne inflacije), rast povprecnih plac v elektrogospodarstvu (letna inflacija, povecana za 0,5 %), rast povprecnih plac v RS (za leti 2022 in 2023 na osnovi Jesenske napovedi, kasneje je predvidena rast v višini 2 %), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), rast zneskov iz Uredbe, skladno z inflacijo, dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 0,8 %. Druge rezervacije se nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem in crpanjem oz. odpravo posameznih vrst rezervacij ni bilo bistvenih razlik. POJASNILO 13 - Dolgorocne financne obveznosti Na dan 31. 12. 2021 je imela Skupina Elektro Gorenjska 43.189.236 € dolgorocnih financnih obveznosti, kar je 1,8 mio € manj kot na dan 31. 12. 2020. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank, v okviru katerih 16.854.397 € obveznosti zapade v roku, daljšem od pet let. Roki zapadlosti financnih obveznosti do bank so bili na dan 31. 12. 2021 naslednji: 1 leto 2 - 5 let Nad 5 let Skupaj 8.797.788 26.334.839 16.854.397 51.987.024 V letu 2021 smo crpali 7 mio € dolgorocnega kredita in odplacali za 7.747.788 € glavnic. Stroški obresti so znašali 419.187 €. Obresti v znesku 13.948 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2021 znašalo 51.987.024 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04, 56/05, 65/06, 65/09) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri štirih posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6-mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,33 in 1,70 odstotnimi tockami. Financne obveznosti v znesku 41.129.881 € so zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2021 ima Skupina 32 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 16,9 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2021 znaša 51.987.024 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je družba izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 3.10 Upravljanje s tveganji. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. POJASNILO 14 - Druge dolgorocne obveznosti in dolgorocno odloženi prihodki Na zadnji dan leta 2021 je imela Skupina Elektro Gorenjska 6.898.760 € drugih dolgorocnih obveznosti. Struktura in gibanje dolgorocnih obveznosti v letih 2021 in 2020 sta prikazana v spodnjih dveh tabelah. Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2021: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2021 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2021 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.606.213 134.838 230.556 0 4.510.495 Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucitve 1.269.555 0 85.319 0 1.184.236 Drugo 1.208.789 178.559 165.490 17.830 1.204.028 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 7.084.556 313.396 481.364 17.829 6.898.760 Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2020: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2020 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2020 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.599.347 231.827 0 224.962 4.606.213 Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucitve 1.354.875 0 0 85.319 1.269.555 Drugo 849.133 505.313 7.725 137.931 1.208.789 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.803.354 737.139 7.725 448.211 7.084.556 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo prikljucki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije (Uradni list RS št. 126/07 in naprej), ter brezplacni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgorocno odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS SODO. Povprecni strošek prikljucevanja je enkraten znesek, placan za prikljucitev na omrežje ali za povecanje prikljucne moci. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta ali notranjih lastnikov. POJASNILO 15 - Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti so konec leta 2021 znašale 6.943.439 € in so bile za 1,2 mio € višje kot konec leta 2020. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Obveznosti do dobaviteljev za svoj racun 2.762.226 3.420.962 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj racun 1.749.236 2.052.778 - obveznosti do družbe SODO, d. o. o. 1.749.236 2.051.531 - do drugih 0 1.247 Druge obveznosti 1.271.097 1.469.699 - za place 956.058 977.270 - do države in drugih institucij 190.357 302.499 - za prejete predujme in varšcine 31.336 93.204 - drugo (obresti, odtegljaji delavcem, kapitalska družba…) 93.346 96.726 Skupaj kratkorocne obveznosti iz poslovanja 5.782.558 6.943.439 POJASNILO 16 - Druge kratkorocne obveznosti Druge kratkorocne obveznosti na dan 31. 12. 2021 znašajo 1.171.080 € in predstavljajo predvsem vnaprej vracunane stroške oz. odhodke. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 se niso bistveno spreminjale. POJASNILO 17 - Zunajbilancna evidenca Zunajbilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2021 znašajo 5.222.480 €. Njihova struktura je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Prejete garancije 3.539.424 3.423.645 Skupaj potencialna sredstva 3.539.424 3.423.645 Izdane garancije in menice 136.772 36.626 Skupaj potencialne obveznosti 136.772 36.626 Osnovna sredstva v lasti SODO 1.856.374 1.762.209 Skupaj ostalo 1.856.374 1.762.209 Skupaj zunajbilancna evidenca 5.532.570 5.222.480 Skupina nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 6.5.2. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida POJASNILO 1 - Cisti prihodki od prodaje Cisti prihodki od prodaje so v letu 2021 znašali 39.766.295 €. Struktura cistih prihodkov od prodaje je razvidna iz naslednje tabele. v € Opis postavke 2020 2021 Prihodki od prodaje elektricne energije 4.569.208 3.833.620 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO 29.988.641 32.984.393 Prihodki od najemnin 388.426 455.958 Prihodki od gradbenih in montažnih del 1.276.405 1.734.471 Prihodki od opravljenih storitev 205.282 679.063 Prihodki od prodaje drugih poslovnih ucinkov 686.955 78.791 Skupaj cisti prihodki od prodaje poslovnih ucinkov 37.114.917 39.766.295 Vecino cistih prihodkov od prodaje Skupine (90 %) predstavljajo prihodki obvladujoce družbe. Najvecjo postavko v okviru cistih prihodkov od prodaje Skupine v letu 2021 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (32.984.393 €). Prihodki iz pogodb s kupci so v letu 2021 znašali 20.272 tisoc €, drugi prihodki pa 19.494 tisoc €. V letu 2020 so prihodki iz pogodb s kupci znašali 20.329 tisoc €, drugi prihodki pa 16.786 tisoc €. POJASNILO 2 - Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2021 so usredstveni lastni ucinki znašali 4.369.001 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. v € Opis postavke 2020 2021 Neposredni stroški materiala 3.128.305 2.431.247 Neposredni stroški dela 1.590.604 1.575.954 Skupaj neposredni stroški materiala, storitev in dela 4.718.910 4.007.201 Skupaj posredni stroški materiala, storitev, dela in amortizacije 368.080 361.800 Skupaj stroški pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki 5.086.990 4.369.001 POJASNILO 3 - Drugi poslovni prihodki POJASNILO 4 - Nabavna vrednost prodanega Druge poslovne prihodke v znesku 1.156.765 € sestavljajo: blaga in stroški porabljenega Opis postavke 2020 2021 Prihodki od odprave rezervacij 0 0 Prevrednotovalni poslovni prihodki 267.333 148.608 Prihodki iz naslova prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med redne poslovne prihodke: 466.197 493.357 - brezplacni prevzem OS 43.715 35.057 - brezplacni prevzem prikljuckov 181.256 195.499 - povprecni stroški prikljucevanja 85.319 85.319 - drugo 155.906 177.482 Povrnjene škode od zavarovalnice 76.024 249.741 Prejeta državna pomoc zaradi covid-19 471.141 18.603 Prejete državne podpore - refundacije 165.079 183.946 Ostali poslovni prihodki 23.681 62.512 Skupaj drugi poslovni prihodki 1.469.454 1.156.765 v € materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: v € Opis postavke 2020 2021 Stroški materiala: 4.663.925 4.643.366 - material za vzdrževanje 237.656 319.111 - stroški mat. v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki, storitve za trg 3.658.316 3.475.473 - stroški energije 502.877 516.222 - odpis drobnega inventarja 129.068 170.479 - stroški pisarniškega materiala 51.488 49.365 - drugi stroški materiala 84.520 112.716 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 4.663.925 4.643.366 POJASNILO 5 - Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2021 znašali 4.298.248 €, v letu 2020 pa 4.013.400 €. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2020 2021 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 316.367 210.637 Stroški transportnih storitev 199.091 213.452 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenerg. infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev 1.322.465 1.416.709 Najemnine 126.676 127.803 Povracila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 24.159 29.550 Stroški placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij 627.538 647.382 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 443.763 585.776 Stroški reklame in reprezentance 71.955 67.726 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine clanov nadzornega sveta …) 147.948 160.400 Stroški informacijskih in drugih storitev 733.436 838.812 Skupaj stroški storitev 4.013.400 4.298.248 Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi poglavju 3.3.2 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture. Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021 znaša 17.710 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil izplacanih še 1.570 €. POJASNILO 6 - Stroški dela Stroške dela v višini 13.953.799 € sestavljajo: v € Opis postavke 2020 v € 2021 Stroški plac 9.852.323 10.007.708 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 471.251 478.553 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac 1.638.722 1.671.749 Stroški kriznega dodatka covid-19 95.652 0 Drugi stroški dela 2.115.867 1.795.789 Skupaj stroški dela 14.173.816 13.953.799 Drugi stroški dela vkljucujejo povracilo stroškov prevoza in prehrane med delom, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev ter placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavju 3.6 Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta so predstavljeni v poglavju 5.6 Posli s povezanimi osebami v racunovodskem porocilu družbe Elektro Gorenjska. POJASNILO 7 - Odpisi vrednosti POJASNILO 9 - Davek iz dobicka Odpisi vrednosti so v letu 2021 znašali 12.898.507 €. Njihova Obracunani davek iz dobicka za poslovno leto 2021 znaša sestava je naslednja: 1.330.576 €, odloženi davki pa -329.196 €. v € v € Opis postavke 2020 2021 Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 604.033 717.887 Amortizacija opredmetenih osnovnih 11.655.788 11.860.128 Amortizacija naložbenih nepremicnin 41.914 42.851 Skupaj stroški amortizacije 12.301.735 12.620.865 Poslovni odhodki pri prodaji OOS in NN 589.183 277.239 Poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo obratnih sredstev 17.329 403 Skupaj odpisi vrednosti 12.908.248 12.898.507 V letih 2021 in 2020 so vse družbe v Skupini izkazovale obveznost za davek iz dobicka. Pregled izracuna davka iz dobicka in za posamezno leto je v naslednji preglednici: Opis postavke 2020 2021 Obracunani davek 866.389 1.330.576 Odloženi davki 27.945 -329.196 Davki 894.334 1.001.380 v € POJASNILO 8 - Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 480.790 € sestavljajo: v € Opis postavke 2020 2021 Prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov 58.598 55.924 Prispevek za stavbno zemljišce 83.676 83.807 Prispevek za onesnaženo vodo 14.625 14.317 Oblikovanje rezervacij 200.389 197.969 Drugi odhodki (str. za varstvo okolja, odškodnine…) 121.201 128.773 Skupaj drugi poslovni odhodki 478.490 480.790 Opis postavke 2020 2021 Dobicek pred obdavcitvijo 8.207.199 10.210.950 Davek po veljavni davcni stopnji (19 %) 1.559.368 1.940.081 Prvo pripoznanje odloženega davka 0 -283.375 Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davcno osnovo -266.001 -308.684 Davek od prihodkov, ki povecujejo davcno osnovo 0 47.851 Davek od odhodkov, ki povecujejo davcno osnovo 177.905 164.715 Davek od odhodkov, ki zmanjšujejo davcno osnovo -73.775 -52.233 Davek od davcnih olajšav -520.218 -488.082 Davek iz drugih postavk 17.055 -18.893 Davek od dobicka 894.334 1.001.380 Efektivna davcna stopnja 11 % 10 % v € Rezervacije pozapos-Gibanje odloženih terjatev za davek litvenih in drugih zaslužkov zaposlenih Stanje 1. 1. 2021 0 Pripoznano v izkazu poslovnega izida 283.375 Pripoznano v izkazu vseobsegajocega 28.534 donosa Stanje 31. 12. 2021 311.909 v € Odložene obveznosti za davek 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Za financne naložbe 95.537 46.813 Za drobni inventar 211.041 213.943 Skupaj 306.578 260.755 POJASNILO 10 - Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odloženi davki v letu 2021 znašajo -329.196 €. Del v znesku -45.822 € predstavlja zmanjšanje obveznosti za odložene davke in se vecinoma nanaša na prodajo dela naložbe v ECE. Preostanek v znesku -283.374 € pa predstavljajo terjatve za odložene davke iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, ki jih je družba Elektro Gorenjska prvic pripoznala v letu 2021. v € Gibanje odloženih obveznosti za davek Financne naložbe Drobni inventar Skupaj Stanje 1. 1. 2020 95.537 183.095 278.632 Pripoznano v izkazu poslovnega izida Stanje 31. 12. 2020 Stanje 1. 1. 2021 Pripoznano v izkazu poslovnega izida Odprava v izkazu poslovnega izida Stanje 31. 12. 2021 0 95.537 95.537 0 -48.724 46.813 27.945 211.041 211.041 2.902 0 213.943 27.945 306.577 306.577 2.902 -48.724 260.755 6.5.3. Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa Celotni vseobsegajoci donos poleg cistega poslovnega izida obracunskega obdobja (7.897.717 €) vkljucuje še aktuarske izgube in dobicke obvladujoce in odvisne družbe ter delež drugega vseobsegajocega donosa pridružene družbe v skupnem znesku 156.930 €. Posamezne postavke drugega vseobsegajocega donosa so prikazane tudi v poglavju 6.5.1 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja, pojasnilo 11 Kapital (tabela gibanje poštene vrednosti). 6.5.4. Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov V letu 2021 je imela Skupina Elektro Gorenjska 56.981.449 € prejemkov in 56.905.484 € izdatkov. Prejemki in izdatki vkljucujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi racuni. Denarni izid je bil pozitiven in je znašal 75.965 €. Skupina je imela na dan 31. 12. 2021 na transakcijskih racunih pri bankah in v obliki kratkorocnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 5.996.468 €, na dan 31. 12. 2020 pa je stanje teh sredstev znašalo 5.920.504 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2021 za 17.786.899 € presegali izdatke, kar pomeni, da Skupina z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. S presežkom denarnega toka pri poslovanju je Skupina v letu 2021 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic in obresti iz naslova dolgorocno najetih kreditov v znesku 8.183.176 €, poravnala vse izdatke, povezane z izplacilom dividend v znesku 2.072.817 €, ter v pretežnem delu financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2021 znašal -14.494.130 €. Panoga, v kateri deluje Skupina Elektro Gorenjska, je tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja. Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se financirale s crpanjem dolgorocnih kreditov v višini 7 mio € in iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Denarni izid pri financiranju je v obravnavanem obdobju znašal -3.216.803 €. 6.6 Poštene vrednosti v € Ocenjena poštena vrednost kratkorocnih sredstev in obveznosti je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Lestvica poštenih vrednosti Poštena vrednost in metoda vrednotenja sredstev: v € Poštena vrednost in metoda vrednotenja obveznosti: v € 6.7 Upravljanje s kapitalom v € Kljucni dejavnik uspeha Skupine Elektro Gorenjska je dolgorocna usmerjenost k odjemalcem in stalna prilagodljivost pogojem poslovanja (nacionalni interes, regulatorne in zakonodajne spremembe, vecje tehnološke spremembe …). Glavni namen upravljanja Skupine Elektro Gorenjska s kapitalom je zato zagotoviti kapitalsko ustreznost, visoko financno stabilnost, dolgorocno placilno sposobnost ter ustrezno vrednost za delnicarje. Dolgorocno financno stabilnost Skupina spremlja z razmerjem med neto financnim dolgom in EBITDA. Politika Skupine je, da le-ta ne presega vrednosti 3,5, kar Skupini omogoca dolgorocno stabilno poslovanje. Za nadzor nad kapitalom Skupina uporablja kazalnik financnega vzvoda, ki prikazuje delež neto dolga v kapitalu. Kazalnik je konec leta 2021 na podobnem nivoju kot konec leta 2020, kar potrjuje dejstvo, da Skupina s kapitalom upravlja stabilno. Pojasnilo Opis postavke v poglavju 31. 12. 2020 31. 12. 2021 6.5.1 Dolgorocne financne obveznosti 13 44.987.024 43.189.236 Kratkorocne financne obveznosti 16 7.770.575 8.816.010 Skupaj financne obveznosti 52.757.598 52.005.246 Kapital 11 168.642.937 174.624.767 Dolg/Kapital 0,31 0,30 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 10 5.920.503 5.996.468 Neto financna obveznost 46.837.095 46.008.778 Neto dolg/kapital 0,28 0,26 6.8 Posli s povezanimi osebami V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in Posli z Republiko Slovenijo sicer posle z družbami v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, Najpomembnejši posli obvladujoce in odvisne družbe z posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle Republiko Slovenijo so bili v letu 2021 naslednji: z upravo in nadzornim svetom. S povezanimi osebami preko odgovornih oseb za upravljanje Skupina, z izjemo pridružene v € družbe ECE, ni poslovala. Posli z družbami v Skupini Med transakcijami obvladujoce družbe z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2021 za 1.584 tisoc € (leto 2020: 1.424 tisoc €), so pomembnejše predvsem naslednje: v € Postavka 2020 2021 Postavka Placila v letu 2020 Placila v letu 2021 Dividende 1.922.043 1.647.466 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) 1.747.946 825.668 Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 5.860.809 5.514.415 Skupaj 9.530.798 7.987.549 Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb 91.608 98.366 (stroški odvisne družbe) Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisne 152.025 152.724 družbe) Izplacilo dobicka (izplacilo odvisne družbe) 1.056.166 1.197.454 V okviru transakcij med družbam Gorenjske elektrarne, GEK Vzdrževanje in Soenergetika so pomembnejše transakcije naslednje: v € Postavka 2020 2021 Storitve vzdrževanja (Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje) 429.011 461.591 Nakazilo dobicka (Gorenjske elektrarne in Soenergetika) 172.934 135.495 Druge transakcije niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli v letu 2021, z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. Poslovni partner Odprte terjatve na dan 31. 12. 2021 Odprte obveznosti na dan 31. 12. 2021 Odhodki v letu 2021 v € Prihodki v letu 2021 SODO d. o. o. 3.806.147 2.051.428 0 32.984.393 Modra zavarovalnica d. d. 0 37.196 447.011 0 Zavarovalnica Sava d. d. 55.664 59 539.483 0 SID d. d. 0 5.164.549 49.799 0 NLB, d. d. 0 7.000.000 5.730 0 Skupaj 3.861.811 14.253.231 1.042.023 32.984.393 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi družbami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. Pomembni posli v letu 2020 z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv, so bili naslednji: Poslovni partner Odprte terjatve na dan 31. 12. 2020 Odprte obveznosti na dan 31. 12. 2020 Odhodki v letu 2020 v € Prihodki v letu 2020 SODO d. o. o. 3.021.292 1.747.757 0 29.988.641 Modra zavarovalnica d. d. 0 37.382 447.215 0 Zavarovalnica Sava d. d. 0 486.149 1.011.069 0 SID d. d. 0 5.766.242 68.581 0 Skupaj 3.021.292 8.037.530 1.526.865 29.988.641 Posli z upravo in nadzornim svetom Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2021 poslovodstvu (zaposleni po individualnih pogodbah) izplacala naslednje prejemke: Prejemki Fiksni prejemki (bruto placa) Uspešnost poslovanja Regres za letni dopust Placilo neizk. letnega dopusta Jubilejna nagrada Povracila stroškov v € Bonitete Predsednik uprave Elektra Gorenjska 97.200 7.787 7.071 0 2.078 2.128 10.342 Direktor Gorenjskih elektrarn 59.943 8.543 2.062 0 0 2.063 1.914 Direktor GEK Vzdrževanja 54.620 0 2.062 0 0 2.089 3.277 V letu 2020 je Skupina Elektro Gorenjska poslovodstvu (zaposleni po individualnih pogodbah) izplacala naslednje prejemke: Prejemki Fiksni prejemki (bruto placa) Uspešnost poslovanja Regres za letni dopust Placilo neizk. letnega dopusta Jubilejna nagrada Povracila stroškov v € Bonitete Predsednik uprave Elektra Gorenjska 96.443 5.730 0 4.480 0 2.035 6.907 Direktor Gorenjskih elektrarn 57.017 7.852 2.023 0 0 1.839 2.016 Direktor GEK Vzdrževanja 56.363 0 2.023 0 2.121 1.861 3.808 Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano in povracilo stroškov na službenih potovanjih. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Posli z nadzornim svetom so predstavljeni v poglavju 5.6 Posli s povezanimi osebami v racunovodskem porocilu družbe Elektro Gorenjska. 6.9 Financna tveganja V Skupini Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematicno obvladovanje tveganj ucinkovito. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Financna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. V Skupini Elektro Gorenjska smo izpostavljeni številnim financnim tveganjem, ki vkljucujejo predvsem: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, pomanjkanje investicijskih sredstev, tveganje naložb v odvisne družbe in tveganje neustreznega placila storitev s strani SODO. Kreditno tveganje Skupina na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektrooperaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora Skupina kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO. Deloma ima Skupina v skladu z regulacijo priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaracunanih omrežnin, kar pomeni približno 50 tisoc € na letnem nivoju. Skupina izvaja tudi tržne storitve. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo najvecje kreditno tveganje. Razclenitev kratkorocnih terjatev za omrežnino, elektricno energijo in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2021 ter na dan 31. 12. 2020 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € 31. 12. 2020 31.12.2021 Nezapadle terjatve 4.898.698 6.392.759 Zapadle do 30 dni 154.481 104.082 Zapadle od 31 - 60 dni 3.097 4.710 Zapadle od 61 - 90 dni 92 229.817 Zapadle nad 90 dni 188.276 578.078 Zapadle terjatve 345.946 916.687 Delež zapadlih terjatev v odprtih 7 % 13 % Skupaj 5.244.644 7.309.446 Gibanje popravkov vrednosti terjatev do kupcev in terjatev za zamudne obresti v letih 2021 in 2020 je prikazano v naslednji tabeli. v € 2020 2021 Zacetno stanje 1. 1. 321.213 181.138 Novo oblikovanje 149 419 Crpanje in odprava 140.224 17.907 Koncno stanje 31. 12. 181.138 163.650 Terjatve se v Skupini redno mesecno pregledujejo. Izterjava se vodi redno po enakih kriterijih do vseh kupcev. Dosledno se izterjajo tudi zamudne obresti. Natancnost pri evidencah in izterjavi nas je pripeljala do dobrega rezultata. Najvecje dolžnike oz. neplacnike omrežnine obravnavamo na rednih mesecnih sestankih, kjer se za posameznega dolžnika pripravi plan aktivnosti, ki naj bi privedel do najvecje možne izterjave. Gre za individualno obravnavo. Pregledujemo bonitetno oceno dolžnikov. Poslužujemo se tudi telefonske izterjave, možnosti odobritve placila na obroke, iskanja možnosti za kompenzacijo, odstop terjatve itd. V primeru sklenitve obrocnega odplacila dolga, cesijske ali asignacijske pogodbe vedno v pogodbo vkljucujemo tudi obracunane zamudne obresti. Za dolocene storitve se izdajajo avansni racuni. Pri zapiranju odprtih terjatev spoštujemo dolocila splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ko so izcrpani vsi možni instrumenti »mehke« izterjave, v primeru neplacila zaracunane omrežnine pošljemo obvestilo o odklopu uporabnika sistema. V primeru, da stranka kljub obvestilu dolga še vedno ne poravna v roku, ki je dolocen v obvestilu, sledi odklop merilnega mesta. Tako družba preprecuje nadaljnjo poslovno škodo oziroma financno nedisciplino, ki bi sicer vodila v vecje zapadle neplacane terjatve. Terjatev do najvecjega kupca je na dan 31. 12. 2021 znašala 3.806.147 €, kar pomeni 73 % vseh terjatev do kupcev. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju je bila konec leta 2021 oz. 2020 naslednja: v € 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Nekratkorocne financne terjatve 899.653 692.691 Nekratkorocne poslovne terjatve do kupcev 17.042 1.719.584 Kratkorocne financne terjatve 3.011.605 4.006.962 Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 5.064.599 7.239.855 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 5.920.503 5.996.468 Likvidnostno tveganje Tveganje kratkorocne placilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da Skupina v dolocenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekocih obveznosti oziroma za vzdrževanje obicajnega poslovanja. Likvidnostne težave bi bile lahko posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Likvidnostno tveganje je tesno povezano tudi z investicijskim tveganjem. Obvladovanje likvidnostnega tveganja pomeni tudi izvedbo financiranja investicij v skladu s poslovnim nacrtom, in sicer tako da so zagotovljena zadostna sredstva in da ne prihaja do zamud pri izvedbi investicij, saj so postopki zadolževanja lahko dolgotrajni. Skupina Elektro Gorenjska je znana po vzorni placilni disciplini. V letu 2021 ni imela likvidnostnih težav. Likvidnostno tveganje iz naslova poslovanja obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: › Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh sektorjev na podrocju narocanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pricakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to podrocje se uvršca tudi razvršcanje pomembnosti posameznih nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa podrocja delovanja Skupine. › Nadzor nad uresnicevanjem odprtih narocil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokoncanja in datuma ter zneska predvidenega placila obveznosti. › Nadzor nad pravocasnostjo placevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, saj se nepravocasno placevanje kupcev kot posledica poslabšane financne discipline, zahtev po podaljšanju placilnih rokov in popustov ter vecjih stroškov za izterjavo zapadlih neplacanih terjatev izraža na slabši likvidnosti Skupine. Sem sodi tudi vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema o zapadlih neplacanih terjatvah ter pravocasno in ustrezno medsebojno obvešcanje o neplacanih terjatvah med posameznimi sektorji, tako da se ustrezno in pravocasno ukrepa (pravocasna izdaja opomina, sodna terjatev …). Pri sklepanju tržnih pogodb s kupci naših storitev posebno pozornost namenjamo dodatnemu vkljucevanju ustreznih zavarovanj placil. Kupce z zapadlimi terjatvami redno mesecno opominjamo. › Stalno spremljanje zalog. Na nivoju vodstva so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo spremljanje zalog. Skupina dokoncno in dosledno realizira sklepe v povezavi s konsignacijo materiala in opreme dobaviteljev. Skupina še dodatno optimizira delovne procese (na podrocju planiranja, nakupa materiala in izvedbe). › Vzpostavljen sistem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, na podlagi katerega si družbe med seboj izposojamo denarna sredstva. Glavni cilj upravljanja z denarnimi sredstvi v Skupini Elektro Gorenjska je optimizacija likvidnosti družb v Skupini. Gre za kratkorocno upravljanje z denarnimi sredstvi, torej za pokrivanje kratkorocnih primanjkljajev in kratkorocno plasiranje presežkov denarnih sredstev med družbami v Skupini. › Veliko pozornosti namenjamo tudi pripravi in spremljanju nacrta denarnih tokov. Uspešno nacrtovanje likvidnosti nam namrec omogoca optimalno upravljanje morebitnih kratkorocnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev. Naslednji tabeli prikazujeta financne obveznosti do bank ter drugih dolgorocnih financnih obveznosti po rokih zapadlosti. v € 2021 Z apadlost v placilo Skupaj V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 8.797.788 26.334.839 16.854.397 51.987.024 v € 2020 Z apadlost v placilo Skupaj V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 7.747.787 28.731.400 16.255.625 52.734.811 Kratkorocne poslovne obveznosti po zapadlosti so bile naslednje: v € 2021 Nezapadle Zapadle od 0 do 30 dni Zapadle od 31 do 90 dni Zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.411.843 9.050 69 0 9.119 3.420.962 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 93.204 0 0 0 0 93.204 Kratk. poslovne obveznosti za tuj racun 2.052.778 0 0 0 0 2.052.778 Kratk. obveznosti za place 977.270 0 0 0 0 977.270 Obveznosti do državnih in drugih institucij 302.499 0 0 0 0 302.499 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 96.476 0 0 250 250 96.726 6.934.070 9.050 69 250 9.369 6.943.439 v € 2020 Nezapadle Zapadle od 0 do 30 dni Zapadle od 31 do 90 dni Zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.725.733 21.981 0 14.511 36.492 2.762.226 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 31.336 0 0 0 0 31.336 Kratk. poslovne obveznosti za tuj racun 1.749.236 0 0 0 0 1.749.236 Kratk. obveznosti za place 956.058 0 0 0 0 956.058 Obveznosti do državnih in drugih institucij 190.357 0 0 0 0 190.357 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 93.346 0 0 0 0 93.346 5.746.066 21.981 0 14.511 36.492 5.782.558 Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se zavedamo, da bi nelikvidnost lahko povzrocila veliko poslovno škodo. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 8 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 120 tisoc €. Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Ker ima Skupina nekatera posojila najeta po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR), so obcutljiva na gibanje obrestne mere. Konec leta 2021 je imela Skupina 68 % nepredvidljivega denarnega toka (konec leta 2020 ga je imela 63 %). Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila naslednja: v € 2020 2021 Financne obveznosti z variabilno obrestno mero 33.306.240 35.129.881 Financne obveznosti s stalno obrestno mero 19.428.572 16.857.143 52.734.811 51.987.024 Sprememba obrestne mere pri financnih instrumentih z variabilno obrestno mero za 50 bazicnih tock na dan porocanja bi povecala oziroma zmanjšala poslovni izid Skupine za spodaj navedene vrednosti. Nekatere posojilne pogodbe vkljucujejo dolocila, da je variabilna obrestna mera enaka nic, v kolikor je EURIBOR negativen. v € Vpliv na poslovni izid 2020 Vpliv na poslovni izid 2021 povecanje za 50 bt zmanjšanje za 50 bt povecanje za 50 bt zmanjšanje za 50 bt Financne obveznosti z variabilno obrestno mero -63.940 33.195 -24.745 25.334 Obrestno tveganje obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: Najem kreditov po fiksni obrestni meri, aktivno spremljanje gibanj obrestnih mer ter pribitkov bank, pogajanja z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank, refinanciranje obstojecih kreditov, aktivno iskanje najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Ob predpostavljeni 17 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere (pri 95 % stopnji zaupanja) na poslovanje 31 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 90 tisoc €. Tveganje spremembe deviznih tecajev Poslovanje se odvija v evrih, zato Skupina ni izpostavljena tveganju spremembe deviznih tecajev. 6.10 Dogodki po datumu bilance stanja Konec februarja 2022 je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Zakon med drugim doloca, da se tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obracunsko moc in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine v obdobju od 1. februarja do 30. aprila 2022 znižajo na nic. Manko omrežnine za leto 2022, ki bo nastal zaradi znižanja tarif, se pokrije tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Navedeno za družbo oz. Skupino Elektro Gorenjska pomeni za 9,7 mio € nižje prihodke v letu 2022.