------   241    -----
Dopisi.
Iz Istre 23. julija. {Prvi tabor v Istri) bo gotovo 7. dne avgusta ob 4. uri popoldne v Kubedu, vasi sred Buzeta in Kopra. Namestništvo v Trstu nam ga je že dovolilo. Malo imamo časa za potrebne priprave; al sklicati smo morali tabor vsakako pred deželnim zborovanjem, ako ne, bi naši zagriznjeni sovražniki zares mislili, da smo poginili Slovani v Istri. Po dokončanih zadnjih nesrečnih volitvah v deželni zastop je zapela „la Provincia", edini laški list, v Istri svojo staro pesem: „Hvala Bogu, znebili smo se v deželnem zboru slovenske smole (Ravnika); slovenska stranka v koparskem okraji je gola izmišljava; slovenski aposteljni naj pokažejo svojo delavnost na kranjskem kamenji, v Istri bo ostala brez vspeha, Istra je laška itd." — Taki zastarani pesmi bo dejansko odgovoril tabor v Kubedu, kjer se bo govorilo o sledečih točkah:
1. Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice? (Tu se bo povdarjalo zedinjenje Slovencev).
2.   Naš jezik da se dejansko vpelje v šole in urade«
3.   Davek da se nam zniža, ali vsaj ne pomnoži.
4.   Da se napravi slovenska glavna šola v koparskem okraji.
Slovenci! omenjene razprave bodo jako važne ne samo za Istrane, nego za vse Slovence, kajti taboro-vali bomo blizu našega jadranskega morja. Vabimo tedaj na tabor vse Slovane iz Istre, vrle Hrvate Ka-stavske, dobroznane rodoljube iz Trsta in okolice, in druge Slovence iz naših pokrajin. Ne bote sicer našli v Kubedu krasnega kinča, izvanjske lepotije; al našli bote za dom in narod goreča, plamteča bratinska srca!
Odbor.
V Gorici 23. julija. {Goriški deželni zbor) je gotov. 18. dan t. m. je bil izvoljen od laškega včlikega posestva (unkraj Soče) dr. Pajer, Del-Torre in grof Strassoldo. Pajerja, ki so ga Goričani (mesto) izobčili, so volili Lahi nemeščani demonstrativno z vsemi glasovi (105). Tudi je bila ta soglasna izvolitev demonstracija proti sedanjemu voditelju skrajne italijanske stranke v Gorici („ginnastike" *) dr. Rismondi-u. Vsi trije izvoljenci velikega posestva laškega so že od leta 1861. v našem zboru. — 20. julija so volili slovenski in pa mestni laški veliki posestniki (takraj Soče). Kandidatje društva „Soče" so bili tile: župan Dolijak, dr. Tonkli in dr. Žigon. Tista stranka mestnih posestnikov, ki se naslanja na „ginnastiko" in ki je hotela „Sočine" kandidate kot preradikalne in pa grofa Paceta na vsak način izključiti, je postavila 3 neutralne mestne posestnike, grofa Rudolfa Attemsa, barona Tacco-a in dvornega svetovalca Bosizio-a. Med to stranko in „So-čani" pa štejejo meščani in Slovenci na kmetih še dokaj takih elementov, ki niso hoteli niti „Sočioih" kandidatov (vsaj ne vseh), niti neutralcev. Ti elementje so se zadnje dni zedinili in postavili te-le kandidate: grofa Paceta, prof. Marušič-a in K. Polaja. (Pace in Marušič pa nista sama kandidovala). Da bo kompromisov trebat vedelo se je že naprej ; in tako je tudi bilo. Določil je menda zmago g. Črne s svojimi Kraševci. „Soča"je vsled kompromisa sprejela Polaja in pustila pasti dr. Tonkli-a; MarušičinPace sta dobila 46 in 64 glasov; skrajni meščanski stranki so se udrla tla in bila je prisiljena svoje kandidate popustiti. Izvoljeni so župan Dolijak z 88, Polaj z 128 in dr. Žigon z 78 glasovi (izmed 145). — Izmed poprejšnjih poslancev našega zbora niso toraj izvoljeni: (Lahi): dr. Doliak (kot klerikalec) in grof Pace; (blovenci): Marušic, Ross-man (ni kandidoval) in dr. Tonkli. Namesti njih bodo sedeli v zbornici: na laški strani: Bernardelli, grof Coronini in dr. Maurovich; na slovenski strani: župan Dolijak, podžupan Faganel in dr. Lavrič. — Na Laškem je šlo pri volitvah vse prav gladko (po nasvetu volitnega odbora), samo voditelja kupčijskega minister-stva De Pretis-a je vlada Lahom vsilila in v mestu je bila borba zarad enega kandidata. Mi Slovenci se ne moremo ponašati s slogo. „Soča" sme sicer ponosna biti, da je 4 svojih priporočencev v zbor spravila, al Bog daj, da bi ta njena zmaga ne bila zmaga Pyrr« hus-ova, kakor že zdaj kažejo mnoga znamenja. Drugi pot razgrnem vso podobo novega našega zbora.
Iz Gorice. {Poslano.) List 71. „Slov.< Naroda" od 21. junija t. 1. je prinesel neresničen dopis iz Gorice zadevajoč petje na goriški gimnaziji; vpleteno mu je bilo tudi moje ime" pa učitelja petja, g. Hribarja. Odgovoril sem jez dopisu v listu 73. „Slov. Nar." 25. junija; glede dveh toček v omenjenem sestavku pa povabil g. Hribarja, naj bi on dopisnikova trjenja pojasnil. — 19. julija sem prejel od g. Hribarja pismo, v
*) Po dopisu se je tiskalo „ginnastikau                          Vred,
------   242   ------
kterem mi naznanja, da je 3. julija svoja pojasnila vredništvu „Slov. Nar.<( poslal, ali vredništvo da se brani jih sprejeti; „poslanega" na njegove (Hr.) stroške nazaj poslati pa tudi da neče. V dokaz sta priložena listu dotični poštni recepisse in pobotnica telegrafične reklamacije od 8. julija t. 1. — Prepis v „Narod" ne sprejetega sestavka (kterega je bil, predno ga je na pošti oddal, dvema pričama pokazal), je izročil meni. — V tem , ko jez tu gosp. Hribarju javno potrjujem, da je svojo dolžnost pošteno storil, naznanjam, da so Hr.-jeva pojasnila pri meni na ponudbo vsem, ktere ta stvar kaj zadeva; pripravljen sem pa tudi vsaki čas, priobčiti jih — na zahtevanje — po „Novicah". V Gorici 24. julija 1870.
Andr. Maruši č,
učitelj verstva na c. k. gimnaziji.
Trst 21. julija. D. — Da Primorci čedalje bolj napredujemo v narodni zavesti in omiki, kazala je krasna druga obletnica Rojanske čitalnice v nedeljo 17. dne t. m. Prvi pot, ko smo v okolici videli narodno trobojnico vihrati, se nam je prikazala, kakor da bi bila čarobna moč jo porinila iz zemlje, al že prvi dan so nam jo predrzne Garibaldianske roke oskruniti hotele, ktero pa smo, kakor oroslani branili tako , da v dragi spomin nosi znamenje krvavega boja za narodnost našo. Zdaj pa so že Časi drugače: ponosno vihri vsaki dan na visokem drogu, kakor da bi hotela kazati: tu je zemlja majke Slave, tu stanuje narod naš. Že drugi pot smo se spominjali krasnega dne 12. julija 1868.; al vsako leto je krasnejše, zmirom več nas je okoli prapora. Slava našemu prvemu boritelju gosp. Zoru, da se je tako iskreno za nas potrudil! Hvaležni živio! mu kličemo od obalov Adrije, Beseda se je v jako krasno okinčani dvorani od konca do kraja lepo vršila. Po prisrčnem nagovoru, s kterim je besedo odprl naš vrli prvosednik g. Požar, so doneli živio-klici cesarju in domovini; sledile so potem deklamacije in pozneje glediščina igra „Mlinar in njegova hči"; zaslužena je bila živa hvala gospodom in gospodičinam, ki so to veliko igro predstavljali. Konec veseli zabavi je bil ples do pozne noči. — Prihodnji mesec pride zanimiva igra „V Ljubljano jo dajmo" na vrsto. Nadjamo se zopet obilo rodoljubov od blizo in daleč.
Iz Koroškega. $. (Novo društvo; učiteljski shod; nesreče.) Naša dežela je polna različnih društev. Kamor pogledaš, povsod kako društvo. Ako se kje kako društvo potopi, rodi se sopet v drugem kraji, in tako gre naprej, — kako dolgo? ne vemo. Ne davno se je rodilo na spodnjem Koroškem neko društvo pod imenom „demokratično društvo junske doline". Ono obeta hoditi pot ravnopravnosti. Knjige ali listi, ktere bo društvo za poduk ljudstvu izdalo, bodo hodili v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo, in vsak jezik je na prosto voljo dan pri shodih, kteri se bojo vsaka dva meseca in vselej v drugem kraji napravljali. Kaj pa bode sad tega novega semena, bode se še le videlo. Zato vigi-lantibus jura!" — Naj par besedi še omenim o zadnjem učiteljskem shodu Velikovškega okraja, kteri je bil prav zanimiv; došli so skoro vsi školniki. Govorilo se je o berilih, namreč, kaj obsegajo, česa še manjka, kako naj se ž njimi ravna in kteri prostor jim sploh v šoli gre. Dalje se je govorilo o geometriji v ljudski šoli in o nazornem nauku; radostno se je čul ta govor. V neki šolski izbi je bila razstava vsega šolskega orodja Veli-kovške šole, o kteri gre dr. Pavlicu velika hvala, ki je šolskega gradiva veliko nakupil. Popoldne je bila telovadba z učenci imenovane šole. — Toliko požarov, kolikor jih je letos, že dolgo ne pomnimo. Tudi strela je večkrat že ogenj napravila. Da bi pa ljudje malo previdnejše z ognjem ravnali in se v svojih lesenih hišah
ne  gibali,   kakor v  varno  zidanem poslopji,   tega  pa žalibog! ne zapazimo.
Od sv. Pavla na Staj. 22. julija. — V 28. listu „Novic" sem čital novo posvečene mašnike na Kranjskem; naštel sem jih 23; naj povem, da tudi pri nas na spodnjem Stajarskem jih je v Mariboru bilo 21. julija 19 posvečenih. Tudi pri nas pri sv. Pavlu bomo imeli 31. danvt. m. novo mašo, ki jo bodo služili čast. gosp. FranceSkorjanec, vrli rodoljub. Bog jim daj srečo!
Blaž Winter.
Iz Bučke na Dol. 19. jul. (Letina. — Korinsky in §. 19. — Davek od zaostalega davka. — Ozir na Tre-bansko volitev.) Morda vstrežem bralcem „Novic" s poročilom o tukajšnji letini, zlasti ker se rni ponuja povoljna prilika, poročati kaj veselega. Žita vse vrste so se obnesla sploh dobro; pojedino gre glede peznosti prvo mesto pšenici, potem peri, ječmenu in rži. Prva je na dobro pripravljeni zemlji tako lepa, kakoršna ni bila že več let; rja jej je prizanesla tudi na tistih krajih, kjer jo je navadno strla druga leta. Le lan, čegar seme je zdaten vir za hitro denarno pomoč, obtičal je vsled preobilne moče v zemlji. Ravno tako obeta koruza, krompir, pros6 in druga poljščina všečen obnes. Vinske gore nam bude sladke nade na bogat pridelek, kar pa oči najbolj zavzema, to je težko obloženo sadno drevje. Kakor mu je pozimi šibil in lomil veje sneg, tako^ bi mu jih lomilo zdaj sadje, ako ne bi jih podpirali. Cešplje po celi okolici so polne, da je veselje gledati jih. Bog daj, da bi srečno dozorele in mogel si bode hudo stiskani kmet poceliti skeleče rane brezštevilnih svojih potreb, kajti češplje, dobro posušene, a ne v dimu zakajene, zaležejo mu radi svoje včasih prav visoke cene največ.
Govore ravno o sadji, naj omenim, da mu tukajšnje podnebje jako godi; sadje se odlikuje po raznovrstnosti in žlahnosti, le škoda, da ne donaša ljudem svoji dobroti primerne vrednosti. Naravna priležnost zemlje nima enake v okolici; pa tudi ne poznam blizo tako vnetega izvedenega in marljivega sadjerejca, kakor so naš že po kmetijski družbi s častno diplomo postavljeni preč. g. župnik K. Gasprlin. Celi holmec so okrasili s sadunosnimi drevnimi vrtovi; od vsake strani te vpelje na holmec drevored, kojega drevje ti ponuja dišečih jabelk, okusnih, lepotičnih hrušek, ali krasno barvanih, sočnih češpelj. Marsikter kmet zadovoljno vživa žlahni sad z drevesa, ki ga je vcepila njihova spretna roka; sadike iz njihove in šolske drevesnice kinčajo in bodo kinčale kmetiške vrtove kot košata, sadupolna drevesa. Tudi tam v gosti šumi, kjer je bil videti pred nekaj časom životokrepki divjak „ omrežen in preprežen z bodečim trnjem in kopinjem, tudi tam kvišku moli ponosna črešnja, košata glava na medvedki vcepljene hruške, na koje pobešenih vejah binglja zali sad — vabilo in opomin opazovalnim očem. Bog jih živi še mnogo let in jim daj obilo posnemovalcev!
V Krškem imamo okrajnega glavarja grofa Ko-rinskega. Kako se spoštuje pod njegovim glavarstvom znani §. 19., priča mi ravno pred mano ležeči, v ari-stokratični nemščini pisani listič, s slovenskim tiskom na drugi strani. Da se enako ravni tudi pri cobsežnejih dopisih in spisih, gotovo je tako kakor to, da so prejemniki po krvi in jeziku Slovenci. Le recllkokrat se vrže ščenetu drobtinica slovenskega kruha, ako ga ba-tina uradniških svaril (?) in opominov ne umiri. Kaj dobro bi došel Dolencem tabor, da bi spihnil s svojim hasnovitim uplivom tisti kurji strah pred namrdanimi uradniškimi in beriškimi obrazi, ki je še zdaj v stanu, davke odrajtovano srce vgnati v hlače.
Pravično nevoljo je izbudilo med kmeti uradno naznanilo,  da bodo za naprej tekle obresti (<5inži) tudi
------243    ------
od zemljiškega davka, kar dozdaj ni bilo. Ako pomislimo, da lahko na prste naštejemo tiste, ki so v stanu davke odrajtovati v predpisanih obrokih, tedaj lahko trdimo, da so davki od zaostalih davkov nova butara za kmete, ki dobe potreben denar le takrat, kedar spravijo  svoje  pridelke v denar.
Imel sem priliko občevati z volilci Trebanjskega volilnega okraja. Po vsem, kar sem zvedel o tej zadevi, moram reči, da je bila stvar jako zamotana tudi od domače strani; komur je znano jedro vse zmešnjave, ki tiči drugej , nego bi nekteri radi imeli, mora biti vesel, da se je stvar izvršila tako ugodno. Vso stvar vendar vlačiti na dan, zdi se mi jako nespametno, brez-taktno, in za narodno stvar škodljivo, vsakako. — Raji hočem povedati, kako so si zoperniki nemčurji prizadevali, zamotano štreno še bolj zmešati. Glavni nem-škutarski kandidatje so bili grajščaka Langer in Jom-bart pa dr. Skedel. Jombart se je že pred volitvijo trudil v narodno kvar glasove razcepiti in za-se pridobiti. Plačal je v ta namen nekim volilcem obilno za jed in pijačo in jim je izročil „pildek", zeleno obrobljen listek z navedenimi imeni. Toda napaseni „nehva-ležneži" so ga šmentano dobro izplačali; vsi so dali glasove narodnjakom. Jombartu tedaj damo dobrovoljni svet, naj gre drugikrat glasov kupovat na Francosko, ako se mu sline cede po poslanstvu. Da on nima volje zastopati koristi naroda, na čegar zemlji si je pridobil bogato imetje, pokazal je ona leta, ko je sedel na levici ljubljanske zbornice. Da se pa drzne še zdaj riniti se na pozorišče ljudskega z&stopa — ene najsvetejših dolžnosti — on, čegar cerkveno in politično mišljenje je naravnost nasprotno narodnim težnjam, s tem pač kaže — kakor marsikter posilni kandidat hoteč le sebe zastopati — da je pripravljen za 5 gold. plače na dan kopati narodnim pravicam jamo pogube. Gospoda Skedel in Langer sta se muzala okoli volilcev na dan volitve, kakor se mili mucek kuharici. Odkrivajo in sladkaje se ubornim volilcem prigovarjala sta jima in glasov beračila prav cigansko. Drug berišk burkljež je šepetal kakor pekljenšček volilcem na ušesa, imajoč nalogo vkrasti jim zaupanje do duhovništva, ki se je — slava vrlim duhovnikom — obilno vdeležilo volitve prav po nasvetu nekega tirolskega lista, ter ovaditi ga za-trjevaje, da si hoče ono priboriti pravico ženiti se, to pa bo zahtevalo več davka itd. Pripovedovali so mi še marsikake bedarije , ki morejo menda ganiti le privržence nemčurske stranke. Čemu bi tedaj še dalje pral umazano perilo, s kterim so hoteli lažnjivi preroki razrušiti zedinjene narodne volilce, in ktero jim služi v povoljno sredstvo, da pod krinko „omike" in v imenu ^napredka" narodu zapirajo pot do pravega blagora.
R. B.
Iz Preske pri Medvodah 25. julija. — Danes smo pokopali prečastitega našega fajmoštra g. Jurija Tomca, ki je po dolgem bolehanji za vodenico umrl, ko je blizo 40 let zvest delavec bil v nogradu Gospodovem.   Naj vrli rodoljub mirno počiva!
Iz Ljubljane. Tudi tukaj se veliko beseduje o tem, kedaj se začn6 deželni zbori. Eni so jih zarad vojskinih homatij hoteli imeti že konec tega meseca, drugi jih pričakujejo med 10. in 15. avgustom; tudi ljublj. konštitucijonalci, kakor vsi Nemci, koprnijo po državnem zboru, zato pa jim je treba deželnih zborov, ki naj samo poslance volijo v državno zbornico. Res čudne glave so to! Deželni zbori jim niso druzega nič, kakor volilnice za državni zbor, v kterem zvonec nosi nemška stranka. Kdaj vendar si bojo čislaj-ianski centralisti iz glave izbili to misel, ki je Avstrijo v dandanašnji prežalostni stan spravila!
v
—  (Šole ljubljanske) bodo ta teden vse končane, razen kovaške in živinozdravniške, ki trajajo do oktobra.
—  V nedeljo popoldne je bila javna preskusnja rokodelskih učencev v nedeljski Št. Jakobski šoli. V srce nas je zabolelo videti žaiostne nasledke od liberalcev hvalisane nove šolske ere, ki je ločila cerkev od šole. Misliti je bilo po takem, da liberalni možje bodo zdaj jako marljivo bedeli nad šolami, — da bodo priča pri skušnjah itd. Al prisedši v mestno šolo k preskušnji videli nismo niti župana dr. Suppana, niti podžupana Deschmanna, niti kakega šolskega odbornika, kterih nikoli ne pogrešaš pri zborovanji, kedar konštitucijsfe:o društvo jaha politično guro. Ko bi po stari navadi Št. Jakobška meščana Horak in Vrhovec ne bila preskušinj priča bila, bili bi učitelji z učenci (kterih je v vsem skupaj 110) čisto sami bili. Da bi bil prišel vsaj mestni odbornik Malitscb, ki nikoli dosti besedi nima, kako slabo je odgojena mladež slovenska, in da bi dajal učiteljem dobre nauke, kteri, se vč da bi morali narobe biti onim, po kterih je izrejal lastnega sinčeka svojega.
—  Iz Ljubljane se pošilja že veliko sena čez Laško na Francosko.
—    (O Svetcevi tožbi kočevarskega atentata) piše „Triglav", da je preiskava izročena novomeškemu sodniškemu svetovalcu Tschuberju, o kterem se pripoveduje, da bi vsak dan rad enega Slovenca pozobal, ako bi kosti ne imel. Radovedni smo po takem, kaj bode izid te preiskave. — O preiskavi zastran napada na dr. Srnca in dr. Radaja v Novi vasi na Štajarskem piše „Slov. Gosp.", da je sicer vzeta bistriški sodniji in da doide celjski sodniji, al da zelo počasi napreduje, — „saj je še čas!" — pravi — saj niso bili te-peni Nemci." Treba, da se ob svojem času novomeške in celjske preiskave resno spomnita deželni zbor kranjski in štajarski.
—  (Izlet „Sokola") v nedeljo popoldne čez Stepa« novas, Hrušče v Velče izvršil se je na veliko radost njemu in pri najlepšen vremenu. Vže na spodnjih Poljanah začeli so se slavoloki, okinčane hiše, streljanje, in tako je bilo v po celi poti doli v Velče in nazaj v Ljubljano. V Stepani vasi in v Hruščah pozdravile so vrle domorodkinje „Sokolau s srčnim nagovorom in okinčale zastavo z vencem in cvetlicami. Ko smo se vrnili proti domu, videli smo z bengaličnim ognjem razsvetljen grad gosp. Trpinca na Fužinah in gosp. Val« Krišperja na Studencu; visoko v neb6 švigale so rakete, in kresi goreli so na uni strani Ljubljanice. Sentpeter-sko predmestje odlikovalo se je posebno s tem, da so bila skor vsa oknja razsvetljena. V gostilnici v Velčah pa, kjer smo se ustavili, bila je ljudska veselica v pravem pomenu te besede; na stotine zbrano ljudstvo razveseljevalo se je pod milim nebom pri godbi in plesu; pele so se narodne pesmi, možnarji so pokali neprenehoma; bilo je kakor v raji, tako, da prav težko je zapustil „Sokol" prijazni kraj in preprijazno mu ljudstvo. Pokazali so zopet okoličani naši, da kri ni voda, in da jih navdaja živa ljubezen za vse, kar je domače, kar je narodno, toraj jim kličemo s polnim srcem: živeli rodoljubni okoličani ljubljanski! — Nemčurji pa naj premišljujejo, kaj se je godilo lani v Velčah, in kako je bilo letos!
—  (Požarna straža ljubljanska), z velikim hrupom ustanovljena, seje prvikrat 21. dne t. m. skazovala pri ognji v zgornji Šiški,  a se  prav slabo skazala.
Škoda za drago orodje v taci h rokah! Sam „Tag-blatt" njej in čuvaju na gradu daje mnogo opominov; hudo nevoljo pa je izbudil posebno oni fant, ki se je za njenega „komandanta" šopiril, ki pa za to toliko velja kot zajec pri bobnu. Tri poslopja so nagloma pogorela,   čeravno  ste gasilnica,   ki jo ima  županija  v
------    244    ------
zgornji Šiški, in gasilnica Kozlerjeva hitro na pomoč prihiteli in so se domači Siškarji prav hvalevredno obnašali. Pravijo, daje nekdo nalašč zažgal. — Pri bokalu vina ali piva utegne marsikomu pač veljati požarne straže naslov: ,,gut Schlauch", pri ognji se je skazal „schlecht Schlauch". Ogenj ni igrača za nemške politične komedije. In da požarne straže druzega niso, kaže „8. nemški Feuerwehrtag", ki je bil slovesno obhajan 17. dne t. m. v Lincu. Ker so se turnarji povsod nekako poskrili, začeli so Feuerwehrerji stopati na oder. Oboji so na par61o nemško »pionirji" matere Germanije. — (Valvazorjevo knjigo: vEhre des Herzogthums Krain"), kdor jo ima popolnoma in prodati želi, naj se oglasi pri „Paul Halm'8 modernes antiquarisches Biicher - Geschaft in Wien, Babenbergerstrasse; Ecke des Burgring".
— (Zahvala.) Za prijazni in sijajni sprejem, kteri se je „Sokolu" pri poslednjem njegovem izletu v nedeljo 24. dan t. m. na vsem potu napravil, zahvaljuje se srčno prebivalcem vseh teh krajev, to je, Stepanove vasi, Hrušice, Bizovika, Sv. Urha, Velčega, Polja, Studenca, Most in Sela, potem prebivalcem Spodnjih Poljan in St. Peterskega predmestja v Ljubljani, konečno se posebej gosp. Valentinu Krisperju v Zverinjaku in gosp. Fidelu Trpincu na Fužinah
odbor ljubljanskega telovadnega društva „Sokola".