fmfl GLASNIK
DECEMBER 1980_ŠTEVILKA 12_LETO XIV
OB VSTOPU V LETO 1981
Poslovno leto 1980, zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja, se izteka, zato je prav, da se ozremo nazaj in napravimo inventuro opravljenega dela in dosežkov.
Obseg celotnega prihodka je ob upoštevanju tekočih cen od 1.626.000.000 din v letu 1975 porasel na cca 7 milijard din, kolikor predvidevamo celotnega prihodka za leto 1980. Število zaposlenih pa je od 3900 v letu 1975 naraslo na 9300 v letu 1980. Zgrajenih je vrsta novih tovarn, kot so: TOZD Montaža Maribor v Mariboru, TOZD BLISK v Murski Soboti, TOZD Eiektrokovinar v Ptuju, TOZD DVIGALO v Črnučah, TOZD OV in DS DO PROMONT v Črnučah, TOZD SKIP v Kamniku pod Krimom, TOZD TIO Idrija v Godoviču (I. faza) in mnoge druge razširitve in dograditve poslovnih prostorov ter tehnoloških izboljšav.
Samo v letošnjem letuje zaključena izgradnja novih prostorov v TOZD Industrijska proizvodnja v DO KLIMA v Celju, zaključujejo pa se dela na izgradnji druge faze TOZD TIO Idrija v Godoviču in izgradnja nove tovarne TOZD TEN v Ljubljani.
Pričela pa se je izgradnja tovarne armatur v DO LIVAR v Ivančni gorici iij tovarna toplot-
nih izmenjevalcev v DO IKO v Ljubljani. Za razširitev počitniških kapacitet pa je v zaključni fazi rekonstrukcija počitniškega doma na Vojskem.
Računamo, da bo SOZD kot celota v letu 1980 presegel planske obveznosti, prav tako pa tudi posamezne delovne organizacije, medtem ko bo nekaj TOZD zaradi objektivnih in subjektivnih slabosti zaključilo poslovno leto 1980 z nerealiziranimi plan-kimi obveznostmi, kar se bo vsekakor odrazilo na ustvarjenem dohodku in tudi na ustvarjenih sredstvih za osebne dohodke.
IMP je z montažno in proizvodno dejavnostjo skoraj v celoti prirejen za delovanje na področju investicijske porabe. Ob dejstvu, da se bodo sredstva za nove naložbe v Sloveniji in Jugoslaviji v prihodnjem in naslednjih letih znižale za približno četrtino, in če k temu prištejemu še šibko kreditno sposobnost bank, lahko kar hitro ugotovimo, da se bodo pogoji gospodarjenja, glede na razpoložljive kapacitete v gradbeno-montažni operativi zelo zaostrili. Število lastnih investicij znotraj sistema IMP se
bo zmanjšalo, na tržišču pa bo močno zmanjšano povpraševanje po naših storitvah in dobavah, kar bo izostrilo konkurenčni boj in skozi to močno znižalo dohodek. Velike konjukture, ki nas je spremljala v preteklem obdobju ne moremo več pričakovati. Izhod je v angažiranju naših kapacitet na tujih tržiščih. Zato smo si v nekaterih deželah že utrli poti, dosegli uspehe, poželi priznanja in tudi sadove našega ustvarjalnega dela.Ustvarjena mostišča moramo razširiti in izboriti nove prodore v nove dežele. To je neizprosen imperativ v času, ki je pred nami, kajti le tako bomo zaposlili vse naše kapacitete, montažne in proizvodne in zagotovili vsakemu članu SOZD IMP dostojen zaslužek. Istočasno pa bomo prigospodarili potrebne devize za potrebe naših TOZD za nemoteno obratovanje in prispevali svoj delež k vsesplošnim družbenim prizadevanjem po večjem izvozu, to je k uravnoteženju zunanjetrgovinske bilance.
Vprašamo se, kako realizirati to nalogo?
V naših planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje smo si zadali obvezo, da bomo 25 % prihodka v montažnih dejavnostih in 20% v proi-
zvodnih dejavnostih ustvarili na zunanjih trgih. To pa pomeni poleg montažnih storitev in opreme za montažo, proizvajati take izdelke, ki jih bo zunanji trg sprejel po kvaliteti, količini in ceni. Morali bomo v tehnološke procese, vgrajevati visoko produktivne stroje in nenehno izboljševati organizacijo dela. Jasno bomo morali opredeliti smeri in način delovanja na zunanjem trgu. Nekje bomo s kompletno ponudbo lahko nastopali sami, drugje z nosilci tehnologije, domačimi ali tujimi, kot so izvajalci. Podobno bo s plasmanom naših proizvodov.
Za dosego izvoznih ciljev bomo morali združiti prizadevanja naših najboljših kadrov v enoten nastop z dorečeno delitvijo dela in ureditvijo medsebojnih dohodkovnih odnosov. Vsakršno podvajanje teh prizadevanj bi hromilo udarno moč naših prizadevanj in dajalo slabe rezultate. Morali se bomo pravilno organizirati za kar bo potrebno dogovarjanje in sporazumevanje, pa tudi spoštovanje in uresničevanje sprejetih dogovorov in sporazumov. Na tem področju pa čaka samoupravne organe, poslovodne organe in družbenopolitične organizacije
ter skupnosti, še veliko nalog. V ganizacijam in sodelavcem zah-dosedanjih prizadevanjih v tej valim za sodelovanje in pomoč z smeri je velika večina v poslov- željo, da bi enako in še boljše so-nem sistemu IMP pokazala vi- delovali tudi v letu 1981. soko stopnjo solidarnosti in pripadnosti SOZD IMP, zavedajoč Vsem sodelavcem in učencem se, da je napočil čas, ko je treba SOZD IMP ter našim upokojen-stmiti vrste in ne razmišljati v cem in njihovim družinskim čla-razdruževanje.	nom, pa želim v letu 1981 obilo
delovnih uspehov, zdravja, za-Dovolite mi, da se na tem dovoljstva in osebne sreče, mestu vsem samoupravnim or- Generalni direktor SOZD IMP ganom, družbenopolitičnim or-	KUMŠE FRANC, dipl. inž.
r
IMP INŽENIRING: EDEN, DVA ALI VEČ?!
<--------------------------------—----------------
RAZMIŠLJANJA OB POBUDI, DA SE INŽENIRING ORGANIZIRA IN REGISTRIRA TUDI V DO PMI MARIBOR
N
J
V času pred samim sprejemom srednjeročnih planskih dokumentov SOZD IMP 1981 — 1985 oz. v postopku vsklajeva-nja je nekaj za IMP življenjsko pomembnih vprašanj posebej aktualnih, saj o njih teče beseda praktično vsakodnevno: na sejah organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, v strokovnih službah, spontano med delavci. Eno teh pomembnih vprašanj je prav gotovo mesto in vloga inženiringa v SOZD IMP, o čemer želim v tem sestavku nanizati nekaj misli in najbolj žgočih problemov.
Nobeno naključje ni, da smo v IMP-juo inženiringu in o TOZD Inženiring-izvoz-uvoz razpravljali precej polemično, kritično, večkrat pa tudi neobjektivno in neučinkovito ves čas, odkar se nam je porodila ideja, da ga oblikujemo. Službo za inženiring v sestavi takratne DSSS DO IMP smo ustanovili 1. 1976. O zao-kroženju organizacijskih, materialnih, kadrovskih in dejanskih pogojev za delovanje pa lahko govorimo šele od konca 1. 1977, ko so delavci iz službe v okviru delovne skupnosti DO IMP oblikovali TOZD Inženiring. Vso svojo širino, mesto in pomen pa dobi IMP-ejev inženiring z začetkom 1978. leta, ko smo delovno samoupravno preoblikovali v sestavljeno organizacijo združeneega dela.
Kateri samoupravni splošni akt v SOZD je najvišji?
Ko sem omenil, da ni naključje, da o problematiki inženiringa razpravljamo kar naprej, sem imel v mislih naslednje vzroke, ki v medsebojni povezavi kujejo inženiringovo »popularnost«:
—	glavne dejavnosti SOZD IMP so inženiring iz vseh dejavnosti v IMP združenih TOZD, zunanja trgovina in Consulting
—	inženiring in zunanja trgovina imata poleg tega v SOZD IMP status del sk upnega pomena za vse TOZD, ta skupna dela pa opravljamo v TOZD skupnega pomena, Inženiring-izvoz-uvoz
— TOZD Inženiring-izvoz-
uvoz ima v pravnem prometu s tretjimi pomembna pooblastila (t.j. sklepanje pogodb, pa čeprav
nikdar v svojem imenu in za svoj račun)
—	globalno gledano želimo preko inženrmga zagotavljati dva življenjsko pomembna cilja: celovit, kompleksen nastop čim šnšega spektra IMP-ejeve dejavnosti doma in v tujini iz enega mesta, kar nam je tudi najmočnejše orožje za poenotenje poslovne politike, oz. za enoten nastop IMP-ja na trgu
—	izredna občutljivost in zahtevnost vključevanja TOZD v inženiring in druge posle: nobena dela skupnega pomena v IMP nimajo tako direktnega in vidnega vpliva na višino ustvarjenega dohodka posamezne TOZD
—	posebna zahtevnost in zapletenost urejanja družbenoekonomskih in drugih razmerij nad TOZD Inženiring in ostalimi TOZD
—	»trinivojna« organiziranost TOZD-DO-SOZD: inženiring so dela skupnega pomena za celoten IMP, izvršujejo pa se v TOZD, združeni v DO IZIP
—	dokaj kratka življenjska pot te, v IM P-ju še mlade dejavnosti ob ne najbolj primernih, kaj šele optimalnih delovnih pogojih nujno nosi v sebi celo vrsto nedorečenosti, nedoslednosti, napačnih usmeritev, novih iskanj in rešitev, itd.
Našteti vzroki seveda niso vsi, so pa med najpomembnejšimi. Iz povedanega je torej jasno razvidno, da smo si v IMP koncept inženirmga zastavili tako, da bo to udarno mesto IMP-ja za prodor na domač k tuj trg, na tem mestu pa naj ima možnost združevanja svojih kapacitet ter enakopravnega sodelovanja prav vsaka TOZD. Dalje je tudi povsem gotovo, da koncept, ki smo si ga zastavili, še ni dovršen in zaokrožen do te mere, da bi lahko rekli, da nas v vsakodnevnem funkcioniranju zadovoljuje, se pravi, da rešitve pri njegovem delovanju v marsičem še iščemo, saj — ne nazadnje — v teh nekaj letih je bilo vendarle že nekaj doseženega, pa tudi pridobljene izkušnje niso skromne.
Ob tem, ko nam je prav zaradi ukvarjanja z lastnimi problemi delovanja inženiringa oz. samim
s seboj spodletel marsikateri posel in z njim lep zalogaj dohodka in ko so nekateri tok dostikrat brezplodnih pregovarjanj s pridom speljali v svoj vrtiček, pa se odpira še novo, dodatno vprašanje oz. problem: v DO PMI Maribor menijo, da ima njihova TOZD Inženirski biroji za opravljanje inženiringa in zunanje trgovine potrebne organizacijske, kadrovske in druge sposobnosti in da je tako stanje pač potrebno samo še legalizirati, saj je tudi v sprejetih temeljih plana IMP	1981—85	programska
usmeritev te TOZD inženiring in Consulting. O vsebinski razsežnostih takih stališč nekoliko kasneje.
Nadvse pomembno vprašanje, ki se odpira v zvezi z gornjimi stališči in ki ga želim osvetliti je, v kakšni meri so planski dokumenti za srednjeročno obdobje primerni oz. pristojni za reševanje teh zadev. Ob množici samo upravih splošnih aktov in drugih dokumentov se nekateri res ne znajdejo več in ne poznajo hierarhije med njimi, so pa tudi taki, ki to spregledajo ali pozabijo namenoma. To je tudi eden izmed razlogov, da se zapisanega ne držimo, saj med drugim ne more biti redkost, da je v enem dokumentu zapisano tako, v drugem pa malo drugače, itd. Toda ob nakazanih težavah vendarle nihče ne bi smel mimo dejstva, da je najvišji samoupravni splošni akt IMP-ja samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMP, s katerim morajo biti skladni vsi ostali akti, vključno s planskimi! Še bolj jasno pa je, da z nobenim aktom, tudi s planskim ne, ne moremo reševati vprašanj, ki so vsebina sporazuma o združitvi. To pomeni, da »legalizacija« obstoječega stanja ne more biti stvar planskih dokumentov (ker med drugim pač opredeljujejo programske usmeritve TOZD), saj izpostavljeni problem mženirkiga v DO PMI ne posega le v bistvena določila sporazuma o združitvi v SOZD IMP (kdo opravlja dela skupnega pomena, pooblastila v pravnem prometu s tretjimi, kako se opravljajo glavne dejan-vosti, itd.), ampak Lv sam po-
slovno-organizacijski in seveda * nžbenoekonomski koncept SOZD IMP. Ali povedano še drugače: inženiring in zunanja trgovina sta glavni dejavnosti SOZD IMP kot tudi dela skupnega pomena za vse vanjo združene TOZD. Kako in kdo jih opravlja, pa ne moremo določiti nikjer drugje kot v najvišjem samoupravnem splošnem aktu SOZD IMP. Programska usmeritev TOZD v temeljih plana in v samoupravnem sporazumu , o temeljih plana SOZD IMP 1981—85 pa ima po mojem mnenju zlasti dvojni pomen in sicer prvo, (ne)posredno opredelitev	programsko-razvojne
usmerjenosti v naslednjih letih in drugo, razmejitev programske usmeritve med TOZD, ki naj prepreči zlasti podvajanja ipd. Ne more pa, kot že rečeno, programska usmeritev določeni TOZD podeliti nekega statusa v DO (SOZD), ampak ga kvečjemu v razvojnem smislu nakazuje. Ta vprašanja sem osvetlil zato, ker nekateri menijo, da jim ustrezno formulirana programska usmeritev v planskih dokumentih (kjer pa vendarle ni zunanje trgovine), pa čeprav brez predhodne razrešitve vsebinskih vprašanj (o tem v nadaljevanju) že odpira pot k iskanju registracije inženiringa in celo zunanje trgovine. Ker se zdi, da je tem več do tega, da se prej spustijo v borbo za registracijo kot razrešitev vsebinskih vprašanj, ki prav gotovo zadevajo celoten IMP, je v takih težnjah verjetno prav malo združevalnega duha in posluha za sk upne interese, obilo pa ozko zasnovanih ambicij. Realizacija takih ambicij bi — milo rečeno — pomenila grobo kršitev določil sporazuma o združitvi v SOZD IMP m razbijanje enotnosti in koncepta SOZD IMP.
Vsebinska vprašanja: koliko inženrkgov rabi SOZD IMP?
Da vendarle ne bi kdo dobil vtisa, da je bistvo problema samo v tem, v katerem splošnem aktu ga bomo razrešili, je treba natančneje pojasniti vsebinska vprašanja in zagate pri njihovem razvozlavanju.
Preden se spustim v to, poda-
jam še eno zanimivo ugotovitev. V Sloveniji (pa tudi v J ugoslaviji) nas že leta in leta pesti velika razdrobljenost projektantskih, inženiring, pa tudi zunanjetrgovinskih organizacij, kar se zlasti čuti pri enotnosti in učinkovitosti nastopa na zunanjem trgu. Medtem, ko smo leta 1977 s sistemskim zakonom za celo SFRJ določili pogoje, katera OZD je lahko nosilec zunanjetrgovinskega prometa (strožji registrski pogoji so razdrobljenost vendarle zmanjšali), pa v SR Sloveniji danes nimamo ustreznih niti zakonskih, niti širše družbeno verificiranih meril (ustrezna novela k zakon uo graditvi objektov se pripravlja že zelo dolgo), ki bi določala dodatne zahteve in pogoje za registracijo projektantskih, kaj šele inženiring organizacij; točne opredelitve, kaj je inženiring ali Consulting, pa tudi še nimamo! Posledica tega je med drugim to, da imamo poleg redkih močnih projektantskih in inženiring OZD, ki glede kadrov, sredstev, tehnične opremljenosti, znanja, itd., zaslužijo tak naziv, celo vrsto majhnih, šibkih, »polprivatnih« OZD z zvenečimi imeni, firipami in dejavnostmi, za katerimi pa se skriva par (ne)ustreznih prostorov in prav toliko različnih strokovnjakov. Nasprotno pa so družbena prizadevanja usmerjena vendarle k zrkruževanju projektantskih, inženrtag in drugih pošlovno-intelektualnih kapacitet, ne pa k njihovemu drobljenju.
Izhodišč, zaradi katerih v DO PMI razmišljajo o svojem inženiringu je več, najpomembnejša pa sta verjetno obstoj kadrovskih in drugih kapacitet, s katerimi so se na trgu že dokazali in v katerih kipi želja po razvoju, napredku, ustvarjalnosti ter dejstvo, da je glede na njihove razsežnosti tržišče v bližini sedeža daleč preu-tesnjeno, zato je potreben prodor ne le na širši domači, ampak tudi na tuj trg. Dejstvo je, da takih izhodišč ni mogoče prezre-, ti, zlasti pa v primeru, če razpolagamo s kadri, z znanjem, ker je ena od glavnih deviz našega razvoja. Toda, postavlja se vprašanje, ali je edino organizcija in re-
gistracija lastnega inženiringa edina rešitev, ki zadovoljuje sicer hvalevredne ambiciozne poglede v prihodnost. Ali teh ne bi bilo mogoče zadovoljiti v okvirih sedanjega koncepta, ali pa se jih kratko malo niti ne poskuša niti noče?
Vsekakor je organizacija vzvod vsebine in dinamična, se spreminja, razvija, itd. Toda tudi tu vedno obstajajo neka načela, stalnice, katerih sprememba nujno poseže v samo vsebino, če npr. sledimo prepričanjem nekaterih, da mora biti vsaka TOZD čim bolj univerzalna in naj ima pri sebi čim več strokovnih služb, potem ne k rišimo le načel ekonomičnosti, ampak direktno posegamo v smisel obveznega združevanja TOZD v DO in s tem opravljanja del skupnega pomena na enem mestu.
Čim govorimo o še enem inženiringu v okviru SOZD IMP, se nam postavljajo naslednja vsebinska vprašanja:
—	kaj bo SOZD IMP kot celota pridobil z drugim, v bodoče morda tretjim itd. inženiringom?
—	za katere TOZD bi novi inženiring opravljal svoje storitve?
—	kakšna naj bi bila medsebojna razmerja med »starim« in »novim« inženimgom in kakšna pooblastila naj bi imel eden in drugi v razmerju do tretjih OZD?
Celovitega odgovora na prvo vprašanje brez podrobnejše proučitve ni mogoče dati. Toda gotovo je eno: če smo inženir hig ustanovili kot udarno mesto, kjer naj se stekajo kapacitete vseh TOZD v celovitem, kompleksnem nastopu IMP nasproti investitorju oz. kupcu dom a in v tujini, se nam odgovor ponuja sam po sebi. Druga stvar je seveda, če koncepta še nismo spravili v celoti k življenju, o čemer je bilo že govora.
Pri drugem vprašanju sta dve možnosti: »novi« inženiring naj bi svoje storitve opravljal le za TOZD v okviru svoje DO, ali pa tudi za TOZD izven svoje DO, se pravi potencialno za vse TOZD v okviru SOZD. To drugo mož-
(nadaljevanje na 2. strani)
IMF INŽENIRING: EDEN, DVA ALI VEČ?!
(nadagevanje z 1. strani)
nost obravnavam pred tretjim vprašanjem. Če naj bi organizirali inženimg samo za potrebe lastne DO, se postavlja več hudih pomislekov in sicer prvi, ali danes v okviru posamezne DO sploh lahko govorimo o pravem inže-nimgu, drugi, z obstoječim inženiringom bi ustvarili še eno značilno žarišče podvajanja in tretji, najtehtnejši:	rušimo koncept
združevanja v SOZD, saj negiramo skupno opravljanje inženiringa in ustvarjamo pogoje za popolno univerzalnost DO, s čimer SOZD lahko označimo zgolj še kot bolj ali manj posrečeno »zlepljenko«.
Glede na nekatere ugotovitve iz prvega vprašanja je odgovor na tretje vprašanje za IMF bolj teoretične kot praktične narave. Kot že rečeno, organiziranje inženiringa v posamezni DO za njene potrebe pomeni dvojen nastop oz. notranjo konkurenco IMF na trgu, saj posamezna DO s svojim inženiringom ne bi bila zainteresirana za storitve »starega« oz. »sozdovega«.
Druga stvar pa je, če bi tudi »novi« inženiring opravljal storitve potencialno za vse TOZD, ne le v okviru lastne DO. Tudi če odmislimo problem dvojnega nastopa na trgu, se postavlja vprašanje, kaj bi delal »stari« in kaj »novi« inženiring? Delitev dela zgolj po teritorialnem principu najbrž sama po sebi ni prava, sicer pa glede naših kapacitet, razsežnosti in stroškov (1) tudi povsem odveč. Ali v primeru IMF-j a sploh lahko govorimo o specializaciji, ko pa smo z vidika inženiring storitev kot montažerji že tako ali tako specializirani? In tudi če bi to sprejeli, kdaj bi nasproti tretjim OZD nastopal eden, kdaj drugi?
Vse povedano velja seveda tudi za zunanjo trgovino. Navedena vprašanja so sila zahtevna in pred kakršnokoli pomembno odločitvijo bi jih morali dodobra proučiti, si pustiti primeren čas za razmislek in — odločajo naj argumenti! Prevladujoče mnenje pa je, da ne k IMF, vsaka velika in močna organizacija, potrebuje samo en inženirm& vendar
močan in tako organiziran, da imajo vsi, za katere storitve opravlja, odločujoč vpliv na skupno delo in da se v njem zlahka izrazijo ambicije, znanje in zdrave usmeritve tudi tistih sredin, ki so organizcijsko izven njega. Ob nesporni ugotovitvi, da je potrebno vse v IMF obstoječe kapacitete na področju izvajanja inženiringa (vključno z zunanjo trgovino) združiti v novo kvaliteto, ki bo pomenila najučinkovitejši izraz obstoječih in načrtovanih potencialov na eni strani, golo vztrajanje pri programski usmeritvi brez predhodne vsebinske razdelave problemov na drugi strani z gotovostjo vodi v nova žarišča medsebojne konkurence, rivalstva, nezaupanja in razdruževanja.
Kako v bodoče?
Zdi se mi, da se ob vprašanju inženiringa obnašamo prav tako kot delavci letališča, ki bi poleg obstoječega želeli postaviti še en kontrolni stolp; ali pa kot igralci nogometnega moštva, ki bi poleg izbranega kapetana radi imeli še enega. Menim, da smo še pre-
malo razvili sedanji koncept, se preveč izgubljali v brezplodnih razpravah in iskanju lastnih interesov, da bi lahko danes — ob zaostrenih pogojih gospodarjenja — s trudom zgrajeno podrli in pričeli s povsem novo usmeritvijo. Dejstvo pa je, da je potrebno izhodiščem, ki jih postavljajo tovariši iz DO PMI glede kadrovskih in drugih potencialov prisluhniti in jim brez nadaljnega odpreti vrata, ki vodijo k skupnemu interesu celotnega IMP-ja.
Kljub vidnim rezultatom, ki jih je dosegel TOZD Inženiring-iz voz-uvoz, pa obstajata še vedno dokaj nedorečeni dve bistveni vprašanji, ki sem ju nakazal že uvodoma in ki jihnikdar ne bomo rešili niti z dvemi, niti z več inženiringi, ampak le s strpnim snovanjem, in sicer:
— kako doseči čimbolj enakopravno vključevanje vseh oz. večine TOZD v dejavnosti TOZD Inženiring z zagotavljanjem ustreznega vpliva na njegovo poslovanje (še posebej so odprta vprašanja na področju
zunanje trgovine, predstavništev, pa pri točnem razmejevanju pristojnosti in odgovornosti TOZD Inženiring na eni in ostalih TOZD na drugi strani)
— kako doseči sistem družbenoekonomskih odnosov med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD, da bo delo enega in drugega pravilno vrednoteno, da se ne bo dohodek TOZD neupravičeno odtekal v Inženiring, da pa bo ta za svoje rezultate vendarle primemo stimuliran.
Precej je tudi govora o višini poslovnega sklada, ki da ga je ustvaril TOZD Inženiring. Čeprav je Inženiring kljub vsemu v TOZD oblikovana delovna skupnost in je povsem na mestu, da ustvarja določeno akumulacijo, pa je v to nazadnje tudi primoran, saj je vsa osnovna in obratna sredstva, s katerimi je začel, dobil odplačno. Seveda pa ne bi bilo v redu, če bi se določen dohodek stekal v TOZD Inženimg neupravičeno. Prav zato smo oblikovali poseben strokovni organ — svet inženiringa
— pa tudi organi upravljanja so pristojna za to, da na ta vprašanja opozarjajo in sprejemajo ustrezne odločitve.
Določene nepravilnosti, ki jih je otroška doba inženiringa prinesla s seboj in jih še prinaša, tradicije in »davki« notranjih nepomirjenih nasprotij, ki jih plačujemo še danes za vrsto let nazaj, kar vse smo reševali premalo odločno, prepočasi ali pa sploh ne, so med drugim tudi pripomogli k temu, da se danes v SOZD IMF pogovarjamo o drugem inženiringu. Prepričan sem, da enoten kolektiv, pa čeprav skoraj že desettisočglavi, ki pozna skupne cilje in interese, ne bo v prevelikih preizkušnjah, ko bo moral pokazati na pravilno usmeritev.
Ta sestavek sem napisal na1 2 3 4 5 6 podlagi znanih dejstev, izraženih mnenj in stališč na sestankih in razgovorih z namenom, da bomo složno in uspešno razreševali nakazane probleme.
ALEŠ ČERIN, dipl. inž.
DELAVSKI SVET DOLOČIL PREDLOGE PLANSKIH AKTOV SOZD
Delavski svet sestavljene organizacije se je sestal 21. novembra letos na 5. redni sep. Delegati so določili predloga Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMF 1981 do 1985 in plana IMF za obdobje 1981 do 1985; določili predlog sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v SOZD 1MP; obravnavali anaizo rezultatov gospodarjenja v 9. mesecih letošnjega leta, odločili so se o pristopa k samoupravnemu sporazumu o načinu m pogojih usklajenega nastopanja pri izvajanju investicijski! del v tujini, določitev arbitrov, predsednika in namestnika notranje arbitraže SOZD IMF in imenovanje pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj pa so preložiE na naslednjo sejo.
O poteku usklajevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana IMF 1981 do 1985 je poročal Uroš Korže, predsednik komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskem svetu SOZD. O pripombah in delu komisije pišemo v posebnem člank u in ga tu ne omenjamo posebej. Delavski svet je stališča komisije v celoti podpri in sprejel naslednji sklep:
DS SOZD določa predloga SaS o temeljih plana SOZD IMF 1981 do 1985 in plana SOZD IMF 1981 do 1985 v besedilu, ki sta na podlagi usklajevanja po opravljeni obravnavi predlagali komisija za planiranje in DEO ter komisija za samoupravljanje s tem, da se upoštevajo naslednja dopolnila:
1.	V tabeli pri točki 4 se spremenijo nekatere stopnje rasti za TOZD TRATA, ITAK, SKIF in DO IKO.
2.	V členu 5. točka 15-pro-gramska usmeritev TOZD TRATA 1... naprav in aparatov, črpalk, armatur in drsnih tesnil 4. (se spremeni v 3).
Dopolni se fizični obseg proizvodnje po tipičnih predstavnikih za TOZD TRATA.
3.	V členu 12. dopolni investicija v rekonstrukcijo in razširitev livarne sive in nodulame litine v Ivančni gorici s predračunsko vrednostjo v OS 120.000 (vse oprema)
4.	V 42. členu se doda 4. odstavek:
Udeleženke bomo združevale sredstva za financiranje sindikalnih aktivnosti na nivoju SOZD ter skupne kulturne in športne dejavnosti.
5.	Črta se zadnji stavek prvega odstavka 16. člena (s tem v zvezi se enak stavek črta tudi v 13. členu sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev).
6.	V 12. členu pri investiciji
TOZD TEN se črta obdeloval-nica s strojno opremo.
7.	V 6. členu, točka 14 se spremenijo podatki o medsebojni dobavi TOZD Panonija — TOZD dvigalo.
8.	Zavrne se pripomba DO EMOND za dopolnitev 12. člena.
Delavski svet je iz poročila predsednika komisije ugotovil, da so kljub usklajevanju ostala odprta nekatera pomembna vprašanja in sicer
—	združevanje sredstev za investicije
—	programske usmeritve, predvsem med TOZD TRATA-TEN, TRATA-LSNL, Inženiring-Inženirski biroji
—	medsebojne dobave
—	obveznosti TOZD Inženiring do drugih TOZD za prodajo doma in v tujini
Po daljši razpravi je delavski svet zadolžil generalnega direktorja, da takoj skliče direktorje TOZD oz. DO, ki naj z vso odgovornostjo ponudijo sprejemljivo rešitev teh vprašanj, o čemer morajo biti obveščene komisije in delavski svet SOZD. Ta vprašanja morajo biti rešena do drugega usklajevanja — do 8. oz. do 16. decembra 1980.
Delegat TOZD TEN Martin Vidergar je nato prebral obširno sporočilo TOZD TEN o problematiki poslovnega sodelovanja s TOZD TRATA na področju elektronskih regulacijskih naprav. Problematika se vleče že nekaj let, posebno pereča pa je postala lani in letos, ko že kaže na nekatere dolgosežne posledice in koristi drugih organizacij, ki znajo spretno izkoristiti slabosti v sistemu IMF. Po daljši razpravi je delavski svet sprejel sklep, da od TOZD TRATA in TEN zahteva, da v vsakem primeru dosežeta soglasje o medsebojnih dobavah, pri čemer naj bo vprašanje kalkulacije TOZD TEN predmet konkretnega dogovora. V te razgovore naj se
vključi tudi generalni direktor s sodelavci. Delavski svet je nato še sklenil, da je treba pripombe na osnutek SSTP, ki niso bile upoštevane pri izdelavi predloga, skupno z obrazložitvijo komisije za planiranje, ponovno obravnavati v sredinah, ki so jih posredovale. Če se te sredine tudi po usklajevanju ne odrečejo svojih pripomb, jih bo komisija za planiranje ponovno obravnavala kot amandma k predlogu.
Tudi pripombo DO PMI na osnutek sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in stališče komisije je razložil Uroš Korže.
Pripomba se nanaša na 13. člen sporazuma in se glasi:
13. člen ... organizira interna banka sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev med TOZD — nosilcem investicije in ostalimi udeleženkami sporazuma, ki izrazijo interes za združevanje v to investicijo. Ta sporazum...
Po obširni razpravi je komisija pripombo zavrnila z naslednjo obrazložitvijo:
1.	TOZD izražajo svoj interes za investicije iz 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana (SSTP) s podpisovanjem le-tega, seveda ob pogojih, ki jih določajo členi 13. do 20. istega sporazuma in 10. člen temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
2.	Sprotno vsakoletno odločanje TOZD o združevanju mimo določb SSTP SOZD, bi glede na možnosti, ki jih daje 20. člen SSTP realno okrnilo celovitost družbenoekonomske osnove skupnega razvojnega programa in dohodkovnih odnosov v SOZD. Možnost, da posamezna TOZD ne prizna interesa za nobeno investicijo razen svoje, (čeprav realen interes obstaja že v povezanosti v SOZD), pomeni nadaljevanje prakse ekonomsko neutemeljenega investiranja zgoj v tozdovskih okvirih in »trgovanje« z združevanjem sredstev.
3.	Če se sprejme predlog DO PMI, obstaja bojazen, da bodo združevanje sredstev in s tem realizacijo investicij skupnega pomena pogojevali interesi, ki ne izvirajo iz objektivne ocene ekonomske oz. dohodkovne upravičenosti investicije, ampak so plod različnih nesoglasij v odno-
IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMF — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMF GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
sih tekočega gospodarjenja. IMF na ta način ne bi upravičil svoje družbenoekonomske funkcije, da z večanjem proizvodnje in produktivnosti kar najbolj poveča družbeni dohodek in življenjsko raven delovnih ljudi.
Delavski svet je stališče komisije v celoti sprejel.
Po določitvi predloga sprememb in dopolnitev temeljnega sporazuma o združevanju sredstev je delavski svet razpisal referendum za njihov sprejem v vseh TOZD IMF. Referendumi bodo med 12. in 20. decembrom. Za usklajeno izvedbo referendumov je delavski svet imenoval tričlansko komisijo: Dušan Hočevar — predsednik, Vladimir Rabzelj — tajnik in Marko Drobež — član. Naloga komisije je skrb za zakonitost in pravočasnost ter ugotovitev in razglasitev izidov referendumov.
O podatkih analize gospodarjenja v devetih mesecih je govoril Uroš Korže. V celoti gledano so devetmesečni rezultati gospo-, darjenja za IMF ugodni. Nekatere temeljne organizacije se srečujejo s težavami (HVA, DVIGALO, PROJEKTIVNI BIROJI, TEN, Klima proizvodnja, Panonija, SKIP), izjemne razultate pa so dosegle TOZD Montaža Maribor, Klima-montaža in TRATA. Uresničevanje plana je septembra že slabše, iste tendence se kažejo tudi v oktobru. Tudi sklenjene pogodbe kažejo, da bo dela prihodnje leto manj, to potrjujejo tudi križe pri projektantih. Iz težje krize se lahko rešimo edino z izvozom in z usmerjanjem v najbolj donosne programe. Zaposlovanje se je umirilo in je v načrtovanih okvirih. Posebej to velja za delovne skupnosti. Režija se še vedno povečuje in se nevarno približuje 40 % zaposlenih. To pa pomeni, da v TOZD temu vprašanju posvečajo premalo pozornosti.
Delavski svet je nato sklenil, da SOZD IMP na osnovi mnenj vseh- TOZD podpiše samoupravni sporazum o načinu in pogojih usklajenega nastopanja pri izvajanju investicijskih del v tujini. (Do seje so pismene sklepe poslali le DO Izip, Emond, TOZD SKIP, OV in MK). Za podpisnika sporazuma in predstavnika IMP v zboru podpisnic sporazuma je delavski svet imenoval generalnega direktorja Franca Kumšeta.
Ker niso vsi delavski sveti delovnih organizacij sporočili imena arbitrov, je delavski svet preložil imenovanje notranje arbitraže do prihodnje seje.
Razpisna komisija za imenovanje pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj je predlagala, da delavski svet na ta dela in naloge ne imenuje edinega prijavljenega kandidata,
ker je po opravljenem razgovoru sam spoznal, da ne bi bil v celoti kos razpisanim delom in nalogam. Delavski svet je predlog komisije potrdil in bo na naslednji seji imenoval vršilca dolžnosti pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj.
Pravna služba SOZD IMP je delavskemu svetu pripravila pravno mnenje o 3. odstavku40. člena Statuta SOZD IMP, ki je odgovorilo na vprašanje o sestavi komisije za planiranje in DEO, ki ni sestavljena v nasprotju s statutom SOZD IMP.
/	'	N
Kaj si želimo v prihodnjem letu
V—___________________/
V zadnjih decembrskih dneh, ko se z naglimi Koraki bliža novo leto, smo povprašali nekaj naših delavcev, kako so preživeli letošnje leto in kaj si želijo za leto 1981.
Jože Krampi, vodovodni inštalater iz TOZD Montaže Maribor, je bil vse leto na delu na gradbiščih v Vojvodini. Tako niti letnega dopusta ni imel možnosti izkoristiti. Preživel je torej letošnje leto stran od družine, sam.
Za prihodnje leto predvsem želi, da bi bil manj kot letos na teren u ali pa da bi imel delo bliže domu, saj je 4 leta predolga doba, ko je daleč proč od družine. Hkrati pa bi rad, da bi bil kolektiv enotnejši, kot je sedaj.
Marjan Čuden, delovodja v T02D Livarna barvnih kovin, je letošnje leto preživel tako doma kot v službi brez kakšnih posebnih nevšečnosti. Za prihodnje leto pa želi, da bi bil vsaj toliko zdrav, kot je sedaj in da bi bilo tako kot doslej vse v redu v službi in doma.
fjuruu iTii&uuc, ucenec eieK trostroke iz TOZD Elektromon taža, je del letošnjega leta preži vel na terenu, večidel pa v Izo braževalnem centru Domžale kjer mu je življenje teklo p< ustaljenem redu, ki se ga je vča sih težko držati. Za prihodnji leto želi, da bi uspešno zaključ šolanje in se zaposlil v TOŽI Elektromontaža.
Igor MeKva, vodja oddelk ekonomske propagande TOZD Inženiring:	»Težav
imamo letos s tiskarnami in sice zaradi nepravočasno opravljeni naročenih del, za kar je vzrok pomanjkanje reprodukcijskeg materiala in tehnične okvare v ti skamah, kar je povezano z ino zemskimi dobavitelji.
V organizacijskem smisl odnos do propagande ni b enotno rešen zlasti pri skupni nastopanjih. Ko gre za izpeljavi kakršnekoli akcije, soglasja pri hajajo z zamudo. Se slabše pa j
pri poravnavi direktnih stroškov po delilnem ključu. Delovni pogoji niso najboljši (prostorska stiska in slaba svetloba).
Kar zadeva zasebno življenje, pa velja zame tako kot za vse druge zaposlene, da nas tare draginja, ki nas omejuje pri uresničevanju želja.
Za prihodnje leto želim, da bi bilo delo v celotnem SOZD IMP bolj usklajeno, kot je bilo doslej, manj kampanjskih naročil in več natančnega tolmačenja odgovorne službe, v katero spada propaganda, stabilizacijskih ukrepov. Doslej ni bilo dokončnih stališč o tem, kaj je nujno potrebno omejevati in kaj ne.«
Meta Zajc, tajnica v kadrovski službi DS SOZD: »Večidel letošnjega let sem preživela doma na porodniškem dopustu. To leto mi bo najbrže ostalo trajno v spominu, kajti poleg tega, da se je povečala družina z novim članom, se nam je uspelo preseliti v nov dom.
Kaj si želim v prihodnjem letu? Na vsak način zdravje in srečo v družini ter uspešno in dobro sodelovanje s sodelavci, pa veliko delovnih uspehov celotnemu SOZD IMP.«
Rajko Vidrih, samostojni oblikovalec v oddelku za ekonomsko propagando (tu je približno eno leto in pol, prej pa je imel svoboden status):
»V preteklem letu sem svoje naloge reševal na tekočem traku predvsem z reproduktivno in z nekaj kombinatorske imaginacije. Zaradi tesnih rokov, slabe opremljenosti, šibkega položaja ekonomske propagande sem kreativno imaginacijo zreduciral praktično na nič. Tudi sistematičen, celovit pristop k razvijanju karakteristične grafične podobe IMP ni bil mogoč, saj sem moral naloge, ki so že tako parcialnega značaja ali le nekatere njihove faze opraviti na pamet.
Želje v prihajajočem letu? Te se lahko izpolnijo le znotraj svojega horizonta — v besedah.«
Usklajevanje planskih dokumentov
Oktobra letos je izšla izredna številka 1MP Glasnika, v kateri so bili objavljeni samoupravni sporazumi o temeljih plana SOZD IM P m vseh delovnih organizac|.
Pripombe na osnutek SSTP SOZD 1981-1985 m osnutek plana SOZD 1981-1985 so poslale oz. izročile vse DO IN TOZD KP, TlO in P ANONIJA. Pripombe sta obravnavali na skupni seji komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose in komisije za samoupravljanje pri delavskem svetu SOZD IMP11.11.1980, o njih pa je glasovala v skladu s statutom le komisija za planiranje in DEO.
Delavski svet je stališče komisij v celoti upošteval, obravnaval pa je še nekatere pripombe, ki sojih delegati posredovali na seji in jih navajamo pri poročilu s seje delavskega sveta. Pripombe, sklepe in utemeljitve komisij objavljamo zaradi tehtnosti in obšernosti v posebnem članku.
Komisija je obravnavala naslednje pripombe na osnutek SSTP 1981-1985 SOZD IMP:
DO Promont:
1.	Pripomba n.a 5. člen, ki naj se dopolni:
KLIMA MONTAŽA je nosilec razvoja delavniške predpriprave elementov prezračevanja — kanalov s pripadajočimi sestavnimi deli.
Sklep:
Pripomba se sprejme s tem, da se črta opredelitev »s pripadajočimi sestavnimi deli« zaradi neopredeljenosti.
Sklep je bil sprejet soglasno.
:2. Pripomba na 52. člen SSTP SOZD s stališčem, da naj se vse sprejete obveznosti iz programa A in B 100% upoštevajo.
Sklep:
Stališče se sprejme, predsednik komisije je predlagal novo besedilo
52,.	člena:
»Že sprejete obveznosti združevanja za investicije v teku iz 12. člena za 1. 1981 se valorizirajo pri obra-čuml obveznosti združevanja za 1. 198i 'in sicer se obveznost TOZD zmarijša za že združeni znesek.«
Predlog novega 52. člena je bil sprejet soglasno.
DO Emond:
1.	Pripomba, da se v 5. členu v 15. točki pri TOŽD TRATA izvzame proizvodnje elektronskih regulacijskih naprav.
Sklep:
Pripomba DO Emond se zavrne, ker je glede na tekst 5. člena točke l5. brezpredmetna.
Sklep je bil sprejet z enim glasom »PROTI« (Do Emond).
Komisija ob tem opozarja na razhajanje in na potrebo po vsebinskem razčiščevanju programskih usmeritev pri TOZD TEN in TRATA. S tem v zvezi predlaga rešitev, v, skladu s sklepom št. 6 pri točki 2 s prejšnje (17.) seje komisije. O tem je potrebno obvestiti tudi generalnega direktorja SOZD.
2{'■' Pripomba, da je potrebno osnovne obveznosti TOZD Inženi-ring«izvoz-uvoz opredeliti v tem sporazumu, ker le-tega sprejemajo vse i TOZD v IMP.
.Sklep:
Pripomba se sprejme, vendar je ni mpgoče uresničiti v fazi priprave pttdloga, ker so stališče TOZD glede odnosov z Inženiringom različna. Člani komisije so dolžni poslati poduke glede blaga in storitev na domačem in tujem trgu PAS IZIP do 14. 11. 1980.
Rok za usklajevanje je 29. 11. 1980.
Osnovni elementi plana TOZD Inženiring naj se v obliki amandmaja vnesejo v tekst predloga SSTP.
Predlog je soglano sprejet.
3.. K 12. členu v programu A uvrstiti podražitve, dodatna dela in dodatna oprema za obstoječo investicijo — skupaj 28,555.000 din. Predlog je zavrnjen (2	»ZA«,	1
»VZDRŽAN«, 9 »PROTI«).
Obrazložitev:
Podražitve in dopolnitve, posebej za investicije, ki niso zajete v osnovah plana, naj se ne pokrivajo iz združenih sredstev. V nasprotnem primeru bi to postal običaj tudi za druge.
4. V 12. členu — program A točka 7. TOZD ISO — spremeniti naslov v »Izgradnjo tovarne stikalnih na-
prav« .
Predlog sprejet soglasno.
5.	V 12. členu— program A točka
9.	TOZD TEN — zmanjšati predračunsko vrednost za 20,000.000 din gradbenih del iz naslova priključka na KEL.
Predlog sprejet soglasno.
6.	K 12. členu— program B — dodati investicijo TOZD DVIGALO v skupni predračunski vrednosti 25,100.000 din.
Predlog je bil sprejet soglasno.
Obrazložitev:
Investicija TOZD DVIGALO je upoštevana v osnovah plana in je iz dokumenta izpadla po pomoti.
7.	K 12. členu — programa B — dodati sovlaganje v KP in KM II. faza. Po krajši razpravi je delegat DO Emond pripombo umaknil.
8.	K12. členu — program B dodati vlaganje v infrastrukturne objekte na
kompleksu Vojkova 58 v letu 1981 ZA TEN, EM, KM — skupaj
50,000.000 din.
Predlog je bil zavrnjen (en glas »ZA«, ostali »PROTI«),
Obrazložitev:
Skoraj vse investicije bodo zahtevale predhodna vlaganja v infrastrukturne objekte, za kar pa bo glede na omejenost sredstev iz naslova združevanja v SOZD potrebno najti druge vire.
9.	Glede na stališče LB—GBL je potrebno pregledati vse investicije ali jih bo možno uresničiti, ker v letu 1981 ne bo na voljo nobenih finančnih sredstev.
Predlog je bil sprejet soglasno.
10.	V SSTP SOZD je potrebno predvideti tudi združevanje sredstev za obratno ambulanto v Ljubljani v znesku 5,000.000 din.
Po razpravi p tem vprašanju je komisija sprejela naslednjo dopolnitev 42. člena SSTP:
»Iz sklada skupne porabe bodo TOZD ljubljanskega območja združile sredstva za izboljšanje prostorskih pogojev dela in opremljenosti obratne ambulante v Ljubljani.«
Predlog je bil sprejet z enim glasom »PROTI«.
11.	Nikjer v SS ni navedena dejavnost in financiranje sindikata in obstoječih društev (gasilsko, planinsko, pevski zbor).
Predlog komisije za dopolnitev 42. člena:
»Udeleženke bomo združevale sredstva za financiranje sindikalnih aktivnosti na nivoju SOZD ter za financiranje skupnih kulturnih in športnih društev.«
. Predlog je bil sprejet soglasno.
DO PMI:
1.	V členu 5, točka 4. pri TOŽI MM dopolniti programsko usmeri tev:
v — razvoj montaže procesn opreme in ekologije,
—	umirjeno pospešena rast in ra zvoj montaže cevovodov,
-— pospešena rast in razvoj pred fabrikacije montažnih elementov,
—	pospešena rast in razvoj: pre zračevalnih naprav, agrotehnični opreme, zakloniščnih naprav za pre zračevanje, vlažilnih naprav, napra' za izkoriščanje nekovencionalnil virov energije.
Po razpravi glede problematiki usmeritve v cevovode in agrotehniki je komisija modificirani predlo] (namesto agrotehnične opreme — objektov za agrotehniko), sprejela : enim glasom »PROTI«.
2.	V členu 5., točka 5. TOZD II naj se programska usmeritev dopol
— organiziranje in izvajanje inženiringa predvsem za energetske objekte in izvajanje inženiringa predvsem za energetske objekte in objekte za procesno tehniko doma in v tujini.
Dopolnitev 1. točke z besedilom: ... na vseh vrstah objektov in tudi ustreznih gradbenih projektov, ekologije in procesne tehnike.
Po obširni in ostri razpravi, v kateri je sodelovalo 13 diskutantov, je komisija predlagala naslednje dopolnilo k navedeni točki:
»Organiziranje in izvajanje inženiringa za energetske objekte.«
Obrazložitev:
Orientacija TOZD IB v zunanjo trgovino ni dogovorjena s TOZD Inženiring-izvoz-uvoz, Ljubljana, ki to dejavnost danes opravlja in ni bila zajeta v pripravah dosedanjih planskih dokumentov, niti v drugih samoupravnih splošnih aktih. Problemi, ki nastajajo danes, izhajajo iz slabih poslovnih odnosov v IMP v preteklosti, pa tudi iz tega, da je za nekatere TOZD realizacija izvoznih ciljev samo preko TOZD Inženiringa vprašljiva ob sedanjem kadrovskem stanju in organizaciji dela v tej TOZD. Prevladujoče mnenje v razpravi je bilo, da je nujno zagotoviti take organizacijske oblike v organizaciji prodaje doma in v tujini, ki bodo zagotavljale skupen oz. koordiniran nastop, pametno delitev dela in s tem potrebno učinkovitost za dosedanje poslovnih ciljev IMP v naslednjih letih.
Predlagano dopolnitev 1. točke programske usmeritve TOZD IB je komisija sprejela z enim vzdržanim glasom.
3.	Pri TOZD EKO se dopolni programska usmeritev:
točka 2:... in priprava vode
točka 3: ... ter delna preusmeritev na področju izolacij
točka 6: ... Formiranje oddelka konstruiranja za spremljanje montažno izvedenega procesa.
Predlog je bil sprejet z enim-vzdržanim glasom.
4.	Pri TOZD IP-Celje črtati opredelitev
... opustitev dohodkovno nezanimivih proizvodnih vej.
Predlog je bil sprejet z enim vzdržanim glasom.
5T V členu 7. naj se črta stavek:
Obvezno je uveljavljanje odnosov skupnega prihodka v vseh primerih, ko vrednost dobav preseže 10 % CP enega ali obeh partnerjev v povezavi.
Predlog je komisija zavrnila (en glas »ZA«, ostali »PROTI«),
Obrazložitev:
Dosedanji planski dokumenti IMP določajo, da je 10 % CP v vrednosti dobav maksimum, do katerega se tolerira ohranjanje kupoprodajnih odnosov. Ne predpisuje pa, da se dohodkovni odnosi ne bi mogli vzpostavljati že pri manjši vrednosti dobav. Tako stališče je v skladu z družbenimi usmeritvami na področju dohodkovnega povezovanja.
kov in programsko-organizacijska služba in bi bilo nesmotrno organizirati nove posebne službe.
Funkcijo standardizacije bo moral prevzeti bodoči skupni razvoj na IMP (katerega programske in organizacijske osnove se šele pripravljajo).
12.	Spremeni naj se 38. člen — Sredstva za osebne dohodke bomo udeleženke oblikovale vsakoletno v skladu z veljavnimi družbenimi dogovori.
Predlog je bil zavrnjen.
Obrazložitev:
Predlagani tekst je sam po sebi umeven, ne vključuje pa zavestne politike IMP pri usmerjanju politike delitve osebnih dohodkov. Opredelitve veljavnih družbenih planskih dokumentov so v starem tekstu upoštevane.
13.	Sprejme naj se 42. člen, ki naj se glasi:
Udeleženke bomo pridobile počitniške kapacitete za najmanj 8% članov kolektiva.
Komisija je po razpravi soglasno sprejela naslednje besedilo:
»Udeleženke bomo pridobile počitniške kapacitete za najmanj 8% članov kolektiva in glede na neposredni interes združevale sredstva za te namene.«
14.	Spremeni naj se 52. člen tako, da bo v drugi alineji namesto 20 % 100 %, zadnji stavek pa se črta.
»Prav tako ne smemo žalovati, ker ni več nekdanje monolitnosti, ko smo morda še verjeli, da smo harmonična družba — brez konfliktov. Nova kvaliteta v naši družbi, v vsej Jugoslaviji, je prav odkritost sedanjih rezerv, ko razbijemo tabu teme, ko se demokratično pogovarjamo o vseh vprašanjih, tudi o zveznem proračunu, pospeševanju manj razvitih, krčenju investicij in vsem drugem. Pri tem nas morajo voditi realne možnosti ustvarjenega dohodka, kajti ni hujše stvari, kot so iluzije, da zmoremo vse, četudi za to nismo ustvarili potrebnih sredstev.
Ob tem, ko odkrito in demokratično razpravljamo o teh in drugih vprašanjih, si moramo prizadevati, da pridemo do skupnih rešitev ob upoštevanju vseh realnih interesov, da nihče ne poskuša poveličevati svojega interesa kot edino zveličavnega in prevladujočega. Dogovarjati pa se moramo hitreje, kajti dogovarjanje je postalo temeljna metoda naše družbe in nasploh temelj našega skupnega življenja, torej tudi bratstva in enotnosti,« je rekel Franc Šetinc ob poimenovanju Kulturnega doma v Krškem po Edvardu Kardelju.
6.	9. člen naj se glasi:
Odnose skupnega prihodka bomo udeleženke vzpostavljale tudi na domačem trgu.
Predlog zavrnjen (1»ZA«, ostali »PROTI«),
Obrazložitev:
Formulacija v osnutku je ustreznejša in natančnejša, ne omejuje pa dohodkovnega povezovanja tudi v drugih primerih.
7.	Člen 14. naj se dopolni:
Udeleženke bodo združile tako
izračunano višino sredstev, če bodo:
—	imele pokrito vsaj 1,3 vrednosti zalog,
—	imele zaključeno finančno konstrukcijo za lastno investicijo.
Predlog zavrnjen (1 »ZA«, ostali »PROTI«),
Obrazložitev:
Predlog negira združevanje sredstev in ga postavlja v funkcijo ostanka in s tem podira ekonomski temelj skupnemu investicijskemu programu v okviru SOZD.
8.	Člen 15. — zadnji stavek naj se glasi:
Združena sredstva sme udeleženka samoupravnega sporazuma do trenutka prenosa na račun investitorja uporabljati za kratkoročne namene.
Po razpravi je bila soglasno sprejeta naslednja dopolnitev; »Združena sredstva se smejo do trenutka, ko je udeleženka dolžna ta sredstva prenesti na račun investitorja, uporabljati za kratkoročne namene.«
9.	Pripomba na 16. člen, kjer naj se dopolni 1. stavek:
... udeleženkami sporazuma, ki izrazno interes za investicjo.
Predlog se zavrne, kot posledica zavrnitve pripombe nasamoupravni sporazum o združevanju sredstev.
10.	Člen 20. naj se črta, ker je, če se upoštevajo prejšnje pripombe, brezpredmeten.
Predlog se zavrne kot posledica zavrnitve ustreznih prejšnjih predlogov.
11.	Dopolni naj se 32. člen — s tem, da naj se funkcije v DS SOZD dopolnijo z
—	standardizacijo in INDOK za SOZD IMP..
Predlog je načeloma ustrezen, vendar je bil kot konkretna pripomba na tekst zavrnjen.
Obrazložitev:
Funkcijo INDOK za SOZD opravljata v sedanji DS SOZD služba elektronske obdelave podat-
Komisija jeugotovila, da je sklep v zvezi z 52. členom že soglasno sprejela (točka 2 pri DO PROMONT).
TOZD KLIMA PROIZVODNJA:
1.	Pri 40. členu se doda (k 1. odstavku):
... in ustvarjenega dohodka skušali dosegati naslednje strukturne deleže:
Komisija je soglasno sprejela naslednje besedilo:
» ... in ustvarjenega dohodka težili za tem, da dosežemo " naslednje strukturne deleže.«
TOZD TIO:
1.	Stališče, da bi morali biti poenoteni kriteriji za vse investicije, posebno še zato, ker bo morala biti vsaka investicija tudi širše družbeno verificirana.
Komisija meni, da je v obeh sporazumih enakost kriterijev za vse dosledno upoštevana in zato investicije, ki soomenjene v 12. členune morejo v izvajanje, če teh kriterijev ne zadovoljujejo.
2.	Postavlja se vprašanje realnosti stopenj rasti ČP, DOH, zaradi vseh ukrepov na področju omejevanja investicij. Isto velja za zaposlovanje, ki je v nasprotju z osnovami resolucije za 1. 1981.
Komisija se je strinjala in menila, da v nekaterih TOZD in DO ni bilo storjeno dovolj, da bi realno uokvirili prevelik optimizem glede možnosti prodaje in glede možnosti financiranja razširjene reprodukcije. Veliko vlogo pri ponovnem preverjanju planskih usmeritev morajo imeti poleg strokovnih služb in IPO tudi družbenopolitične organizacije.
3. Menijo, da bi v sporazumu morale biti navedene konkretne smernice za razvojno deta na ravni SOZD (inštitut IMP, itd.).
24. člen predvideva nove organizacijske oblike, vendar konkretnega soglasja glede organizacijskih oblik skupnega razvoja_v IMP še ni. V pripravi pa je ustrezen elaborat.
TOZD PANONIJA:
1. Predlaga dopolnitev 13. člena:
—	s kriteriji iz novega 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev
—	za 2. odstavkom tega člena naj se doda besedilo:
»Izjemoma se v letni plan investicij IMP lahko uvrstijo investicije, ki izhajajo iz obveznosti po sprejetih novih integracijskih povezavah v letih 1981-85.«
Glede kriterijev komisija meni, da jih ni potrebno ponovno omejiti v 13. členu, saj so v sporazum vključeni v postopku verifikacije elaboratov, poleg tega pa so eksplicitno omejeni v sporazumu o združevanju sredstev.
Po krajši razpravi je komisija soglasno sprejela naslednjo dopolnitev
2.	odstavka 13. člena:
»... upravičeni razlogi. Ta izjema velja tudi za investic|e, ki izhajajo iz obveznosti po sprejetih novih integracijskih povezavah Predlog za uvrstitev...«
2.	Predlaga, da se 18. člen izpusti, ker je v nasprotju s kriteriji 13. člena in v nasprotju s sprejetim stališčem kolegija SOZD z dne 18. 10. 1980, kjer smo se dogovorili, da se začete investicije in investicije v dokončanju realizirajo, a o ostalih se dogovarjamo vsako leto posebej.
Po krajši razpravi je komisija predlog zavrnila (z enim glasom »ZA«, enim vzdržanim, ostali »PROTI«),
Obrazložitev:
Navedena argumentacija ne zadovoljuje, saj govori člen 18. o prednosti investicij skupnega pomena šele pri enakem izpolnjevanju vseh pogojev iz prejšnjih členov. V slednjem primeru odloča kriterij izven določil 13. člena — to pa je skupni jx>men investicije, oz, reprodukcijska povezanost.
DO LIVAR:
1.	V 5. členu, točka 20 — se črta formulacija »vseh vrst hladnovod-nih«.
Komisija ugotavlja neusklajenost med TOZD HVA in TOZD TRATA glede proizvodnje armatur. Širitev proizvodnje TOZD HVA na področje ostalih armatur je sporna z vidika delitve dela v IMP.
Zato komisija daje pobudo generalnemu direktorju SOZD, glavnim direktorjem vseh DO in direktorjem obeh TOZD, da se dogovorijo in razčistijo odprta vprašanja.
Glede na to, da je enako pismeno pripombo kot DO LIVAR posredovala tudi DO IKO, je komisija predlog DO LIVAR sprejela (soglasno).
2.	Iz 12. člena naj se izključi izgradnja tovarne kanalske litine v Kisovcu in namesto nje vključi rekonstrukcija in razširitev livarne v Ivančni gorici (z obrazložitvijo, da so se dokončno razdrli razgovori z IMV Novo mesto o sovlaganju).
Spremembo je komisija soglasno sprejela, s pripombo, da se ji v čim-krajšem roku posredujejo nova predračunska vrednost in tehnična struktura investicije.
3.	Spremeni se letnica izgradnje livarne barvnih kovin v 1981-83.
Predlog je bil soglasno sprejet.
DO IKO:
L V 5. členu, točka 15. pri TOZD TRATA se spremeni programska usmeritev:
pri točki. ... naprav in aparatov, armatur, črpalk in drsnih tesnil
točka 3 — se črta	»
točka 4 — postane točka 3.
Spremenijo se tudi tipični predstavniki ter fizični obseg.
Komisija je predlog DO IKO soglasno sprejela.
2.	V 5. členu točka 20. naj se spremeni programska usmeritev TOZD HVA, in sicer naj se črta
v točki 1. — vseh vrst hladnovod-nih
Komisija je identični predlog že sprejela.
3.	V členu 12. naj se za TOZD TRATA in SKIP upoštevajo reducirane variante investicij (kot v SSTP DO).
Predlog je bil soglasno sprejet.
4.	V členu 12. — med investicije prioritetnega pomena naj se uvrsti investicija novoustanovljene TOZD IPKO na račun zmanjšanja predračunske vrednosti investicije TOZD SKIP.
Komisija je predlog soglasno sprejela.
DO KLIMA:
Nima posebnih pripomb.
DO IZIP:
1. Predlaga, da bi DO ALC-HROM, Ruše, ki je v postopku integracije kot TOZD v DO IZIP vključili, med podpisnike SSTP. S tem v zvezi predlagajo dopolnitev 4., 5.,
12.	in 26. člena.	i
Predlagajo, da se v skupino B v 12. členu vključi izgradnja tovarne procesne opreme za kmetijsko in živilsko industrijo TOZD ALCHROM, Ruše, predračunska vrednost
85,000.000 din.
Po daljši razpravi, ko so predstavniki DO IZIP razložili smisel, namen in postopek integracije ter dosedanje delo, rokovnik in zagotovili, da bo integracija izvršena do 16. 12. 1980, je komisija sprejela naslednje sklepe:
1. Komisija je predlog DO IZIP o vključitvi ALCHROM v SSTP
SOZD IMP sprejela. Hkrati je zadolžila predstavnike DO IZIP, da ustrezno informirajo samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in strokovne službe o integraciji (izvleček izeiaborata objaviti v Glasniku).
2.	Dopolni naj se 4. člen.
... poslovanja, preprečili podvajanje in nesorazmerno.... Pripomba je bila soglasno sprejeta.
3.	Pripomba k 5. Senu, točka 5, — programska usmeritev TOZD IB. Usmeritev v inženiring je sporna, saj IMP potrebuje le en inženiring.
Komisija je stališča o tem že izrazila. Bistveno je zagotoviti enotnost oz. maksimalno koordinacijo v delu. Vprašanje naj obravnava tudi; naslednji kolegij SOZD.
4.	Dopolnitev 5. člena, točka 24. — programska usmeritev TOZD Inženiring naj se dopolni:
5.	razvoj Consulting dejavnosti.
Predlog je bil soglasno sprejet.
5.	Dopolniti programsko usmeritev TOZD PB v 5. Senu
6.	razširitev projektivne dejavnosti zaradi kompleksnejše ponudbe.
Predlog je bil soglasno sprejet.
6.	Dopolniti programsko usmeri-
tev TOZD Zastopstva v 5. členu v točki 2. — pospešen razvoj in proizvodnja opreme____
Predlog je bil soglasno sprejet.
7.	Predlog, da se v sporazumu enakopravno vključi kreditiranje prodaje iz združenih sredstev in naj se s tem v zvezi spremenijo členi 15. do 18.
Komisija je predlog zavrnila (soglasno).
Obrazložitev:	v
Kreditiranje prodaje in tudi združevanje sredstev za ta namen bo nujno, vendar obseg razpoložljivih sredstev preprečuje širši obseg tega, hkrati pa je izven določb 20. člena težko opredeliti kriterije, po katerih bi za ta namen sredstva združevali. Predlog je zato neoperativen.
8.	Dopolnitev 29. člena. Predlagajo, da je nosilec te naloge TOZD IN-ženiring.
Komisija je soglasno sprejela naslednjo dopolnitev 29. člena
»... vezmi.Nosilec h koordinator pri tem dogovarjanja je TOZD Inženir ing-izvoz-nvoz.«
PRIPOMBE NA OSNUTEK PLANA SOZD MF 1981-1985
Komisija je glede na dodelanost planov TOZD in DO sklenila, da se tabele priložijo k planu kot dokumentacija.
Za pripombe, ki so identične ali povezane s pripombami na SSTP SOZD, veljajo sklepi, ki se nanašajo na te pripombe in se temu ustrezno spremeni besedilo.
Dokumentacijo bo treba še dopolniti in popraviti. Komisija je sprejela pripombe, ki se nanašajo na tabele rezultatov in pogojev gospodarjenja in tudi pripombe na plan temeljnih raziskovalnih nalog.
Sprejete so bie še naslednje pripombe:
V 2. 1. 3. — Socialni cilji Točka 5. in 6. se opredelita bolj splošno: Kulturne in športne dejavnosti bodo vključene v vsakodnevne stalne 'dejavnosti delavcev TOZD. 2. 2. 1. — 8. alineja:	•
— koordinirati zasedenost kapar citet preko sistema poslovno-tehnič-nih storitev.
2. 2. 3. — sistem poslovno-tehnič-nih storitev
prva. alinea — obseg projektantskih storitev mora zadovoljevati potrebe sistema montaže in industrjske proizvodnje ter sistema pošlovno-tehničnih storitev.
2. alinea — ______ iz njenega pro-
grama svoje oddelce za projekte
izvajalnih del z 2 do 3 %___
Pred točke 4. in 5. vstaviti:
4.	V TOZD Inženiring izvesti.-...
5.	V TOZD Inženiring pri prodaji....
3. 10. Komisija je sprejela dopolnitve:
— da po možnosti za samske delavce
3. 11. Dodatno se opredeli, da se stroški DS SOZD in IB krijejo po dejanski angažiranosti za posamezne TOZD.
5.	1. pri št. 5 (izolacije) se pripiše TOZD EKO
5.	2. pri št. 12 (stroji in naprave za kmetijstvo) se pripiše še TOZD MM.
Pri pregledu del in nalog delovne skupnosti se črta alternativa, da se dom na Vojskem priklj uči TIO Idrija in ostane edino Počitniška skupnost.
Pri uvozu (točka 3. 8. — zadnja alineja) se tekst spremeni:
— Uvoz nam bo predvsem zagotavljal uvoz najpotrebnejšega repro-materiala in rezervnih delov ter opreme...
Vsem delavcem SOZD IMP želimo srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1981.
Delavci IMP Metali, GmbH St. Jakob v Rožu
• DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE
KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA V CELOTI PODPRL STALIŠČA DS SOZD
Koordinacf ski odbor sindikata SOZD se je na 5. redni seji sestal 21.-novembra 1980. Na dnevnem redu je bilo pet pomembnih točk in sicer: obravnava predlogov samoupravnega sporazuma o temeljih pkina SOZD IMP 1981—1985 in plana BMP 1981—1985;
sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev; obravnava gospodarjenja v 9 mesecih letošnjega leta; obravnava obračuna in analize poslovanja počitniške skupnosti v letu 1980; obravnava in sprejem predloga programa dela in finančnega plana koordinacijskega odbora sindikata za leto 1981.
Pri pregledu sklepov prejšnje Posebej je opozoril na težav-seje so delegati ugotovili, da ni	nost, zahtevnost in tudi kompli-
uresničen dogovor o enotni višini	ciranost celotnega postopka pla-
obdaritve vseh otrok v okviru	niranja, posebej pa usklajevanja
IMP. Po sorazmerno dolgi raz-	medsebojnih interesov v tem
pravi je KO sprejel sklep, da	dolgotrajnem postopku,
mora vsaka Osnovna organiza- Glede vsebinskih problemov cija Zveze sindikatov upoštevati	je opozoril na dve ključni vpra-
stališča in dogovor KOS in jih	šanji, ki še nista dokončno raz-
tudi dosledno izvrševati, če ho-	rešeni in ki sta v marsičem po-
čemo zagotoviti enotnost in	sledi ca neurejenih medsebojnih
učinkovitost sindikalnega dela v	družbenoekonomskih razmerij
SOZD IMP.	iz preteklosti, v tem trenutku pa
sta izbili na dan še v večji meri,
Osnovne politične smernice	vendar brez njune dokončne in
glede obravnavanih planskih in	primerne rešitve ne moremo
drugih dokumentov je KOS žav-	sprejeti planskih dokumentov,
zel že na 4. seji 27. 8. 1980, na	Ti vprašanji sta:, prvo, medneka-
kateri so bili prisotni tudi se-	te rimi TOZD še nerazčiščena
kretarji OO ZK.	programska usmeritev in. s tem
Tov. Uroš Korže, predsednik	povezane medsebojne obvezno-
komisije za planiranje in druž-	sti in drugo, v nekaterih sredinah
benoekonomske odnose, ki je v	še vedno nizka točka pripravije-
pripravah srednjeročnih plan-	nosti za združevanje sredstev, pri
skih dokumentov nosila najtežje	čemer se delavcem celo.napačno
breme, je podal izčrpno informa-	prikazuje, da gre za avtomati-
cijo o poteku priprav teh doku-	zem, za odtegovanje dohodka
mentov, o dosedanjem usklaje-	mimo njihove volje itd. Še vedno
vanju in sklepih delavskega sveta	so torej prisotne ozke, celo sku-
SOZD IMP, ki je na seji 21. 11.	pinskolastninske težnje, da po-
1980 planske dokumente na	samezna TOZD (DO) postane
podlagi usklajevanja iz osnutkov	čimbolj samozadostna, da se iz-
prekvalificiral v predlog.	postavljajo v prvi vrsti le lastni
PREDLOG FINANČNEGA PLANA	
KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA	
ZA LETO 1981	
din	
Pevski zbor IMP	200.000,00	(vse DO IMP)
Planinsko društvo	200.000,00	(vse DO IMP)
Kegljišče (Staničeva) '	80.000,00	(TOZD v Ljubljani)
Tekmovanje v smučanju 100.000,00	(vse DO IMP)
Letne igre med TOZD m DS, ki naj bi bile v spomladanskem	
času:	
Nogomet, namizni tenis, kegljanje, šah, balinanje, streljanje, odbojka	40.000,00	
Letne igre med DO, ki naj bi bile v jesenskem času, istočasno	
vse športne panoge:	
180.000,00	
Prapor SOZD IMP	40.000,00	
Program enotnih akcij IMP:	din na osebo
Dedek mraz	300,00
Krvodajalci	100,00
8. marec	300,00
Upokojenci	1.500,00
Jubilanti 10, 20, 30 let zaposleni v IMP	700,00
Sofinanciranje kulturnih društev	50.000,00
Izobraževanje KOS	60.000,00
Naš praznik
Člani kolektiva DO IKO smo v petek, 28.11.1980 v prostorih tovarne z manjšo proslavo počastili dan republike. Za okrasitev DO so bili zadolženi člani ZSMS, za organizacijo proslave pa IO OOS.
Ob zvokih internacionale, ki nam jo je zapel-moški pevski zbor IMP, smo se z žalostjo v srcu zavedli, da prvič proslavljamo ta veliki praznik brez našega Tita.
O pomenu 29. novembra je spregovoril tov. Josip Kolarič. Vsi smo nemo potrdili, ko je dejal da bomo še vnaprej nadaljevali pot, ki sta nam jo začrtala tov. Tito in Kardelj.
Po pesmi Draže Tito, Ljubičice bela in Naša vojska so nam dijaki K uh urnega društva Gimnazije Šentvid pod vodstvom tov. Sevškove z recitacijo »Sutjeska« orisali veliko borbo narodov Jugoslavije med NOB. Na koncu nam je pevski zbor IMP pod vodstvom tov. Mira Rozmana zapel še priljubljeno Jugoslavijo in Ob Kolpi.
Ob zakuski in sproščenem pogovoru smo se še v pozno po-
idne zadržali v prostorih delovne organizcije.
RAJKO PRIMC
PREDLOG PROGRAMA DELA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA SOZD IMP ZA LETO 1981
V letu 1981 bo KOS SOZD IMP svoje delo usmerjal na tri področja, in sicer družbeno-ekonomsko, družbenopolitično in področje skupnih akcij v IMP. Področja so sicer med seboj tesno povezana.
A.	Družbenoekonomsko področje:
—	tekoče sprejemanje analize gospodarjenja oz. rezultatov poslovanja, upoštevajoč zlasti ustalitvena prizadevanja (po vsakem kvartalu — trimesečju);
—	prizadevanja za nadaljnje dograjevanje družbenoekonomskih odnosov, posebno na področju OD — njihova gibanja, izpopolnjevanje sistema delitve po delu (stalna naloga);
—	zavzemanje stališč o vsebini in usmerjanju politične akcije ob pripravi važnejših samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov v SOZD IMP (po potrebi);
—	zavzemanje političnih stališč do važnejših vprašanj, ki se v SOZD IMP pojavijo v zvezi -s poslovanjem (gospodarjenjem), družbenoekonomskimi odnosi, porabo sredstev skupne porabe (družbenim standardom), statusnimi spremembami, itd. (po potrebi);
—	analiza delovanja organov upravljanja in drugih organov na ravni SOZD;
—	akcije za boljše delovanje delegatskega sistema;
—	obravnava in zavzemanje stališč do važnejših dokumentov oz. sklepov občinskih, mestnih in republiških organov ZSS (po potrebi).
B.	Družbenopolitično področje:
—	doreči sistem delovanja sindikata v SOZD IMP (relacije OO ZS— konferenca sindikata DO — KOS) (I. polletje);
—	doreči sistem stalnega sodelovanja sindikata IMP z drugimi DPO (ZK, ZSMS) (I, polletje);
—	v sodelovanju oz. pomoči z občinskimi in republiškimi organi ZSS izvesti enodnevno izobraževanje predsednikov konferenc sindikata DO in vseh članov KOS (II. polletje).
C.	Področje skupnih akcij:
—	zavzemanje stališč o zagotavljanju pogojev in delovanju različnih oblik, kulturnih in drugih aktivnosti delavcev v IMP (pevski zbor, planinsko društvo IMP, dan delavcev IMP, itd.) (stalna naloga);
—	zavzemanje stališč do pogojev letovanja, izkoriščanja in poslovanja počitniške skupnosti SOZD IMP (posebno v I. in VI. tromesečju);
—	dogovori o skupnih akcijah (udeležba na ŠIG in drugih športnih prireditvah, na kulturnih prireditvah, organizacija športnih tekmovanj znotraj IMP, »Dedek Mraz«, 8. marec, jubilanti, upokojenci, krvodajalci, itd.).
Pri realizaciji tega programa bo ob tesnem sodelovanju s predstavniki IO OOZS in konferenc sindikata DO KOS sodeloval z delavskim svetom SOZD, politično koordinacijo sekretarjev OOZK, generalnim direktorjem SOZD, drugimi organi na ravni SOZD, še posebej pa z Občinskim svetom ZSS Ljub-ljana-Bežigrad in Republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
KOS je dal oba dokumenta v javno obravnavo vsem osnovnim organizacijam sindikata z naslednjimi stališči:
Program dela KOS za leto 1981 bi bilo potrebno dopolniti tudi v tej smeri, da bi zajeli aktivnosti na področjih odnosov pri delu, pogojev dela in informiranja. V razpravo OO ZS je treba takoj poslati tudi program dela planinskega društva IMP za leto 1981.
Informacija o prilivih in odlivih sredstev KOS v letu 1980 se pošlje vsem OOZS. Ker 14 OO ZS svojega letošnjega prispevka KOS še ni poravnalo, se bo njihova obveznost z ustreznim ključem poravnala v letu 1981.
KOS be na podlagi razprave v OO ZS program dela in finančni plan za leto 1981 sprejel na naslednji seji, ki bo v decembru. Oba predloga v celoti tudi objavljamo.
Amandmaji k predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD
Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose je na seji 8.12.1980 obravnavala prispele pripombe na predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMP 1981—85. Pripombe so poslali TOZD Elektromontaža, DO IKO in generalni direktor SOZD, na seji pa so jih izrazili še predstavniki DO LIVAR in TMI.
Komisija je obravnavala le konkretne pripombe, ki so bile oblikovane kot amandmaji k predlogu sporazuma. Komisija zato predlaga delavskemu svetu SOZD IMP, delavskim svetom DO in TOZD, da sprejmejo tekst predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana S O/.D IMP 1981—85, ki ga je določil DS SOZD na seji 21.11.1980, z naslednjimi dopolnitvami k posameznim členom:
1.	stran 14, točka 17
Pri programski usmeritvi TOZD SKIP se točka 2 spremeni in se glasi:
2.	Proizvodnja industriskih posod in druge opreme za procesno industrjo
2. stran 20
,V poglavju »Medsebojne pravice in obveznosti iz skupnega poslovanja« se vključijo naslednje povezave:
	1981	1982	1983	1984	1985
TEN — TRATA (elektron, regul) vrednost kosi	35.060 10.000	42.000 12.000	52.000 15.000	60.000 17.000	67.000 19.000
LSNL—TRATA vrednost tone	65.000 1.800	75.000 2.000	86.000 2.200	93.000 2.300	97.000 2.350
TRATA — OV vrednost	3.000	5.000	7.500	9.000	11.000
TRATA — MM vrednost	10.000	13.000	15.000	18.000	22.000
TRATA — MK vrednost	4.000	6.000	8.000	10.000	12.000
TRATA — KM vrednost	10.000	12.000	15.000	18.000	22.000
interesi in da se ekonomski zakoni upoštevajo le enostransko, to je, ko gre za uresničevanje lastnih ozkih interesov in ciljev, v čemer je iskati najnevarnejše razpršilne tendence, ki rušijo enotnost OZD.
V	izredno bogati razpravi, v kateri je sodelovala večina prisotnih, je bilo ključno vprašanje posvečeno temu, kako zagotoviti tisto vlogo sindikata od KOS do OO ZS, da bodo njegove politične zahteve in stališča dejansko prodrle v vse sredine in zlasti, da se bodo tudi strokovna vprašanja-reševala izhajajoč iz sprejetih stališč in zahtev sindikata. Ugotovljeno je bilo soglasno, da smo v IMP vedno, ko je bilo pomembno, zavzemali (ne le sindikat) politična stališča, ki pa jih je v delovni sredini v konfrontaciji s stališči strokovnih služb, včasih pa z ozkimi vplivanimi skupinami, pa tudi ob lastni premajhni aktivnosti in zavzetosti, težje uresničiti. Zato bo potrebno še veliko vsebinskih in organizacijskih ukrepov v sindikatu, da se nam bo posrečilo sprejete usmeritve realizirati prav v vsaki sredini.
Na podlagi razprave je KOS zavzel naslednja stališča:
V	vseh oblikah organiziranosti sindikata se moramo dosledno boriti za enotnost IMP in zato podpiramo predloge planskih dokumentov, katerih bistvo je, razen še odprtih vprašanj, prav v tem.
V	celoti podpiramo sklepe delavskega sveta SOZD z dne 21.
11. 1980, ki so tudi v skladu s stališči KOS, sprejetimi 27. 8.
1980 s priporočilom, da delo nadaljuje v tej smeri.
Zagotovili bomo, da bomo ta stališča KOS dosledno prenašali skozi konference sidnikata v OO ZS, tu pa pripravili tako vzdušje, da bodo planski dokumenti na referendumih in na delavskih svetih v vseh sredinah sprejeti. KOS daje pobudo vsem OO ZS,
katerih TOZD morajo na podlagi sklepa delavskega sveta SOZD z dne 21. 11. 1980 v najkrajšem času rešiti odprta vprašanja, da se tudi le-te medsebojno povezujejo in tako ob poslovodnih organih in strokovnih službah prispevajo k takojšnji rešitvi teh vprašanj.
O devetmesečnem poslovanju je poročal tov. Korže. Glede na to, da so njegove misli objavljene v poročilu s seje delavskega sveta SOZD IMP, jih tu ne bomo posebej omenjali. Po razpravi so delegati sprejeli stališče, da OO ZS skupno z drugimi faktorji v TOZD zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov. V zvezi s sprejemanjem letnega plana za leto 1981 pa KOS posebej opozarja na stališča, ki jih je o politiki OD sprejel letošnjega junija in v katerih zahteva enak RR v vseh TOZD in delovnih skupnostih.
Poročilo o poslovanju počitniške skupnosti SOZD IMP je podal Aleš Čerin. Po razpravi je KOS zavzel naslednja stališča:
KOS sprejema razlago in analizo stanja, ter razlogov zakaj je prišlo do izgube počitniške skupnosti ter ugotavlja, da je pomemben vzrok nastanka izgube, v tem, da se v vseh TOZD niso držali priporočil in stališč KOS (regresiranje s strani TOZD, najemanje lastnih kapacitet in s tem ustvarjanje notranje konkurence).
' Vse OOZS bodo v svojih sredinah s pravilnim tolmačenjem in aktivnostjo prispevale k temu, da bo vsaka TOZD oz. DS pokrila del izgube, ki jo je po samoupravnem splošnem aktu dolžna pokriti.
KOS bo v začetku leta sprejel še natančnejša in ostrejša stališča s posledicami (odgovornost) v zvezi s poslovanjem počitniške skupnosti IMP v letu 1981.
O predlogu programa dela in finančnem načrtu je uvodno obrazložitev podal Janez Rojic.
3 Na str. 15, točka 19.
Izpusti se točka 3 pri programski usmerftvi TOZD LSNL. Točka 4 postane točka 3. Dopolni se fizični obseg proizvodnje.
4.	Na str. 15, točka 20.	/ '
Pri TOZD HVA se spremenijo kategorije pri fizičnem obsegu proizvodnje.
5.	V 12. členu se v seznamu mvesticij skupnega pomena, doda točka 12.
12. Nakup poslovnih prostorov v Mariboru
Nosilec: TOZD IB
Trajanje: 1983
Predračunska vrednost: 10.601
6.	Dopolni se 16. člen sporazuma. Novi 16. člen se glasi:
Ko je posamezna nova investicija iz 12. člena uvrščena v letni plan investicij SOZD IMP, organizira Interna banka sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev med TOZD
— nosilcem investicije in ostalimi udeleženkami sporazuma, ki v postopku sprejemanja letnega plana izrazijo interes za z*uževanje v to investic|o.
V	primeru, da TOZD ne izrazi interesa za združevanje sredstev v določeno investicijo, mora opredeliti v kakšen namen bo združila sredstva po 14. členu tega sporazuma.
V	letnem planu SOZD morajo biti sredstva, oblikovana po 14. členu tega sporazuma, v celoti razporejena na namene iz tega sporazuma.
Dejanski prenos sredstev na račun investitorja izvrši interna banka v skladu z dinamiko, določeno v sporazumu iz prvega odstavka tega člena.
7.S premeni se 1. odstavek 20. člena in se glasi:
V	planskem postopku ugotovljeni presežek sredstev za združevanje nad planirano investkfsko porabo se uporabi za kreditiranje prodaje skupnega pomena za SOZD IMP.
8. Dopolni se 52. člen sporazuma. Novi 52. člen se glasi:
Že poravnane oz. sprejete obveznosti zduževanja za investicije v teku iz 12. člena za leto 1980 in 1981 se valorizirajo pri obračunu obveznosti združevanja za leto 1981 m sicer se obveznost TOZD zmanjša za že združeni znesek.
Čistopis končnega predloga sporazuma bo delegatom delavskih svetov in strokovnin službam TOZD, DO in SOZD posredovan v najkrajšem času.
Novi prostori mariborske montaže v Ljubljani
TOZD Montaža Marijor je že pred leti sklenila, da za pokrivanje operativnih potreb gradbišč na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem poišče poslovne prostore v Ljubljani Delavci marfcorske Montaže so imeli svoj »štab« (eno pisarno) v baraki ob Vojkovi ulici S preselitvijo TOZD OV v Črnuče so ta prostor izgubiti, obenem pa so se odločili, da kupijo tri prostore na Linhartovi 11, (Plava Laguna) v ljubljeni. Tu stalno opravljajo svoja dela in naloge vodja kompleksnih objektov, vodja operativne izvedbe in dva vodja montaž. Preko tega centra poteka operativno vodenje objektov, dobava materiala za gradbišča, organizacija začetka gradbišč in enkrat mesečno je tu sestanek vodilnih monterjev, ki delajo po gradbiščih na Gorenjskem, Dolenjskem in Primor-
skem. Na tem območju dela trenutno 55 njihovih monterjev.
Nekateri pravijo, da je to predstavništvo mariborske Montaže v Ljubljani kar pa je vodja operativne izvedbe inž. Milan Kerkez takole komentiral:
»Ne gre za nobeno predstavništvo, ker ga IMP v Ljubljani ne potrebuje. S tako organizac|o želimo skrajšati vez med Mariborom in gradbišči V Ljubljani dela cela vrsta jugoslovanskih montažerjev in je nerazumljivo, da bi na našo navzočnost gledali drugače kot na vse ostale. Menim, da ni razlogov, da ne bi sodelovali z ljubljanskim in koprskimi montažerji Vemo pa, da je mesto za sodelovanje po komercialni plati TOZD Inženiring. IMP bi se moral tako organizirati, da bi v Ljubljani opravil večino montažnih del.«	T. ŠTRUS
IZVLEČEK IZ ELABORATA O PRIPOJITVI
DO ALCHROM RUŠE
Sodelovanje med DO Akhrom in DO IZIP oz. TOZD Zastopstvo, ki je združena v DO IZIP, sega že nekaj let nazaj. V teh letih se je DO Akhrom utrdila kot glavni dobavite^ domače opreme, ki jo TOZD Zastopstva skupaj z ur oženo montira domačin investitorjem.
V času oblikovanja srednjeročnih planskih dokumentov pa se je porodila pobuda za še tesnejšhn in učinkovitejšim poslovanjem obeh DO. Ti ambkiozni načrti pa se bodo lahko lažje uresničili, če bosta obe organizacij združenega dela skupne nastopali v isti DO IZEP oz. skozi poslovni sistem SOZD IMF.
Iz »Elaborata o pripojitvi DO Akhrom Ruše k SOZD IMP —v delovno organizacijo IZIP« Objavljamo tista poglavja, ki govorfo o AIchromu in njegovi nadaljnji poti v okviru IMP. Celotni »Elaborat« pa so obravnavati delavci, ki se bodo o vključitvi Alchroma tudi odločali.
DO Alchrom je v sodni register vpisana kot kovinsko podjetje Alchrom, Ruše, p.o.. Je enovita delovna organizacija s sektorsko notranjo organiziranostjo, njeno konstituiranje pa je bilo v sodni register vpisano dne 2. 4.1974. Njena glavna dejavnost je izdelovanje mlekarske opreme in opreme za prehrambeno ter kemično industrijo (011419). Do sedaj se ni posebej intenzivno povezovala v drugih oblikah združenega dela. Je član regionalne Poslovne skupnosti malega gospodarstva. Z vključitvijo v SOZD IMP pa bo DO Alchrom postala samostojna proizvodna temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije IZIP.
Predmet poslovanja DO ALCHROM, Ruše
DO Alchrom je proizvodna delovna organizacija, iz vpisa registrskega sodišča pa povzemamo naslednjo njeno dejavnost: a) Glavna dejavnost:
— izdelovanje mlekarske opreme in opreme za prehrambeno ter kemično industrijo iz nerjavečega materiala
Postopek za pripojitev DO Alchrom teče v obeh delovnih organizacijah. Referendum v DO Alchrom bo 17.12.1980, ko se bodo delavci dokončno odločiti. V decembru bodo v obeh organizac|ah sprejeli vse potrebne samoupravne akte, oz. njihove dopolnitve, da bo omogočena registracija nastalih sprememb.
b) Stranske dejavnosti
—	ključavničarstvo
—	varjenje
—	servisno vzdrževanje lastnih izdelkov
Asortiman proizvodnje ni namenjen široki potrošnji. Prav tako ne gre niti za proizvodnjo, ki bi se proizvajala za neznanega kupca, saj gre za kosovno proizvodnjo znanega naročnika.
Prav gotovo pa današnja osnovna usmeritev — t.j. razvoj in proizvodnja opreme za tekočinske medije prehrambene industrije — ostaja aktualna tudi naprej.
Dosedanje poslovno sodelovanje TOZD Zastopstva in DO Alchrom Ruše
Vrednost dobav DO Alchrom TOZD Zastopstva je znašala po letih:
1977	— 0,686 mio N-din
1978	— 3,693 mio N-din
1979	— 7,008 mio N-din
1980(1.—8.) — 12,682 mio N-din
(realizirano)
1980	(1.—12.) — 21,000 mio N-din (sklenjene pogodbe)
V pretežni meri je bila to oprema za mlekarne in sirarne, vendar se za oba partnerja odpirajo nove možnosti na področju tehnologije proizvodnje sadnih sokov in vinskih kleti (ki ju DO Alchrom tehnološko še obvlada), proizvodnje piva, olja, mineralnih vod, v manjši meri na področju kemične industrije (ki jih morata bolj ali manj osvojiti oba partnerja).
Vrednostno predstavljajo dobave DO Alchrom 30 % domače opreme, ki jo montira TOZD Zastopstvo, domača oprema pa predstavlja že cca 60 % vse montirane opreme.
Pri vrednotenju tega odstotka je potrebno upoštevati, da se kot kvalitetni ponudniki navedene opreme pojavljajo predvsem tuje firme, medtem, ko je domača ponudba dokaj razdrobljena in neizenačena. TOZD Zastopstva je ravno skozi zastopniško razmerje s firmo Alfa Laval tudi v lastni proizvodnji uspela doseči danes zahtevani tehnični in tehnološki nivo, da je v svojih ponudbah povsem konkurenčna tujcem, pri čemer pa ne gre prezreti dejstva, da se je DO Alchrom prav tako že potrdila kot kvaliteten domači proizvajalec te opreme.
Skupni cilji v naslednjem srednjeročnem obdobju
Temelj dosedanjemu sodelovanju je dejstvo, da se proizvodno storitvena programa TOZD Zastopstva in DO Alchrom dopolnjujeta. Na tej osnovi pa lahko ugotovimo tudi
skupne cilje v naslednjem srednjeročnem obdobju:
—	doseči dohodkovno optimalno komplementarnost naših proizvodno storitvenih programov
—	doseči optimalni' razvoj in alo-kacijo proizvodno montažnih in projektantskih kapacitet z usklajenim investiranjem
—	doseči čim hitrejše prilagajanje proizvodnje in montaže tehničnemu in tehnološkemu razvoju ter potrebam jugoslovanskega tržišča
—	zmanjšati uvoz opreme na nivo najmanjšega potrebnega tehnološkega deleža
—	povečati izvoz opreme proizvodov in storitev (tudi preko podjetja v tujini, kjer je TOZD Zastopstva udeležena kot eden od ustanoviteljev)
—	zaokrožiti našo ponudbo na jugoslovanskem trgu in realizirati čimveč poslov po načinu »ključ v roke«
To so seveda le splošni cilji, ki pa jih lahko še naprej razdelimo, da dobimo konkretne skupne cilje v obdobju 1981—1985:
a) na tehnološkem in tehničnem
področju:
—	izpopolniti proizvodnjo različnih posod, ki pridejo v poštev za živilsko predelovalno in deloma kemično industrijo
—	osvojiti proizvodnjo centrifugalnih črpalk (za potrebe farm in ostalih panog)
—	osvojiti proizvodnjo armatur
—	osvojiti proizvodnjo ostale opreme, ki jo je bilo potrebno do sedaj uvažati
—	na področju razvoja ter projektno montažnih storitev slediti in dosegati evropski nivo.
Usmeritev v naštete programe je možno doseči z lastnimi kadri in v sodelovanju s tujimi firmami (zlasti Alfa Laval) na podlagi poslovno tehničnega sodelovanja in dolgoročne proizvodne kooperacije.
b)	na področju plasmaja proizvodov in storitev
—	obvladati jugoslovanski trg in razširiti prodajno mrežo z enotnim nastopom
—	doseči čimvečji izvoz
—	zmanjšati uvoz opreme na tehnološki minimum in na morebitne posebne zahteve investitorja
Integracija bi omogočila obema OZD enotno nastopanje v razširjeni (skupni) prodajni mreži. Pri tem je pomembno dejstvo, da bo AIchromu omogočena prodaja opreme tudi preko TOZD Inženiring (investicijska dela doma in v tujini), ter preko mešanega podjetja v Avstriji — IMP Metali. V teh okvirih bo obema OZD omogočeno razvijati predvsem višje oblike sodelovanja s-tujimi firmami, na domačem področju pa širši skupni nastop IMP-TOZD Inženiring, TOZD Projektivni biro, TOZD Zastopstva ter zunanjih organizacij (inštitut za mlekarstvo s projektivnim ateljejem).
c)	na področju mvestic|skHi programov
Obe OZD sta za naslednje srednjeročno obdobje planirali realizacijo investicij v proizvodne in montažne zmogljivosti ter v poslovne prostore, ker obe tarejo problemi prostorske stiske (pri TOZD Zastopstva zlasti prostorska razdrobljenost posameznih delovnih enot, ki otežujejo racionalno organizacijo proizvodno montažnega procesa).
Na tem področju bi integracija pomenila racionalizacijo investiranja za obe OZD in pa večje možnosti združevanja sredstev (zlasti za Alchrom, ki bi se vključil v proces združevanja sredstev v IMP), ki bodo poleg lastnih sredstev za investicije potrebna.
d) na organizacijskem področju
Integracija obeh OZD bi za SOZD IMP pomenila zaokrožitev in obvladovanje tržno donosnega in zanimivega programa proizvodnje in stori- -tev, hkrati pa tudi uresničevanje policentričnega razvoja gospodarstva. AIchromu bi vključitev v ta poslovni sistem omogočala v daljšem obdobju osvojiti sodobne poslovno organizacijske prijeme z elektronsko obdelavo podatkov, planiranjem in krmiljenjem celotnega sistema. Sistem razvija in omogoča sodobne možnosti v finančnem poslovanju — združevanje sredstev preko Interne banke IMP. predvsem v smeri zagotavljanja sredstev za investiranje za obratne naložbe, za zagotavljanje tekoče likvidnosti združenih TOZD.
Sodelovanje v poslovnem sistemu SOZD IMP
Proizvodna dejavnost
Nosilec proizvodnje v DO IZIP v naslednjem srednjeročnem obdobju bi bila de lovna organizacija Alchrom in tako TOZD Zastopstvu ne bi bilo potrebno s tako intenzivnostjo kot v zadnjih letih razvijati kooperantske proizvodne odnose s privatnim sektorjem.
Montažne storitve
Sedanje stanje je tako, da ima DO Alchrom le 2 monterja-servise rja opreme, medtem ko TOZD Zastopstva zaposluje 34 teh delavcev. Tudi v bodoče (v integrirani organizaciji) naj bi bila TOZD Zastopstva nosilec montažnih storitev. Število monterjev bi zato naraslo na50(vletu 1985) vrednost teh del pa od sedanjih 20 mio N-din na približno 40 mio N-din (po sedanjih cenah).
Projektantske storitve
TOZD Zastopstva že sedaj in tudi v bodoče namerava intenzivno razvijati lastne projektantske kapacitete, z namenom osvojiti izdelavo projektov in ponudb v celoti ter hkrati kontrolirati obračune izvedenih del. Tak razvoj gre v smeri nudenje kompletne Consulting-inženiring storitve za področja farmske, mlekarske opreme in opreme za ostalo živilsko predelovalno industrijo.
Vrednost tovrstnih storitev naj bi po predvidevanjih od sedanjih 5 mio N-din narasla do cca 25 mio din v letu 1985. Pri tem moramo upoštevati, da bo potrebno za realizacijo nakazanih ciljev tudi strokovno sodelovanje z zunanjimi institucijami (v okviru živilske, kemične stroke) medtem, ko je projektiranje energetike že domena IMP-DO IZIP TOZD Projek-
tivni biro.
Tehnično razvojno delo
Glede na svojo poslovno usmeritev ima TOZD Zastopstvo zelo omejene ambicije po oblikovanju lastnih razvojnih služb in oddelkov, pač pa je to poudarjeno pri DO Alchrom kot izraziti proizvodni organizaciji. DO Alchrom načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju — v okviru svojih možnosti in glede na proizvodne, pa tudi tržne potrebe, vsaj prototipno delavnico, kot zametek lastne razvojne organizacije.
Za oba partnerja je pomemben skupen razvoj v naslednjih smereh:
—	na področju črpalk — izpopolnjevanje vseh tipov črpalk (glej tabelo) in njihove uvedbe v proizvodnjo
—	avtomatizacijo posodne opreme in aplikacija dosežkov v regulacijski tehniki
—	izpopolnjevanje ostalih elementov proizvodnih programov z lastnimi silami, v povezovanju znotraj ali izven IMP in na osnovi višjih oblik sodelovanja s tujimi partnerji (zahtevna oprema)
—	uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo zaradi zmanjševanja potrebnega uvoza, prilagajanje trgu in zasledovanje tehničnega napredka
Tržno interesantna področja
Oba partnerja si prizadevata plasirati na trg predvsem proizvode višje stopnje obdelave. Ocenjujoč lastne kapacitete in predvidene tržne potenciale bosta v proizvodno prodajni usmeritvi partnerja zagotavljala naslednjo strukturo:
—	mlekarska oprema 40 %
—	sadni sokovi — oprema 20 %
—	vinske kleti — oprema 10%
—	kemična ind. — oprema 10%
—	ostala oprema — 20%
Kot tržno zanimiva se pojavlja v naslednjem srednjeročnem obdobju proizvodnja pivovarske in oljarske opreme ter opreme za proizvodnjo mineralne vode — skratka za tekočinske medije prehrambene industrije.
Uvoz-izvoz
Standardno predpisane kvalitete opreme za živilsko industrijo zahtevajo vgraditev nerjavečih materialov
—	predvsem nerjavečega jekla. Nerjaveče jeklo (zlasti cevi, pločevina, ter nekateri elementi opreme, ki zahtevajo posebne postopke obdelave
—	pri armaturah n. pr. kolena) je glavna uvozna postavka pri obeh partnerjih. Kolikšen bo potreben uvoz tega materiala je odvisno od obsega in dosežene kvalitete proizvodnje v domačih železamah(sedanja in predvidena glavna domača dobavitelja sta železarni Jesenice in Ravne). Dohodkovno povezovanje s proizvajalci nerjavečega jekla, kar je še zlasti pomembno za DO Alchrom (predvidenega nosilca proizvodnje), bo verjetno smiselno šele v okviru SOZD IMP. Gledano po količinah se namreč šele SOZD IMP na trgu pojavlja kot pomembnejši kupec te kovine, medtem ko je DO Alchrom kot kupec v tem primeru obrobnega pomena.
Zlasti DO Alchrom se odpirajo možnosti za blagovni izvoz prek IMP Metali in seveda prek IMP TOZD Inženiring izvoz-uVoz, podrejeno pa prek te TOZD tudi v okviru investicijskih del v tujini. Ob tem je upoštevana srednjeročna (1981,85) izvozna usmeritev IMP, ki zahteva 20 % izvozni plasma vseh proizvodnih kapacitet.
Ostali elementi poslovnega sistema IMP
Na področju domače prodaje je pomembna predstavniška mreža IMP s predstavništvi v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju in Titogradu ter predstavništvo TOZD Zastopstva v Novem Sadu in na Reki, kar omogoča stalno prisotnost na trgu SFRJ.
Pomemben element poslovnega sistema IMP je IB, ki opravlja bančne storitve za vse združene TOZD — kratkoročno kreditiranje (likvidnost), združevanje sredstev za investicije, devizno poslovanje.
IMP razvija lasten računalniški informacijski sistem s centralno in potrebnimi perifernimi enotami, ki naj bi v daljši perspektivi zagotovil možnosti računalniškega knjiženja poslovnega procesa.
Srednjeročni plan 1981—1985
Iz srednjeročnega plana so razvidni dohodkovni in drugi učinki združitve. Planski podatki po posameznih letih naslednjega srednjeročnega obdobja (pri upoštevanju sedanjih tržnih pogojev, torej tudi ravni cen iz leta 1980) nam kažejo veliko povečanje vseh kategorij, kar je mogoče doseči le z vzajemnimi napori.
(tabele priloga)
Investicfa Alchroma
Na samem začetku novega srednjeročnega obdobja pa se kot ekonomska nujnost pojavlja investicija pri AIchromu. Ta delovna organizacija je namreč v svojem razvoju prišla do točke, ko se mora odločati tudi za zahtevnejše oblike ponudbe na domačem trgu. To pa ji onemogočajo sedanji neustrezni poslovni (proizvodni in pisarniški) prostori, ki ji ne dovoljujejo nadaljnjega širjenja asortimana. S planirano investicijo, ki jo bo Alchrom lahko uspešno speljal le v sodelovanju s SOZD IMP, pa se tej delovni organizaciji odpira možnost prestrukturiranja asortimana v okviru tehnoloških zmogljivosti.
Nosilec investicije je Alchrom, namen investicije pa je preselitev proizvodnih in pisarniških prostorov na ustrezno lokacijo in delna nabava nove opreme.
Vrednost investicije znaša 85,000.000 din (vse v osnovna sredstva) od tega:
—	78.000.0(10 din gradbeni objekti
—	7,000.000 din oprema
Viri financiranja:
—	lastna sredstva Alchroma
—	bančni krediti
—	združena sredstva SOZD IMP
—	združena sredstva izvajalca in uporabnikov
33.000.	000 din
24.000.	000 din 182000.000 din
10.000.	000 din
85.000.000 din
Investicija bo potekala v letih 1981 in 1982:
OS
Lastna sredstva Bančni krediti
Združena sredstva SOZD IMP Združena sredstva izvajalcev in uporabn.
81 ‘82
12.000.000	73.000.000
12.000.000	2 1.000.000
—	24.000.01)0
—	18.000.000
-r-	10.000.000
Organizacijski status TOZD Alchrom v DO IZIP
TOZD Alchrom se vključuje v obstoječo DO IZIP kot njena peta TOZD. DO IZIP je po svojih dejavnostih in zaradi različnega statusa svojih TO žeto heterogena. V njej ni
prisotna vertikalna reprodukcijska povezanost pač pa sc med njenimi TOZD od posla do posla sklepajo horizontalne povezave, v katere pa so običajno povezane tudi druge TOZD v ali izven okvirov SOZD IMP.
Šele skozi tak nastop — skupaj z ostalimi TOZD v IMP in OZD izven SOZD IMP se pokaže in realizira potreba po skupnem nastopu TOZD DO IZIP navzven in po njihovi notranji integriranosti v okviru DO IZIP.
Samoupravna organiziranost
DO IZIP ima svoj Delavski svet, svet samoupravne delavske kontrole in koordinacijski odbor za LO in DS.
Za izrekanje disciplinskih ukrepov delavcem imajo združene TOZD v okviru DO IZIP skupno disciplinsko
DO ALCHROM RUŠE —	Poslovni rezultati za 1.1979
Kateg.	leto 1979
	din
Celotni prihodek	75,084.000
Dohodek	38,734.000
Čisti dohodek	32,274.000
Za OD	18,095.000
Sklad sk. por.	3,276.000
Posl. skl. — bto	9,935.000
Rez. skl. — bto	.968.000
Popr. OD— zap. v din	10.350
P. štev. zaposl.	97
— proizvodni	70
— režijski	27
V takem položaju se na nivoju DO IZIP združujejo poleg poslovodne še finančno računovodska in knjigovodska, plansko analitska in organizacijska, kadrovska ter pravna funkcija.
Združitev DO Alchrom v DO IZIP vnaša v to organizacijo nove elemente. Gre za zametek vertikalne produkcijske verige (TOZD Zastopstva — TOZD Alchrom) poleg tega pa prinaša s seboj nove funkcije, ki jih bo potrebno uskladiti z obstoječimi. Predvideno je, da TOZD Alchrom ohrani svojo samostojnost na komercialnem področju, oz. se tesneje povezuje s TOZD Zastopstva, pa tudi s TOZD Projektivni biro pri prevzemanju posameznih postov. Poleg tega naj bi Alchrom ohranil računovodsko knjigovodsko funkcijo z analizami poslovanja za potrebe TOZD med teti), ko bo finančno opravljal preko DO IZIP oz. preko IB SOZD IMP. Na kadrovskem področju se TOZD Alchrom povezuje preko DO IZIP v enotno kadrovsko evidenco SOZD IMP, sicer pa ostaja v okvirih sprejetih planskih aktov pri vodenju kadrovske -politike povsem samostojen. Plansko analitično funkcijo združuje TOZD Alchrom v celoti na delovni organizaciji razen planiranja spremljanja in analize izvrševanja planov proizvodnje. V pravnih zadevah se bo TOZD Alchrom v celoti posluževal pravne službe v DO IZIP in SOZD IMP
(razen v primerih nesorazmernih stroškov).
Podrobneje je položaj TO2X> Alchrom opredeljen v Samoupravnem sporazumu o združevanju v DO IZIP, Statutu DO IZIP njenih planskih aktih medtem, ko je izvrševanje , zgoraj opredeljenih funkcij natančneje določeno na podlagi Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DS DO IZIP in združenih TOZD.
komisijo. S sprejemom sporazuma o združitvi v DO IZIP in njegovih sprememb bodo delavci TOZD Alchrom izvolili svoje delegate v navedene organe, razen v skupno disciplinsko komisijo, ker bodo, zaradi dislociranosti TOZD in racionalnosti postopkov ohranili svojo komisijo.
Sam postopek združevanja in celote opravil, ki so za to potrebna so opredeljeni v prilogi A — združitev DO Alchrom v DO IZIP in prilogi B — Rokovnik za sprejemanje samoupravnih aktov o združitvi DO Alchrom — DO IZIP.
Zaključek
Podatki naravno kažejo, da se združujeta dve akumulativni delovni organizaciji. Če k temu dodamo, da bo s to združitvijo kompletirana popolna ponudba predvsem za mlekarsko, pa tudi drugo živilsko procesno opremo, ki jo je Jugoslavija dosedaj morala uvažati, potem je ta integracija tudi s širšega družbenega vidika popolnoma upravičena. Za združitev pa ne govori samo dejstvo, da se bo zmanjšal uvoz, pač pa tudi ugotovitev, da je v republiških projekcijah pridelovanje hrane v samem vrhu prioritetnega razvojnega pomena.
Poleg tega pomeni združitev za DO Alchrom vključitev v večji poslovni sistem, ki ji bo dolgoročno omogočil stabilen razvoj in ji dal prostor za širše programsko povezovanje znotraj in izven IMP.
Za IMP pomeni združitev zaokro-ženje sicer komplementarnih proizvodno storitvenih programov, ki temeljijo na enakih poslovno razvojnih ciljih, ter možnost organiziranega nastopa na ttžnem segmentu, ki ga partnerja obvladujeta.
Nasploh pa je integracija partnerjev skladna z uresničevanjem policentričnega razvoja gospodarskih kapacitet, ki naj zagotovi smotrno razporeditev kadrovskih, proizvodnih in sploh poslovnih zmogljivosti.
• TOZD TRATA
Na rob zbora delovnih ljudi
Dovolj snovi za razpravo, toda besede so ostale v ustih. Tudi enajst točk dnevnega reda na zboru delovnih ljudi v TOZD Trata ni bilo dovolj, da bi se v uri in po L, razen izjem, razvila razprava. Poročevalci so strnjeno govorili o 9-mesečnem poslovanju, o težavah in vzrokih, da piana proizvodnje ne izpolnjujemo, o nalogah v bodoče, itd. Sprejeli smo tudi precej predlogov samoupravnih sporazumov, plan za obdobje 1981 — 85, predloge o formiranju cen naših izdelkov v bodoče in še mnogo smo slišali, toda to ni bistvo tega članka.
Zbori delovnih ljudi so vsakokrat priložnost, da se temeljito' pogovorimo o naši prihodnosti in da obenem tudi pregledamo prehojeno pot uspehov in težav, letošnjega stabilizacijskega leta. Zaradi okrnjenega uvoza ne moremo izpolnjevati vseh obveznosti. Naša perspektiva je le v uspešnem delu, varčevanju in še mnogočem, kar nam lahko koristi.
Na zboru so mnogi vzdržali od
13.	do 14. ure, potem pa jih je dve tretjini odšlo domov, a za seboj smo imeli komaj polovico dnevnega reda. Ta navada, da se ne žrtvuje del svojega časa za stvari, ki so za nas življenjskega pomena, je prisotna že več let. V tem je dokaz, da samoupravljanje še nima pravega odziva na zborih delovnih ljudi, vzroke za to pa iščemo na vse strani. Dejansko pa lahko rečemo, da je
veliko takih, ki jih malo briga »upravljanje«, nezadovoljni pa smo kar naprej z osebnimi dohodki in cenami, pa še s čim. Samo spomnimo se malo nazaj, kako smo imeli v Glasniku objavljene naše plane, pa osnutke samoupravnih sporazumov, pa ni imel nihče v spominu vsebine, da bi kaj pripomnil, vprašal? Vprašanje je torej, ali je vse res tako nezanimivo, ali nerazumljivo, da se ne splača kaj prebrati in si potrditi svoje delavske pravice.
Da bi to negativno stanje do zbora delovnih ljudi nekako odpravili, nas je komaj tretjina izglasovala predlog, da bodo zbori zjutraj, zgubljeni čas pa bo treba nadomestiti z delom ob drugi priliki, v normi. Je to prav ali ne, naj presodijo tisti »odsotneži«, zaradi katerih je bil sprejet takšen sklep.
FRAN VODNIK
• DOPMI
Podelitev plaket jubilantom
Mariborska delovna organizacija PMI je 21. novembra letos podelila 45 priznanj delavcem jubilantom iz TOZD Montaže Maribor, TOZD Inženirski biroji, Blisk Murska Sobota, Elektrokovinar Ptuj za 10,20 in 30 let zvestobe IMP. Na svečani podelitvi priznanj je jubilante pozdravil predsednik konference sindikata DO PMI Roman Kučej. Zbranim je spregovoril nekaj besed direktor DO PMI Vladimir Ulčar, ki je poudaril, da imajo jubilanti velike zasluge za napredek celotne delovne organizacije in pri vzgoji mladih delavcev. Apeliral je nanje, naj bi tudi v prihodnje posvečali vso skrb pomembni nalogi vzgoje mladih delavcev ter nanje prenašali svoje bogate izkušnje. Nazadnje jim je čestital k delovnim jubilejem ter jim zaželel srečno in zdravo novo leto 1981. Po podelitvi plaket pa so se jubilanti in gostje poveselili ob zvokih glasbe v hotelski restavraciji Orel.
Na tem srečanju sem se pogovarjala z nekaterimi jubilanti.
Geza Meckar, po poklicu vodovodni inštalater, je v IMP 10 let (v TOZD Blisk). Za inštalaterja se je izučil pri zasebnem obrtniku Francu Buzeti v Murski Soboti, od koder je po končani učni dobi prišel v IMP. Delo, ki ga opravlja, ga veseli, saj bi sicer delal kaj drugega. Pravi, da mu je deset let v IMP zelo hitro minilo. Da bi odšel kam drugam iskat delo, ne razmišlja, saj za to nima razloga. Doma se ukvarja z delom na kmetiji ter se posveča družini. Le včasih pa si vzame kak trenutek za nogomet, ki ga igra z vaškimi fanti. Poleti pa nabira gobe.
Ko j ubilant s 30-letno delovno dobo razmišlja o začetkih svojega službovanja do danes, ugo-
Maks Meršnik iz TOZD Montaža Maribor je v IMP 23 let in opravlja delo vodje servisa. Leta 1955 se je po končani osnovni šoli odločil, da se gre učit za monterja vodovodnih instalacij. Učil se je v podjetju Toplovod. Njegov prvi mojster je bil tovariš Murgelj. Začel je delati na objektu šole na Teznem.
— S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu?
»Kot vodja servisa imam nalogo, da se seznanim z vsako javljeno reklamacijo glede na opravljeno montažno delo. Zgodi se, da delavci kakšno delo
Geza Kuhar je po poklicu šofer v tozd Blisk, kjer dela 20 let. K IMP je prišel od vojakov. Prosti čas doma posveča delu na kmetiji svojih staršev. Na rekreacijo zahaja v športno društvo Partizan, kjer igra odbojko, za kar pa ima zelo malo časa. Na IMP ima lepe spomine iz časov, ko je kolektiv hodil na sindikalne izlete. Žal takih izletov ni več ne samo zato, ker nas pesti stabilizacija, temveč tudi zato ne, ker manjka ljudem smisla in volje za organizacijo izletov, saj se je zgodilo celo, da je kolektiv zbral denar, da bi si šel ogledat Hišo cvetja v Beograd, pa je vse propadlo zaradi nepripravljenosti posameznikov. Člani kolektiva, ki so se prijavili za to pot in zbrali denar, pa so dobili sredstva povrnjena.
Jože Krampi, po poklicu vodovodni inštalater, je pri IMP od leta 1948 (vmes je bil 2 leti pri vojakih). Ža inštalaterja se je izučil pri zasebnem obrtniku Ivanu Grčku v Mariboru. Nekaj let je delal pod mentorstvom Ivana Heibergerja, za katerega pravi, da ga ima v najlepšem spominu kot dobrega strokovnjaka, sodelavca, odličnega sočloveka. Bilje edentistihljudi, ki je znal pristopiti k mlademu človeku in je imel pravilen odnos do celotne svoje skupine.
Pozdravni nagovor glavnega direktorja Vladimirja Ulčarja
tavlja, da se je v tej dolgi vrsti let, kar je pri IMP, marsikaj spremenilo in je mnenja, da se delavcem v današnjih časih dobro godi. V prvih letih njegovega službovanja v IMP so delavci na terenu spali v neustreznih barakah ter imeli neurejeno prehrano. Danes je vse drugače, saj monterji na terenu spijo v hotelih in imajo urejeno prehrano ter so delovni pogoji nasploh boljši, kot so bili še pred nekaj leti.
Družbeno-politično je aktiven, saj je bil predsednik delavskega sveta, predsednik stanovanjske komisije, predsednik komisije za osebne dohodke ter član delavskega sveta DO IMP v Ljubljani. Svojega prostega časa skorajda nima. Tiste redke urice, ko je doma, posveti sadjarstvu. Na kolektiv IMP, kjer je bilo posebno v prvih časih tovarištvo in veliko delovne vneme, ima lepe spomine. Za prihodnost nima posebnih načrtov, saj si je glavne želje že izpolnil.
opravijo malomarno ali premalo strokovno. Moja naloga pa je, da poskrbim, da so pomanjkljivosti čim hitreje odpravljene, da tako stranke in investitorji ne izgube zaupanja v naše delavce. Ozirati se moramo na želje investitorjev in strank in mnogokrat delati tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah, če je potrebno. V ta namen se je treba dogovoriti z delavci servisa, da z razumevanjem izvajajo dela v kateremkoli času. Zame so problem pogoste in dolge vožnje na gradbišča.«
— Kako gledate na svojo 23-letno prehojeno pot v IMP?
»V času, ko združujem delo v IMP, se je povečalo število delavcev in je iz nekdaj obrtniške delavnice zrasla velika delovna organizacija. Ker delamo v raznih krajih Jugoslavije, sem bil vse od vajeniške dobe dalje veliko na terenu vse od Raven na Koroškem, Murske Sobote, Bleda, Kranja itd. Tako življenje je bilo precej naporno. Sčasoma
• TOZD ZASTOPSTVA
Strokovni izlet
Na pobudo lO osnovne organizacije sindikata TOZD Zastopstva smo organizirali v petek, dne 21. novembra strokovni izlet, ki so se ga lahko udeležili vsi delavci TOZD, posebno pa tisti, ki niso imeti možnosti videti opreme firme Alfa-Laval, naše montažne dejavnosti in lastne proizvodnje v tehnološkem procesu, oziroma neposredno v proizvodnji.
V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred zgradbo Titova 37. Okoli 6. ure se je približno polovica naših delavcev odpeljala z avtobusom proti Žalcu, kjer je bil v goveji farmi Zalog — KK, Hmezad, Žalec dogovorjen prvi obisk.
Vzdušje v avtobusu je bilo primerno zgodnjim jutranjim uram, vendar pa smo opazili, da nas poleg strokovnih informacij pričakuje tudi krasen sončni dan. ki bo omogočil idealni ogled objektov in tudi dobro razpoloženje.
Na farmi Zalog so nas že pričakovali, vodja farme pa nas je z dobro in razumljivo razlago popeljal skozi farmo 480-tih krav črnobele frizijske pasme in to od telitve do glavnega dela farme, to je proizvodnje mleka. Mesečno namolzejo okrog 200.000 litrov mleka.
Tehnologijo farme sta pred 10 leti skupno načrtoval i Institut za
mlekarstvo, Ljubljana in TOZD Zastopstva. Predvidena in vgrajena je bila kompletna oprema firme Alfa Laval in to za molžo, hlajenje mleka in izgnojevanje. Farma uporablja klasičen način priveza živali. Molža je na principu dveh različnih vakuumov tako imenovani S sistem. Farma brezhibno obratuje vseh 10 let, v letu 1981 pa je predvidena rekonstrukcija molže z D UO VAC
sistemom, ki je nastal z izboljšavo sistema S. Farma danes prednjači v KK Hmezad z doseženo proizvodnjo mleka po kravi.
Drugi postanek na naši poti je bila vinska klet organizacije Slovenija vino v Ormožu. Po kratkem uvodnem predavanju vodje kleti smo si ogledali vse objekte in stroje od prevzema grozdja do šolanih visokokvalitetnih štajerskih belih vin, kakor tudi penečega se vina Klub S lovi n.
V tehnološkem procesu se uporablja tudi centrifugalni se-parator firme Alfa Laval, s katerim očistijo mošt predno se začenja vrenje. Očiščenemu moštu potem dodajajo vzgojene vrste kvasovk, ki pomagajo doseči poznano kvaliteto vin.
Po kratki, vendar zelo prijetni degustaciji, smo se odpravili na obisk v tretjo organizacijo — to je bila Mlekarna — Sirarna Ljutomer. S pomočjo strokovnega vodstva smo spoznali tehnološki proces pri proizvodnji poznanih vrst trdih in topljenih sirov.
Nova mlekarna je bila zgrajena in je začela delati leta 1975. Tehnično tehnološko dokumentacijo je izdelal IMP s s :u vci firme Alfa Laval. Povečanje in rekonstrukcija te pa je bila opravljena v letu 1980.
Sirarna : cedeluje do 80.000 litrov mV' dnevno v trde sire ementalu. mre za n in zbrinec. Stara ml. lj n. delana
Jubilanti DO PMI skupaj z gosti na proslavi
sem se navadil na tak način življenja, kakršnega sem živel okoli 12 tet. Ob delu sem potem obiskoval srednjo tehnično šolo in bil razporejen na delo referenta za norme in reklamacije. Kasneje sem prevzel delo vodje servisa reklamacij. Ko zrem na prehojeno pot v IMP, sem zadovoljen z doseženimi uspehi naše delovne organizacije in zadovoljen tudi z delom, ki ga opravljam.«
Še pred nekaj leti je ves prosti čas doma posvečal gradnji hiše. Sedaj uskladi prosti čas z interesi družine. Tako družina skupni prosti čas porabi za sprehode, pozimi za smučanje, za reševanje razni h opravkov in za dela pri hiši. S sinovoma obiskuje nogometne tekme, ostali čas pa posveti branju in fotografiranju. Včasih je upal marsikaj načrtovati v zasebnem življenju. Zdaj, ko so časi stabilizacije, so njegovi načrti postali skromnejši. Namerava se še nadalje izpopolnjevati pri delu in napraviti še nekaj izpitov pred zaključnim izpitom.
v topilnico, kjer predeluje viške slabše kvalitete sira ostalih slovenskih sirarn.
Firma Alfa Laval in TOZD Zastopstva sta dobavila vso tehnološko opremo, tako za novo mlekarno kot tudi za rekonstrukcijo te in topilnico, jo tudi montirala z domačo armaturo in cevmi ter spustila v pogon.
»
na žalost že zaključili delovni čas. Ogledali smo so delavnice, kjer proizvajajo črpalke, armature, cisterne in zbiralnike iz nerjavečega jekla predvsem za prehrambeno industrijo in mlekarne.
Ko smo končali strokovni del našega napornega, vendar strokovno zelo bogatega izleta, se je oglasila tudi spremljevalka — lakota. Avtobus nas je odpeljal skozi gozdove lepega Pohorja, kjer nas je v Ruški koči — višina preko 1000m — čakalo prijetno in zasluženo kosilo in večerja — ura je bila namreč že pet popoldan. Ko smo prispeli do koče. nas je na svežem pohorskem zraku pozdravila tudi nasmejana polna luna.
Strokovni izlet smo zaključili s prijetno in slovenske narodne pesmi polno vožnjo proti Ljubljani, kamor snu prispeli ob 22. uri utrujeni, vendar zadovoljni in strokovno bogatejši.
JANEZ DEU
Obiskali smo tudi organizacijo tLCHROM« Ruše, kjer pa so
Franc Lešnik, po poklicu komercialni tehnik, .je pri IMP 30 let in opravlja delo pomočnika direktorja TOZD Inženirski biroji Maribor. Delo, ki ga opravlja, ga veseli in dela z zadovoljstvom.
O problemih pravi, da so v
glavnem vsak danenaki. Skrbi ga zmanjšanje investicij.
Ko gleda nazaj na začetek zaposlitve pri IMP, pravi, da bi rad še enkrat prehodil to pot ne glede na večje ali manjše probleme, ki vsak dan spremljajo naše delo.
Družbenopolitično je aktiven, saj opravlja funkcije v krajevni skupnosti v družbeni samozaščiti
in v ostalih organih krajevne skupnosti.
Prijetne spomine ima na velik razvoj IMP v Mariboru, saj so v začetku delali s 25 zaposlenimi, sedaj pa je v obe h tozdih in v delovni skupnosti PMI prek 600 delavcev.
V prostem času keglja v kegljaškem klubu DO PMI, v okviru katerega se udeležuje tudi tekmovanj, ki jih organizira sindikalna organizacija med tozdi na nivoju SOZD IMP in v mariborski regiji spomladi in jeseni. V te namene porabi ves svoj prosti, pičlo odmerjeni čas.
M. PRIMC
Postal sem planinec
Star sem bil 53 let, ko so me kolegi nagovoriti, da se vpišem v planinsko društvo. Malo sem delal že po svetu, naše planine in gore pa sem videl le iz doline. Kmalu po vpisu sem opravil »izpit« v Dolomite, zahodno od Ljubljane. Dolga pot je bila pozimi, v debelem snegu od Škofje Loke do Dražgoš. Tokrat sem postal že kar utrjen mož, ko sem bil že prej na zimskem pohodu na mrzel, zelo snežen Porezen in se torej tudi Stola nisem ustrašil. S tovariši smo se na poti zgrešili in sem na svojo roko šel na vrh, a si nisem tam gor poiskal listek, da bi lahko dobil izkaznico in žig. Zato bom pa drugo leto to uredil. Tovariši mi pravijo, da imam sedaj hitre noge in da mi jezik bolje teče, pa tudi zdravje je zato v redu. Doslej sem imel tudi hud izpit pri Češki koči, ko me kolegi niso vzeti na Kočno-Grintovec, češ, da je prenaporno, pa sem zato ob nasvetih planinca šel po klinih, ob vrveh na Ledine; tudi do Kredarice sem letos prišel, na Triglav pa ni bilo zame pravega »prepričevalca«, no, pa me bo še počakal ta naš očak.
Uspešno pa sem končal Zasavsko pot od Kuma do Kumrovca in si prislužil lepo značko.
V prihodnje bom še hodil po gorah, leta me nič ne ovirajo, vesel sem, da lahko hodim v naravo, na gore!
JOŽE ŠKRJANC
Vrh nad Hrastnikom. Prvi z leve avtor članka
OBRAZ IZ KOLEKTIVA
MARTIN JERIČ, VKV MONTER OGREVALNIH NAPRAV
Težko mi je bilo odrediti dan razgovora z našim 50-letnikom Martinom Jeričem. Dela, ki jih je izvajal na različnih gradbiščih v domovini in inozemstvu, so mi skoraj onemogočila pot do njega.
Martin Jerič
Tudi tokrat sem ga zmotil pri pomembnem delu, saj je varil visoko na kotlovski konstrukciji v Toplotni oskrbi Maribor. Normalno je bilo seveda, da sem moral počakati tako dolgo, da je zaključil svojo fazo dela.
Ob kratkem stisku rok in čestitki za življenjski jubilej, sva si poiskala miren kotiček za razgovor. »Samo, da ne bo predolgo trajalo, imam še veliko dela,« so bile njegove prve besede.
Martin se je rodil 28. 8. 1930 v vasi Sveča pri Stopercah. Izvira iz kmečke družine, čeprav je bil oče občinski uradnik. Glavni izvor preživljanja je bila zemlja.
Komaj je shodil, ves še majhen in šibek je bil, ko se je moral spoprijeti s trdim delom na zemlji. Mladost je tako preživljal v Halozah pri različnih poljskih delih. To pa mu je dalo tudi trajen pečat — vzljubil je zemljo in delo.
Osnovno šolo je obiskoval in osemletko tudi končal v Stopercah. Vojna vihra tudi njim ni prizanesla, pogoji življenja in dela so postali še težji. Težko je bilo tudi leta po vojni. Zato se je šel Martin učit kovaške obrti pri privatnem kovaškem mojstru. Obrti se ni izučil, ker je moral na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi od vojakov se začne za Martina novo življenjsko obdobje. Leta 1953 se je zaposlil pri IMP, oziroma tedanjem Toplovodu, ki je imel še svoje prostore na Betnavski cesti. Kot skromen kmečki fant si je takoj pridobil simpatije kolektiva in bil sprejet kot PK delavec v skupino tov. Jeršič Mihe, kjer se je prvič srečal z montažo centralnega ogrevanja na različnih stanovanjskih objektih po Mariboru (stan. objekti Razlagova, stan. posl. zgradba G. trg).
S svojo disciplino in znanjem si je hitro pridobil zaupanje tovarišev, da so ga premestili na zahtevnejša dela in bil tako dodeljen skupini Lovrenčič, ki je prevzela zahtevna dela v TGL-Kidričevo v izgradnji. Tukaj je sodeloval 2 leti, nakar je prišel v skupino Vunderl in delal po Mariboru in okolici različne objekte (Inles, šola Ptuj, šola Hoče, Aškerčeva šola v Mariboru, itd).
V tem času si je pridobil že dovolj tehničnega znanja in prakse ter položil izpite za interno kvalifikacijo in sicer za KV monterja centralne kurjave. To je bilo leta 1960.
S tem trenutkom je za 30-let-nega Martina nastopila zopet prelomnica v njegovem življenju. Samostojno in s polno poguma in dobre volje je prevzel svojo skupino in se lotil zahtev-
• ZAHVALA
Vsem, ki ste se me spomniti ob moji petdesetletnici in v moji bolezni, se zahvaljujem za darila in čestitke, obenem pa žetim srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1981!
Avgust Šimnovec
nih inštalaterskih nalog. V Mariboru je dokončal stanovanjski kompleks Bumerang, poslovno stanovanjski objekt Partizanska 3_5, Poslovna zgradba Gregorčičeva, itd.
Mlad in ambiciozen, kot je bil. se je lotil samostojno tudi težkih industrijskih inštalacij in" sicer v Železarni Ravne na Koroškem. Leta 1963 je odšel na montažo v Pamučni kombinat Titograd.
Bogat delovnih izkušenj je Martin leta 1965 odšel za.IMP na delo v tujino. Tudi ta preizk usnja za Martina ni bila preveč trd oreh. Po kratkem'predahu je pripomnil: »Veste, saj ni bilo tako težko, človek se pač mora privaditi njihovim delovnim in življenjskim navadam.»Tukaj bi si kot avtor članka dovolil pripombo, in sicer, da sem prepričan, da z delovnimi navadami ni imel težav, saj so bile že v domovini takšne, ki jih danes ves napredni svet sprejema z odprtimi rokami.
Svojo delovno »turnejo« v inozemstvu je začel v tovarni Hutter Schranz v Celovcu, kjer je montiral celotno inštalacijo, vključno s kotlarno z močjo cca 2 gcal. Iz Avstrije je odšel leta
1966	v ZR Nemčijo v Koln, kjer je sodeloval na delih v mestni toplarni. Za tem je sledila montaža v mestu Miinster in nato 9 mesecev v tovarni Bayer v mestu Leverkusen.
Naš popotnik Martin se je leta
1967	vrnil v domovino. Po tem je montiral inštalacije v različnih objektih v Celju, Opatiji (hotel Adriatic), Kraljeviči (hotel Uvala Scot) in kdo bi jih še našteval. Z eno besedo povedano, obvlada vse vrste inštalacij, od tehnično zahtevnih (industrijskih) do inštalacij, ki zahtevajo tudi poseben estetski videz.
Po zaključku montaže na različnih objektih v domovini in še leto dni v Avstriji je Martin odpotoval na novo področje v inozemstvu in sicer DR Nemčijo. To je bilo leta 1975, v mesto Erfurt. Tukaj je opravil montažna dela na mestni toplarni.
Svoje delovne izkušnje je prenašal naprej. Preselil se je v mesto VVismer (NDR), kjer je montiral toplarno z dvema kotloma zmogljivosti po 251 pare na uro.
Moral sem nekoliko prekiniti razgovor, ki je bil poln spominov na pretekle delovne zmage. Postavil sem mu malce provokativno vprašanje, in sicer, kako mu je všeč življenje monterja. Odgovor je bil sila enostaven, zato sem se poslužil kar Župančičevega verza.
»Usodi nisi sam gospod; pospravi vse, pripravi se;
ne veš, kdaj treba bo na pot.«
Takšen je naš Martin, zato mu vsa ta preseljevanja niso delala posebnih težav.
Po končanih delih na omenjeni toplarni, je začel montažo na toplarni v mestu Eisleben (NDR) z močjo 50t pare na uro.
Posebno zahtevno delo je bila montaža centralnega ogrevanja v 24. nadstropni poslovni zgradbi, tako imenovani IHZ Berlin (NDR). Tukaj je moral Martin pokazati vse kvalitete in znanje, ki ga je do sedaj s pridom uporabljal pa še je bilo potrebno kaj dodati.
Martin ni samo prodajal svojih kvalitet v inozemstvu. Po končanem objekt u v Berlinu, se je vrnil domov in delal na montaži v Tovarni sladkorja Ormož. Toda po končanem delu, se je neumorni popotnik vrnil nazaj v NDR in sicer v mesto Eisenhuttenstadt, kjer je montiral industrijsko inštalacijo v železarni.
Za svoje plodno delo je Martin Jerič prejel številna priznanja v inozemstvu in doma. y domovini je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. V NDR pa:
— Erfurt — za uspešno delo je dobil spominsko darilo mesta
— VVismar — isto
— Eisenhuttenstadt — dobil diplomo s častnim naslovom »Aktivist socialističnega dela.« To visoko priznanje si je zaslužil • za svoje strokovno, vestno in humano delo. ki ga je,pokazal v
času montaže na objektu v tem mestu.
Martin Jerič je skromen človek, preskromen bi lahko rekli, glede na dosežene rezultate. Na vprašanje, katerih veselih dogodkov se spominja v tej dolgoletni karieri, je kar skromno zaključil:
»Občutim zadovoljstvo, če mi delo uspe in če so ljudje zadovoljni z delom moje skupine. Vsi se takrat veselimo uspeha. Tako je bilo prj predajah vseh toplarn, še posebej pa objekta IHZ v Berlinu.«
V svoji dolgoletni praksi je naletel Martin tudi na trenutke, ki se jih ne spominja rad. Toda kljub temu mi je zaupal enega, in
vod za Martinovo peč. Montaža, oziroma popravilo je potekalo na prostem pod težkimi, praktično nemogočimi pogoji.«
To je bilo tudi vse, kar je povedal. Martin je doživel še več takšnih trenutkov, toda noče se jih spominjati. V svoji skromnosti raje molči,
Na vprašanje, kakšen recept priporoča mlajšim generacijam za uspeh pri delu, je odgovoril: »Največji pogoj.za uspešno delo je, disciplina pri delu, točno in vestno opravljene delovne naloge.«
Odgovor me ni presenetil, saj gaje izrekel delavec — < ii.uer, ki je s svojim delom pripomogel referencam IMP doma in v tujini.
imelo operativno vodstvo razumevanje z menoj in mi zaupalo montažo na tako zahtevnih objektih.«
Najin razgovor se je počasi bližal koncu. Martin je postajal že nervozen, čas ga je preganjal — delo ga je čakalo.
Izsilil sem še zadnje vprašanje in sicer priporočilo za mlade generacije, kako ravnati doma in v tujini, da človek doseže priljubljenost in uspehe pri delu. Odgovor je bil jasen; Martin je imel že pripravljenega:
»Naj koder koli hodil sem po svetu,
kjer je srce človeško govorilo, lahko mi ga bilo je razumeti,
z njim moje vriskalo je in tožilo.«
Mislim, da je ta verz dovolj karakterno prikazal Martina —-človeka, najboljših kvalitet.
V zasebnem življenju je enak: skromen in skrben oče svoje družine, ki ga pa žal'zelo redko vidj.
Na koncu zapisa bi Martinu Jeriču v imenu celotnega kolektiva izrekel iskrene čestitke za njegov življenjski jubilej, z iskrenimi željami za osebno srečo in bodoče , dolgoletno uspešno delo.
Razgovor vodil: ROMAN KUČEJ
POGOVOR NA GRADBIŠČU
URKUNDE
EUR VOR13ILDLICIIE ' SOZIATJSTIS.CHE AR 13 E IT VERBUNDEN MIT
AKTI VER GESELLSCHAFTLICHER TATIGKEIT WIRD
Martin Jerič
DER EHRENTITEL
AKTIVIST
DER SOZIALISTISCHEN ARBEIT
VERLIEHEfcI
Eisenhu((erstactt,c(. 18. £. 1980
/
/Z,;
a6l
#■>
l/QTS.
SGO
8K£
sicer pravi: »Bila je zima leta 1969 v Železarni Ravne, ko sem sredi noči pri zunanji temperaturi — 18 stopinj Celzija moral popravljati poškodovani cevo-
»Če že mislite o meni kaj napisati,« je pripomnil Martin, »pa zapišite tudi to, da sem IMP hvaležen, da mi je omogočil moje strokovno izpopolnjevanje in je
V prvih decembrskih dneh letošnjega leta sem na gradbišču Vulona obiskala monterje IMP ter se z njimi pogovarjala o zadevah, ki jih najbolj žulijo, in sicer o vrednotenju njihovega dela. Monterji iz TOZD Elek-tromontaža in TOZD Ogrevanje, vodovod so mi povedali, da so za dela na gradbišču (delajo v težkih pogojih) premalo stimulirani, saj je na primer .delo vodilnega monterja, ki dela na gradbišču, ovrednoteno s faktorjem 2,40, delo novosprejetega monterja, ki pride iz šole ter monterja z daljšim delovnim stažem pa s faktorjem 1,90. Monterji, ki delajo v delavnicah, torej v boljših delovnih pogojih, kot monterji na gradbiščih, prejemajo tudi dodatek za težke pogoje dela, medtem ko monterji na gradbiščih (le ti delajo v mrazu, na prepihu, v vlagi, ob hrupu itd.) ne dobijo nikakršnih dodatkov.
Nadalje menijo, da je prevelik razpon v osebnih dohodkih kvalificiranih in režijskih delavcev. Če bi hoteli, da bi se osebni dohodki monterjem na gradbišču povečali, bi morali zvišati faktor in ne vrednosti točke, saj bi se z zviševanjem točke zviševali osebni dohodki režijskih delavcev, ki so že sedaj za delo bolje stimulirani kot monterji. Po njihovem mnenju draginja, ki nenehno narašča, prizadene vse enako, medtem ko osebni dohodki z zviševanjem točke ne rastejo vsem enako. Takšni osebni dohodki, kaktšne prejemajo sedaj monterji, pa jih silijo v popoldansko delo izven IMP, kajti tu se ne izplača delati prek polnega delovnega časa iz naslednjih razlogov: Nadurno delo je visoko obdavčeno (različno po občinah) tako, da delavcu ostane komaj dve tretjini zaslužka od opravljenih nadur. Če je delavec priden in opravi večje število nadur, ga udari še odvzem otroškega dodatka (tega dobijo delavci, ki ne delajo nadur). Nadaljnji razlog, da se delavcu ne izplača opravljati nadurnega dela tiči v tem, da mora delavec v začetku leta otroškemu vrtcu predložiti potrdilo o
osebnih dohodkih (tu je vračunan tudi nadurni zaslužek) ter ga tako doleti višje plačevanje otroškega vrtca. Takoje delavec tepen za svojo pridnost. To pa še ni vse. Ob koncu koledarskega leta je potrebno pristojni občinski davčni upravi predložiti davčno napoved ter na presežek dohodka pKičati davek.
Marsikdaj mora monter delati prek polnega delovnega časa (tega ni kriv on), kajti v to ga silijo investitorji in hkrati montažni roki, saj bi drugače gradnja preveč zamujala. Če bi monter popoldne v svoji režiji napravil manjše instalacijske usluge, bi bil v neprimerno boljšem finančnem položaju, saj bi se rešil visokega plačevanja otroškega vrtca, davkarije ter bi hkrati povečal osebni standard.
Ali bi se ob vsem tem IMP splačalo razmisliti o stimulaciji monterjev v prihodnje?
Zaradi slabih pogojev dela in nestimulativnih osebnih dohodkov odhajajo z montaže predvsem dobri strokovnjaki — monterji, ki gredo za boljšim osebnim dohodkom v režijo, za vzdrževalce itd. Na tem občutljivem področju je bilo doslej veliko govorjenega in napisanega, pa se ničesar ni spremenilo.
Kar zadeva organizacijo dela, pa pravijo, da odgovarjajo vsi za vse, konkretno odgovoren pa ni nihče.
M. PRIMC
(»tozdPanonija) DARKO KUZMIČ, BRIGADIRSKI VETERAN
Aktivnost mladih soboške občine na delovnih akcijah v Pomurju in ostalih krajih širom Jugoslavije je velika in ima dolgoletno tradicijo. Prva delovna brigada je bila ustanovljena v Murski Soboti takoj po NOV m so jo imenovali po prekmurskem narodnem heroju Štefanu Kovaču-Murku. Od ustanovitve dalje je delo mladih v delovnih akcijah vsakoletna tradicija in vsako leto pošljejo dve brigadi, da pomagajo pri nadaljnji graditvi naše domovine. Prva se imenuje po narodnem heroju, druga pa »17. oktober«, to je po občinskem prazniku.
»Sarajevo 80« — zbor brigade,
Eden izmed veteranov v aktivnosti mladih v delovnih akcijah iz Murske Sobote je tudi Darko Kuzmič, delavec naše Panonije iz Murske Sobote. Tovariš Kuzmič se je prvič srečal z življenjem v delovni brigadi leta 1976 in sicer v akciji SLOVENSKE GORICE 76. V brigadi, ki je nosila ime po narodnem heroju, je bil komandir čete. Njegova četa je osvojila na tej akciji naslov najboljše, in se je iz akcije vrnila z vsemi priznanji.
Prvi Miši in doživetja so tovariša Kuzmiča privedli do tega, da se je naslednje leto zopet odločil vzeti v roke kramp in lopato in se podati v delovno akcijo. Na OK ZSMS Murska Sobota je bil imenovan za komandanta brigade »17. oktober«, ki seje udeležila zvezne akcije »Posočje 77« .Tudi tu se je delovna brigada pod njegovim vodstvom od-ličnopdrezala in prejela vsa možna priznanja. Takoj po vrnitvi je prejel nalogo, da bo vodil brigado na republiški akciji »Suha Krajina 77«.
Njegova brigada je na delovni akciji »Polič 78« med vsemi ostalimi priznanji prejela za svoje delo zlato plaketo SSOV.
Na čelu delovne brigade ni bil samo v naši domovini, temveč tudi na ivladžarskem. Njegova brigada na tej mednarodni delovni akciji je
štela nekoliko manj brigadirjev, vendar je bilo zato zbranih drugih brigadirjev toliko več. Na tej akciji 1979. leta je sodelovalo 18 brigad. Tudi tu priznanj ni manjkalo.
V letošnjem letu se je tovariš Kuzmič udeležil največje delovne akcije v Jugoslaviji »Sarajevo 80«. Mladi so v tej akciji pripravljali objekte za zimske olimpijske igre. Kot komandant se je srečeval s težavami, kot še nikoli. Na tej akciji je sodelovalo 23 brigad. Stanovali so v naselju Jahorina. Največja težava je bila prehrana, saj so živeli v glavnem ob konzervah in še te so bile s starimi datumi proizvodnje. Preskrba s toplo vodo za kopanje je odpovedala in so se tako morali kopati kar z vodo iz vodovoda, kar je pa bilo za nežnejši spol sila neprijetno. Po začetnem organiziranem prevozu na delovišče je avtobusno podjetje odpovedalo prevoze in so morali tako po nekaj kilometrih pešačiti. Takšnih in podobnih problemov je bilo še več.
Kljub prej omenjenim težavam, je bilo življenje v brigadi veselo in prijetno. Ni manjkalo družabnih večerov, športnih prireditev in tečajev.
Brigada iz Murske Sobote je štela 54 brigadirjev in od teh je bilo 20 deklet. Iz TOZD Panonija se je akcije udeležil še Stanko Lepoša. Starost soboških brigadirjev je bila v povprečju 18 let. Brigada je dosegla lepe uspehe, saj je bila petkrat udarna.
Tovariš Kuzmič trdi, da mu je akcija ostala v najlepšem spominu, kljub temu, da je bila najtežja izmed vseh, na katerih je sodeloval. Vsem, ki se udeležujejo takšnih delovnih akcij, so le-te velika šola za življenje.
O tovarišu Darku še tole: bilje petkrat komandant brigade in prejel sedemkrat naziv udarnik.	ZA
>«~sm
IMF IN VARSTVO OKOUA
Delovna organizacija PMI iz Maribora je 12. novembra letos organizirala v novogoriškem hotelu Park strokovno posvetovanje, ki so ga poimenovali »BMP-jev dan varstva okolja«. Osnovni namen posvetovanja je bilo seznanjanje z načinom projektiranja velikih bioloških čistilnih naprav in s programom čistilnih naprav za manjša naselja, tovarne in turistične objekte, s katerim seje začel 1MP uveljavljati tudi na tem področju. Po teoretskem delu je bil ogled delovanja pilotne čistilne naprave (o njej smo pisali v 11. številki IMP Glasnika).
Posvetovanja se je udeležilo okrog 70 delavcev, predstavnikov najrazličnejšihorganizacij in institucij, ki se že ali pa se še bodo srečevale s problematiko varstva okolja. Naj na tem mestu omenimo samo nekatere: Komunalni inženiring Maribor,
Zavod SRS za zdravstveno varstvo,Industrija usnja Vrhnika, uprava inšpekcijskih služb za
Ogled delovanja pilotne biološke čistilne naprave
Udeleženci posvetovanja
Profesor Marko Meden
Gorenjsko iz Kranja, Uprava inšpekcijskih služb Maribor, Republiški sanitarni inšpektorat, Samoupravne komunalne skupnosti več slovenskih občin, Vodno gospodarsko podjetje Soča iz Nove Gorice, KŽK Kranj, več komunalnih podjetij, Delamaris iz Izole, Cinkarna Celje, Republiški komite za varstvo okolja, Goriški vodovodi, Tehnogas-GOČ Kraljevo, itd.
Zbrane je pozdravil glavni direktor DO PMI Maribor Vladimir Ulčar, ki je med drugim dejal: »Delovne organizacije v okviru IMP se že nekaj let
uspešno vključujejo v izgradnjo objektov za varstvo okolja s projekti, proizvodnjo posameznih delov opreme in montažno dejavnostjo. Kot primer naj tu navedem le regulacijo in avtomatiko na veliki čistilni napravi v Domžalah, kjer se je uspešno vključila DO Emond. Vendar je prestajalo vse bolj jasno, da bo potrebno na tem predročju v okviru SOZD IMP najti ustreznejši in celovitejši pristop. Kot nosilec razvoja te dejavnosti je bila določena naša delovna organizacija.
Z ustanovitvijo enote za tehnologijo vode in varstva okolja v Kranju smo zaokrožili naš cilj, ki ga predstavlja celovita ponudba, osnovana na domačem znanju in domači opremi. Že na začetku smo se pridružili najširšim družbenim prizadevanjem in nismo in
ne gradimo svojega razvoja le na uvozu različnih znanih in neznanih licenc, ampak smo vsa prizadevanja in sredstva vlagali v razvoj lastnega znanja. Med rezultati takšnega dela naj omenim pilotno čistilno napravo, ki vam jo bomo danes prikazali, lasten laboratorij, ki ga nameravamo že v naslednjem letu še bolje opremiti in sodelovanje z domačimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, v katerem vidimo pre-memben razvojni dejavnik-...«
O izkušnjah Goriških vodovodov v zvezi s pripravami na projektiranje in izgradnjo centralne čistilne naprave v Novi Gorici je govoril njihov direktor, ki je predrobno opisal prehojeno pret v zadnjih dvajsetih letih. Oprezoril je na številne težave, s katerimi so se srečevali in ki jih ni bilo vedno lahko premagati. Dejavnost IMP na področju
DELEGATOVA
RAZMIŠLJANJA
V nobeni družbeni ureditvi niso oblike organiziranja družbene proizvodnje svobodne in neodvisne od sistema družbenoekonomskih odnosov, so posledica temeljnih družbenoekonomskih odnosov. Lahko bi rekli, da so v »službi« v njihovi funkciji.
KAPITALISTIČNO PODJETJE
Za začetek in nekoliko boljšo predstavo premena samoupravljanja kot procesa bom navrgel nekaj dejstev o podjetju, ki je družbena in organizacijska oblika, s premočjo katere privatni ali državni lastnik sredstev za proizvodnjo aktivira ta sredstva, da bi jih povečal, je torej organizacijska oblika združevanja ali oplajanja kapitala. Delavec v pre-djetju je enak dejavnik proizvodnje kot so proizvajalna sredstva. Zato 6 delu delavca v podjetju odloča lastnik kapitala ali od njega izbran me-nežer. Delavci so objekt, ki dela, ne pa tudi odloča o delu. Za ta namen ima predjetje centralizirano in hierarhično strukturo, ki zagotavlja lastniku oziroma njegovim pooblaš-čencem upravljanje z vsemi dejavniki proizvodnosti, z delom in delavcem vred. Notranja struktura pre-djetja onemogoča samoupravljanje delavcev. Vsak preskus dencetraliza-cije je v konfliktu s klasično hierarhično strukturo predjetja. V njem je delavcem onemogočeno razprereja-nje in odločanje o dohodku in je organizacijsko lastninska in ne organizacijsko delovna kategorija. V njem se organizira kapital, ne pa delavci v združenem delu. Kapital se ne organizira v predjetju zato, da bi delavci kot samoupravljalci dosegli cilje združevanja svojega dela in na tej prodlagi upravljali s pregoji in rezultati svojega dela. Celotna organizacijska struktura predjetja je v nasprotju s samoupravnim položajem delavcev v organizaciji združenega dela, v nasprotju z njihovo neodtujljivo pravico dela z združenimi sredstvi ža proizvodnjo, iz katere izvira pravica razpolaganja in odločanja o dohodku. Široki integracijski procesi oziroma oblikovanje velikih koncetracij terjajo razvoj novih oblik za združevanje kapitala (koncem, nacionalne in večnacionalne družbe itd. V njih se spreminja tudi predjetje in prestopoma izgublja svoj osrednji premen. Spremembe doživlja predjetje tudi v svoji notranji organizacijski strukturi. Razvoj tehnike in tehnologije, računalništvo in drugo, v razmerah proizvajalnih sredstev silijo k vedno večji centralizaciji in k vse ostrejši hierarhiji. Posamezniku ni več mogoče obvladovati vseh dejavnikov proizvodnje. Riziki so manjši, če se kapital združuje v več različnih podjetjih. To in drugo pogojuje, da je upravljanje v podjetjih preverjeno skupini strokovnjakov, ki prestajajo vse bolj upravljalsko avtonomni. Ta skupina ni lastnik kapitala, je pa »lastnik« upravljalske moči. Svojo moč gradi na prisvajanju informacij in z vse globljim podrejanjem delavcev tehnično-tehnološkemu razvoju. V težnji, da to moč ohrani, pristaja na določene spremembe (participa-
MED DELEGATI IN VOLILCI ŠE NI PRAVE POVEZAVE
cija ali soudeležba delavcev pri upravljanju), ki ne predirajo bistva i zgodovinske delitve dela niti nosilcev posameznih vlog.
Podjetje je zaprta organizacijska oblika, ki ovira združevanje dela in sredstev zunaj njegovega okvira. Združevanje kapitala podjetja v širše oblike temelji na enakih lastninskih načelih in ciljih kot v samem podjetju Združevanje več podjetij je soočeno z različnimi lastninskimi (oziroma menažerskimi) cilji, njihovo odpravljanje pa je lahko le proces monopolnega podrejanja. Zato je vsaka nova stopnja združevanja v lastniških razmerah organizirane proizvodnje tudi nova stopnja le na videz odstranjenih nasprotij. Z združevanjem se poglablja temeljno nasprotje med delom (oziroma izvrševanjem) in delu odtujenim upravljanjem. Poglabljajo pa se tudi nasprotja med pooblaščenci za upravljanje.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
Z ustavo iz leta 1974 ter z zakonom o združenem delu iz leta 1976 smo ukinili še vse preostale elemente nekdanjega podjetja. Zgradili smo novo organizacijo dela in upravljanja — organizacijo združenega dela. Zanjo je značilno naslednje:
—	celoten sistem družbenoekonomskih odnosov temelji na svobodnem združenem delu s sredstvi v družbeni lasti,
—	subjekti vseh družbenoekonomskih odnosov so združeni delavci, ki imajo kot družbeni in ekonomski subjekt dvoje temeljnih neodtujljivih osebnih pravic: pravico dela z družbenimi sredstvi (ta jih na podlagi vključenosti v združeno delo in njihovega živega dela preoblašča, da opravljajo funkcijo uprerabe, uporabe in razprolaganja s sredstvi v družbeni lasti (in pravico do samoupravljanja (ki jih ščiti, da bi si kdorkoli neupravičeno prisvajal funkcije upravljanja in razpolaganja s sredstvi v družbeni lasti).
—	vsa sredstva, ki so v družbeni lasti, so pravno lastniško neprisvoj-ljiva (pomenijo skupen pogoj, sredstvo in rezultat dela — živega dela združenih delavcev),
—	proizvodi družbenega dela, ki so rezultat takšne samoupravno družbenolastniške in združevalne povezanosti živega in minulega dela in v njih vsebovani dohodek, so prav tako družbena lastnina, neodtujljivo povezana z združenimi delavci. V mejah pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa zakon oziroma samoupravni sporazum, jo združeni delavci upravljajo ter z njo razpola-gajo.
S tem so družbena sredstva in dohodek prenehala obstajati kot sestavina kakršnekoli listine, torej tudi kot sestavina lastnine delovne organizacije. Podjetje je na ta način izgubilo svoj temeljni značaj (substrakt). na katerem je izraščalo kot pravna oseba. Ukinitev tega elementa v strukturi družbenoekonomskih odnosov je pogojevala, da se mora podjetje kot pravni subjekt v novem sistemu v temelju preoblikovati in
svoje bistvo (substrakt) zgraditi na združevanju živega in minulega dela in sredstev v procesu prodobivanja skupnega dohodka. Ekonomski substrat;! organizacije združenega dela je torej združeno delo. Prava subjektiviteta te popolnoma nove pravne osebe samoupravnega prava v sistemu združenega dela pa je odvisna od pravic, obveznosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev in sam. sporazumom o združitvi v višje oblike združevanja dela in sredstev. S tem pa preobrazba podjetja v organizacijo združenega dela še ni dosežena. V sistemu združenega dela je temeljni ekonomski in samoupravni subjekt združeni delavec — nosilec pravice dela z združbenimi sredstvi in pravice samoupravljanja. 7a uresničevanje teh pravic združenega delavca se v okviru delovne organizacije na podlagi povezanosti skupnih interesov ali enotnega procesa dela lahko (če obstajajo zakonski pogoji) in mora organizirati temeljna organizacija združenega dela. S tem je le-ta postala temeljna oblika združevanja živega dela z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Na ravni temeljne organizacije združenega dela se uresničuje neodtujljivost minulega od živega dela ter od novoustvarjene vrednosti, izražene v dohodku, saj o njenem ugotavljanju, razporejanju in delitvi lahko odločajo le delavci, organizirani v temeljno organizacijo združenega dela ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se ta dohodek ustvarja.
Svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice uresničujejo delavci z odločanjem na referendumu, zborih delavcev, delegatih v delavskem svetu TOZD. DO in SOZD ter nadzorom nad delovanjem teles.
POKAŽI NAJPREJ NASE IN ŠELE NATO SODELAVCA
Rokavica je vržena!
Vprašanjmo se, delegati, kateri izmed dveh opisov navedenih v uvodu ustreza naši sredini, kjer delujemo? Za lažje delo bi predlagal ovrednotenje uspešnosti dela v štirih točkah:
1.	Sodelovanje med samoupravnimi telesi in družbenopolitičnimi organizacijami TOZD (ZK, sindikat, mladina)
2.	Razprava o vprašanjih, ki jih obravnava samoupravno telo (na primer DS)
3.	Aktivno vključevanje članov samoupravnih teles v delo le teh
4.	Sprejemanje sklepov in dogovorov na sejah samoupravnih teles.
Naj navedem nekaj primerov možnih odgovorov na zastavljena vprašanja oziroma točke, zaradi konkretnosti pa si izberem delavski svet (brez opredelitve čigav), katerega dolžnost s področja dela in odločanja so razvidne iz statuta, sa-
moupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in zakona o združenem delu.
K tč. 1
Sodelovanje med D PO in DS je zreducirano samo na komuniciranje v obliki prisotnosti vodstev DPO na sestankih DS. Vodstva in člani DPO o posameznih vprašanjih nimajo mnenja sredine, v kateri so angažirani, se pravi, da se vključujejo v razpravo po svojih presojanjih in jo usmerjajo po občutku. Ugotavljam, da OOZK ni razpravljala o vsebini dela DS, sindikat kot nosilec in vzbu-jevalec vseh samoupravnih gibanj in akcij pa vse premalo.
• K tč. 2
Materiali za sejo se pošiljajo prepozno, saj se ni izvedla o gradivu nobena predhodna razprava v delegatskih sredinah. Ta ocena je lahko tudi mila, saj se razprava kljub posredovanemu gradivu v sredinah ne vodi. To dejstvo je zaskrbljujoče, saj lahko ocenim, da je delavski svet sprejemal sklepe ,brez mnenja in dogovorov v svoji bazi, se pravi v sindikalnih skupinah. Pri takšni oceni pa ugotavljam, da je delo delavskega sveta fo-rumsko in v nasprotju s sprejetimi stališči in dogovori ter zakonodajo. Delegati v delavskem svetu morajo delati po smernicah delavcev, ki so jih izvolili in odgovarjajo za svoje delo delavcem temeljne organizacije. Tega načela v delavskem svetu ne izvajamo kljub zahtevam ZZD.
K tč. 3
Ob prejšnjih dveh ocenah je nemogoče oceniti delo delegatov kot pozitivno. Aktivno so na sejah sodelovali nekateri posamezniki, vendar se njihovo angažiranje v glavnem prične na seji DS, kar je imelo posledice, obravnavane v prejšnjem odstavku in s tem slab pretok informacij. Ob tem lahko ugotovim, da se v delo DS niso vključevali tudi člani samoupravnih organov DO in SOZD (v primeru ocenjevanja dela DS TOZD).
K t. 4.
Sprejem sklepov je ob navedenih dejstvih, izključno domena DS, informacije in pojasnila v zvezi z njimi pa posredujejo strokovne službe in poslovodni organ. Takšen način dela privede do pretoka informacij, samo v enem delu strokovne službe — DS, zapostavljeno pa je informiranje in odločanje vseh delavcev — volivcev. Ob takšnem pretoku informacij je logična tudi možnost vplivanja na sprejem sklepov in možnost za manipuliranje s člani DS.
Ob navedenih dejstvih lahko ugotavljamo, da je delo delavskega sveta forumsko, odmaknjeno od delavcev — se pravi ni povezave med delegati in volivci. Delegati se odločajo na seji brez predhodne razprave v sindikalnih skupinah zgolj na podlagi mnenj in obrazložitev poslovnega organa in strokovnih služb. Ob takšni oceni dela DS se zagotovo ugotavlja, da OOZK, sindikat in mladina o problemih pri delu DS niso razprav-
ljali. Ob pregledu dela lahko ugotovimo, da je delo delavskega sveta v TOZD obsežno, vendar način dela ni bil nič drugačen od načina dela, ki ga opisujem v prvem delu članka, se pravi podjetniški način.
Ocena, ki sem jo podal kot primer, je zelo ostra in kritična. Ko boste razčlenjevali in ocenjevali svoje delo in delo drugih, si morate najprej ponovno prebrati zakon o združenem delu in samoupravne akte, ki smo jih vsi, z obrazložitvijo, da vsebino le teh dobro poznamo, v razpravah in z glasovanjem sprejeli.
S člankom bi želel doseči, da bi se v Glasniku še bolj srečevala mnenja o uspešnosti samoupravnih gibanj v sredini, kjer delujemo. Informacija o problemu, s katerim se srečujemo in način, s katerim smo ta problem rešili, pa koristi pam vsem, seveda če bomo člankom sledili in jih prebrali.
Viri:
— Samoupravno združeno delo — Edvard Kardelj
— Komentar k zakonu o združenem delu
— Zakon o združenem delu
Sestavil: Kerkez Milan, inž.
stičnih objektov je predstavil dipl. inž. Alojz Medic. Omenil je številne naprave, ki jih danes za te namene izdeluje IMP, med njimi: nov industrijski PH meter, standardni lovilci lahkih tekočin, itd. Z našimi napravami lahko očistimo odpadne vode večine industrije (kovinske, prehrambene. tekstilne, celulozne, papirne, obdelave kamna, itd.).
O projektiranju in vprašanjih, ki spremljajo gradnjo velikih čistilnih naprav je govoril profesor Marko Meden. Na nekatera vprašanja ne morejo projektanti sami najti ustreznih odgovorov, saj gre za celo vrsto problemov, ki se začenjajo pri vprašanju, do katere stopnje očisti odpadke, kam in kako z muljem, da o denarju sploh ne govorimo. Prof. Meden je odgovarjal na nekatera vprašanja že v dvorani, še številnejša pa so bila pri ogledu pilotske čistilne naprave.
Dobro pripravljeno posvetovanje je v celoti uspelo. Za organizatorja to pomeni, da je treba po tej poti nadaljevati.
t. strus
Tretje srečanje »Obveščanje v združenem delu«
V	Krškem jebilo 7. in 8.novembra letos tretje delovno srečanje »Obveščanje v združenem delu«. Udeležilo se ga je okoli 250 urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja. Srečanja, ki ga je organiziral odbor za obveščanje in politično propagando republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, so se udeležili tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner in predsednik komisije predsedstva CK ZKS za mednarodne stike Jože Smole ter nekateri drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja.
Na srečanju je bito rečeno, da je v družbenopolitično akcijo »1000 de-4avcev — sodelavcev«, akcijo za lepo, preprosto in delavcu razumljivo besedo, vključenih že 1400 delavcev — novih sodelavcev. Iz tega je mogoče razumeti, da se obveščanje v združenem delu, ki je pomemben dejavnik samoupravnih odnosov, dejansko približuje delavcu ter ga aktivno vključuje v medsebojne komunikacijske odnose.
V	akcijskem dogovoru, ki je bil udeležencem srečanja razdeljen, piše, da je treba normativno določiti vire informacij, kdo jih je dolžan sporočati ter prek kakšnih sredstev za obveščanje. Za oblikovanje tega so odgovorne osnovne organizacije Zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije ter organi upravljanja.
Delavcu morajo biti zagotovljen vsaj osnovne informacije, ki so mi potrebne za samoupravljanje. Gre zi temeljne kazalce gospodarjenja ii poslovanja, ki morajo biti po zakoni o združenem delu izkazani ob perio dičnih in zaključnih računih. Pri ten ne smemo ostro ločiti poslovnih o< samoupravnih informacij.
■ Za obvladovanje celotnega si stema obveščanja naj bi ustanovil posebne odbore za obveščanje, ki b morali biti neposredno izvoljeni te naj bi jih predlagale osnovne organi zacije Zveze sindikatov ozirom; konference. Sestavljajo naj jih dele gati samoupravnih organov, družbe nopolitičnih organizacij in uredništev. Odbori za obveščanje so družbeni organi, ki sprejemajo zasnovo ir politiko obveščanja in skrbijo zt redno, pravočasno, objektivno, popolno ter dostopno obveščanje Uredniški odbor je za glasilo izvršne telo odbora za obveščanje. Uredništvo sestavljajo delavci, ki so za obveščanje zadolženi na osnovi svojeg; opisa del in nalog in drugi redni sodelavci v procesu obveščanja. Uredništvo, službe in drugi izvajalci nalog ? področja obveščanja so za svoje delo odgovorni odborom za obveščanje
S pozitivnimi dosežki akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev« naj ni nadaljevali, saj se to delo s formalnim zaključkom konec letošnjega leta, ne sme prekiniti, če hočemo približati obveščanje delavcu.
Ob srečanju je bila pripravljena tudi razstava glasil v združenem delu.
M. PRIMC
-----------------------------------------v
V Mariboru zakurili v novi toplarni
V_______________ '	____■	' ■' ■	■"	■ -v
Maribor je 28. novembra letos postal bogatejši za zelo pomemben objekt Ta dan so zakurili kotle v novi toplarni, ki bo ogrevala del štajerske metropole. Priložnostne slovesnosti so se poleg delavcev Toplotne oskrbe Maribor, udeležili še delavci, ki so objekt zgradili, predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta Maribor m pa dr. Vladimir Fatur, pomočnik republiškega sekretarja za industrijo, energetiko in gradbeništvo, kije bil slavnostni govornik. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Anton Aškerc.
Objekt je izrednega pomena za Maribor iz več razlogov. Pomeni racionalnejše izkoriščanje dragocene energije, ne onesnažuje okolja, je osnova za nadaljnjo toplifikacijo mesta. Predvsem pa je treba poudariti, da je bil zgrajen v rekordnem času — enem letu in planirana sredstva za investicijo niso bila prekoračena. Od zasnove, preko gradbenih in instalacijskih načrtov, do montaže vseh instalacij, je delo delavcev TOZD IB, TOZD Montaža in TOZD EKO iz naše mariborske organizacije. Grad-
bena dela je opravil mariborski Gradis.
Da bi lahko zapisal nekaj več o delu IMP na tem objektu, sem zastavil nekaj vprašanj inženirju Jožetu Lubeju, vodilnemu projektantu iz TOZD IB, ki je bil vodja kompleksnega objekta in je zadnje leto praktično 24 ur dnevno živel s tem objektom in ki nosi nemajhen delež, da je bila toplarna zgrajena v rekordnem času.
— Kako bi z nekaj preprostimi podatki opisali ta objekt?
»To je tipična kotlarna za da-
ljinsko ogrevanje. V prvi fazi je njena zmogljivost 50G cal/H, v končni pa 110 G cal oziroma 128 MW/h. Za osnovno gorivo je bil planiran mazut, alternativa pa plin. Zaradi naftne krize obratuje danes samo na plin, rezervoarji za mazut še niso zgrajeni. Start kotlov je elektronsko programiran in je možnost nesreče izključena. Vrednost celotne investicije je 230 milijonov dinarjev, od tega je vrednost strojnih, elektroenergetskih instalacij in zunanjega razvoda (delo IMP) 110 milijonov dinarjev. Dograditev tega objekta pomeni prve brazde toplifikacije Maribora.«
— Kdo je bil nosilec posla?
»Delavci TOZD Inženirski biroji. Izvajalci pa so bili delavci TOZD Montaža in TOZD Elek-trokovinar.«
— Kako ste uredili razmerja med temeljnimi organizacijami?
»Sklenili smo samoupravni sporazum, ki je bil osnova za delež pri financiranju stroškov gradbišča in delitev dohodka.Ko bodo prispela vsa plačila, bodo temeljne organizacije opravile analizo in ugotovile dokončni delež. Kdor je več in bolje vložil, bo več dobil. To je oblika dela, ki bi jo moral uveljavljati tudi SOZD.«
— Kaj je bilo za vas najtežje delo?
»Najtežje je bilo najti skupno poanto med temeljnimi organizacijami. Naše temeljne organizacije zaslužijo vso pohvalo, ker so objekt sprejele kot zelo pomemben in pokazale voljo in znanje, da je bila kotlarna zgrajena v tako kratkem času. Kotlarna je tudi v tehničnem pogledu uspela. Uspeli smo, da je tudi za oči prijetna, saj so instalacije za vsak medij pobarvane z
• NAŠI UPOKOJENCI
Rad je še med sodelavci
Petinšestdesetletni upokojenec Štefan Jug iz Celja je bil rojen v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Štorah, kamor je prišla družina, ko je bil oče železničar premeščen iz Ljubljane. V Celju je hodil nekaj časa v
meščansko šolo, ki je zaradi bolezni ni končal. Po osemmesečnem zdravljenju je šel za trgovskega vajenca in po končani vajeniški šoli opravil pomočniški izpit. Kot trgovski pomočnik je ostM še dve leti do odhoda k vojakom v trgovini zasebnega trgovca, kjer se je izučil. Vojaščino je služil 18 mesecev v planinskem 'polku na Sušaku in v Kraljeviči. Po prihodu od vojakov se je za eno leto zaposlil pri zasebnem trgovcu v Petrovčah, potem pa je dobil službo trgovskega pomoč- -nika v Celju pri zasebnem trgovcu Ravnikarju, kjer je bil šest let. Leta 1945 se je zaposlil v Klimi Celje, ki seje tedaj imenovala Inštalacije Celje. Tedaj je bilo 38 zaposlenih. Kasneje so se Inštalacijam pridružila še nekatera nacionalizirana zasebna podjetja. Sprva je opravljal delo vodje skladišča. Skrbel je za nabavo materiala, sprejemal stranke, ki so prihajale z raznimi naročili za usluge. Nekaj let kasneje je postal vodja nabavnega oddelka ter je bil hkrati še odgovoren za skladiščno službo. Nazadnje je prevzel delo vodje nabavnega sektorja, kar je ostal do upokojitve leta 1975 (zaradi infarkta je bil invalidsko upokojen). Po upokojitvi mu je DO Klima Celje omogočila štiri urno pogodbeno delo. Tako je še lahko med delavci, s katerimi je delal 35 let. Sedaj opravlja precej lažje delo. kot je bilo njegovo delo v času rednega delovnegžt razmerja, saj ureja cenike planskih in tržnih cen. Rad bi bil še čim dlje v tem kolektivu, seveda če bo vsaj toliko pri zdravju, kot je sedaj.
V letih redne zaposlitve je bil Štefan Jug družbenopolitično aktiven, saj je bil večkratni predsednik osnovne organizacije sindikata, tajnik sindikata, član občniskega odbora sindikata ter član republiškega odbora sindikata kovinarjev. Za delo v sindikatu je prejel plaketo. Bil je in je tudi še sedaj član ljudske tehnike
v DO Klima Celje, že nekaj časa je član tudi občinskega odbora ljudske tehnike. Za sodelovanje v tem odboru je dobil Kidričevo bronasto plaketo ter druga priznanja. Bil je večkratni predsednik delavskega sveta in nekajkrat tudi upravnega odbora.
Zunaj službenega okvira pa je opravljal nekatere funkcije na športnem področju ter bil nekaj let atletski sodnik.
Od začetka njegovega službovanja do danes, pravi, se je v Klimi Celje marsikaj spremenilo. Iz nekdaj zelo majhnega ključavničarskega podjetja se.je razvila dokaj pomembna industrijska in montažna dejavnost. Število zaposlenih se je povečalo od prvotnih 38 delavcev na 700 zaposlenih. Vse službe so dobile ustrezen kader, kar je pripomoglo, da se je firma uspešno razvijala.
— Kako pa je bilo v času vašega službovanja pri IMP z zaslužkom?
»Ker se je DO Klima nenehno večala, saj smo neprestano gradili, je imela gradnja vpliv na zaslužek delavcev in tako osebni dohodki niso mogli kdove kako rasti. Danes, ko se je DO Klima razvila, je tudi zaslužek precej boljši.«
Glede na položaj, ki ga je imel v redni zaposlitvi, je bil upokojen s 4040,00 dinarji pokojnine. Ker žena ni bila v službi, je bilo pri hiši premalo denarja za preživljanje. Danes se mu je pokojnina povečala vsaj za enkrat, žal pa so se zvišale tudi cene življenjskih stroškov.«
— Kako porabite svoj prosti čas?
»Glede na preživeti infarkt, se moram mnogo gibati na svežem zraku. Redno obiskujem športne prireditve.«
S sodelavci ima še vedno žive Stike, saj dela v TOZD po štiri ure dnevno. Vsako leto se sreča tudi z nekdanjimi sodelavci, ki so upokojeni, saj DO Klima, ki zelo skrbi za svoje upokojence, vsako leto priredi srečanje z njimi, jih skromno obdari in povabi na skupno kosilo.
Vsako leto gresta z ženo na dopust v Poreč, kjer ima DO Klima garsonjere in sicer jo mahneta v predsezoni ali v posezonskem času. Nekajkrat sta bila tudi na Pohorju, kjer ima Ljudska tehnika svojo počitniško hišico.
Z zdravjem ni povsem zadovoljen, saj ga muči sladkorna bolezen in ga tarejo posledice infarkta.
Ob koncu najinega pogovora mi je še povedal, da je v letih redne zaposlitve pridobil velik krog poslovnih prijateljev, tako je bila DO Klima pri vseh dobaviteljih zelo upoštevana.
In prav na koncu pa je zaželel DO Klimi, ki ji je dal pol svojega življenja, še veliko nadaljnjega razvoja ter izrazil željo, da bi še naprej bila tako pozorna do upokojencev kot doslej.
M. PRIMC
Vodilni monter Franc Štumberger izroča ključe predstavniku investitorja
Skupina naših delavcev, kije sodelovala pri gradnji
• TOZD PANONIJA
Dan odbojke v Murski Soboti
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota je organizirala 22. novembra 1980 DAN ODBOJKE občine Murska Sobota. Za tekmovanje se je prijavilo precejšnje število ekip vseh katergorij. Panonijo sta zastopali dve ekipi: moška in ženska. Tekmovanje je bilo v treh telovadnicah. Ženska ekipa Panonije je v telovadnici Mure izgubila prvo srečanje z ekipo Zdravstvene šole Rakičan in tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Velik uspeh je dosegla moška
ekipa, ki je premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto v članski konkurenci in za to prejela priznanje in pokal Na drugo mesto se je uvrstila ekipa odbojkarskega kluba. Pomurje. Ekipa Panonije je pokazala veliko borbenost in homogenost in je prvo mesto zasluženo osvojila. Kritično pa je potrebno oceniti organizatorja, saj organizacija ni potekala, kot bi morala in tako se je zgodilo, da je finalna tekma ostala brez sodnika in so ga morali iskati.	7*
IMP JE DRUGIČ RAZSTAVLJAL NA SKOPSKEM SEJMU
Od leve: dr. Vladimir Fatur, inž. Jože Lubej, Rafael Razpet — predsednik Sob Maribor
Notranjost toplarne
različno (splošno označevalno) barvo.«
— Kako pa je bilo delo razde-ljend med temeljne organizacije- :
»Kot sem že omenil,-TOZD IB je bil nosilec izgradnje in glavni organizator, Strojne instalacije in zunanji razvodi so delo monterjev TOZD Montaža, v Elektrokovinarju so izdelali in zmontirali komplet-.o kemično pripravo vode, nizkonapetostni blok, razvodne električneomare, zmontirali so še visokonapetostni blok, ki so ga izdelali v TOZD ISO, v upravni aneks so napeljali vse instalacije, v celotni kotlarni pa so naredili vse potrebne izolacije.«
— Kdo je še iz de la ( opremo za to toplarno in koliko je uvožene?
» Uvoza je bilo zelo malo — to so gorilci in pa fina regulacijska oprema v kemični pripravi vode. Od pomembnejših domačih izdelovalcev opreme pa naj orne- -nim TPK Zagreb, kjer so izdelali kotle, ATM, kjer so pripravilire-gulacijsko opremo, črpalne agregate pa je izdelala Jugotur-bina.«
— Večkrat je bil omenjen
izredno kratek rok gradnje. Kako ga vi ocenjujete, če ga primerjate z evropskimi merili?
»Mislim, da je bil objekt zgrajen v izredno kratkem roku tudi po zahodnih normativih. Normalno pripravljajo dokumentacijo za takšen objekt od 1,5 do 2 leti. Mi smo jo pripravili znatno hitreje. Tudi gradnja je za naše razmere napredovala nenavadno hitro. Od postavitve temeljnega kamna pa do predaje ključev je minilo le dobro leto. Pogodbeni rok je bil 7.' november. Enomesečno zakasnitev pa nismo povzročili pri IMP, ampak so se naši delavci izredno potrudili, da so zamude drugih čimbolj zmanjšali, pri tem pa kvaliteta ni bila slabša.«
Inž. Lubej je omenil imena najbolj prizadevnih posameznikov, ki jim je tudi investitor dal pismena priznanja.
— Od kod izkušnje za gradnjo takih objektov, ki so IMP v Mariboru prinesle velike reference?
»Nekaj smo jih dobili pri gradnji zahtevnih objektov v Ljubljani, največ pa v Vzhodni Nemčiji.«
T. ŠTRUS
Imeli smo izredno velik obisk, v povprečju čez 100 obiskovalcev na dan. Uspešno je bil organiziran dan IMP, kjer so posamezne branže naše dejavnosti predstavile našo proizvodnjo trgovcem in projektantom.
Počaščeni smo bili z izredno
pozornostjo tiska in obiskom najvišjih predstavnikov družbe-> no-političnega življenja SR Makedonije.
Na sliki: pred našim sončnim kolektorjem in pripadajočo av- «*-tematiko.
r
OBRATNA AMBULANTA SKRBI ZA ZDRAVJE
NAŠIH DELAVCEV
S krt za zdravje delavcev je ena od nalog, ki jo organizacije združenega dela dokaj različno obravnavajo. Da bi zdravstvene usluge približali delavcu in da bi bilo izgubljenega časa čimmanj, se je tudi ljubljanski cel IM P že pred leti odločil, da organizira svojo obratno ambulanto v Zagrebški ulici 30 v Ljubljani. Več kot dve tretjini zaposlenih s tega območja ima sedaj svoje zdravstvene kartone v naši obratni ambulanti, ki zaposluje tri delavce: zdravnika, višjo medicinsko sestro in srednjo medicmsko sestro. Obratna ambulanta dela v naših prostorii (baraka) in z našo opremo, njeni delavci pa združujejo delo v Zdravstvenem domu Ljubljana — enota Bežigrad. Od 1.1978 samoiniciativno »skrbi« za obratno ambulanto delovna skupnost DO Emond.
Plaz razprav o obratni ambulanti je letos povzročil zahtevek Zdravstvenega doma, da plača IMP del stroškov tudi za kurativne	preglede.	Kadrovska
služba DS Emond je vsem temeljnim organizacijam na ljubljanskem območju poslala posebno informacijo o nastalem položaju v obratni ambulanti in želela mnenja delavcev o nadaljnji usodi obratne ambulante. Do sredine letošnjega decembra je prispelo le pet odgovorov. Delavci se strinjajo, da je obratna ambulanta še naprej potrebna, s plačilom novih prispevkov se ne strinjajo, pa tudi z delom zdravnika v ambulanti niso zadovoljni.
Dr. Vlado Auer, zdravnik v obratni ambulanti pravi: »Večkrat slišimo, da je bila obratna ambulanta IMP ustanovljena predvsem za opravljanje preventivne dejavnosti, danes pa je sko-
raj v celoti okupirana s kurativnim delom — s pregledi obolelih, ki se vsak dan oglasijo v ambulanti. Število pacientov se je v zadnjih treh letih močno povečalo. Tako imamo sedaj registriranih več kot 3000 pacientov, norma za obratne ambulante pa je sicer okoli 1500. Poprečno pregledamo dnevno 50 pacientov, kar je več kot dovolj za neko normalno delo. Na žalost se zaradi tolikšnega števila obiskov ne morem z vsakim pacientom zadržati toliko časa, kot bi morda to želel. Menim, da je iz povedanega razvidno, da obratna ambulanta ne more opravljati preventivnih pregledov v takšnem obsegu, kot bi bilo potrebno, ampak smo se morali omejiti na najnujnejše — to je opravljanje prvih pregledov pred službo. Za preventivno dejavnost bi v IMP potrebovali še e nega zdravnika.«
— Kako pa sodelujete s kadrovskimi službami temeljnih organizacij?
»Dobro. Temeljne organizacije se potrudijo pri reševanju posameznih primerov premestitev na druga dela in naloge.«
Marija Zver, višja medicinska sestra pravi: »IMP se premalo zanima za svojo obratno ambulanto. Slišimo največkrat le kritike. Želimo, da bi se stvari izboljšale, da bi funkcijo obratne ambulante lahko opravljali v celoti. Potrebovali bi vsaj še en prostor za kurativno delo, za prevezo-valnico in dajanje injekcij. Predvsem pa se prizadevam za preventivo, ki bi jo morala obratna ambulanta opravljati za vse potrebe IMP.«
Milka Verstovšek, srednja medicinska sestra je še dodala: »Delamo v treh prostorih, v katerih so tla betonska, nanje pa je položen linolej. Tudi ostalo opremo bi morali dopolniti. Z veliko težav smo letos le dobili prepotrebne omare. Res pa je, da je odnos posameznih temeljnih organizacij do obratne ambulante zelo različen.«
Boris Krist, direktor kadrovske službe v DS Emond pravi, da prostorsko vprašanje ni osnovni problem obratne ambulante. Potrebo vali-bi zdravnika specialista
za medicino dela, kar pa sedanji zdravnik ni.
Če dodam naštetim vprašanjem še nerešeno vprašanje dodatnih plačil, za katere pravijo delavci obratne ambulante, da so neutemeljeni in želijo IMP, da naj bi bila obratna ambulanta namenjena predvsem preventivi, je odprtih vprašanj več kot dovolj.
Dr. Peter Krasnig, ki je v bežigrajski enoti Zdravstvenega doma zadolžen za strokovnost obratnih ambulant, je dejal: »Obratna ambulanta naj bi bila kombinacija, ki nudi celotno zdravstveno zaščito — kurativo in preventivo. Najboljše razmerje je 50:50, zadovoljivo tudi še 75:25. V teh ambulantah naj bi delali zdravniki specialisti medicine dela, ali zdravniki s podiplomskim tečajem iz medicine dela, ki pa jih naš zdravstveni dom nima dovolj. Zdravnik, ki dela samo kurativo, je pravzaprav dislocirana enota zdravstvene ambulante. Vaš zdravnik te dopolnilne izobrazbe nima. Sodelovanje med našim Dispanzerjem medicine dela in obratno ambulanto je normalno.«
— Kako vi ocenjujete pogoje dela obratne ambulante IMP?
»Prostori so neustrezni, splošni vtis ni najboljši.«
Vprašanja obratne ambulante
S potapljaško odpravo na Rdeče morje
Matko Pečkaj, po poklicu strojni tehnik, ki je zaposlen v TOZD Klima montaža od leta 1977 in opravlja delo referenta v pripravi dela, se je kot član Društva za raziskovanje morij Ljubljana udeležil prve potapljaške ekspedicije omenjenega društva, ki je šla letos raziskovat globine Rdečega morja v okolico Ras Muhameda. Desetčlanska odprava je krenila na pot 19. septembra in se vrnila prvega novembra. V društvu so se za akcijo odločili zato, da bi si člani pridobili potapljaške izkušnje v tujih morjih, tako v tehniki potapljanja kot v spoznavanju faune in flore. Rdeče morje je idealna možnost tudi za podvodne fotografe. Člani odprave so šH na pot s štirimi avtomobili in so se peljali z njimi iz Ljubljane do Ancone, od koder so 4 dni nadaljevali vožnjo s trajektom do Haife, od tam so se z avtomobili peljali preko Izraela do konca Sinaja.
Matko Pečkaj je odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili.
— Kako ste se odločili za ta hobi?
»Potapljanje me je začelo zanimati po ogledu nekaterih fil-
»Imeli smo dve okvari, in sicer eno na enem od treh kompresorjev, za polnjenje jeklenk z zrakom, drugo pa na enem od štirih avtomobilov, vendar smo jih v kratkem času odpravili in tako nista pokvarili naših načrtov.«
— Kaj ste doživeli na poti in med potapljanjem?
»Panorama je lepa, čudovita je še posebno ob sončnem vzhodu in zahodu. Podvodni svet pa je poglavje zase. Nadvse so me prevzele vsemogoče oblike in barve rib ter koral. Posebno doživetje je bilo srečanje z morskim psom, ki se mi je približal na nekaj metrov in se potem oddaljil.«
— Kako ste zbrali finančna sredstva za to akcijo?
»Stroške te akcije smo v glavnem pokrili z lastnimi sredstvi. Ker klub pestijo finančne težave, njegove pomoči nismo pričakovali. Z denarje m, ki smo ga dobili od organizacij združenega dela, za katere naj bi preskrbeli re-
klamne posnetke in reklamirali njihove izdelke, smo krili komaj četrtino vseh stroškov. Nikomur od nas ni bilo žal denarja, ki ga je vložil v to akcijo.«
— Kakšen je bil sprejem v Izraelu?
»Čeprav nimamo diplomatskih stikov z Izraelom, smo bili v veliko presenečenje, deležni velike pozornosti. Na carini naših avtomobilov niso pregledali. Ko so zvedeli, da smo Jugoslovani, so nam tako na potovanju, kot na taborjenju izkazovali pozornost.«
— Kaj predvidevate za prihodnje?
»Ko bo pripravljeno fotografsko gradivo s te odprave, bomo našo akcijo ustrezno obelodanili.
Že na Sinaju smo razmišljali o naslednji akciji, ki bi jo uresničili z odpravo v Sudan — Rdeče morje v letu 1982.
M. PRIMC
»Nanjo smo se pripravljali vse od začetka letošnjega leta, ko smo začeli z zbiranjem podatkov. Teh smo nekaj dobili tudi od članov, ki so bili že na Rdečem morju. Potem smo se lotili zbiranja potrebnih potrdil, vizumov, zdravniških spričeval, potrdil o
Matko Pečkaj
mov Jacquesa Cousteaua (Svet tišine, Svet brez sonca, itd.) Nekaj časa sem le govoril, da bi bilo dobro poizkusiti, potem pa sem šel pred 3 leti in pol v tečaj pri Društvu za raziskovanje morja in potapljaškega športa ter začel s potapljanji in z jadranjem.«
— Kaj vam to pomeni?
»To je želja po odkrivanju podvodnega sveta.«
— Čemu ste se odločili za akcijo?
»Nekaj naših članov DRM je že obiskalo potapljaške centre na Sinaju v lastni režiji. O tamkajšnjem podvodnem svetu so vedeli povedati vse najlepše. Tako je prišlo do zamisli, da bi v klubu organizirali skupino, ki bi odšla na Rdeče morje.«
— Kakšne so bile priprave na akcijo?
Ker imajo velike zasluge za to, da sem se udeležil te ekspedicije moji sodelavci v TOZD Klima montaža, ki so mi omogočili izredni dopust in v času moje odsotnosti opravili delo namesto mene ter primaknili del finančnih sredstev za uresničitev naše akcije, se jim najprisrčneje zahvaljujem.
MATKO PEČKAJ
Komisija za prodajo nerabnega blaga TOZD SK1P objavlja, da bo 22. 12. 1980 ob 13.30 uri
• JAVNA DRAŽBA
nekaterih rabljenih predmetov:
—	razni elektromotorji
—	gonila z in brez elektromotorja
—	neonske luči
—	bojler TIKI — 60 I
Predmeti bodo licitiranj po spisku vrednotenja in bodo prodani najboljšemu ponudniku.
Kandidati si lahko predmete ogledajo v prostorih IMP TOZD SKIP eno uro pred licitacijo (pred skladiščem).
Komisija za prodajo .	blaga
cepljenjih, potrebne opreme. Kondicijo je nabiral vsak član po svoje s kolesarjenjem, z namiznim tenisom, s košarko. Jaz sem poleg potapljanja jadral, hodil na tekmovanja — regate.«
— Ste na poti naleteli na kakšne ovire?
• VABILO LJUBITELJEM PETJA
PEVSKO DRUŠTVO IMP VABI k sodelovanju vse člane kolektiva, ki želijo sodelovati pri moškem pevskem zboru in jim slovenska pesem nekaj pomeni. Avdicije so vsak torek ob 16.30 v sejni sobi poslovne stavbe IMP Titova 37-III. Oglasite se lahko neposredno na avdicijo ali pa članom pevskega društva.
ostajajo še naprej odprta. Njeni delavci želijo, da bi imeli kdaj možnost povedati svoje mnenje tudi na sejah organov upravljanja IMP, če ti razpravljajo o
obratni ambulanti. Pa tudi pripombe delavcev IMP bi morali v bežigrajski enoti Zdravstvenega doma bolj upoštevati.
T.ŠTRUS
NOVE KNJIGE
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE VAS SEZNANJA Z NAJ-NOVEJŠ1M1 KNJIGAMI IZ DRUŽBOSLOVNEGA PROGRAMA:
JOSIP BROZ TITO: SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Knjiga prinaša Titove študije, članke, govore, referate, ukaze, pisma in druge prispevke, ki bodo posamič ali kot celota bralcu pomagali. da bo čim popolneje prodrl v bistvo, izvirnost, bogastvo, raznovrstnost, aktualni pomen in trajni značaj Titove vojaške ustvarjalnosti. Le-ta je in ostaja neusahljiv vrelec izvirne graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Knjiga zajema 104 Titova dela. nastala med 1934. in 1978. letom. Zajema nekatera Titova dela iz predvojnega obdobja o obrambi države, njegovo bogato ustvarjalnost iz narodnoosvobodilne vojne in iz povojne graditve naše izvirne obrambne koncepcije in razvoja obrambne moči naše države ter dela o družbeni samozaščiti. Ta izbrana najpomembnejša dela Josipa Broza Tita na temo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so nov zvezek v zbirki Izbor iz del Josipa Broza Tita v izdaji jugoslovanskih združenih založnikov.
Izbor je zasnoval uredniški odbor, odgovorni urednik je Tihomir Stanojevič. Urednik in glavni prevajalec slovenske izdaje pa je prof. Franček Šafa r.
EDVARD KARDELJ: O SOCIALIZMU IN VOJNI
V izjemno bogatem, raznovrstnem in posebnem teoretičnem delu se je Kardelj pri svojem celotnem znanstvenem in publicističnem angažiranju ukvarjal" tudi z vojaško-političnimi vprašanji — z graditvijo strategije našega revolucionarnega gibanja, s problemi organiziranja obrambe pridobitev revolucije in ustvarjanja vojaške sile naše družbe. To potrjuje tudi ta izbor Kardeljevih del, ki je eno izmed mnogih pričevanj o širini interesov in bogastva ustvarjalnosti tega izrednega teoretika in političnega borca, velikana naše socialistične misli in prakse... je med drugim v uvodu zapisal armadni general Nikola Ljubičič. Knjiga obsega dela iz predvojnega obdobja: pisma, poročila in dela iz narodnoosvobodilne vojne in dela iz povojnega obdobja. Delo O socializmu in vojni je izšlo v zbirki SAMOUPRAVLJANJE kot 6. knjiga, prav tako v izdaji jugoslovanskih združenih založnikov. Slovensko izdajo so pripravili Boris Tkačik, Andrej Dolinšek in Janko Štrajnbaher.
663 strani; pl. 4(X) din
EDVARD KARDEU: ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Knjiga je posvečena vlogi Komunistične partije oziroma Zveze ko-munistovvbojuza novo Jugoslavijo, za graditev socialistične družbe in posebej za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov. V knjigo so uvrščena tista avtorjeva dela, v katerih teoretično in akcijsko-politično obravnava vlogo ZKJ, njeno idejno in politično organiziranost ter usme r-jenost, oblike in metode dela v samoupravnih odnosih. Knjiga je najprej izšla pri založniškem centru Komunist, priredil jo je dr. Bogdan Trifunovič. V slovenščini so jo pripravili Boris Tkačik, Andrej Dolinšek in Janko Štajnbaher.
547 strani; pl. 380 din
To so dela, ki pomenijo temelj za spoznavanje in proučevanje vsebine splošne lj udske obrambe in družbene samozašč ite te r so vi r ide j za razvoj in . nadaljnjo izgradnjo. Zato knjige zaslužijo vso pozornost mlade generacije, samoupravljalcev in branilcev pridobitev samoupravljanja in neodvisnosti SFRJ.
Hkrati vam sporočamo, da lahko naročite tudi zbirki
IZBOR IZ DEL Josipa Broza Tita v petih knjigah, II. izdaja, cena pl. 1.800 din
SAMOUPRAVLJANJE Edvarda Kardelja v petih knjigah, cena pl. 1.250 din.
Knjige dobite v vseh knjigarnah DZS ali pa jih naročite na naslov Državna založba Slovenije, Mestni trg 26.
ZAHVALE
Ob smrti mojega dragega očeta Steva Pratne-karja se iskreno zahvaljujem vsem osnovnim organizacijam sindikata DO Klima Celje in sodelavcem: za darovano cvetje in izraze sožalja.	■
sin Boris Pratnekar
Ob smrti moje matere se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata DO KJimat, kakor tudi sodelavcem za prelepa venca, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Stane Završnik, dipl inž.
Ob smrti dragega očeta se vsem sodelavcem in OO sindikata TOZD ISO Slovenske Konjice iskreno zahvaljujem za darovano : cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Tone Pliberšek
Ob smrti mojega dragega sina se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ; in OO sindikata TOZD j ISO Slovenske Konjice za finančno pomoč, za izrečena sožalja, darovane cvetje in spremstvo na*. ' njegovi zadnji poti.
Jože Rožanc
Ob smrti mojega očetq! se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni orga-* nizaciji sindikata TOZD Projektivni biro za izraze ' sožalja, darovano cvetje in ; spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marko Konjar
Ob smrti moje žene Slavke se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO . Promont, TOZD Ogrevanje vodovod za pomoč in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti v prerani grob.
Peter Mulec
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata EMOND, pevskemu zboru IMP in mojim sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja, ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti.
Gita Trampuž
Ob izgubi mojega dobrega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji DO Promot za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
RUPAR NEŽKA
NAGRADNA KRIŽANKA
N
VAŠA WAlo6A
NM7A
&VC.TA
LNOTBhJ
ČaWN
WoR-
V£ŽKA
•SRED.
VRTELJA
VEST
ORBV
voaiMtk
DLL
obmzA
HAti.
BLAGIMA
7on/4
PRfD-

VKAV
1AIL
£T*R
9 let
OPLoh
NJA
VO&CJLO
(
1
9
S
1
JEZtfZo V AFR,
VllACA
KZ A la
TELICA
kf&to
MLEAfO

Miff-
R/JA
/mo. Mor. Vozil
oroia
v
ATLAT,
VoiT
del
MR/&M
4č. štev.
TESEtt.
SabtJi/C
V HAM
IcJUl
NA . TRIMOM.
KEM. El
NAZIV/
CASTROV
BR4T
1MSLO 2. IME
(SREZI Lo
ATEV. TO „
DohAŽE
Deleži.
LNEB3,
NE
Težek
tekit.
XAS.1L,
(SL. M. ARMEN
LETALo
MLI3
SIM-
ČIČA
kfioU
AS/T/JM
NEM&A
luia
Z. IME
)AbRM
0TOIL
ZDRAVIL
sr. mm
AU/M
A vre?
KIL>WU
AMfiER
WOff
TtilTA
OoRAVŠv/ai
ibsfoZ
mn
ZARJA
VUUc.
IZM6ČEK
&,cm
NEZA/4 H EC
. V0bHc

m/tm
3AP, OJHAHIA
Neo-
KRNUI>'
UKA v JU? AFRIKI
Sr#!, HZ v. Tot/TIR.
MDtIC
toztsi
SRAM
hutik.
■2 vemo
UU
DITIV
umetn
.smer
IChlEC
DEL AMPOD AZO&
OtTZI I LE bE f/l V

fKtTR-
bUV/čA
Vort-
ŠfNA
ZNA-
ŠA]
Lll/OF
MLATVE
Mito-
loška
osc&a
Amesu/
WA&r
kuhanje
LETU/ ToS£t
MESTO ot ioNAV/
LEŽŠA
ET/OPSK UPU
KQOl0 O/L
GRŠKA
PoKtA-
J/UA
AHM)/-
JkVA/AC
Mca/A
m-
bdČHHi
4RŠkA
če*A
UvAL-
VICA
OOPtT/Ht
1/UbU
osi/ez.
TiJAoa
MEHlO/l
element
toMU-
NIJA
RAZTE-
LEŠEN]*
TEHoTE
Upa /hsa
fekVAR-
jemer
ZACtTpL
A&GCE&t
zum
totuj
&APA-
]evo
roic
STUoUop,
\zA*mi
4V&4
f/ATlNA
<3ot7*. V L /V
totmi
ARA&sk/
Knez
PESTO P jgot/ kol
HOSko
luč.
uvob
/00 m*
O&TAC.
ZMOTA
Titan
Rah/j
V/M AH mvosL
ŠM-
NtJA
Z<3o-
JSga/
Z/HVc/
Čeuet)
K. ČOKA
M004
ŠOK/CA
ElFKT*.
NOUtTM.
AMPER
b/v7/
ko/uj
Lat/kmK V CZ K/l k
V/fL HOZ
l/JEV/C
nesno 06 &Al//
OLRH
V/bOV
NRAJ Vi SPtMM
MORO
IaiijaaJ. iz CK. AMeK/Ke
ME7ER
TUOoSL.
ACToTR.
$Tko]N/
element
N A M V
SIČNIK.
m jeza
polmer
TRtbt
VALEČ.
ISTRC.
00 -
&LBSK.
TREČNo
TKAT/
Nagrade:
1.	600 din
500 din 400 din 300 din 200 din
2.
3.
4.
5.
Rešitve pošljite na naslov: IMF Glasnik, Titova 37, 61000 Ljubljana z oznako: »Nagradna križanka«. Rešitve morajo biti v uredništvu do vključno ponedeljka, 29. 12.1980
Opomba:
Navpično pod letnico 1981 rešujte kombinirano s številko. Primer: domača žival je petelin ali 5-elin, naša gora je Trielav ali 3-glav in podobno.
S DO PROMONT
ANIZACIJE
Delavski svet delovne organizac|e Promont je na svoji seji 26. decembra leta 1979 obravnaval in sprejel poročilo glavnega direktorja te delovne organizacije, v katerem je direktor predlagal spremembo organiziranosti delovne organizacije. V tem predlogu vključuje delovna skupnost samo tiste naloge (službe), ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije v DO.
Letos je v Promont u tekla široka javna razprava o predlaganih spremembah, ki jih bodo delavci potrjevali ali zavračali v decembru na referendumih. Bistvo organizacijskih sprememb je dvojno: skoraj vsi režijski delavci bodo premeščeni v temeljne organizacije (gre za decentralizacijo), koprski projektanti bodo ustanovili svojo TOZD, medtem ko se bodo gori-ški vključili v TOZD MK, ljubljanski (vsi so bili doslej v delovni skupnosti) pa v TOZD O V in TOZD KM (glede na to, za koga so doslej delali). Sprememba tako zadeva večino temeljnih aktov delovne in temeljnih organizacij. V DO Promont menijo, da se bodo z uresničitvijo predlaganih sprememb tudi približali sprejetim izhodiščem o delovni vsebini in organiziranosti delovnih skupnosti v SOZD IMP, opisanih v osnovah plana SOZD.
Tako bo nekaj več kot dvajset delavcev delovne skupnosti opravljalo naslednje naloge za temeljne organizacije.
1. Plansko—analitska, orga-nizacfska in statistična funkci-
ja:	— smernice pri izdelavi
planov,
—	izdelava enotne metodologije planiranja
—	izdelava plana delovne organizacije, TOZD in delovne skupnosti
—	izdelava analiz za DO, strojepisna in administrativna dela pri analizah in planih DO, TOZD in delovne skupnosti
—	priprava gratfiva za poslovno tehnično sodelovanje in integracijske procese v DO
—	poslovna organizacija
—	izdelava srednjeročnih planskih aktov in v zvezi s tem sodelovanje s planerji v TOZD in SOZD.
2. Finančne funkcije:
—	vodenje enotne finančne politike v DO in usklajevanje finančnih tokov
—	koordinacija dela računovodskih služb
—	izdelava bilance uspeha DO in delovne skupnosti
—	vodenje saldakontov in likvidacije računov za DS in SD
—	sodelovanje z interno banko
—	sodelovanje pri finančnem poslovanju
—	blagajniška dela za TOZD OV in TOZD KM
—	vodenje osnovnih sredstev za TOZD OV in TOZD KM
— KNJIŽENJE GLAVNE KNJIGE ZA- TOZD OV in TOZD KM
3. Splošno pravne funkcije:
—	pravna tolmačenja in zastopanje pred sodišči, koordinacija in izdelava SSA
—	pravna priprava pogodb in sporazumov
—	informiranje in kadrovsko splošne zadeve za DS
— Razvojne funkcije:
-— izvrševanje nalog, opredeljenih v letnih planih in SRP v skladu s sporazumi o razvojni dejavnosti v IMP
5. Funkcije samskih domov:
—	vodenje samskih domov
Kakšne bodo celotne posledice reorganizacije, je danes težko reči. V prvi fazi ne pomenijo nobenega zmanjšanja režije, tudi vprašanje zasedenosti z deli ostaja odprto, medtem ko je vsem delavcem zagotovljena socialna varnost pri prenosu delovnega razmerja iz delovne skupnosti v temeljne organizacije. Najbolj vprašljiv pa je seveda dvojen način organiziranja projektantov v okviru ene delovne organizacije.
T.ŠTRUS
e TOZD ELEKTROMONTAŽA
Varstvo pri delu na gradbiščih
V TOZD Elektromontaža je varstvo pri delu pomemben dejavnik pri uresničevanju postavljenih planskih nalog. Kljub temu se to področje še vedno ni uveljavilo tako, kot smo pričakovali. Razlogov je več. Na prvem mestu je malomaren odnos do varstva pri delu tistih, ki so zadolženi za izvrševanje sprejetih predpisov. Na kratko bom opozoril ria nekatere probleme, ki se nenehno pojavljajo.
Nesreče pri delu v TOZD Elektromontaža že nekaj let upadajo. To pa nikakor ne pomeni, da na gradbiščih ni težav. V zadnjih petih letih je bilo letno povprečno 28 nesreč, ki so bile z izjemo ene smrtne, lažje narave, ki bi jih ob večji pazljivosti ne bilo. Opažamo, da se še vedno premalo uporabljajo zaščitna sredstva v primerih očitnih nevarnosti za poškodbe. Delavci so o nevarnostih seznanjeni, še posebej o tistih na odprtih gradbiščih. Kljub temu pa se nesreče dogajajo in sicer iz malomarnosti in podcenjevanja nevarnosti. Iz teh razlogov je bilo v zadnjih nekaj letih precej nesreč. Če bomo v prihodnje globlje analizirali vzroke nesreč, jih bo kljub večjemu številu delavcev in zahtevnejšim gradbiščem, v bodoče manj.
Preizkusi iz znanja varstva pri delu so stalen problem. Čeprav se delavci zavedajo, da je v montažni dejavnosti več nevarnosti kot v proizvodni, da so pogoji dela neprimerni (sneg, dež,
mraz, vročina), da mora biti delo, ne glede na vse to opravljeno, se nekateri delavci izogibajo tem preizkusom. Preizkus znanja o varstvu pri delu morajo na osnovi zakona o varstvu pri delu iz leta 1974 opraviti vsi tisti delavci, ki neposredno vodijo, nadzorujejo ali opravljajo dela. Zakonski rok za opravljanje preizkusa je dve leti. V TOZD Elektromontaža je preizkus opravila večina delavcev. Še vedno pa je nekaj delavcev takih, ki jim je rok za preizkus znanja potekel in .se na obvestilo o preizkusu ne oglašajo. Pomoči, ki jo pri tem pričakujem, ne najdem. V prihodnje nameravam dati v obravnavo samoupravnim organom tiste delavce, ki se do varstva pri delu obnašajo malomarno in ga podcenjujejo, pa tudi tiste vodilne delavce, pri katerih kršitelji delajo. Nekaterim najbrže ni znano, da delavec brez opravljenega izpita iz znanja o varstvu pri delu ne sme samostojno delati in da ga je mogoče razporediti na nižja dela in naloge, če je pri preizkusu znanja z omenjenega področja, trikrat neuspešen.
Delo na gradbiščih se v večini primerov opravlja mimo vseh pravilnikov. Vemo, da je večkrat težko upoštevati vse določbe predpisov, vendar pa delo v nasprotju s predpisi ne pripelje do žcljenega cilja.
Posebno je pomanjkljivo delo na višinah. Odri, lestve, oprema in drugi pripomočki so pogostokrat neustrezni. Poseben pro-
blem so odri, ki bi morali biti narejeni po predpisih in se edino tako narejeni lahko prevzamejo od izvajalca, kar mora biti zapisano v gradbeno knjigo ali v knjgi o odrih. Dejstvo pa je, da to malokdo upošteva. V zadnjih letih je bilo na področju varstva pri delu na gradbiščih precej narejenega in upamo, da bo v prihodnje še več. V varstvene namene je na razpolago dovolj zaščitnih sredstev, potrebe po garderobnih in skladiščnih prostorih pa se zadovoljujejo s kontejnerji. V te namene TOZD Elektromontaža daje precejšnja finančna sredstva in tako kljub stabilizaciji to poročje ne trpi pomanjkanja.
Izboljšati bi kazalo odnos do orodja in pomožnega materiala, saj se zanj potroši mnogo denarja. Dogaja se namreč, da iz skladišč prihaja na gradbišče poškodovano orodje. Problem je nadalje tudi v tem, da vodijo ali nadzorujejo dela tisti delavci, ki nimajo za to ustrezne kvalifikacije in ne dodatnega izobraževanja iz varstva pri delu. Včasih dela vodilnega delavca bolje opravijo tisti, ki niso vodilni, kar pa ni prav, saj niso seznanjeni z varstvom pri delu. Dejstvo pa je, da se to zanemarja. Dogaja se tudi, da se dela opravljajo pod napetostjo, kar pa ni prav, saj je to dovoljeno le v primerih, za katere izda pismeno dovoljenje odgovorni tehnični vodja.
ZORAN BAREŠIČ
Z	---*X
Skrb za invalide
V TOZD Livarna barvnih kovin rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb pravilnika o delovnih razmerjih. Delavca, ki zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja, oziroma zaradi poškodbe, ne more več normalno opravljati svojega dela, TOZD razporedi na druga ustrezna dela. To stori včasih celo preden dobi za to priporočilo zdravnika, oziroma zdravniške komisije. Pred razporeditvijo delavca se TOZD poveže s socialno delavko skupščine občine Vič-Rudnik ali pa s socialno delavko iz IMP, ki sodeluje pri postopku za razporeditev delavca na ustrezno delo. TOZD poskrbi, da najde delavcu delo v svojem okviru. V primerih, ko je treba delavcu plačevati razliko v osebnem dohodku, se TOZD poveže s Skupnostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja.
V TOZD je med 70 zaposlenimi 10 invalidnih delavcev, kar je več kot 14 odstotkov. Odločbo o stopnji invalidnosti ima 6 delavcev invalidov. Vsi invalidni delavci so bili razporejeni na ustrezne naloge in jih uspešno opravljajo.
Kar zadeva osebni dohodek delavcev invalidov, pokriva razliko Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja tistim delavcem, ki so na delih in nalogah, na katerih je nižji osebni dohodek, kot so ga le ti imeli pred razporeditvijo. Nekateri od invalidnih delavcev pa imajo po razporeditvi celo višji osebni dohodek, kot so ga imeli na prejšnjih delih in nalogah. Glede na težke delovne pogoje je zato procent invalidov tako visok. V TOZD si nemalo prizadevajo, da vi se razmere na tem področju izboljšale in zmanjšalo število invalidov.
Obetajo si glede tega boljše čase, ki naj bi napočili, ko bo zgrajena nova Livarna, ki naj bi jo začeli graditi v letu 1982.
Eden od invalidnih delavcev je Marjan Čuden, po poklicu livar, ki je zaposlen v IMP, kot mi je v razgovoru povedal, 15 let. Invalid je od leta 1961 (80% invalidnost). Do nastopa invalidnosti je opravljal delo livarja, potem pa je bil zaradi poškodovane leve roke, glave in lica (poškodba je nastala v prometni nesreči) po rehabilitaciji razporejen na dela
in naloge evidentičarja (I. 1965), kasneje na delo kontrolorja odlitkov (1967. leta) in nazadnje na delo delovodje v livarni. Delo, ki ga sedaj opravlja, mu ustreza in ga opravlja z veseljem. Pri osebnem dohodku kot invalid ni prikrajšan.
Stevo Popovič, ki je po poklicu livar in je v IMP 17 let, je invalid od leta 1973 (poškodba desnega očesa, ki je nastala pri livarskem delu). Do nastanka invalidnosti je opravlja! delo livarja, potem pa je bil na osnovi odločbe o stopnji invalidnosti (3. stopnja) razporejen na dela in naloge je-drarja, kar opravlja še sedaj. Delo opravlja z veseljem. Moti ga le to, da dela ves delavnik pri luči, saj je prostor brez oken.
Razliko v osebnem dohodku mu pokriva Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja in tako kot invalid pri denarju ni prikrajšan.
Z izgradnjo nove livarne pa, upa, se bodo delovni pogoji izboljšali.
M. PRIMC
DOPISUJTE
V VAŠE
GLASILO
X__________________________J
Program dela in finančni načrt pevskega društva IMP
Upravni odbor pevskega društva IMP je na svoji seji osmega oktobra letos na osnovi sklepa občnega zbora društva sprejel svoj program dela in finančni načrt za prihodnje leto.
Finančni načrt je izdelan za 20 pevcev, kolikor jih redno prihaja na vaje in v katerem je upoštevanih še 5 pevcev, ki naj bi se priključili zboru v naslednjem letu.
Program vsebuje narodne in borbene pesmi (Tam, kjer pisana so polja; Plovi, plovi; Aca, aca; Boien mi leži; Pisemce; Završld fantje; Mojcej; Zdravo; Druže Tito; Jugoslavija; Pesem 14. divizije; Bohor je vstal; Jutri gremo v napad; Svobodna Slovenija;
Pesem o svobodi; Delavski pozdrav) ter štiri žalostinke (Otožna pesem; Spavaj, spavaj; Polje, kdo bo tebe ljubil; Žrtvam).
Finančni načrt za prihodnje leto predvideva, da bodo znašali stroški za uresničitev dejavnosti društva 216.300 dinarjev. Tu so miš|eni stroški strokovnega dela pevovodje (49.200 dinarjev), stroški nastopov (10.500 dinarjev), prevozi za nastope (31.500 dinarjev), obleke pevcev (100.000 dinarjev), materiahi stroški (10.000 dinarjev) in stroški izleta ob zaključku sezone (25.000 dinarjev).
Pevsko društvo IMP bo predvsem skrbelo za pridobivanje
novih članov in organizacijo čim-večjega števila nastopov na raznih prireditvah. Bolj kot doslej se bo društvo povezovalo z IMP Glasnikom ter navezovalo stike z Zvezo kulturnih organizacij občine "Ljubljana-Bežigrad ter z Zvezo kulturnih organizacij drugih ljubljanskih občin. Nadalje bo imelo nastope v nekateri: organizacijah z*uženega dela, kar bo kot menijo, pozitivno vplivalo na izboljšanje kvaStete petja. Izlet, ki so ga planirali, bodo povezali s pevskim nastopom. Člani pevskega društva so trdno odločeni, da bodo uresničili celoten program dela, čeprav je nekaj pevcev zapustilo zbor.
M. PRIMC
Bo idrijski rudnik živel ali šel v pozabo?
Kdo še ne pozna zgodbe, kako je pred približno petsto leti v Idriji nek mož, ki je izdeloval škafe in druge lesene izdelke, čisto naključno našel živo srebro.
K potoku je odnesel namakat škaf in ko ga je drugi dan odšel iskat, ga ni mogel dvigniti, ker je bil pretežak. Vanj se je namreč
natočilo čisto živo srebro, k' je priteklo z vodo po studencu. Mož, ki ga zgodovina kasneje imenuje kar Škafar, je ves začuden opazoval čudno najdbo in ker ji sam ni mogel biti kos, jo je kar peš mahnil, z manjšo količino živega srebra, v Škofjo Loko. Tu je prosil nekega zlatarja za nasvet, kaj storiti s čudežno kovino.
Smatramo, da je bil takrat rudnik odkrit in kmalu za tem se je začelo tudi kopanje in žganje živosrebrne rude. Dolgih petsto let je nato idrijski rudar »ril« pod
zemljo, enkrat pod enim, drugič pod drugim gospodarjem, enkrat za večjo, drugič zopet za manjšo ceno živega srebra, vendar neprestano celih petsto let, dokler niso pred štirimi leti ugasnile peči Proizvodnja se je ustavila. Cena živega srebra je bila na svetovnem tržišču prenizka in rud-
nik bi dalje delal z izgubo. Idrijski rudar se je znašel pod velikim vprašanjem, kakršnega v zgodovini še ne pomni. Vendar ne za dolgo. S pomočjo drugih delovnih organizacij in celotne slovenske družbe je hitro stekla prekvalifikacija rudarjev v druge sorodne poklice. Danes že vsi uspešno delajo na drugih delovnih mestih. Pri rudniku je ostalo le manjše število rudarjev, ki vzdržuje jamo in naprave do nadaljnjih odločitev. Financiranje rudnika je za štiri leta prevzela republika in letos s koncem de-
cembra to preneha. Treba se je torej odločiti, kaj sedaj. Možnosti je več. V tem trenutku je najbrž najprimernejše podaljšanje sedanjega stanja. Ostale možnosti pa so: prvič, da se rudnik minimalno vzdržuje z najmanjšim možnim številom ljudi. Drugič, da se rudnik popolnoma opusti in tretjič, da se obnovi proizvodnja živega srebra. Za-obnovo rudnika je rudarski inšti-, tut izdelal program, z nekaj mesečno zamudo, v katerem nič ne jamči o rentabilnosti poslovanja, natanko pa obravnava program naložb v rudnik. V programu jč predvideno, da najprej začne površinski kop samorodnega živega srebra, ki za razliko od dnevnega kopa pomeni mnogo manjši poseg v naravo. Površinski kop naj bi trajal pet let, med tem časom pa bi usposobili tudi jamski kop. Po zagotovilu strokovnjakov inštituta Jožef Štefan s površinskim kopom ne bi onesnaževali okolje, seveda z uporabo predvidenih varnostnih ukrepov.
Na osnovi teh izračunov in ugotovitev naj bi se odločili najprej v idrijski občini, kjer bo v javni razpravi, ki že teče, verjetno najbolj trd oreh ekološko vprašanje površinskega kopa. Zadnjo besedo pa bo, zaradi velikih denarnih obveznosti, ki bi jih prinesla obnovitev proizvodnje ali pa tudi zapiranje rudnika, vsekakor morala dati širša skupnost. Kljub temu, da se je idrijski izvršni svet načelno že odločil za obnovitev rudnika, sklep ne more iti mimo mnenja občanov, ki bodo ob takem ali drugačnem izidu najbolj prizadeti.
Iz vsega tega je torej razvidn da je pred rudnikom in s te pred vso Idrijo velika odločite Sklepa takšnega ali drugačne] ne bomo mogli sami uresniči ker so potrebna prevelika di narna sredstva. Še naprej bon potrebovali pomoč širše dru bene skupnosti.
Kako bi bil šele sedaj ubogi Škafar začuden, ko bi videl, da ima Idrija pred seboj zopet prevelik zalogaj, ki ga sama ne more dvigniti in da ji tudi pot v Škofjo Loko ne more pomagati.
CIRIL HLADNIK