f>0 L00200 OSREDNJA KNJIŽICA W\-TzZZl Primorski °^nina nlarana \i nrrvt m;in i ' ^ rje i ‘nina plačana v gotovinj „ onn ,. ’ ftC,o-postale i gruppo Cena JUU lir Leto XXXIII. Št. 265 (9878) nevmk TRST, nedelja. 13. novembra 1977 PRIMorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Uafeal v tiskarni «Doberdob» — vcu prt G°renji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. I) strjena enotnost dojjj. ]uček razgibanih, resnih, po-V** *n odgovornih razprav o kite V svete, ki bodo CJ’ 13- novembra, in 11./12. de-fj ra 1^7, je zelo jasen: Slovenit a.e koli idejne, strankarske hod San*zacijske pripadnosti se ne Pob ~e^žili volitev v okrajne in ilJai'nske šolske svete. S to odlo-jo J? so Ponovno potrdili, da hoče-spe nlfestativno in učinkovito pri-oCj ® * k rešitvi vprašanj o višjih ti 0LOTnn’k oblikah lastnega šolstva drUj,V'ru Prizadevanj italijanske e ta dosego večje demokrati- "tihov 4"°^e ‘n 'šopkih struktur in dr,,., e0a nenehnega vraščanja v dr„.,enu stvarnost in uresničenje oenih potreb. C* tržaškega in goriškega irj. "e0a odbora je bilo zelo jasli eitli do skrajno možne mere ij, * uPnemu nastopu, k izdelavi pfj lk in enotnih stališč, ki naj j0 .^brejo z enotno politično akci-tjr P duhu ustavnih in demokrati^ nat'e*’ k rešitvi vprašanja litsknslce°a šolstva v okviru manj-pjg e specifike, ki terja uresniče-jg. 1sPl°šniH načel, izhajajoč iz po-%v'\ potreb in posebnih proble-fj. vedno diskriminirane na-r^,°St'.'e skupnosti, čeprav je spo-G0rj° šolskih odborov iz Trsta in ktc,e 2 dne 7. novembra t.l. na-!išee° ^0'°oen razkorak med sla-s,ronk nefeate^,,, organizacij in avske stališčem najmočnejše stranke, je bilo čutiti, da #fe?a b^.^njo po enotnosti in da je »k. "* iosno, poudarjeno in močno - uPtio ne ^Ičokovati še nadaljnje, neneh-pra.n konstruktivne napore za od-t^.0 vsakršnih akcijskih razliko-°° Popolnem spoštovanju suve-fce fa samoodločanja vsake stran-n organizacije. 2at0 • tiite le sporočilo deželnega ko-kra;-a A’Pl za Furlanijo - Julijsko 2 dne 10. novembra t.l. o So 'se slovenski komunisti ne Polc ^ločili volitev v okrajne in %taiinskp šolske svete, najboljši at; nriL.šen visok čut odgovorno-n^aja do izraza v vsakem tre-> si v vseh sredinah, ki se bavijo t „ *‘epskimi problemi in kako je kra... Slovencih in v vseh demo-^ strankah, ki vključujejo t'egl o vence globoko zasidrana za-iQ(j ’ "o se problemi slovenske na jo .tW!tne skupnosti v Italiji more-i?de[ tretjo rešiti z enotnostjo, z in g01'0 skupnih in enotnih stališč vodenjem skupne in enotne ne gj. 1 °b sooštovanju pluralistični j|aIektike, pluralističnega pristo: 3oJce vsaki zadevi posebej, ob vi-, tce ^ čutu odgovornosti, ki ga ne be^j °drekati nobeni stranki, no-an kulturnimi komponentami ata .Iie okrajne organe, ki naj po-io s J 2 nadaljnjim bojem in akci-Pi/i jPodporo čimširših demokratič-lelc 1 halijanskega naroda zame-$ole l>rave avtonomije slovenske jj ^ava okrog vprašanja voli-^Qj r s°lske organe je odkrila ne Plttog, *l‘k v snovanju konkretnih %. akcije za dosego skupnega šl0 avtonomije slovenske šole. Potj ® h ir e j edinole za razlike o Pilj p.kateri naj se cilj doseže: I°Ji, 7e hit vedno., ob vsaki pri-kep[ J' b vsakem odnosu in vsa-^re -ču enoten, šlo je in gre e, ki°-ia ovtonomijo slovenske šo-ni nihče od podpisnikov Gok šopkih odborov iz Trsta in fej p 'Ce zanikal. Vse je bilo to-*° Pi b?eni> temu cilju. Prav za-^ Se 1,1 pričakovati drugega kot so j P°‘šče med drugimi potmi, vedno veljavne in ki jih je ‘k„utu\skrajnosti in ob vsakem 9Unij u okoristiti preko strank, or-*6cii 'h klasičnih oblik boja, 1 i ng^e nere nov nQČin boja lično v°hlev, kar naj bi mno- do kotom ee o ^obiliziralo slovenske množi-Kn/ oti in čimvečje števila ita-*e0o demokratičnih šil za do-'»t or ° Venskega šolskega okraja fLotnu Veaa koraka k popolni avto-^oaše šole. i ie pomembno, da se ne oziramo več nazaj, da se vsi skupaj v ozračju solidarnosti in enotnosti lotimo dveh nalog: da danes 13. novembra., izvolimo razredne in medrazredne svete na slovenskih šolah, da 11. decembra brez vsakršnega vzdržanja izvolimo svoje zavodne in okolišne svete; da se brez omahovanja, ker seje enotnost tudi v tem primeru potrdila in je postala zavestna do najvišje mere, ne udeležimo volitev 11. in 12. decembra t.l. v okrajne in pokrajinske šolske svete. Uspeh v obeh akcijah bo dober napotek za nadaljevanje boja v smeri uresničenja slovenske demokratično zasidrane šolske avtonomije. Ta uresničena enotnost pa naj nam služi tudi kot napotek k še zavesinejšim skupnim naporom in skupnemu jeziku v boju in akciji za uresničenje življenjskega programa slovenske narodnostne skupnosti in italijanskih demokratičnih sil, t.j. ustavno in mednarodno določene zakonske globalne zaščite, ki naj pi'inese noro kvaliteto v življenju Slovencev v Italiji. KAREL ŠIŠKOVIČ HUDI IZGREDI NA PREDVEČER PARLAMENTARNE RAZPRAVE O JAVNEM REDU V RIMU, TURINU, BOLOGNI IN DRUGIH MESTIH JE POLICIJA PO SPOPADIH Z AVTONOMISTI PRIPRLA SKORAJ DVESTO OSEB Rimski prefekt in kvestor odredila zaprtje dveh zasebnih radijskih postaj RIM — Čut odgovornosti tudi tokrat ni prevladal med skrajno strujo rimskega študentskega gibanja, ki se prišteva med «avto-nomiste». Kljub prepovedim kvestur so namreč avtonomisti organizirali v raznih italijanskih mestih protestne demonstracije, ki so se takoj sprevrgle v splošen spopad s policijo, katerega so spremljale epizode navadnega vandalizma, kot so ropi v Bologni in streljanje na milanski postaji «Porta Genova*. V Lecceju pa je prišlo do ostrih incidentov, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Z druge strani pa bi moralo biti vsem očitno, da se notranje mi-nistrtstvo in rimska kvestura še posebej spuščajo v igro spirale nasilja, ki vodi v represijo. Javno mnenje je itak naelektreno po nedavnih napadih na demokrščanske in Fiatove funkcionarje, med strankami se je razvnela polemika o ukrepih, ki naj jih sprejme vlada na torkovi seji, v parlamentu pa iiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiMiMiiiMiiitiiiiimimiiiimmaiJiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiHmiiiiiiiMiiMiiiiMMiiiMi PO BERLINGUERJEVEM PISMU MSGR. BETTAIZIJU KPI odgovarja cerkvi o dialogu z verniki Svoboda veroizpovedi zajamčena tudi potem ko bo v Italiji in Evropi uresničen socializem RIM — Minil je skoraj mesec dni od trenutka, ko je Beilingucr-jevo pismo škoru Bettazziju vzbudilo zanimanje in razživelo' diskusijo o odnosih med komunisti in katoličani v Italiji. Tokrat se k vprašanju vrača glasilo KPI «Uni-ta» s poglobljenim odgovorom vatikanskemu dnevniku «6sservatore romano», ki v članku z nasloVom «KPI in katoličani* poudarja stališče, da urednika istoimenskega lista, ki je s svojimi članki o atentatih dal povod za preiskavo in ža proces. Boato je obnovil vzdušje napetosti, v katerem je prišlo do a-tentatov in pojasnil, na osnovi kakšnih dokazov je obtožil policijo in druge varnostne organe sodelovanja prj snovanju terorističnih nakan. Ključna faza procesa pa se bo vsekakor začela ta teden s pričevanji Miceli ja in Malettija, ki se vsekakor ne bosta znašla v takem križnem ognju kot v Catanzaru tudi zaradi odsotnosti predstavnikov prizadetih strank. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiniiiiiiniiiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiMiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv NA POVABILO MINISTRA FORLANIJA Jugoslovanski zunanji minister Minic od jutri na uradnem obisku v Italiji Sprejela ga bosta tudi predsednik republike Leone in predsednik vlade Andreotti - V četrtek sprejem pri papežu v Vatikanu RIM — Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nič bo v spremstvu sodelavcev dopotoval jutri zjutraj ;v Rim na uradni obisk, med katerim se bo pogovarjal s svojim gostiteljem, zunanjim ministrom Amaldom For-lanijem, ter s predsednikom republike Leonejem in predsednikom vlade Andreottijem. Minic bo izkoristil obisk tudi za ogled Neaplja in izkopanin Pompejev, ob zaklju-čkuobiska v Italiji pa bo v Vatikanu gost papeža Pavla VI. Šef jugoslovanske diplomacije vrača obisk, ki ga je Forlani o-pravil v Beogradu 6. in 7. junija letos. Njegov obisk spada v okvir intenzivnih stikov na različnih ravneh, ki so se razvili še posebno po podpisu osimskih sporazumov. Tako je še pred kratkim obiskal Rim podpredsednik izvršnega sveta Sefer, kj se je z italijanskimi MiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiimiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiMiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nuni niiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiii STAVKA ZA REFORM« DRŽAVNIH ŽELEZNIC predstavniki pogovarjal predvsem o problemih gospodarskega sodelovanja. Glede argumentov, ki jih bosta tokrat obravnavala Forlani in Mi nič, objavlja italijanska tiskovna agencija ANSA noto, v kateri na prvem mestu navaja aktualne mednarodne probleme s posebnim poudarkom na pomiritvi' v Evropi, o čemer je v teku razprava na beograjski konferenci o varnosti, in sodelovanju na naši celini, in na problemih razorožitve, katerim bo posvečeno posebno spomladansko zasedanje generalne skupščine O ZN. Kot je znano, so pobudo za to zasedanje dale neuvrščene države z Jugoslavijo na čelu, nekatere zahodnoevropske dežele in med njimi Italija pa so to zamisel podprle. Minic in Forlani bosta seveda pregledala tudi položaj na področjih, ki predstavljajo trenutno najbolj nevarna žarišča napetosti, se pravi predvsem na Bližnjem vzhodu in na jugu Afrike. Minič bo tudi seznanil svojega italijanskega kolega o rezultatih nedavnih Titovih obiskov v Sovjetski zvezi, Severni Koreji in na Kitajskem ter nato še v Franciji in Portugalski. Posebno poglavje — po poročilih agencije ANSA — bo posvečeno vprašanjem sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, tudi glede rja dejstvo, da so v teku pogovori o obnovitvi trgovinskega sporazuma, na katerem je doslej slonela medsebojna izmenjava, ki jo pa obe strani sedaj želita razširiti. Povsem logično je, da bo dobršen del pogovorov posvečen dvostranskim odnosom, o katerih je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Kalezič še pred nekaj dnevi dejal, da so s podpisom osimskih sporazumov stbpili v novo fazo. Ministra bosta prav gotovo pregledala dosedanje delovanje za izvajanje določb sporazuma ter delo petnajstih komisij, ki se trenutno ukvarjajo s to problematiko. Miloš Minič bo dopotoval v Rim jutri zjutraj, v ponedeljek, ob 10.20, opoldne pa se bo sestal v Vili Ma-dama s Forlanijem, s katerim bo nadaljeval pogovore popoldne na Farnesini ob navzočnosti obeh delegacij. V torek ob 11. uri bo Minica sprejel predsednik republike Leone, eno uro pozneje pa predsednik vlade Andreotti. Na kosilu bo Minič gost ministra Pedi-nija, popoldne pa si bo ogledal Vatikanski muzej, nakar se bo sestal v Palači Madama s predsednikom senata Fanfanijem, ki se je pravkar vrnil z enotedenskega obiska v Jugoslaviji. V sredo se bo jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve podal v Neapelj, kjer si bo ogledal Narodni muzej ter muzej Capodimonte, nato pa izkopanine v Pompejih, zvečer pa se bo vrnil v Rim ter bo v spremstvu Forlanija v rimskem opernem gledališču prisostvoval izvedbi Verdijeve «Traviate». V četrtek bo na sporedu obisk v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Pavel VI. (tm) Sadatov «dialog» z Beginom spravil Egipt v zagato TUNIS — Včeraj dopoldne sc j* začela konferenca zunanjih ministrov držav članic Arabske zveze. Na dnevnem redu so predvsem tri vprašanja: priprava «arabskega vrha* (Egipt mu nasprotuje, češ da ni potreben, v resnici pa. ker hoče ohraniti popolno avtonomijo na področju političnih izbir do ne-arabskega sveta, a ravno tega nočeta n.pr. Sirija in Libija), poravnava nesoglasij med posameznimi arabskimi deželami z namenom, da se končno doseže tako zaželena »vsearabska solidarnost* in skupna arabska strategija glede palestinskega problema oz. bl;ž-njevzhodnega izraelsko arabskega konflikta. Daleč najpomembnejše je kajpak tretje vprašanje (bližnjevzhod-na kriza), in to še posebno v luči najnovejšega »dialoga* med Sadatom in Beginom, Egiptovski predsednik je, kot znano, sporočil, da je v vsakem trenutku pripravljen na neposredne razgovore z izraelskimi oblastmi glede pomiritve na Bližnjem vzhodu, sicer celo v te-lavivskem parlamentu (»Pripravljen sem tudi na pogovor z vsemi 120 izraelskimi parlamentarci*), nakar je predsednik izraelske vlade «nagovoril* egiptovsko ljudstvo, češ da je tudi sam pripravljen na kar najbolj tovorna pogajanja. Pri tem je prikrito zagrozil (»Kot veste, razpolagamo z dokajšnjo vojaško silo*), najbolj pa je Sadata razdražila okoliščina, da je Begin naslovil 'apel zgolj na egiptovsko ljudstvo, ne pa na Arabce sploh. Spričo tega je včeraj naglasil, da pojde rade volje v Tel Aviv, da pa nikakor ne bo podpisal z Izraelci ločene mirovne pogodbe; takšna pogodba mora namreč zadevati vs« Arabce. Pripomnil je, da predpostavlja podpis mirovnega sporazuma vsekakor umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj, kot tudi seveda ustanovitev samostojne palestinske države; ta naj bi obsegala levi 1 breg reke Jordan in območje Ga ze, povezana pa bi morala biti i Jordanijo. Sadat, čigar pobude Palestinci. pa tudi Sirci niso ocenili pozitivno, je še omenil nujnost, da se ženevske konference za rešitev bližnjevzhodne krize udeležijo palestinski predstavniki. ir Sadatova izvajanja je pozneje podkrepil glasnik kairske vlade z ugotovitvijo, da bo vsak pi-edlog za pomiritev med Izraelci ter A-rabci brezuspešen; če ne bo predvideval ustrezne rešitve palestinskega vprašanja oz. umika izraelskih čet z ozemlja', ki so ga zasedle 1. 1987. Ponovno ostrino Sa-datovih in glasnikovih izjav si ne gre razlagati drugače kot z dejstvom, da je Begin s »poslanico e-giptovskemu in ne vsemu arabskemu narodu* spravil kairske oblasti v hudo zadrego. Tembolj, ker ne more Sadat kar tako ponujati sprave Tel Avivu v trenutku, ko I-zraelci v južnem Libanonu mori-ju civilno prebivalstvo, (dg) iiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuavtuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMitiiMiiiiiiiinniniiiiiiiiumiimiiitfas ' MEDNARODNI OBISK OB ODPRTI MEJI Diplomati iz 35 držav v Slovenskem primorju Na povabilo IS SR Slovenije obiskali obmejne kraje pred* stavniki delegacij, ki sodelujejo na beograjski konferenci KOPER — Okrog sto diplomatskih predstavnikov iz 35 držav, ki sodelujejo na beograjski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, je včeraj prispelo s posebnim letalom v Slovenijo. Glavni namen obiska je, da se gostje nepo-sredho seznanijo z odprtostjo jugoslovanske družbe. Dopoldne si je delegacija ogledala najprej Postojnsko jamo, nato pa Lipico, kjer jih je pozdravil predsednik sežanske občinske skupščine Boris Ber-netič. Popoldne pa so odpotovali na slovensko obalo, kjer jih je v Kopru pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik koprske ob- RIM - Merjenje sile med vlado in sindikati železničarjev se nadaljuje. Zveza železničarjev CGIL-CISL-UIL je oklicala 24-urno stavko, ki se je zaključila sinoči, ob devetih. V tem času dejansko ni bilo vlakov v Italiji, razen redkih primerov, ki pa niso omembe vredni. Sindikati železničarjev poudarjajo, da se bo razčlenjeno stavkovno gibanje nadaljevalo vse dokler ne bo minister Lattanzio obnovil pogajanja, ki zadevajo delovno pogodbo, predvsem pa reformo državnih železnic in njihove vloge. Na shodu stavkajočih v Rimu so sindikalisti Ciancaglini, Mauro in drugi poudarili, da je pogoj za reformo državnih železnic odobritev zakona, ki leži v zaprašenih predalih parlamenta. (Na sliki: prazna rimska železniška postaja Termini). • liltll1.«»llllllllMIIIIIIIIIII||ini1lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||IM||||||||||||||||||H||||||l|||||||l||||||||||||||||||||||||||||u|||IM|||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||,im||,||||||| Seznam Sindonovih «kiientov»skrivnostno izginil MILAN — Presenetljiv in nezaslišan razplet v preiskavi o delovanju sicilskega bančnika Michele-ja Sindone: seznam z imeni 500 vplivnih klientov, ki naj bi s Sin-donovo pomočjo izvozili svoje ka-pitale v Švicd in ki naj bi jim poslovnik vrnil denar tik pred bankrotom, je skrivnostno izginil. Sodnik Ovilip Urbisdi, kj skupno z namestnikom državnega pravdni-ka Violo vodi preiskavo, se je namreč vrnil včeraj iz Rima v Milan praznih, rok. Za seznam petičnežev, med. ka--terinii naj bi: bili.tudi vidni politi- ki, sta Viola in Urbisci zvedela pred prbližno enim letom med zasliševanjem predsednika ISVEIM' ER Ferdinanda Ventriglie, vprašanje pa sta začela poglabljati šele pred nekaj dnevi, ko sta zaslišala pooblaščenega upravnika «Banco dj Roma* Maria Baroneja. Funkcionar, ki je skušal za vsako ceno prikriti preiskovalcem dokument in je šel raje v zapor, kot da bi prišel z besedo na dan, se je vdal šele. ko je Ventriglji potrdil i prvotno pričevanje. Pooblaščeni upravitelj rimske banke je sklenil s sodnikom sporazum, po katerem je bil izpuščen na pro- stost v zameno pa zagotovil, da bo izročil seznam v roku 48 ur. Ko pa so včeraj zjutraj vpričo dr. Urbiscija odprli varnostno blagajno »Banco di Roma* seznama ni bilo več. Kaže sicer, da so preiskovalci prišli do drugega zanimivega gradiva, dokument, ob katerem bi lahko izbruhnil politični škandal neslutene razsežnosti, pa je izginil, Ta del preiskave, ki naj bi se bil zaključil že v petek, bo morda dopolnjen v začetku tega tedna. Vodilni funkcionarji rimske banke naj bi se namreč obvezali, da bodo poiskali seznam in ga izroči- li sodniku, ki je, čeprav posredno, zagrozil, da bo v nasprotnem primeru ustrezno ukrepal. In ni dvoma, da v tem primeru ustrezno ukrepanje pomeni zapor. Kljub vsem zagotovilom, pa je izginitev dokaznega gradiva vzburila val polemik in sumničenj. Marsikdo se namreč vprašuje, če bo dokument sploh prišel na dan in tudi če bi, ali bo sploh verodostojen. V oseminštiridesetih urah o-čitno seznama, ki je bil prav gotovo šifriran, ne bi utegnili ustrezno prikrojiti, sedaj pa se je čas na razpolago potrojil, (vt) činske skupščine Mario Abram. Gostje so si ogledali prostore i-talijanske gimnazije, kjer jim j« ravnatelj prof. Leo Fusilli podrobno razložil ne samo delo gimnazije, ampak celotnega centra, v katerem gostujejo predšolske in šolske ustanove italijanske narodnostne skupnosti. V teh prostorih sa izobražujejo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti od tretjega do devetnajstega leta starosti. Profesor Fusilli je povedal, da je na obali trenutno 7 otroških vrtcev, 9 osnovnih in 4 srednje stke, v katerih se izobražuje nad 500 mladih pripadnikov italijanske narodnosti, govoril pa je tudi o možnostih nadaljevanja študija na italijanskem oddelku pedagoške akademije v Polju ter na ljubljanski in na tržaški univerzi. Obširno je govoril tudi o raznih možnostih stika z matičnim jezikom in kulturo ter v zvezi s tem poudaril pomen o-simskih sporazumov. Ob koncu ja rekel: »Zahvaljujoč se odnosom tvornega sodelovanja med dvema sosednjima državama iu čedalje bolj odprti meji med njima, so bili ustvarjeni boljši pogoji za svo-vodno in naravno povezovanje italijanske in slovenske narodnostne skupnosti' tu in onstran meje njunih matičnih držav. Kar zadeva nas, bomo tudi v prihodnje nadaljevali s tako potrebnim utrjevanje))) vloge mostu med dvema prijateljskima državama.* . L. O. r TRŽAŠKI DNEVNIK 13. novembra 197? SREČANJE VSEDRŽAVNIH IN DEŽELNIH VODSTEV CGIL-CISL-UIL Enotna sindikalna federacija za hitrejše uresničevanje Osima Kritika zamud pri delovanju komisij in zahteva po sestanku z vlado Ustanovljene deželne delovne skupine - Posvetovanje s sindikati SFRJ Na včerajšnjem srečanju v Tržiču je vodstvo vsedržavne federacije CG1L - CISL - UIL pregledalo z deželnimi tajništvi sindikatov Furlanije - Julijske krajine pobude in delovanje raznih dvostranskih komisij, ustanovljenih po določilih osimskih sporazumov. Na sestanku so ugotovili hudo zamudo, s katero je . el komisij deloval, medtem ko nekatere sploh še niso začele, predvsem so pa poudarili pomanjkanje resnega primerjanja stališč s sindikalnim gibanjem. Sindikat zato zahteva nujno u-vedbo resnih in stalnih odnosov z italijanskimi predstavništvi v me-šan:h komisijah, ki naj upoštevajo potrebe in predloge sindikalnega gibanja. Potrdili so tudi nujnost posvetovanja z jugoslovanskimi sindikati o vprašanjih gospodarskega in družbenega sodelovanja in za preverjanje razvoja pobud za uresničevanje sporazumov v obeh državah. Pregledati je tudi treba sindikalne in zakonske pogoje v Italiji in Jugoslaviji v zvezi z ustanovitvijo mešane proste cone. Vsedržavna federacija CGIL - CISL -UIL je že dala pobudo za posvet. Zahteval, so tudi čimprejšnjo srečanje med vsedržavnim vodstvom enotne sindikalne federacije in vlado v zvezi s pobudami, ki jih namerava osrednja oblast sprejeti za izvajanje sporazumov. S svoje strani so sindikati ustanovili delovne skupine na deželni ravni, ki bodo proučile razne aspekte široke tematike, ki jo sporazumi vsebujejo. V ta namen bodo vsedržavna federacija CGIL - CISL - UIL in deželne sindikalne zveze priredile tu di študijski seminar, da poglobijo proučevanje snovi in nakažejo pobude, ki so potrebne za popolno in stvarno uresničevanje osimskih sporazumov. V okviru teh pobud sindikat potrjuje voljo, da se v celoti uresničujejo oobude za začetek delovanja in razvoj proste cone, v smislu nadaljnjega povečanja možnosti razvoja industrializacije v deželi ne pa kot nadomestilo za druge možne in nujne pobude, ki morajo omogočiti stvaren družbeni in gospodarski preporod Furlanije - Julijske krajine. Skupščina se bo nadaljevala v četrtek, 17. t.m., ob 18. uri na sedežu ACLI v Ul. sv; Frančiška št. 4. Dnevni red predvideva razpravo o odnosih z enotno sindikalno federacijo, o občinskih načrtih za zaposlovanje mladine in o, razvoju mladinskega zadružništva. Ob ukrepu vodstva «Ca!ze Bloch» V torek skupščina vajencev in staršev Enotna sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL tekstilne stroke ob sklepu vodstva tržaškega podjetja »Calza Bloch», da prekine namestitev 100 vajencev, vključno s 24, ki jih je najela pred nekaj dnevi in bi morali nastopiti službo pretekli ponedeljek, v nasprotju z obvezami, ki jih je podpisalo s sindikalnimi organizacijama 2. julija na sedežu deželnega odbomištva, sklicuje v torek, 15. t.m., ob 16. uri skupščino vseh vajencev na sedežu pri Domju (na vrtu hotela Sonia). Družba skuša zvračati odgovornost za kršitev sprejetih obvez na sindikate, medtem ko je hotela vsiliti nastavljenim mladincem zmanjšanje mesečne plače za 30 tisoč lir in podvojitev vajenske dobe, v nasprotju z delovno pogodbo. Sindikati vabijo zato na skupščino tudi starše. JUTRI NA UNIVERZI Predavanje poljskega zgodovinarja Borejsze mo- Inštitut za srednjeveško in demo zgodovino filozofske fakultete v Trstu vabi na predavanje, ki ga bo imel-10111. 14. novembra, ob 18. uri prof. Jerzy Bcrejsza, član oddelka za zgodovino poljske akademije znanosti v avli Ferrero, Ul. DellTIniversita 7. na temo: Od propagande do napada — italijanski fašizem in vzhodnega Evropa 1922 -1943. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA EGS ponudila finančno pomoč za raziskavo o izseljenstvu STAINO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTO Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Raziskovalni ustanovi se odpirajo boljše perspektive, večje moinosti in priznanja Področje dela Slovenskega raziskovalnega inštituta se razvija, ne le po številu zastavljenih nalog in po kakovosti obdelave, ampak tudi po širini zemljepisnega območja, v katero je začel posegati. Ta ocena izhaja iz poročil o poteku tekočih raziskav ter iz pregleda opravljenega dela, ki so brli podani na zad nji seji upravnega sveto SLOR1 v četrtek, 10. t.m. Opravljena dela so raznolika po tematiki in po pristopu. Kot vse prejšnje delo. se je tudi letošnje naslanjalo v dobri meri tudi na sodelovanje mladih sil, zlasti srednješolcev, ki so v poletnih mesecih izvedli celo vrsto terenskih raziskav, s katerimi je bila zaključena analiza območja predvidene proste indi: ustrijske cone na tržaškem Kra su, ki je bila začeta že lani. Vzoo-redmo s lem je teko delo na uradu zemljiške knjige, da bi se ugotovil obseg gibanja zemljiške lastnine na istem območu vzhodnega Krasa. Zaključena je bila glavna faza vzorčne raziskave o naročnikih Primorskega ckievnika, ki bo v kratkem po računalniški obdelavi dala svoje re- STRANKE IN SINDIKATI ZA OBRAMBO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA Na temelju enotne spomenice bodo izvajali odločne pobude Dokument vsebuje smernice za usklajene akcije in določne predloge za ukrepe v korist javnih in zasebnih podjetij Stališča Zveze brezposelne mladine Pred kratkim ustanovljena Zveza tržaške brezposelne mladine je na četrtkovi skupščini sprejela stališče, da se je treba povezati z enotno sindikalno federacijo za globok preokret gospodarskega položaja in za prebroditev krize, ter da je v borbi za obrambo zaposlenosti izhod tudi za rešitev vprašanja mladinske brezposelnosti. Zato je Zveza sklenila pridružiti se manifestaciji, 15. t.m. s pozivom brezposelni mladini, da se je udeleži. Shod je na Senenem trgu ob 8.30.' Spomenica, katere besedilo So včeraj odobrili na zaključni seji pokrajinskih tajništev strank ustavnega loka in sindikalne zveze CGIL . CISL -UIL, poudarja uvbdoma »hudo zaskrbljenost/ nad usodo gospodarstva na območju Trst-Tržič in nad kvarnim vplivom krize na ravnotežje in demokratični okvir». Dokument opozarja vlado, parlament in deželo, katerim je namenjen, da obstaja nevarnost nezaupanja in odtujitve dela tržaškega prebivalstva od demokratičnih ustanov, če ne bo pravočasnega odgovora, v okviru globalne načrtovane pobude za oživitev in razvoj gospodarstva, krajevnim vprašanjem. Politične sile in sindikati zanikujejo lokalpatriotski značaj zahteve po nujnem posegu javnih oblasti v korist Trsta, ker sta ohranitev njegove gospodarske podlage in razvoj neizkoriščenih zmožnosti v skupnem interesu vse dežele in države. Nujna je zato odločna enotna akcija za preklic ukrepov, ki prizadevajo- zaposlitev in za sprejem pobud za pomoč podjetjem, ’ ki so v krizi. Izvajati jo morajo krajevne uprave, deželni parlamentarci in sindikalne organizacije, s podporo prebivalstva in predvsem delavcev, z oblikami mobilizacije, za katere se bodo avtonomno odločile njihove organizacije. V tem okviru bodo spomenico posredovali^ v prihodnjih tednih ministrstvu za proračun in načrtovanje, predsedstvu vlade, predsednikom pristojnih komisij poslanske zbornice in senata ter vodstvu podjetij z državno soudeležbo. Dokument vsebuje poleg splošnih smernic za obrambo tržaškega gospodarstva tudi vrsto določnih zahtev glede industrijskih podjetij z državno soudeležbo, s posebnimi poglavji glede Italcantieri, Italšider, Tovarne motorjev v Boljuncu, Tržaškega arzenala, podjetja CMI in v zvezi z delovanjem ustanove ANCIFAP pri usposabljanju in rekvalifikaciji delavcev. Nakazuje nato nujne ukrepe za prebroditev težav ali izvajanje preusme-rjevalnih načrtov za nekatera zasebna podjetja (SIRT, Calza Bloch, Dreher, Don Baxter. AFA, Gaslini, ladjedelnica Alto Adriatico), čemur sledijo poglavja o zahtevanih posegih za tržaško luško ustanovo ter za cestne in železniške infrastrukture, ki pogojujejo razvoj pristanišča in vsega tržaškega in deželnega gospodarstva. Battisti 14, razpravljali na bodo o šolskem okraju in novem pravilniku o .otroških vrtcih. • Jutri ob 21. uri se bo sestala rajonska konzulta za Novo mitnico. Sestanek bo na sedežu konzulte v Ul. Proslava obletnice oktobrske revolucije v dolinski občini Sinoči je bila v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu proslava 60. obletnice oktobrske revolucije ki jo je organizirala občinska sekcija KPI. Po koračnicah in internacionali in po pozdravu Klavdija Ote je sledil nastop dolinskega zbora Valentin Vodnik in ricmanjske godbe. Openska dramska skupina vila z ZAHTEVA DEŽELNEGA ODBORA SSk Več predstavnikov Slovencev v komisijo za globalno zaščito Poziv za udeležbo na današnjih volitvah in bojkot volitev v šolske okraje in pokrajinski šolski svet PD .Tabor se je nato predstavi: igro »Petrograd 1917» in prejela zaslužen aplavz. Deželni svetovalec Dušan Lovriha je spregovoril o pomenu oktobrske revolucije in zaključil z ugotovitvijo, da se slovenska narodna manjšina, kljub neštetim obljubam in zagotovilom, še vedno bori za globalno zaščito. Član vodstva tržaške federacije KPI Fausto Monfalcon se je dotaknil vprašanja internacionalne solidarnosti komunističnih partij, političnih problemov v državi in zaščiti Slovencev v Italiji. Proslavo je zaključil mešani zbor »France Prešeren* iz Boljunca, ki je zapel nekaj borbenih pesmi. zultate, začela pa se je nqva zahtevna naloga, v sodelovanju s fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo na ljubljanski u-niverzi ki bo omogočala, s pomočjo uporabe računalnika, temeljito u-porabo obstoječih statističnih podatkov o prostoru, kjer živijo Slovenci v Italiji. Na Goriškem se pribdližujejo koncu priprave za izdajo študije o Štandrežu, ki je bila v skrčeni obliki predstavljena na januarskem simpoziju o socio-ekonomskih problemih manjšine; začeta je bila analiza števerjanske občine in nadaljevale so se vse naloge v zvezi s slovensko šolo. Razveseljiv je potek dela tudi v Beneški Sloveniji. Zamisel o temeljiti raziskavi, ki bi osvetila problematiko beneških izseljencev po Evropi, se postopoma uresničuje. K temu je precej pripomogla tudi pripravljenost Evropske gospodarske skupnosti, oziroma njenega u-streznega organa, da to delo podpre. Tako bo mogoče raziskati vprašanje in možne odgovore na problem beneškega izseljenstva, ne samo pri njegovih izvirih, v razmerah. ki so ta izseljenski tok povzročile, ampak tudi med samimi izseljenci, kar bo nedvomno nudilo mnogo širše možnosti za konkretne rezultate kot dosedanji poskusi. O tesnem stiku Benečije s svojimi izseljenci priča tudi nedavni obisk dveh članov inštituta v Belgiji, na obisku pri tamkajšnjih sindikatih, ki so pred nekaj dnevi vrnili o-bisk in v spremstvu čedadskega načelnika inštituta obiskali tudi Slovenijo. Ta obisk spada pravzaprav že v področje stikov in udeležb na raznih kongresih in (zborovanjih, ki spadajo tudi v delovanje SLORI. Poleg obiska v Belgiji, so se člani Inštituta udeležili kongresa jugoslovanskih zgodovinarjev, ki je bil pred nedavnim v Novem Sadu, mednarodnega simpozija o alžirski deklaraciji v Ljubljani, ravno tako v Ljubljani je bil član SLORI prisoten na mednarodnem simpo ziju o stanovanjskem načrtovanju, v Anconi pa na zborovanju italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev o agresiji italijanskega imperializma na Jugoslavijo v obdo .ju do druge svetovne vojne. Utrjeni so bili tudi stiki, ki vežejo SLORI raziskovalnim inštitutom v Celovcu. Govor je bil tudi o bližnjem rednem občnem zboru inštituta ki bo verjetno 20. januarja prihodnjega leta. Četr(a obletnica delovanja SLORI se bliža v prepričanju, da se naši raziskovalni usta novi odpirajo vedno večje perspektive, možnosti in priznanja, (ps) Zaradi stavke železničarjev Jugoslovanski kupci peš iz Sežane do Opčin Pod predsedstvom Andreja Bratuža je 11. t.m. zasedalo v Jam-ljah deželno tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo nekaj zelo važnih in perečih vprašanj, mtd njimi zadržanje v volitve Za šolski okraj ter ustanovitev posebne komisije za izdelavo globalnega zakonskega osnutka v korist slovenske narodne skupnosti. Uvodnemu poročilu tajnika Draga Štoke je sledila diskusija, ob koncu katere je Slovenska skupnost izdala naslednje poročilo: V zvezi z bližnjimi volitvami za šolske organe je deželno tajništvo Slovenske skupnosti ponovno poudarilo stališče, naj se vse komponent slovenskih šol udeležijo volitev v razredne in zavodske šolske svete ter področne svete didaktični ravnateljstev, ker gre v tem pr-i meru za obnovitev že obstoječih ' I l lil 1 H OGLASNI m ODDELEK ;isKr Tel. 76-14-70 int. 30 OBVEŠČA naročnike oglasov in objav, da sprejema osmrtnice m zahvale male oglase razne objave prispevke vsak delavnik ob 9. do" 12.30 in 15.30 do 18- ure ob sobotah od 9.00 do 12.30. V nujnih primerih izključno osmrtnice do 23. ure na tel. 79-38-08. Naročnike oglasov in objav ter darovalce prispevkov naprošamo da se zaradi tehničnih razlogov držijo navedenih umikov. zbornih organov v zvezi z avtonomnim poslovanjem posameznih šol. Deželno tajn štvo Slovenske skupnosti pa t enkrat poziva vse Slo- no ustrezal željam slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ob koncu seje je deželno tajništvo razpravljalo še o nekaterih važnih vence, naj bojkotirajo volitve v šol; problemih, ki zadevajo na splošno ske okraje in pokrajinski šolski t s]OVensko narodno,skupnost v naši svet, da s tem demonstrativnim dejanjem »otrdijo skupno voljo in podprejo enotno zahtevo po samostojnem šolskem okraju, ki je prvi pogoj za splošno avtonomijo slovenskega šolstva v Itaiij . V zvezi s skorajšnjo ustanovitvijo posebne komisije za izdelavo globalnega zakonskega osnutka v korist Slovencem pa deželno tajništvo ugotavlja naslednje: 1. Kljub temu da prihaja usta-rtovitev posebne komisije' s precejšnjo zamudo saj je predsedri': ,v.a de obljubil slovenski delegac ji, da bo komisija ustanovljena še v teku meseca septembra, deželno tajništvo Slovenske skupnosti pozdravlja izpolnitev dane obljube predsednika vlade in jzraža upanje, da bo komisija začela čimprej delovati. 2. Ugdlavlja. da bo prisotnost Slovencev v omenjen posebni komisiji zelo pičla, saj bodo, vsaj po neuradnih podatkih, v njej od približno dvajsetih članov, samo dva. največ trije Slovenci Z ozirom na posebno komisijo ki je izdelala juž-notirolski plaket, kjer' je b'lo predstavnikov nemške manjšine točno polovico, je prisotnost dveh ali treh Slovencev v posebni komisiji, ki bo izdelala zakonski globalni osnutek v korist Slovencev, vsekakor zelo p čla. Zato zahteva Slovenska skuonost, naj vlada preveri svoja stališča in imenuje v posebno korhisijo za zakonski globalni osnutek takšno število' slovenskih predstavnikov, ki bo odgovarjala dejanskim zahtevam in pričakovanjem slovenske narodne skupnosti v Italiji. Samo s pravičnim zastopstvom v omenjeni komisiji, poudarja komunike slovenske skupnosti, bo mogoče izdelati tak zakonski predlog, ki bo resnič- deželi. Jutri na deželi sestanek o prevozih Jutri zjutraj se bodo na sedežu deželnega odbora sestali upravitelji in odgovorni za javne prevoze na območju tržaške pokrajine. Proučili bodo potrebe in cilje tudi glede na bodočo deželno reformo javnih prevozov, ki bo vključila tržaško območje v tako imenovano 4. prevozno področje (bazen). Do ločili bodo tudi roke‘in zneske deželnih naložb, med drugim bodo govorili o deželnih pobudah za mo dernizacijo prevoznih sredstev, kar bo omogočilo v bližnji bodočnosti nakup novih avtobusov. Včerajšnja stavka železničarjev je povzročila precejšnje nevšečno sti v naši deželi, kljub nadomestnim avtobusnim vožnjam na krajših relacijah. Največji problemi so bili 'v Trs:u zaradi običajnega sobotnega navala jugoslovanskih kupcev. Vsi vlaki so se ustavili v Se-žarii, kompozicije .niso mogle preko meje, tako da je več sto vagonov obtičalo na sežanskih tirih. Potniki so se seveda podali peš na mejni prehod pri Fernetičih, da niso imeli cariniki in stražniki niti trenutka oddiha od 8. do 11. ure. Nepretrgana procesija ljudi se je pomikala proti Opčinam, od koder so tisoči jugoslovanskih kupcev poskušali priti v mesto z avtobusi, avtostopom, marsikdo pa kar peš. V samem mestu so bili. od 6.30 zjutraj zasedeni vsi avtobusni parkirni prostori na Nabrežju. Vse to nam priča, da je bila včeraj bera v Trstu kar bogata, avtomobilske konice, zastoji v prometu, nepo membne prometne nesreče z zvito pločevino in oddrgnjeno barvo, so ie davek, ki ga naše mesto plačuje ob taki priložnosti. V večernih urah so se pri po vratku nevšečnosti ponovile, marsikdo pa je raje počakal v mestu na konec stavke, kot da bi se podal na dolgo x>t proti Sežani otovorjen z najrazličnejšimi «dobrotami». PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE sklicuje jutri, 14. t.m., ob 17. uri sešlanek, ki bo na sedežu v Ul. Filzi 8/1. Dnevni red: 1. Nadaljnji potek seminarja v zvezi g reformnimi ukrepi na obvezni šoli, 2. Načrtovanje šrečanj šolskih komponent za preučitev osebnostnega lista in predlogov za njegovo uporabo. 3. Udeležba slovenskih šolnikov na strokovnih seminarjih in kongresih v matični domovini. 4. Razno. S P D T prireja v soboto, 19. t.m., ob 18. uri v novi Gregorčičevi dvorani v drugem nadstropju stavbe v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev novega sedeža SPDT Na sporedu bo predvajanje filmov z vseh izletov SPDT v tej sezoni in sicer z izleta na Peč, Triglav, Lovce, Poldašnjo špico, Matajur, Vremščico, Antelao, Montaž, Kanin, film t «Dneva planincev» in drugo. Sledila bo skromna zakuska. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V torek, 15. t.m., bo ob 18. uri od-borova seja. Na seji bo govor o občnem zboru ter o volitvah v šolske svete. Tajništvo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1977-78 v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. SPORED PREDSTAV: 1. Oton Župančič: VERONIKA DESENIŠKA 2. Alviero Negro: BUNKER 3. Branislav Nušič: OBLAST 4. Aleksej Arbuzov: IRKUTSKA ZGODBA 5. Kole čašule: VRTINEC 6. Dario Fo: SEDMA KRADI MALO MANJ 7. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo imel zagotovljen sedež v dvorani. Cene za sedem predstav: Odrasli: 5.000 lir Študenti: 2.500 Ur Vpisovanje abonmajev v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu od 14. novembra 1977 dalje ob delavnikih (razen sobote) od 19. do 21. ure ter pri poverjenikih prosvetnih društev. NllliHllAlMiHiMililfnilliltffllllllllillfiiiiiiiiimaiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiillllilliitimiiiiiiliiiMI IZVOLJEN NA ČETRTKOVEM OBČNEM ZBORU NOV ODBOR ZDRUŽENJA PROSEŠKIH STARŠEV Težave zaradi pomanjkanja sedeža V četrtek zvečer -je bil v prostorih osnovne šole na Proseku redni občni zbor združenja staršev, katerega se je udeležilo lepo število staršev, prisotni pa so bili tudi predstavniki združenja staršev otrošker ga vrtca in učitelji. Po odobritvi dnevnega reda je predsednik združenja staršev Bruno Rupel podal poročilo, v katerem se .je dotaknil perečih problemov, katerimi se je združenje sreča- SLOVENSKI KLUB re | a P r v torek, 15. t.m, ob 20.30 V NOVIH PROSTORIH V UL. SV, FRANČIŠKA 20/11 POGOVOR O SLOVENSKI KONCERTNI DEJAVNOSTI IN GLASBENEM ŽIVLJENJU V TRSTU. ŽELJA PO GLASBI glasba po želji Sodelujejo UBALD VRABEC, GOJMIR DEMŠAR, PAVLE MER: KU\ IGNACIJ OTA, SVETKO GRGIČ. K diskusiji so vabljeni tudi’ ostali ustvarjalci in ljubitelji glasbe. valo in dejal, da mora združenje nadaljevati po začrtani poti, saj je treba nadaljevati boj za demokratično in kvalitetno slovensko šolo. V zaključku .je seznani! prisotne, da združenje, kljub prizadevanju in pritožbam, nima na razpolago prostora v šoli za sestanke in je zato bilo njegovo delovanje precej ovirano, zaradi česar so člani združenja ob koncu mandatne dobe bili prisiljeni poslati pismeno opozorilo na občinsko upravo in ravnateljstvo s prošnjo, da se nekateri problemi proseške šole rč-šijo, predvsem pa, da se omogoči združenju, da dela v boljših pogojih, oziroma, da dobi na šoli sedež. Po poročilu predsednika .je bil govor o prihodnjih volitvah za medrazredne svete, ki bodo danes v šolskih prostorih in zato je združenje pozvalo starše, naj se polnoštevilno udeležijo volitev in s tem dokažejo, da so za odprto in de mokratično šolo. Kljub temu pa je v diskusiji prišlo do izraza mnenje, da so kljub pooblaščenim odlokom in izvoljenim šolskim organom združenja staršev še vedno nepogrešljiv dejavnik pri razvoju šolskega življenja in zato so prisotni soglasno izvolili nov odbor združenja za šolsko leto 1977/78. Odbor sestavljajo Janja Kos, Vojka Sterni, Zvonka Rupel, Majda Per-tot, Vera Garbini, Savica Cibiz, Anka Štoka, Laura Rupel, Bruno Rupel, Kati Ban, Sonja Puntar, Marina Trobeč in dr. Drago Štoka, katerega so predlagali tudi za kan didata za volitve v didaktični svet. Po izvolitvi novega odbora, ki se bo sestal na prvi seji v sredo, se je razvila živahna diskusija, v katero je poseglo več staršev, ki so novemu odboru združenja nanizali nekaj problemov, za katere so predstavniki 'združenja obvezali, da jih bodo v najkrajšem času skušali rešiti. S tem v zvezi pa je v zaidjučku MIRKO MAHNIČ ŽE ČRIČEK PREPEVA velika beseda v mariborski čitalnici Režiser in lektor MIRKO MAHNIČ Scena Niko Matul 'Kostumi Milena Kumarjeva V PETEK, 18. t.m., ob 20.30 za abonmna red A — premierski V SOBOTO, 19. t.m., ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri in red F — sindikalni V NEDELJO, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red G — popoldanska predstava na dan praznika V PONEDELJEK, 21. t.m., ob 16. uri za abonma red H in red I V SREDO, 23. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo red E — mladinski v četrtek Gledališča VERDI V pripravah* je Wagnerjeva opera v originalu «Eeteči Holandec*. Pri gledališki blagajni so na razpolago preostale vstopnice. Premiera bo v sredo ob 20. uri. Jutri ob 18.45 bo Franco Šerpa predstavil v'veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, Wagnerjevo opero. ROSSETTI TEATRO STABILE - Ob 16. uri Hor-vathove «Pripovedke iz dunajskega gozda*. Abonmajski odrezek št. 1. Rezervacije Pri osrednji blagajni. Zadnja predstava. TEATRO STABILE - Od 15. do 27! novembra Cooperativa Teatro Mobile »Dnevnik Ane Frank*. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri o-srednji blagajni, Pasaža Protti. TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja Pri osrednji blagajni fPasaža Protti). Italijanski program koprske*« radia bo' danes, 13. t.m., okviru oddaje »Do*0® Koncerti V ponedeljek, 14. t.m., v gledališču Rossetti za Koncertno društvo koncert violončelista Rohana de Sarama v duu s pianistom bratom Druvijem. Na sporedu Beethoven. Bach, Debus-sy in Schubert. Začetek ob 20.30. Razna obvestila Mladinski krožek v Dolini priredi danes, 13. t.m. ,v društvenih prostorih tradicionalno »MARTINOVANJE*. V kulturnem sporedu bo nastopil doi mači moški pevski zbor »V. Vodnik*. Sledilo bo nagrajevanje vinogradnikov, nato prosta zabava. Vabljeni vsi vaščani ifi ljubitelji pristne domače kapljice. Narodna in študijska knjižnica Trstu sporoča, da nujno potrebuje dva izvoda knjige: dr. Janko Jeri »TRŽAŠKO VPRAŠANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI*, ki je izšla v Ljubljani leta 1961 pri Cankarjevi založbi in ki je že razprodana. Zato uprava NŠK prosi vse tiste bralce P.d., ki bi hoteli knjigo odstopiti ali Pa jo prodati NšK, naj jo prinesejo med 9. in 19. urh v knjižnico, v Ul, sv! Frančiška 20/1. V Društvu slovenskih Izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo jutri, 14. novembra, ob 20.15 razgovor o šolski problematiki s posebnim ozirom na volitve v nove šolske organe. Razgo vor bosta vodila ravnatelja Maks šah in Stanko Škrinjar. V nedeljo, 20. t.in., vabijo sloven ski verniki iz salezijanske župnije v Trstu, Istrska ulica 53, na srečanje z ansambloma Galebi in Taims z Opčin. Spored: ob 10. uri bo mladinska maša, pri kateri bo igral ansambel Galebi, popoldne ob 18. uri pa bo koncert slovenske narodno - zabavne glasbe, ki ga bo izvajal ansambel predsednik združenja Rupel pozval raims. Prosto volji starše, da naj vedno spremljajo in menjeni Skupnosti Družina Opčine za ■ ' dograditev njihovega doma. podpirajo vsako pobudo združenja kajti z večjo angažiranostjo staršev bo lahko združenje marsikaj doseglo. Obenem je pozčal k večjemu sodelovanju tudi ostale vaške organizacije, ki morajo skrbeti za razvedrilo naših otrok, ki morajo kot v šoli tudi v društvih dobiti svoj drugi dom, kar bi bilo v veselje staršem in v radost otrok samih. B. R. Gledališče Verdi išče godbenike Avtonomna ustanova gledališča »G. Verdi» razpisuje avdicije za godbenike za orkester gledališča. Gledališče »Verdi* rabi predvsem tiste godbenike, ki znajo igrati na trobento in tubo. Interesenti naj pošljejo prošnje do 20. tega meseca na urad za osebje gledališča, kjer lahko tudi telefonsko dobijo vse potrebne informacije (telefon 62 931). Razstave 11. uri, v _________.... ki in odmevi*, posvečeni priks*® ustanov slovenske manjšine v H* liji, oddajal intervju z dr. KarloBj šiškovičem o pomenu in v*°*' Slovenskega raziskovalnega šiitnia. . Prav tako danes ob 12. bo v oddaji »Razgovori s P0’"! šiilci* urednik Ennio Opassi Prff, stavil ciklus oddaj o sloven* manjšini v Italiji. ' . Jutri, 14. novembra, ob J ' uri v okviru ■ športne rubrike »Stadioni in telovadnice*, P8 _ na vrsti razgovor z Vojkom “ zmannm in Združenjem slove# skih športnih društev v Italiji' Kino LA CAPPELLA UNDERGRO*^ j fr Ul. Franca 17, ho predvajala 00 - o 20. in 22. uri, prvič v Italiji.*01 L 18- trtka, 17. do sobote 19. t.m.; film slovanskega režiserja Ma 1 Klopčiča »Vdovstvo Karoline žaS n8 (1977) v katerem nastopajo Mj ,c Zupančič, Boris Cavazza,-Anton V Polde Bibič. Pri predvajanju ^ bo prisoten tudi režiser Klopčič. 1 vodil diskusijo o filmu. Film bo v venščini z italijanskimi podnaP151, Ariston 15.45, 18.45, 21.30 «1789»-Ariane Mnouchkine v izvedb1 Pine Gledališča sonca iz Parlza,Mjj Mignon 14.00 «Quella pazza Ib1111 Ficus*. Barvni film. u Nazionale 15.00 »Tintatora: lo , che uccide*. Susan George. ” vedan mladini pod 14. letom- , Grattacielo 15.00 »Bilitis*. MoJstr".„ Davida Hamiltona. Prepoj na rzaviaa namniona. ,.p, mladini pod 14. letom. Barvni ExceIsior 15.30-22.15 »Io ho Pa^ Gian Maria Volontč. PreP0'?^ mladini pod 14. letom. Barvni Fenice 16.00 »Black Sunday»-Keller. Robert Shaw, Bruce V Barvni film. Eden 16.00-22.15 »Messalina, lina*. Anneka di Lorenzo, TWj ^ Milian. Prepovedan mladini P0® letom. Barvni film. Ritz, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 giornata particolare*. Sophia w M. Mastroianni. Barvni film' ^ Filodrammatico 15.15 »Innocenza ^ tiča*. Prepovedan mladini P°“ letom. - 0i Cristallo 15.30 »007 la spia amava*. Roger Moore, Bach. Barvni film. Aurora 15.30 «Wagon lits ct*V)(n-cidi*. Gene Wilder. Barvni Capitol 15.00 «Dedicato ad una P. Villoresi, R. Johnson, Moderno 15.00 »Simbad e della tigre*. Barvni film pHP® ljiv za otroke. c8l- Impero 15.30 »La panteta rosa pisce ancora*. Peter Sellers. p. Ideale 15.00 »La lunga notte ® v8j tebbe*. H. Berger, L. Blair. »al ftlm. da^ Vittorio Venet« 15.00 «11 gatto „n uresničiti. Iz J* v Jeto se dogaja, da vladni ko-tih^a 'z^ere eno i^reed nujnih jav-s del in dodeli odgovarjajoči pri-revek. Vsem pa je dobro znano, da lir,P°j’t°pek za realizacijo tako biro-d-i ki, da se navadno uresničitev zavleče za več let. ■lepili smo do vodje konzorcirane-jn tehničnega urada med zgoniško „ repentabrsko občino geom. Maria ■ S^e,s prošnjo, da nam v skopih razloži ves kompleksen u- Hdah fadni Postopek za javna dela. Občinska uprava naslovi na vlad-za kenhsarja prošnjo za prispevek vj a*° delo: če .je odgovor poziti- “bčina S£“’ fač za *zdelavo načrtov in pro-v,„Unov' občina pa mora preskrbeti ven t -l. t* dogovorjajočo vsoto), mora na stopiti v stik z osrednjim stoj "'*m uradom, ki je edini pri- *P gre k vladnemu komisarju in skozi °sr«i]iji tehnični urad in mora Pride repične faze odobritev, dokler 'Zda d° «računskega dvora*, ki OTt! deki'et za predvideno vsoto, p,, V nato razpiše licitacijo, ki je •rito navadno brez ponudbe,, drugič l,0č^višajo kvoto, da sprejme ka-' U P°djetje. Od začetka tega postop-t. ,.Pa navadno preteče toliko časa, paradi inflacije, da prvotni pri-stro’b ne Zfldostuje več za kritje . oskov za tisto javno delo, zato t.4t).reba nato dobiti dodatno finansi-sedanjem položaju je to Sf./aj nemogoče) ali pa skrčiti ob-(za kolikor zadoščajo sred- ** dela stv \ K0llK0r zaooscajo sreo- {>0 v> tako da ostane delo «v kosih*). M^vrtitvri del so potrebni še razni y‘dni pregledi*. ai br.: o «krčenju» del so se obča-Pfj.^nniške občine lahko jasno pre-^ ali, ko je bil pi-votno določen l Pevek za zgraditev osmih avto-vlaf“h čakalnic, po nekajletnem za-)aL,evanju pa so s tistim denarjem |(0 . Postavili le tri čakalnice. Koli-„jasa poprečno traja «birokratski J?Pek* za ureditev vseh formal-Za vsako javno delo? teln .čajno to traja vsaj dve ali dev letal Zadnje čase je bila zatiki* ’^e k°*-’ zamudna. ker so vsi teh-li^°*rednjega tehničnega urada bi-djJ.bilizirani na potresnem podro-šo .‘n je vse seveda čakalo na bolj-,.case». ■ 3ri: pa poglejmo, v kakšnem te k So nekatera . )Jako leto čakajo na realizacijo. ♦!S«» so nekatera jatffta’tlela,' ki ko le kako je z razširitvijo nove krajine v zvezi s finansiranjem, nato bo stekla celotna procedura. Mislim, da je postopek v taki fazi, da bomo v doglednem času lahko pričeli z deli*. Vpr.: Pred nekaj mecesi je občinski svet namenil 12 milijonov lir iz komisarskega proračuna za leto 1972 za asfaltiranje ceste v Zagradec. Kako napreduje zadeva? distih 12 milijonov je bilo naj prej namenjenih za razširitev trga v Repniču česar dežela ni dovolila zaradi regulacijskega načrta in «veta» zavoda za spomeniško varstvo. Nato smo nameravali s tistim denarjem zgraditi ambulanto v Repniču, za kar pa bi bilo potrebnih nad 40 milijonov lir, sedaj pa smo tisti prispevek »preu-smerilb za asfaltiranje ceste iz Repnica proti Zagradcu. Sedaj so vsi dokumenti na osrednjem tehničnem uradu, ki izdeluje potrebne načrte.* Vpr.: Kako je z razširitvijo ceste v Zgoniku in pri Briščkih? «Iz komisarskega proračuna za leto 1975 je občina Zgonik prejela prispevek 12 milijonov lir; 5,5 milijona za razširitev glavne ceste v Zgoniku (naprej od pokopališča), 6,5 milijona lir pa je namenjenih za razširitev ceste pri Briščikih (na koncu vasi na cesti, ki pelje na Prosek). Postopek je že šel skozi, čakamo le, da osrednji tehnični u-rad razpiše dražbo za realizacijo teh tako nujnih del.* Vpr.: Pokrajinska uprava je pred časom naslovila na zgoniško občino prošnjo za varianto k regulacijskemu načrtu, da bi zgradili majhno stavbico in tako omogočili funkcionalnost botaničnega vrta v Zgoniku, ki bi ga odprli publiki. Se dela na tem? «S pomočjo pokrajinskega tehničnega urada dokončujemo projekt, nato bo moral občinski svet odobriti varianto k regulacijskemu načrtu, šele nato bo župan lahko izdal gradbeno dovoljenje.* Vpr.: In še zadnje vprašanje: cesta, ki pelje od Briščikov proti pokrajiski cesti na Opčine, je res v izredno slabem stanju. Bodo luknje ostale še dolgo, se sprašuje prebivalstvo? »Tista cesta bi morala biti v režiji pokrajinske uprave, ki pa je odpovedala vzdrževanje, ker baje ni železnica ob zgraditvi podvoza (ko so odpravili železniške zapornice) pravilno izvršita dela. Zato je bila prisiljena občina, da je tu pa tam »zamašila* luknje, vendar pa v občinskem proračunu ni sred štev za taka dela. Vendar prav v teh dneh je prišlo s pokrajino do dogovora, da se čimpre j opravijo na tistem odseku vsaj najnujnejša dela.* - -bs- Nova številka kriškega Skdanca Danes je v Križu izšla novembrska številka vaškega glasila Skdanca, ki jo v okviru prosvetnega društva »Vesna* izdaja skupina mladih, ki tudi tokrat prinaša vrsto zanimivih prispevkov. V uvodnem članku z naslovom »Gremo naprej* analizira avtor delovanje vaških organizacij, njihove uspehe in neuspehe, zanimiv pa je tudi intervju z domačinom Danilom Sedmakom o reformi psihiatrije, Miran Košuta nadaljuje v tej številki obravnavo starih vaških tradicij, ki je tokrat posvečena kamnoseštvu, aktualen pa je tudi prispevek o vlogi tiska v naši manjšinski stvarnosti. Tudi tokrat je naslovno stran skrbno izdelal domačin Mirko Dovšak, za notranje ilustracije pa sta poskrbela mladi Franko" Bogateč in Danilo Košuta. st. PREJŠNJI ČETRTEK Nagrajeni vinogradniki v občini Devin-Nabrežina V četrtek zvečer se je na sedežu občine Devin - Nabrežina zbralo o-koli 25 vinogradnikov, udeležencev XVI. občinske razstave vin. Ob prijetnem kramljanju in živahnem razpoloženju so prisotni pregledali o-pravljeno delo ob letošnji razstavi vin. V nevezanem pogovoru je bilo danih nič toliko predlogov, ki naj bi kar se da uspešno odstranjevali dosedanje napake in še bolj uspešno izkoristili nove prijeme. Vsi pri šotni so bili nagrajeni s skromnim, vendar simpatičnim priložnostim da rilom. Za javnost ne bo odveč nekaj podatkov o minuli vinski razstavi: odkupljenih je bilo 4,195 litrov vina, od katerih je bilo na razstavi prodanih 2.963 litrov (razlog za to razliko je treba pripisati slabemu vremenu). Deficitarno razliko razstave je krila občina, pa čeprav od dežele ne prejema več namenskih investicij. Posebno /slovesno je bilo ob nagrajevanju najboljših. Njim so spregovorili župan, podžupan ter člana ocenjevalne komisije dr. Baša in dr. Milo. Tu so še imena nagrajen-eev: za belo vino je prvo nagrado dobil Danilo Lupine iz Praprota, drugo Alojz Lupine prav tako iz Praprota, tretjo pa Mirko Radovič iz Nabrežine. Za črno vino je prvo nagrado prejel Ivan Terčon iz Mav-hinj, drugo Bruno Kante iz Praprota in tretjo Danilo Lupine. I. P. Do 29. novembra prijava vina Nasveti izvedenca: pretakanje vina Pretakanje je eno najvažnejših opravil v kletafshu. Po končanem vrenju leži vino na drožeh, ki jih večinoma sestavljajo odmrle kvas niče. Poleg tega se nahaja v njih še mnogo sluznin, beljakovin, vin-, skega kamna itd. Mnogo je v njih tudi škodljivih glivic, posebno še če .je bilo grozdje gnilo, objedeno, pokvarjeno itd. Odmrle vreme gli vice so izvrstna hrana za take škodljive glivice, ki se ob ugodnih pogojih začnejo razkrajati in kvatiri vino. Torej droži, ki se vsedejo na dno soda so mrtva snov, ki gnije! Ako droži ne odstranimo vino za-dobi duh po drožeh-gnilih jajcih Uprava občine Devin - Nabrežina opozarja, da morajo vsi vinogradniki in vsi predelovalci grozdja in mošta prijaviti količino vina najka- ^ ^ ^ _____________ sneje do 29. novembra 1977. Prijave | jn ^ 7aratji bolezenskih mikroor-sprejemajo na županstvu v sobi st. ... 19 od 9. do 11.30. Občina ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki ne bodo spoštovali veljavnih določb, kršitelje pa bodo prijavili oblastem. Občinska uprava opozarja prizadete da je ob prijavi vina treba izpolniti posebne o-brazce, tako za samostojne pridelovalce, kakor tudi za tiste, ki grozdje kupujejo. Prvi bodo morali pri tem navesti natančno površino vinogra dov, drugi pa izvor kupljenega grozdja. Vinogradniki, ki pridelujejo vi no tako iz lastnega kakor iz kuplje nega grozdja, bodo morali izpolniti dva obrazca. I. P. A vgustu Kodriču ■ Damjanu v slovo Danes praznujeta v Padri-čah. zlato poroko AMALIJA in GUŠTIN GRGIČ Obilo sreče jima želijo sin Ladi z dnižino, sorodniki in prijatelji ter žene , iz P odrte. Čas. ko se v našo zavest prikra de misel na smrt, ko se čustva zlivajo v potok življenj, ki so izgorela, je iztrgal iz naše srede prija telja, borca, tabornika, družbeno -političnega delavca Avgusta Kodriča - Damjana. 31. 10. 1977 smo se od njega poslovili na domačem pokopališču v Sežani. Avgust Kodrič - Damjan se je rodil 8. 8. 1908 v kmečki družini v Malem dolu pri Komnu. V številni družini je zgodaj občutil bedo, kasneje zatiranje fašističnih gospo- L ae. razsvetljave še v tiste vasi Je še pomanjkljiva? “te 8 smo ‘z Proračuna vlad V ve,'. komisarja prejeli prispevek j, *'* 7,5 milijona lir za razširitev kož' razs>vetljave še na Devinščino, bjj Polje’ Rrišče in Bajto. Celoten *-Ski postopek je že mimo in , v teh dneh sem dobil sporočilo, delo vendarle šlo na dražbo, pliljdar pa obstajajo še dodatne kom-volin 'ie' saj morajo dati svoje do-JJje ENEL in pa ACEGA (ža zasjčim». Za Bajto pa je problem rije n,uinost ojačenja električne li V0J ,r hi sedanja ne vzdržala Dfjie. °hremenitve, za kar pa je O« ENEL. Vsi papirji so v re-lejražba je najavljena v najkraj-^ Casu. torej smo lahko optimisti*. Ca|,r-: Kaj pa razširitev pokopali-raJZve.dli ta dela. Načrt je pri-Je,) in čakamo na dekret po- IZLET V SACILE z bogatim programom 20. novembra OBISK VILE MANIN V PASSARIANU in KLETI V BERTIOLU z vmesnim postankom v GONARSU, kjer se bomo poklonili spominu žrtev zadnje vojne v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču. 70-ČLANSKA MLADINSKA GODBA OD KOROŠCEV NAD MILJAMI BO ZAIGRALA ŽALOST1NKO »ŽRTVAM*. Popoldne koncert mladinske godbe, nato zabava z ansamblom BOGATEČ. Informacije in vpisovanje na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64 459 (vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob sredah), v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19,30. j darjev, kar vse je vzbudilo v njem j človeka, ki je slutil nov dan za ceno lastnega boja. 1942. leta je bil odpeljan v delavski bataljon v srednjo Italijo od koder se je vrnil ob razpadu Italije. Po vrnitvi v zasužnjeno domovino se je pridružil partizanom v Gabrovici pri Komnu. Bil je borec I. kraškega bataljona in Kosovelove brigade. Korenine narodnoosvobodilnega boja so se razraščale v družini Kodričevih, kjer je vsakdo od članov aktivno sodeloval v boju za družbeno in narodnostno osvoboditev Jugoslavije. Avgust - Damjan je sprejemal mnoge naloge, jih vestno o-pravijal in bil vselej pošten in neuklonljiv borec in tovariš. Zaradi vseh teh toplih človeških lastnosti je uspeval kot vojaški referent in sekretar OO KP za Kobjeglavo in Tupelče, zatem kot sekretar rajonskega komiteja za Štanjel in član okrajnega komiteja za Komen ter tajnik NOO za okraj Komen. V KP je bil sprejet decembra 1943. Od decembra 1944 je bil dodeljen redni vojski in sicer obveščevalnemu centru B-2 pri IX. korpusu. Po o-svoboditvi je bil premeščen v Kobarid, kjer je bil član okrajnega komiteja KP, kasneje pa vršilec dolžnost’ sekretarja za Kobariški okraj. 194" je prišel v okraj Sežana, kjer .je postal referent za zadružništvo, nato predsednik okrajne zadružne zveze. Od 1949 do 1953. leta je delal v okraju Postojna, kjer je sodeloval v oblastnem komiteju in v tistih težkih časih skrbel za obvezno oddajo in preskrbo prebivalstva. 1953 leto je tovariša Kodriča doseglo v Sežani. Postal je direktor Kraškega vodovoda Sežana in tu dočakal zasluženo pokojnino, ves čas p' je bil in vse do zadnjega ostal družbeno - politični delavec. Vrednote, za katere so mnogi žrtvovali svoja življenja, je zasa-jal v naš družbeni razvoj in še po sebej v dejavnost taborniške organizacije v občini Sežana. Ob slovesu so mu taborniki., velika družina dejavnih mladih ljudi — izra zilj misel, kj nosi v sebi veličino človeka, ki mu ni bilo žal ne časa ne moči, ker je bil človek v pra vem pomenu besede — in tak je bil naš Avgust - Damjan. »Zasadil si čisto'majhno drevesce, ki se je do danes razraslo v mogočno drevo — odred tabornikov Srečka Kosovela Sežana z več kot 230 člani, katerega veje krasijo števlne lovo rilce, priznanja, pohvale, pokali* — so dejali taborniki, mi vsi pa, ki smo te poznali, bodisi borci, prijatelji, sodelavci, znanci dodajamo: drobci življenja tvorijo mozaik življenja in četudi je izpadel en sam kamenček — tu mislimo na tvojo fizično smrt — je mozaik tvojega življenja še vedno naš, kajti drob cev je toliko in te si nam zapustil da jih niti čas. niti smrt ne moreta izbrisati. Odlikovanja, ki si jih prejel — medalja za hrabrost, za zasluge za narod in red zaslug za narod so samo skromen dokaz, da sd živel polno življenje in izžareval skupaj s svojo družino, brati in se strami ;.a samoupravno socialistično družbo. ZZB NOV občine Sežana NEDELJA, 13. novembra 8onc STANISLAV Jdj vzide ob 7.02 in zatone ob Ua v Dolžina dneva 9.35 — Lu-•>Utri P »b 9,12 in zatone ob 18,55. 1 Ponedeljek, 14. novembra . BORISLAVA Vn 2 vfprai: Najvišja temperatura Il,4 0|)>nje, najnižja 10.8, ob 13. uri riida zračni tlak 1021.2 mb • s]al v*aKa 95-odstotna. nebo oblačno vidljivostjo, padlo je 1.8 mm 5 Veter zahodnik severozahednik u,°. morje rahlo razgibano, ratura morja 15,7 stopinje. ' C,8*Va. SMRTI in poroke Vij '2. novembra 1977 se je v Tr riseb ° treh dneh tega zdravljenja ponovimo poskuz z kozarcem. da se vnovič prepričamo o zdravstvenem stanju vina. V nasprotnem primeru zdravljenje po novimo s polovično količino od e-nega prej omenjenih pripravkov in vse dokler ne pridemo do stalne barve vina. V odsotnosti zraka pretakamo tudi taka vina, ki se nagibajo k skisanju. DRUGI PRETOK Drugi pretok izvedemo po kon čanem tihem vrenju, ko je temne ratura v kleti padla in je vino prebilo mrzle zimske dm. Radi nizke temperature se z vinskim kamnom istočasno sesedejo na dno soda tudi še drugi v vinu viseči delci, nakar se vino včisli. Fas drugega pretoka predvsem od\ isi od tedanjih vremenskih razmer in se navadno opravi v decembru -prve dni januarja. Tudi drugi pretok opravimo v prisotnosti zraka, ker s tem povzročimo ponovno vrenje, še preostalega sladkorja. Drugi, kot poznejše pretoke o-pravimo ob najboljših vremenskih razmerah (burja, jasno, suho vre me). TRETJI PRETOK Tretji pretok je nreobhodno po treben takrat, kadar smo pri pre delavi grozdja dodali drozgi večje količine kalijevega metabisulfita. preko 1520 gramov na hi drozge. Na vsak način je tretje pretakanje potrebno in koristno še preden nastopi poletna vročina za vina, kj jih bomo poleti prodali. Ako je bilo vino še nekoliko motno. bo po tretjem pretoku postalo še čistejše — bistrejše! Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Lpciana Luina darujeta Fani in Marjuča Cetin 5.000 lir. V spomin na Aleksija Gregoriča in Luciana Luina daruje Adalgiza Bjekar 5.000 lir. * * * V spomin na Luciana Luina darujeta Fani in Marjuča Cetin 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega Stanka Krasne daruje teta Marija 5.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Angela Starca daruje Pavla Danev (Kontovel 25) 5.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen daruje Vida z družino 2.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Angela Starca darujeta Andrej Starc in Alfred Rupel (Opčine) 5.000 lir za ŠD Kontovel. 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v. NOB na Kontovelu in 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Mario Matjašič (Barkovlje) daruje 3.000 lir za ŠD Kontovel. Ob 5. obletnici smrti Josipa San cina daruje hči Divna z družino 12 tisoč Ur za ŠD Breg. Avguštin Dobrila daruje 5.000 lir za moški pevski zbor F. Venturini. Namesto cvetja na grob Vojteha Corsini - Korošca darujeta Franka in Franko Armani 50.000 lir za Dijaško matico. Za poimenovanje slovenske osnov ne šole v Sesljanu po Karlu Štre-klju daruje Rozina Adamič iz Prečnika 10.000 lir . E N A L O T T O X 2 1 2 12 112 X 2 X KVOTE: 12 točk - 37.428.880; 11 točk - 467.880; 1« točk - 42.300 lir. SPLOŠNA OPREMA TJ .v JMc od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 Anton Kozlovič - Matevš (Korošci 90) 10.00(1 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob mame I rene Pregare darujejo elani SSG 33.500 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na predragega Bracota darujejo prijatelji 23.500 lir za ŠD Vesna iz Križa. V spomin na pok. Zmago Lazar roj. Širca daruje Viljem Lazar 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika bazoviškim junakom. V počastitev spomina pok. Zmage Lazar darujejo Angela Škerlavaj 10 tisoč, Ana Kralj 5.000, Valerija Hro vatin in hčere 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Berto in Ivanka Svetlič darujeta 10.18)0 lir za PD Rdeča zvezda. Ob 10. obletnici smrti sina Draga Pregarca daruje mama 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici smrti Angela Vodopivca daruje žena Silva 20.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. ČETRTI PRETOK Četrti pretok, opravimo pa v mesecu juliju avgustu za vina, ki jih nameravamo uskleničiti; pred-trgatvijo pa še pretočimo vina, ki so ostala neprodana. USUSRK - KAI.O VINA IN DOLIVANJE Usušek vina more znašati v •-nem letu približno 3-5 odstotkov; odvisen je' od naslednjih okoliščin: 1. od lastnosti kleti (temperatura. vlažnost); 2. od vrste vina (staro ali mlado viiv>) in stopnje alkohola; 3. od vrste posode (lesena, cementna. steklenice itd.): 4. od velikosti lesene posode, njihove- oblike, vrste lesa in starosti posode: 5. od letnega časa. V toplih in suhih kleteh ie usušek vina večji, učinek kisika tudi večji, kar povzroča, da vino hitreje zori kot v hladnih in vlažnih kleteh. Mlada vina imajo navadno večji usušek kot pa stara. Pri mladih vinih je večji kalo zaradi izhia pevanja ogljkovega dvokisa, ki šibe nem vleče v obliki hlapov skozi pore tudi alkohol in vodo. Zaradi tega moramo mlada’ vina pogosteje dolivati kot pa stara. Tudi velikost sodov vpliva na usušek vina: tako znaša na primer letni usušbk pri sodu prostornine 3 hi. 3 odstotke. Pri ovalnih sodih je površina sten sorazmerno več.ia kot pri o-vainih, zato je tudi usušek večji. Sodi iz trdega hrastovega lesa (slavonski hrast) izkazujejo manjši usušek kot pa sodi iz mehkejšega in redkejšega lesa. kot je a-kacijev in kostanjev. V povih sodih je usušek večji kot v cementnih ali pa v steklenicah Spremembe, ki nastanejo v vinu zaradi oksidacije in izhlapevanja nekaterih sestavin tudi povzročijo kalo: na primer zaradi izhlapeva nja znaša letna izguba vina okoli 0,3 do 0,8 odstotka. Torej, da nam zaradi usuška ne ostane vino v dotiku z zrakom in da se izognemo naiiakam ali pojavom bolezni (cik, kan al< cvet ali pa oksidaza), moramo sode dolivati vsakih 11) do 2fl dni z isto vrsto vina. Dolivanje sodov je ne-obhodno potrebno, predvsem za Vina z nizko alkoholno stopnjo. Ob prvem pretoku potrebujemo za dolivanje večje količine vina. kar je tesno povezano s količino usedline, ki jo odstranimo z drožmi vred. Priporoča se raba polnilnih veh, ki jih do danes še nisem videl pri naših kletarjih! Ako ninamo pri rokah primernega vina za dolivanje, prazen ero štor nad vinom periodično zadimimo z žveplovim dioksidom (S02) ali pa obesimo v prazen prostor nad vinom v prteni vrečici me sanico sestavljeno iz 509 gramov metabisulfita in 250 gramov citro-nove kisline. Kaj se lahko zgodi Oko ne držimo sodov polnih: — na vinu z nizko alkoholno stopnjo se lahko pojavi cvet ali kan, po katerem postane vino bolj prazno; cvet se sesede na dno soda, kjer začne gniti. Na površini vina se vnovič napravi cvet, ki ustvari vse pogoje za skisanje vina — to je vino cikne; — ko se temperatura enkrat dvigne, vino najprej cikne, nato pa se popolnoma skisa, kar se najrajši zgodi pri vinih z malo alkohola ; — na notranji površini soda, ki ga vino ne zaliva, se kai rada pojavi plesen, ki pusti vinu duh po plesrvibi. (b.) Mali oglasi UROKOJENEC-KA išče družino, ki bo Ha (jo) oskrbovala. Plača 150.000 lir mesečno. Telefon 567367. ŽELITE se poročiti? Informacij* •-genei.ia »Conoscersi*. UL Pellicceri* 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. •CITROEN* — mphanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul, Rittmaver 4/a. AFGANISTANSKA HRTA z rodovnikom. odličnih staršev, psa in psičko, črno-bele barve, stare 7 tednov, prodam. Habič. Izletniška 3, 61231 Črnuče pri Ljubljani, tel. 061 - 341543 po 18. uri. KUPIM nezazidljiv teren na Krasu katerekoli velikosti. Telefon 795169. AVTONOMNA USTANOVA TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA sporoča, da razpisuje: JAVNI NATEČAJ za izpite in naziv za sprejem na poskusno dobo v stroki delovnega osebja ustanove 4 SPECIALIZIRANE DELAVCE — AVTOMOBILSKE ELEKTRIKARJE ZA ZAPOSLITEV V DELAVNICAH Za informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na upravo ustanove pristanišča — stara prosta luka — v zgradbi uprave, soba št. '32 od 9. do 10. ure (razen ob sobotah), kjer bodo lahko dobili izvod razpisa natečaja. Rok za predložitev prošnje zapade 12. decembra 1977. GLAVNI DIREKTOR dr. inž. Loreazo COLAUTTl Termične jv izkoristkom goriva. 1*19 P V ^ Enostavno vzdrževanje. Tihe. LA NAFTA Furlan G. & Figlio Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304 - 812316 B3I CLIMA SERVICE GORIŠKI DNEVNIK 13. novembra 1977 NOVA POMEMBNA DELOVNA ZMAGA Pričetek betoniranja temeljev Kulturnega doma v Gorici Položitev temeljnega kamna predvidena v decembru, ob drugi obletnici začetka gradnje žportnega doma Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze je tekla beseda tudi o poteku gradnje kultumo-športnega centra v Gorici ter o sklicanju seje odbora za gradnjo tega objekta, da sprejme nekatere odločitve, ki zadevajo sedanjo fazo izgradnje. Jutri se bo v Goric: sestal delovni odbor, ki bo pripravil gradivo za sestanek odbora. nekako v enem tednu pa bi se moral sestati še odbor za gradnjo. kateremu pripadajo vse odločitve, ki zadevajo ta tako pomemben napor SKGZ pri zadovoljevanju materialnih potreb za narodno Življenje naše skupnosti na Goriškem. Ob tem je potrebno predvsem povedati, da so delavci podjetja Sgu-bin, ki opravka gradbena dela, v teh dnel. pričeli betonirati temelje same zgradbe kulturnega doma in da bi predvidoma v začetku decembra v te temelje vzidali temeljni kamen s spominsko listino. Medtem pa se nemoteno nadaljujejo dela na športnem objektu, ki je dograjen do tretje faze, prav tako pa so do tretje faze dograjeni tudi sanitarije, slačilnice, trim kabinet in drugi prostori. Izdelani ao nadalje vsi načrti za inštalacije, napeljave, ogrevanje v športnem domu, medtem ko so na njegovo streho izolirali proti vlagi in temperaturnim spremembam. Kakor vse kaže, bodo napeljave v športnem domu pričeli nameščati v kratkem. Izdelani so že vsi načrti, tudi podrobni, za kulturni dom, tako da ne bi smela oo tej plati nastati nobena težkoča, ki bi zavrla normalen potek gradnje. Prve dni decembra letos minevata namreč dve leti od pričetka gradnje. Takrat so podrli staro zgradbo v Ul. Seminario ter odprli gradbišče. V petek, 18. t. m., seja goriškega občinskega sveta Goriški občinski svet se bo spet sestal v petek, 18. t.m. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega odbora, ko so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Precej pozornosti so namenili obravnavi nekaterih personalni zadev, kakor tudi urejevanju varstva in poslova- SKPD tMIRKO FILEJ. GORICA priredi danes. 13. novembra 1977, ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici KOROŠKI VEČER Nastopil bo zbor CONSORTIUM MUSICUM iz Ljubljane pod vodstvom Mirka Cudermana. Vabljeni! nju edine otroške varstvene ustanove v občini. Sestavljen je bil namreč pravilnik o vodenju občinskih jasli, o katerem pa se morajo izreči še starši, preden bi o njem razpravljali v občinskem svetu. Odborniki so se seznanili tudi z okvirnim načrtom, ki ga je pripravilo mestno podjetje glede nameravane gradnje hidrocentrale pri Fari. Glede tega še niso sprejeli posebnih odločitev, ker bo treba vprašanje ponovno preučiti v celoti, preden bi sploh zaprosili za potrebna sredstva pri goriškem skladu. Obravnavali so tudi vprašanje odkupa rojstne hiše jezikoslovca A-scolija v istoimenski ulici. Občina bo skušala zagotoviti potrebna finančna sredstva. Ni še znano, če bodo na napovedani petkovi seji občinskega sveta spet razpravljali o vprašanju gradnje ljudskih hiš v Ločniku. Kakor je znano, je prišlo do prekinitve zadnje seje, 31. oktobra, prav zaradi tega vprašanja, ko se je župan nenadoma znašel osamljen. Občinski svet naj bi namreč ratificiral sklep ožjega odbora o dolo- čitvi zemljišč za gradnjo štiridesetih ljudskih stanovanj. Krščanskode-mokratska skupina je zahtevala o-dloiitev razprave, župan pa je bil proti. Za jutri je v Ločniku napovedana seja krajevne konzulte, kjer bodo razpravljali prav o tej zadevi. Prisoten bo predstavnik občine, najbrž župan. Od poteka jutrišnje seje je torej odvisno če bo v petek v občinskem svetu spet vroče. Visoki gostje danes v Novi Gorici Danes ob 11.30 bo novogoriški predsednik občinske skupščine Jože šušmelj sprejel delegate evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki se vrši v Beogradu. Povabilu na ogled Nove Gorice, njenega razmaha in njenega utripa ob najbolj odprti meji v Evropi, so se odzvale vse delegacije, ki se udeležujejo tega pomembnega zasedanja. ZA OBNOVO ŠOLSKIH ORGANOV SLOVENSKI STARŠI DANES NA VOLITVE! Volitve medrazrednih in razrednih svetov - Pripombe CGIL na račun birokratskega poslovanja šolskega skrbništva Danes bomo tudi na Goriškem obnovili šolske medrazredne in razredne svete. Povizamo vse slovenske starše, da se volitev polnoštevilno udeležijo in s tem pomagajo, da bodo ti sveti delovali čimbolje. Za udeležbo na današnjih volitvah so se soglasno opredelile prav vse politične sile. ki združujejo Slovence, kar predstavlja dokaz zrelosti in podlago za nadaljnje o-blike enotnega nastopanja Slovencev, še posebno potrebnega v sedanjem trenutku, ko se pripravlja ustanovitev komisije za izdelavo globalnega zaščitnega zakona. Seveda pa moramo ob tej priložnosti zapisati tudi to, da so se prav tiste sile, ki so se dogovorile za volitve nižjih šolskih teles, opredelile za bojkot volitev v okrajne in pokrajinske svete in s tem pokazale svoj protest, ker sta najprej dežela, potem pa še vlada, storili Slovencem krivico s tem da ji*i nista hoteli priznati samostojnega šolskega okraja, v okviru katerega bi bila zagotovljena avtonomija slovenskega šolstva. Ob današnjih volitvah v razredne svete in onih, ki bodo 11. 'in MiimiiiiHitiiimHiHiiiiiiimMMiiiiitiiiiMinnaiiiiuiniMfmmiiiiiiiniuufiiiiitMiiiiiiiimifiiiiiiiiintiiiiNitiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA 6. REDNEM OBČNEM ZBORU Poudarjena vloga Mladinskega krožka v goriškem kulturnem življenju Pozitiven obračun enoletnega delovanja - Razširjen odbor s številnimi novimi člani - Zanimanje mladine za današnjo družbeno stvarnost in krepitev sodelovanja z mladimi iz SR Slovenije 0MIIIIIIIIHKMI lil lil 111^18111 Ob številni prisotnosti mladine iz mesta in okolice je bil v petek zvečer v goriškem Dijaškem domu 6. redni občni zbor Mladinskega krožka. Po uvodnem branju izjave udeležencev bohinjskega seminarja, so bila na dnevnem redu poročila o delovanju krožka v pretekli sezoni. Igor Komel je v prvem delu predsedniškega poročila poudaril vlogo, ki jo ima Mladinski krožek v sklopu celotnega mladinskega delovanja na Goriškem. Iz njegovega poročila izhaja ugotovitev, da se je v zadnjem letu mladinska dejavnost takoj v mestu kot na podeželju precej o-krepila. Kar se tiče delovanja krožka je Komel dejal, da je bilo to, kljub radikalni pomladitvi odbora, na zadovoljivi ravni. Med drugim je omenil zlasti navezavo sodelovanja z občinsko konferenco ZSMS iz Nove Gorice in zanimanje Mladinskega krožka za današnjo zamejsko stvarnost, ki je prišla do izraza na srečanjih z raznimi organizacijami. Sledila so poročila posameznih skupin, ki delujejo v sklopu Mladinskega krožka: Marko Marinčič za kul- V DUHU DOBREGA SOSEDSTVA jDanes pobratenje med Oglejem in Piranom Podpisali bodo trojezično listino o pobra. tenju ■ Prvič so jo 15. oktobra v Piranu V Ogleju, starem mestu v spodnji Furlaniji, kjer je nekdaj bil aedež patriarhat^ ki je svojo o-blast razširil globoko v slovensko oaemlje, bodo danes sklenili še drugi del pobratenja z občino Piran, ki leži na drugi strani Tržaškega zaliva. Med obema krajema so se v davnini stkale tesne vezi, ki so se še poglobile v skupnem protifašističnem ter narodnoosvobodilnem boju. Prvi del pobratenja so priredili 15. oktobra v Piranu, kjer sta na skupni seji obeh občinskih skupščin predsednika Lodovico Nevio Puntin in Ivan Bažec podpisala listino o pobratenju. Ob tisti priložnosti je občinska uprava v Ogleju, ki jo vodita levičarski stranki, sestavila v treh jezikih, v italijanščini furlanščini in slovenščini, napisano listino o pobratenju. Današnje prireditve v počastitev In sklehitev tega dogodka se bo do pričele ob 9. uri z zborom u-driežencev manifestacije na Trgu Garibaldi v Ogleju. Ob 9.30 bodo položili vence k spominskemu obeležju na županstvu, četrt ure kasneje pa še k spomeniku odporniškega gibanja. Osrednja prireditev se bo pričela ob 10. uri s skupno sejo obeh skupščin, govori obeh županov, Puntina in Bažeca in deželnega od bomika Rina Bianchinija ter branjem in podpisom trojezične listine. Dogodek bodo povzdignili z raz Stavo slik učencev neke šole (ob 11.30), branjem pisem na smrt obsojenih in nastopom pihalnega orkestra ter polifonskega pevskega zbora iz Rude (ob 11.45 v dvorani Romana). Vodstvo muzeja v 0-gleju bo priredilo razstavo keramičnih izdelkov. Pobratenje med občinami in kra Ji na obmejnem področju naše dežele in sosednje Slovenije je v zadnjem času zajelo več krajev. Tako so se na Goriškem pobratile občine Ronke z Metliko, Doberdob S Prvačino, Starancan z Renčami ter Krmin s krajevno skupnostjo Dobrovo v Goriških brdih, na Tr- žaškem pa se je Dolina pobratila s Kočevjem. Zelo so prizadevanja za pobratenje napredovala tudi v nekaterih drugih občinah in krajih, med katerimi naj omenimo So-vodnje. Vse te pobude obvezujejo v pobratenje vključene občinske uprave in s tem tudi njihove prebivalce, da razvijajo stike na gospodarskem, kulturnem ter medčloveškem področju in da utrjujejo mir v tem delu sveta, trajne in najvišje dobrine, brez katere si ni mogoče zamisliti napredka, h kateremu teži prebivalstvo naših krajev. Danes v Gorici G. kongres trgovskih potnikov Danes zjutraj ob y.3U se bo v deželnem avditoriju v Gorci začel 6. kongres trgovskih potnikov iz Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju, ki ga je pripravilo deželno združenje trgovskih potnikov v sodelovanju t goriško zvezo trgovcev, bodo razpravljali o nekaterih najbolj pomembn h vprašanjih, ki neposredno zadevajo to kategorijo trgovk..,h operaterjev. Uvodno poročilo bo podai ing. Augusto Trebbi. predsednik dežel nega združenja trgovskih potnikov, govorili pa bodo tudi predstavniki osrednje organizacije ENASARCO. turo, Žarko Grilj za politiko in Marta Vižintin za rekreacijsko delovanje so našteli številna predavanja, proslave, srečanja, izlete in druge akcije, ki jih je krožek priredil v pretekli sezoni. Vrsto poročil sta zaključili Marta Rener, ki je orisala finančno stanje in Adrijana BCf-koveč, ki je podala zanimivo oceno o sodelovanju Mladinskega krožka v sklopu Mladinskega centra. Poročilom so sledili pozdravi gostov in predstavnikov organizacij. Med temi bi omenili pozdrave Metoda Zalarja v imenu republiške konference ZSMS in OK ZSMS iz Nove Gori«, Rudija Pavšiča v imenu SPZ, Edmunda Košute iz IO SKGZ, Davida Sošola za MO SKGZ, Vilija Prinčiča za ZSSDI, pa še pozdrave predstavnikov Mladinskega centra, Mladinskega odseka iz Štandreža, ženskega iniciativnega odbora, kluba zamejskih študentov v Ljubljani ter številnih prosvetnih in mladinskih organizacij. Predstavniki tržaškega Mladinskega krožka, ki se niso mogli udeležiti občnega zbora, so poslali pozdravno brzojavko. Pozdravi gostov so bili tudi zanimiv in koristen prispevek k diskusiji, saj so ti v svojih posegih prikazali poglede različnih organizacij in delovanje Mladinskega krožka in njegovo vlogo v goriškem kulturnem življenju. Med debato je A-ce Mermolja ob ugotovitvi, da je krožek uspešno prestal generacijsko zamenjavo, ki je za mladinske organizacije vse prevečkrat usodna, izrazil potrebo po organizaciji, ki bi delovala v mestu in zajela vse bivše člane Mladinskega krožka, saj danes niso nikjer angažirani. Po razrešnici staremu odboru so bile na vrsti volitve novih odbornikov. Uvodoma ie Igor Komel povedal, da razpolaga letos krožek s prevelikim številom odbornikov. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se v odbor izvoli 19 mladincev, v nadzorni odbor pa 4. Novi odborniki se bodo na svoji prvi seji lahko po-služilj možnosti, da sprejmejo v odbor še druge člane. Novi Zborniki so: Marjan in Silvan Bevčar, Adrijan Bukovec, Marko Čubej, Sergij Jakin, Danijel Jarc, Da v'd Klanjšček, Igor Komel, Marta Koren, Marko in Nadja Marinčič, Livijo Pahor, Boris Peric, Damjana Peric, Marta Rener, Livijo Rožič, Suzana Saksida, David Sošol, Marta Vižintin. Nadzonv odbor sestavljajo Niko Brešan, Karel Devetak, Breda Tomšič in Rudi Zorzut. Brezplačna vstopnice m dijake nižjih šol Unione Ginnastica Goriziana je ob odprtju nove športne palače raz delila med dijaki goriških nižjih srednjih šol po 150 brezplačnih vstopnic za vsako od prvih dveh prvenstvenih tekem, ki jih bo domača košarkarska ekipa odigrala doma. Za današnje srečanje Pa-gnossin - Emerson so 30 vstopnic dobTi tudi dijaki slovenske srednje šole (■ gostujočih merah, oblikah, tel 'J?. zmožnosti. Nisem si mo-Utvt mntiZ'., K’ ti msko gledališče ne le pri nas, tmamo, natanko sem se i,^e“al krize, ki je vanjo zašlo ^ P° vsem svetu. Vedel sem, It^am neko možnost, da kaj a nevera vanjq je bila ,U*]ša. ^ Ste imeli kakšne nažrte? li i Jfuel sem jih. Mislil sem (in na slovesno "'tzbedbo (r,^0 Pri Savici», na oratorijsko %t.n° temu tako) uprizoritev tlej ^r)eoe »Lepe Vide» v Ijubljan- tij^^oici s sodelovanjem simfo-orkestra, na uresničitev tielr načrta «Slovensko gledali-tiM ,1»deset gledaliških večerov, %i..tere sodijo tudi uMizerere*, Itj .tujem* in tVinska žalostna*, V* uprizorilo tržaško gledali-rw'Bra o * Kralju Matjažu in Matijonu*, rGorenjski loj0"*, tragikomični tKranjski to^i * * * * S * * * * 10 * * * * v treh delih, tigra o Iju-it : , m *lgra o smrti*), ki mu **iko-če mia ljudska pesem. itj9 0 sem se poslovil od upa-režijo kakega Čehova, •’ zmeraj me prihaja OroT^jat misel na množično i-tnilim nebom, na izvirno MiEler>o potujoče umetniško gle-«itttj e’ tla sodelovanje pri žlaht-kt)j. amaterskega in pri ustvar-iškega gledališča. Ne za-^rtčku Za^ Sem’ vruiva se k t« w^esa ste se pri njem, ko ste belili? *n “bHkovali, najbolj raz- \N*#*rth reči sem se res. trika, ^ Primer pantomimičnega % v? Pesmi »Kje dom je moj*; tkf^titca, od katerega v sloven-t>0rQJ1 G°stobesedju čitalniških go-%šeC "’** Pričakujejo, da bo na-Vee,j ? spregovoril, pa ti brez \t tzpove svojo globoko vda- spo- Pttda c 0Wefca in domovini; _r_ v ž Jted štajerskimi naprednja-% r- Raičem na čelu in kranj-fdr. pQzadnjakorh, dr. Blehveisom So J;a,<5: *Ali treba je še dru-•o izdati. To. da smo 1848 sveti tat j 0 fcot mrho po glavi bili n'*at,ei0!00 mu^tli- da je sirota 0 jpg.,sn*la in za vedno zaspala. **tn ? f‘. luč omike, razsvetli nam 1 «e h° rast ‘n Pravt napredek. *dinQ bono zavedeli, da ne nem-h farJemveč naša lenoba, na-Sit' potuhnjenost in pohlev-'t pj-n,.črtenje vsake zdrave "ost tene kritike, naša zaljublje-Wj«nče‘rba.s£e Itlače, v oštarije in re .Ua,1je, naša apatija za jav-’• naša tesnosrčnost. naša ’ “uharija, naša poželjivost predstave Igre Čriček prepevd» velika beseda v nia,-Iborski čitalnici tri,*. bodo v v asltcm Kulturnem domu v soboto ’ ob Z0-30 vN?o&6°b Z0-30 v ob 16 0° V.nrdkuek V »JEDO - ob 16 00 ob 20.30 Dramaturg in režiser prof. Mirko Mahnič nje o čričku, ki ne more več spati in nas vse kliče v trgatev; in seveda — lahko rečem, da najbolj — osrednje igrice v štirih nadvse kratkih prizorih o Ani in Ju-žeku, za katero sem si večino besedila spet sposodil iz naše ljudske pesmi. — Pa končni učinek? — Bridko vprašanje. Odkritja so v umetnosti redka, prihranjena genijem. Vem, kako prispevam le drobno zrnce k veliki žetvi do- mišljije in duha. Končni učinek? Morda vsaj nekoliko zanimiva informacije o našem prebujanju pred dobrimi sto leti, morda nekaj vzpodbud za rahlo vznemirjenost, morda nekaj prilik za smeh in — upam — nekaj malega poezije. — Ljudje radi gledajo Vašega »Črička«? — Ne vem, bil sem samo na premieri. Vesel pa sem — in ni težko uganiti zakaj — da so ga igrali v Globasnici na Koroškem in da ga bodo igrali zdaj še pri vas. Ti gostovanji bosta še posebej poplačali naš trud. — Kako Vam je bilo v Mariboru? — Dobro. Samo hvalim lahko. Slabo je bilo samo to, da smo i-meli premalo časa, premalo vaj. Ampak igralke in igralci so delali za dva. Bilo je lepo delo. Bilo je veliko veselja, delavoljnosti, reda, tudi naklonjenosti do mene. Vseskozi je žarelo znanje in nadarjenost. Ni bilo trenutka, ko bi si moral reči: *Ta igralec tega ne zna.* Odlični so vsi, vsak po svoje. Ne hvalim zaradi lepšega, res je tako. Zato sem bil zelo vesel, ko sem zvedel, da sta bili dve igralki v cčričku* — Brunčkom in Sivčeva — na Borštnikovem srečanju med pohvaljenimi. — Ste že prej kdaj delali v Mariboru? — Sem, enkrat, že dolgo je tega, deset, petnajst let. Režiral sem Kreftove * Komedijante*. Tudi tistih časo-i se lepo spominjam. — Pa boste še? — Vabili so me, pa skoraj gotovo ne bo nič iz tega. Čas mi tako naglo uhaja iz rok, narediti pa je še marsikaj. — In kaj sicer zdaj delate? — Že skoraj trideseto leto sem lektor v ljubljanski Drami. Še e-no sezono, potem grem v pokoj. Po nekaj ur dnevno delam v Slovenskem gledališčem muzeju, zelo rad, lepo, mirno delo je to. Za tržaški slovenski radio pripravljam serijo slovenskih iger iz časa med• obema vojnama. Če utegnem, se peljem, v Belo krajino. Rad grem s psom na sprehod. Dolgčas mi je po hribih. V času, ki mi še ostane, pa premišljam in pišem o rečeh, ki vznemirjajo mojo duhovno zavest in moje strokovno iskanj . — Pa Trst? — Rad mislim nanj, posebno na gostovanje s Slovenskim gledališčem v Benečiji. Žal pa mi je, da ni prišlo do uresničitve načrta o dvojezični uprizoritvi uMizere-ra* in rRekvijema* v izvedbi Slovenskega in italijanskega Stalnega gledališča v Trstu. Skrbno sem se pripravljal na to režijo, saj bi s predstavo gostovali po vsej Italiji, da ne omenjam gledališke izjemnosti in mikavnosti tega načrta. . Pravijo, da je še nekaj u-panja, jaz pa nič več ne verjamem. — In Stalno slovensko gledališče? — šele če pomislimo na Korošce, ki nimajo poklicnega gledališča, se zavemo, kakšno silo in varstvo imajo Primorci v njem. Vsi želimo, da bi še naprej uspešno opravljalo svoje poslanstvo. ADRIJAN RUSTJA Violončelist Iztok Kodrič med svojim nastopom v Rovinju ..........................................................lini......iiimiiiiiiiiii.....milili..............................................................»i.............................................................................................. .ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE> PLESNO IZROČILO NA ODRU TRŽAŠKEGA KULTURNEGA DOMA Prejšnjo nedeljo je bilo v tržaškem Kulturnem domu mednarodno srečanje folklornih skupin. Naslov prireditve »Čez tri gdre, čez tri dole« je prikupno opozorilo, da skupine prihajajo od blizu in daleč: iz štajerske, Koroške, Furlanije, Primorske in Istre, geografsko in etnografsko različnih pokrajin, ki pa so med seboj neločljivo povezane. In prav to povezanost je hotelo simbolizirati folklorno srečanje. Skupine so z veliko zavzetostjo prikazale del svojega domačega izročila, njihov uspeh je sad prizadevnega dela in ljubezni do plesa. Smisel njihovega obstoja je ohranjanje vrednot ljuds' e plesne umetnosti. Ob pohvali pa je vendarle treba izreči nekaj dobronamernih kritičnih pripomb za razmislek njihovim vodjem, saj sta predvsem od njih odvisna pravilna usmerjenost in napredek skupine, Bistveno je namreč vprašanje, koliko folklorne skupine v resnici zmorejo ohranjati izročili,, ki ne živi več; koliko prikazani plesi PRIMOŽ TRUBAR V ZBIRKI »ZNAMENITI SLOVENCI« Jože Javoršek na nov način o očetu naše pisane besede Ozko zvezan z domačo slovensko problematiko, a tudi z vso tedanjo evropsko miselnostjo V zbirki «Znameniti Slovenci*, ki jo je na pobudo in v uredništvu Josipa Vidmarja začela izdajati založba Partizanska knjiga v Ljubljani, je izšlo delo Jožeta Javorška o Primožu Trubarju. Po zamislili urednika naj bi zbirka prinašala krajše monografije o celi vrsti znamenitih Slovencev, vendar naj bi bila dela napisana kar se da poljudno in razumljivo, hkrati pa bi morala- seveda temeljiti na nesporni znanstveni podlagi. Jože Javoršek je obema osnovnima zahtevama zamisli te zbirke nedvomno v celoti ustregel: njegov Primož Trubar je lahko v nekem smislu zgled za to, kako je treba nedolgočasno, esejistično briljantno, brez bremen citatologije in pozitivistične minucioznosti (oboje naj bo razvidno iz besedila, ne pa iz opomb, pripomb in podobno), hkrati pa tudi na novo, samostojno in v širših okvirih predstaviti moža, ki se ga sicer gulimo obvezno od osnovne šole do gimnazije, a vendar iz povedanega v učilnicah zvemo več ali manj samo to, da je bil protestant in oče prve tiskane slovenske knjige. Vsa dolžna čast in spoštovanje pokojnemu profesorju dr. Mirku Ruplu in vsem našim znanstveni-kom-slavistom, ki so podrobno, zagnano in z veliko akribijo o Trubarju nakopičili tolikanj gradiva, premerili in raziskali sleherno njegovo stopnjo in življenjsko pot, komentirali in dopolnili njegova besedila, se znanstveno u-kvarjali z njegovim jezikom in tudi njegovo glasbo, vendar pa pri vsej tej gori učenosti, posameznih podatkov, ugotovitev in odkritij, nam, žal, vendar niso podali podobe očeta naše književnosti v vseh tistih razsežnostih in veličini, kot bi ju in jo tudi Trubar zasluži. Javoršek se je nedvomno ko* sleherni, ki se resno loteva kakega problema ali osebnosti, preril in pregrizel skozi naše trubaroslovje ali trubarologijo, kamor pač hp-čete, vendar nam je prikazal, in to mu je šteti v poglavitno zaslugo, Trubarja čisto drugače kot pa smo ga vajeni iz šolskih čitanj in pouka slovenščine. In v čem je to novo, to, kar dajo Trubarju drugačen sij in podobo od tiste kliširane podobe, ki smo je vajeni? Predvsem dejstvo, da je Javoršek znal opisati dobo, v kateri je Trubar živel, drugače, dialektično in s tem je tudi Trubarjev, lik dobil nekaj večjega in pomembnejšega: pred nami stoji zdaj Trubar kot pogumen, neustra- šen Slovenec, ki je poleg izgnanstva doživljal tudi bridkost, da so njegove knjige zažigali in uničevali, kot človek, ki je ustanovil in terjal slovensko cerkev in končno gledal je daleč preko slovenskih plotov, bil je prvi znanilec jugoslovanstva v dobrem in plemenitem smislu te besede. Še pomembnejše pa je dejstvo, da je bil protikleri-kalec in zato tudi kot protestant, vendar slovenske in evropskohu-manistične smeri, sploh nič všeč katolicizmu, ki je imel žal v zakupu slovensko ljudstvo dolga stoletja, do zmage v naši narodno -osvobodilni vojni. In prav zavoljo vsega tega, ker je bil Trubar humanist, velik človek, protikleri-kalec, pokončen mož, ni mogel in mogel dobiti tistega mesta v naši literarni in nacionalni zgodovini, kot ga je zaslužil in kot bi ga moral imeti, ker je bilo, žal, vse naše zgodovinopisje, literarna veda in ostalo doslej preveč pod vplivom katolicizma, za katerega nikakor ne moremo trditi, da bi o-digral v naši zgodovini pozitivno vlogo. Sicer pa je Javoršek sam v sklepnih vrsticah svojega, evrop- sko in stilistično blestečega eseja o Trubarju, upravičeno zapisal: «Poleg tega, da je bilo vse Trubarjevo delovanje in pisanje ozko zvezano z domačo slovensko problematiko, pa je bil v svojem pisanju in delovanju v nenehni zvezi z vso tedanjo evropsko miselnostjo. Slovenska literatura se je začela tako, da je bila s svojim prvim pisateljem vključena v najvažnejše evropsko snovanje, in sicer brez najmanjšega suma kakršnegakoli provincializma. . . Poleg tega se nikdar ni počutil postavljene ga v kot, ker je bil Slovenec, nasprotno, s svojimi slovenstvom se je ponašal. . . Po vsem tem je očitno, da smo si o Trubarju marsikaj mislili, a da smo mislili o njem skoraj čisto vse, kar smo si mislili, z značilno pomanjkljivostjo, ki je bila skorajda bolj moralnega kot kulturne znanstvenega značaja. Na naše napačne predstave o Trubarju je vse kakor delovala več kot štiristolet-na gonja zoper njega. Zato je treba spremeniti mišlje DUŠAN ŽEUEZNOV (Nadaljevanje na 6. strani) niso le potvorba, koliko njihovo prednašanje ni omejeno le na zunanji blišč, katerega edini namen je pridobivanje naklonjenosti občinstva. Razni festivali in druge prireditve, kjer skupine naste pajo, mnogokrat ne vplivajo vzpodbudno nanje, saj jih atraktivnejši plesi nekaterih drugih skupin zavajajo, da svoje izročilo zaradi večje «uspešnosti» popravljajo in dodajajo elemente, tuje njihovemu lastnemu. Prva je nastopila folklorna skupina »Stu ledi*. Ta je bila pravzaprav edina med njimi, ki poleg domačih tržaških plesov goji še plese ostalih slovenskih pokrajin in celo plese drugih jugoslovanskih narodov. Tokrat je prikazala splet plesov iz tržaške okolice, ki je obsegal star meščanski ples Stu ledi, s severa sposojeni lendlep pa denček, špicpolko, šaltin in mediteransko mafrino. Vsi ti plesi že dolgo ne žive več, ohranili so se le v spominu starejših ljudi. Fol-, kloma skupina »Stu ledi* jih je z vso skrbnostjo obnovila, pri čemer je posebej pazila na pravilen lesni' stil kot so lahkotnost in eleganca gibov, pozibavanje, vse torej, kar te plese loči od podobnih ijrugod na Slovenskem. Pri vsem pa je našla pravo mero in nikjer ni zašla v karikiranje ali spogledovanje s publiko. Plesi so postavljeni v primeren okvir pesmi in na način, kot je včasih potekala plesna zabava na šagri. Pohvaliti je treba izredno, do vseh potankosti urejene noše, ki niso v ničemer uniformirane, saj skušajo pokazati noše vseh okoliških vasi Trsta. Pač pa je bila na tem nastopu manj uspešna glasbena spremljava, ki je bila mlačna in plesalcev ni zadosti podprla. Enako lahko rečemo za glasbeno spremljavo vseh ostalih skupin. Lepemu nastopu Tržačanov je sledila furlanska skupina »Chino Ermacora* iz Čente. Zadovoljila je le s skladno izvedenim programom, nikakor pa ne s plesi, ki jih je pokazala. Vse od cvetličnega plesa do kadrilje in polke je bila stilizacija, ki z ljudskim plesom nima skoraj nobene zveze več, postavitev plesov pa je večkrat zdrknila čez rob dobrega okusa Studenci ljudskega plesnega izročila so žal v pretežnem delu Evrope usahnili in le redkokje je izvir še živ. Taka oaza je Rezija, kjer je tradicionalni ples neločljivi del biti njenih prebivalcev. Rezijanski skupini, ld je tudi nastopala to popoldne, re plesov ni potrebno u-čiti za nastope, saj jih plesalci enako plešejo na domačih zabavah. To je bilo mogoče hitro opaziti. Čeprav njihov ples deluje enotno, pleše kljub temu vsak plesalec svojo variacijo rezijanskega plesa. V tem je največji čar skupine, ki pa še vedno ne izkorišča dovolj svojega bogastva in se ga verjetno niti ne zaveda. Skupina bi morala VII. MEDNARODNO SREČANJE GLASBENIH AKADEMIJ Violončelist Iztok Kodrič nastopil na mednarodnem srečanju v Rovinju V dneh od 27. do 30. oktobra je bilo v Rovinju že VII. mednarodno srečanje glasbenih akademij. Otvoritveni koncert je bil v četrtek, 27. oktobra v akustično primerni dvorani hotela Eden. Nastopila je avstrijska violinistka Eli-sabeth Baich s Sonato Grazyna Bacewicza. Nato se je predstavil klarinetist Stjepan Bašič iz Novega Sada s skladbo «Solo de concours* Andrea Mesjbgera in z »Rodo* Giulia Bonnarda. Tretja točka programa je bil nastop našega študenta violončela Iztoka Kodriča iz razreda prof. Gasperinija, ki je za to pomembno srečanje pripravil Respighijevo skladbo: za violončelo in klavir »Adagio con variazione*. V klavirski spremljavi prof. Mire Šimato-vič je Iztok Kodrič častno zastopal našo glasbeno inštitucijo s pre- pričljivo i -vedbo te melodično grajene in tehnično zahtevne skladbe. Do izraza je prišla ubranost dua, lepo muziciranje in čist zvok glasbila. Zlasti lepo z natančno intonacijo in lepim vibratom je o-digral srednji del skladbe, ki je napisana izključno v visoki legi. Izvajalca sta požela dolg aplavz. Veliko nadarjenost in že izdelano koncertantno osebnost je pokazal temperamentni Bolgar iz Sofije, violinist Mičo Dimitrov, ki je izvajal Čajkovskega »Razmišljanja* v »Valse scherzo*, Kazandžieva »Fugo*, in Wieniawskega «Polenza v D-duru». Vse koncerte je posnela radijska in televizijska postaja v Zagrebu. Na štirih koncertih so bili zasto pani nastednji inštrumenti: 5 kla virjev, 3 violine, 2 violi, 3 violončela, 1 kitara, I flavta, 1 oboa, d klarineti, 1 rog in dva solopevca. Sodelovali so študentje in pedagogi iz Alžira, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Egipta, I-talije, Jugoslavije (Beograd, Ljubljana, Novi Sad, Priština, Sarajevo, Zagreb), Madžarske, Nizozemske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Norveške, Poljske, Portugalske, Sovjetske zveze, švedske, Švice in Velike Britanije. Edini predstavnik Italije je bil naš Iztok Kodrič. Simpozij se je pričel v soboto, 29. oktobra in se zaključi v nedeljo, 30 oktobra. Razprava je tekla o tem, kako in v kakšnih odnosih doseči razumevanje za večje sodelovanje z RTV postajami in glasbenimi ustanovami. Organizacijsko dobro izpeljano srečanje je v celoti uspelo in potrdilo ' zdušje pripravljenosti za mednarodn sodelovanje na glasbenem področju S. G. imeti za svoj ples bolj odprte oči, v Reziji namreč ne plešejo samo v paru ali na križ, ampak tudi v troje, moški čestokrat zase in takrat je njihov ples temperament-nejši in dopušča več improvizacije. Prav moški ples je v izvedbi zdajšnje skupine dokaj poenostavljen, vendar v stilu, značilnem za mlajše generacije. Plesni stil ženskega dela skupine je bližji starejšemu, zato naj bi se po njih zgledovali tudi moški. Po vsem tem se zdi popolnoma odveč, da je skupina v svoj spored vključila »kolo*, rekonstrukcijo na podlagi zapisa, ki ga je leta 1878 objavil ruski raziskovalec I. I. Sreznevski. Ne glede na to, da Sreznevski ne govori neposredno o kolu .temveč o krogu ,pa dandanes o takem plesu v Reziji ni nikakršne sledi več in je zato rekonstrukcija problematična. Vprašanje je, koliko sploh moremo zapis Sreznevskega dobesedno razumeti. Nemogoče je, da se ob vsej arhaičnosti rezijanskega izročila ne bi ohranila tudi oblika kola, če je kdaj sploh obstajala. Menim, da je rezijanski ples taka vrednota, taka posebnost v evropskem merilu, da ga ni potrebno prav nič dopolnjevati z nekim rekonstruiranim' »kolom*. Pač pa bi bilo želeti, da bi skupina v svoj spored vključila tudi pesmi, kajti brez nje iredstavitev rezijanskega izročila ni popolna. Vsakokratni prikloni z godčevskim uvodom so odveč, poklon ob koncu nastopa povsem zadostuje. Nastop skupine je bil v primeri z ostalimi predolg, kajti za nepoznavalca postane sčasoma njihov ples monoton. Za Rezijani je prišlo, na oder Kulturno umetniško društvo «Mar-co Garbin* italijanske manjšine iz Rovinja. Skupina ni imela plesnega programa, pač pa je na opereten način ob prikazu ribiškega življenja zapela nekaj pesmi, ki jim je težko določiti izvor. Nesmiselno se je oblačiti v »noše* dvomlji-MIRKO RAMOVŠ (Nadaljevanje na 6. strani) DRUCI ABONMAJSKI KONCERT ClASBfNC MATICE Duo Ozim-Ludwig Zanesljiv čut za mero izpeljavo glasbenih fraz Tako po izvajalski kakor programski teži sodi koncert dua I-gor Ozim violina, Giinter Luduhg klavir preteklo sredo v Kulturnem domu med najboljše kar je v zadnjem času Glasbena matica nudila svojim abonentom. Spored, sestavljen iz štirih so-natnih del. je že dokaj nevsakdanji dogodek na našem koncertnem odr::, tokrat pa sta odlična umetnika posegla po delih, ki ne spada i. v običajni rželezni repertoar*, po skladbah, ki jih redkeje slišimo tudi zaradi tehničnih zahtev, ki jih te skladbe vsebujejo in katerim se marsikateri solist raje izogne, kar bi veljalo predvsem za drugi del sporeda. Prvi de je bil posvečen skladbam mojstrov glasbene klasike. Slišali smo Sonato v B duru KV 454 Wolfganga Amadeusa Mozarta. delo iz obdobja, ko je skladatelj napisal svoje najlepše stvaritve in Sonato za violino in klavir v G duri' op 96 LuduHga van Beethovna, ki predstavlja višek v razvoju njegovih tovrstnih del. Ta poslednja Beethovnova sonata ni prav značilna za skladatelja saj v njej patos in nemir zamenjajo strune, ki so ubrane bolj lirično, ki izzvenijo prej poetično kakor dramatsko. Povsei.t nasprotna razpoloženja sta umetnika poustvarila v drugem delu koncerta. Tako že s Sonato za samo violino Iva Petriča, ki po svojem ustvarjalnem in poustvarjalnem delu sodi v slovenski kulturni prostor kljub hr-vatskemu poreklu. Sonato je skladatelj, ki ga danes upravičeno štejemo kot enega vidnih predstavnikov slovenske avantgardne smeri, napisal lani in prejel zanjo prvo nagrado Wieniawskega ob krstni izvedbi 20. 11. 1976. Skladba j ■ enostavčna, po gradnji pa se deli v štiri odstavke s kontrastnim. razpoloženji, ki pa v svojem poteku dramatično, meditativno ali lirično variirajo, dose-zajo gradacije in prehajajo eden v drugega. Petrič tudi v tej sonati išče novih zvočnih možnosti pri čemer pa mu ne gre le za glasbeno eksperimentiranje, za i-skanje glasbenih učinkov za *vsa-ko ceno*, prej za iskanje lastnega glasbenega izraza, za nova pristna rvočna razpoloženja, katerim mestoma tudi ne manjka lirične ekspresivnosti. Bela Bartok je poleg Schonber-ga, Stravinskega in Hindemitha e-den največjih klasikov sodobne glasbe. Delil je usodo mnogih u-metnikov, katerih dela je glasbeni svet priznal šele po skladateljevi smrti. Za violino je Bartok napisal sorazmerno malo. poleg dveh violinskih koncertov v glav- in dosledno pretehtano in dinamičnih odtenkov nem še dve Sonati za violino in klavir iz prvih let po prvi svetovni vojni, kolikor ne štejemo sem tudi dve rapsodiji, ki ju je skladatelj kasneje predelal za orkester in 44 dtiov za dve violini, predvsem za pedagoške namene in še ene zgodnje, neobjavljene sonate. Če je prva sonata za violino in klavir v klavirskem stavku še barvita, pa se je Bartok v drugi nekako oddaljil od poslušalcev. Kompozicijsko je forma skoraj zabrisana, tematika razdrobljena in se često pretvori v bizarno fantastiko. Rapsodičnost prvega stavka se prevrača kot brez predaha, zvočna slika je zaradi osupljivih plesnih elementov, ki so prekom-ponirani v absolutnem smislu, povsem zamotana, ob vsem tem pa je skladba izredno učinkovita, sočna, prava paleta nenavadnih zvočnih barv. Da nam more komorno muziciranje najpristneje predstaviti glasbena doživetja, sta nam s srnjim izvajanjem v polni meri potrdila violinist Igor Ozim in pianist Giinter Ludwig. Njuna skupna i-Afa predstavlja izvrstno uglašen duo, vseskozi strogo discipliniran in podrejen stilu avtorjev. Ob mojstrskem obvladanju najtežjih tehničnih problemov, ki pa za oba umetnika ne obstajajo več, so bile briljantno izvedene vratolomne pasaže, vendar ni virtuozen lesk nikdar prekril vsebinske komponente posameznih interpretacij in globoko doživetega muziciranja. Ob zelo redkih priložnostih smo imeli možnost občudovati taka zanesljiv čut za mero in dosledno, do vsake podrobnosti pretehtano izpeljavo glasbenih fraz in dinamičnih odtenkov, kot sta v svoji igri pokazala oba umetnika, še posebno v Mozartovi in Beethovnovi sonati. Zlasti oba počasna stavka v teh sonatah sta bila podana z enkratno predanostjo in zavzetostjo. - - Petrič je sonato za samo violino posvetil Igorju Ozimu, zato je bila tudi inspirirana z njegovim mojstrstvom in v njej prevladujejo tehnično izredno zahtevne prvine violinske igre. Vratolomne figure in pasaže, ki jih je avtor vseskozi nanizal v sonati je Ozim izvedel zares virtuozno ob perfektni intonaciji. Intenzivno skladnost soigre je odlikovala oba umetnika tudi pri izvedbi zahtevne Bartokove sonate. Prisotnost in zadovoljstvo številnega občinstva, zlasti mladine je dokaz, da krog ljubiteljev glasbene umetnosti raste ob tem pa tudi zanimanje za zahtevne in tehtne glasbene stvaritve. DG Tržaško svetoivansko narečje četudi so uporabljali v vsakdanji govorici ravnina, raven, na ravnem, ravnati, poravnati, »velika raunina, paraune zemluo*, so pogosto uporabljali tudi »glih, u-glih, glihat;, paglihat, naglihat.* Ravno tako je kot si rekel! — »GEh taku je ku se rjeko!* Ravno tako velik je kot ti! — »Glih toku velek je ku ti!* Je raven kot -sveča! — »Je uglihen ku sveča!* Se je pogaial, so se pogajali, se je sporazumel, so se sporazumeli, za voz drvi — »Se je gliho, suo se glihale, se je pagliho, suo se pa gl i hale za uz drvi.* So se prepirali, toda so se poravnali. — «Suo se krčgale; ma suo se pa-glihale.* če jih je kdo nabrisal so rekli, »de jeh je nagliho*. Tudi za nekaj naravnati so uporabljali »naglihat*. Ravnati pa so uporabljali tudi za vzdrževati. Kdo te bo vzdrževal? — «Kdu te bo rauno?* Kdo bo vzdrževal otroka, kdo očeta in mater? — »Kdu buo rauno utrua-ka, kdu užče jen matar?* Za nehati, ponehati, prenehati, »nehat, panehat, prenehat*, so raje uporabljali «jen j št, pajenjat, pre-jčnjat*. Nehalo je deževati. — «D’t je jenjo. Burja pajenjava.* Čas bi bil da prenehaš s tem ropotanjem! — »Cajt be bjču, de pre-jenjaš sez t’n rabaštšnjan!* človeku, H je sitnaril, so rekli: Nehaj! — »Jčnie vrč ambat!* Za verovati, kot tudi za verjeti, so uporabljali: «vjervat, vjerjen, sto vjčrvo, smuo vjervale, vjerč, vjčrte!* Ona veruje v* boga. — »Uana vjere u bagš.» On ne veruje. — »Uan ne vjerje.* On je povedal, toda mu nihče n. verjel! — »Uan jc pavču, ma nobeden me ni vjervo!* Stare ženice pa so se izražale še. drugače: Ne verjemi vse kar pravijo. — »Ne vjere (tudi ne v.jerve) use kar pravejuo!* Pa tudi »Ni za d't vjčre us’me kar pra-verjuo!* če niso imeli v koga zaupanja, so rekli: «Ni za me d't vjere!* Nasprotno, če so komu zaupali in mu verjeli, so rekli: »Me l'hko daš vjeruo!* Blago, pa tudi denar, so včasih dali in tud.': sprejeli »na up ali na upanje, pa tudi na splačilo (po navadi mišljeno v obrokih). Rekli so «d't na up, uzet na up.» Ali pa: «D’t na upanje, uzet na upanje.* Pa tudi: «D't alpčj uzet na splačilo*. Za upanje in upati so pa u-porabljaii tudi »trošt, se truoštot*. Sem upal. da dobim denar. »Sto se truošto de dobin soude.* Ni upanja, da bi ostal živ! »Ni truošto, de be uasto žiu!» Pa tudi za potolažit: in dati upanje so rekli: »Dej-ga patruoštat!* Ogoljufati, ukrasti, pa tudi samo odnesti, so rekli »uofult*. S« me ogoljufali za denar! — »Suo me uofulle soude*. Sosed sosedu: Sem td odnesel eno sadiko. — »Sto te uofulo anuo pdantuo!* Za bita gotov, so rabili: «b’t siguren alpčj b’t gvišen.* Si gotov, da je ta tista hiša, ki jo iščeš? Sem gotov! — »Sč seguren, de je ta tista šiša ke juo ješčeš? Sto gvišen!* Nesti popotnico umirajočemu so rekli: »Nesejuo spr baga.» Ker so rekli, ko je umirajoči sprejel popotnico, »de se je spravo z bugan* ali pa «de suo ga spraule -zbu-gan», domnevam, da pomeni tisti »spr* spravo z bogom. Za poškodovan predmet, ki je bil nujno potreben popravila, so namesto reči: bi bilo potrebno ... je potrebno ... je bilo potrebno . .. popraviti ga, uporabljali raje, »be blo treba, ... je treba . .. je blo treba .... ga papravet.* Toda stari ljudje so uporabljali še rajši glagol hoteti, skrajšan na samo o-brazilp. »Se be telo, .. . se čjč .., se je telo .... ga papravet.* Prodati, razprodati, »prušdat, respruadat.* »Prdan, sto prua-do, smuo prdale, (pa tudi smuo predale), pruade, pručdte!* Isti pomen pa ju imel tudi »spečat, raspečšt*. V osmici so prodali vino. — «U uasrnice suo »pečale vino.* Mi smo vino prodali po malem. — »Mi smuo vino raspečal« pa malen.* O dekletu, ki je v preteklosti zašlo na stranpoto, so rekli «Se je sprčala sez muaškeme.* Pa tudi fantu, če je zašel v slabo družbo, so rekli, da se je «spečau» (tudi spečo) s tako družbo. Bežati, bežim. «bčjžat, bežin, sto . bejžo, smuo bežale. Bčjže, bčjšte!» Zbežati, zbežim, »zbčjžat, zbežin* Ležati, ležim, »letat, ležin, sto ličgno, smuo liegle (tudi smuo lič-genle). Ličgne, ličgente (tudi lič-gnete)!* Škiliti »šččlet (tudi ščelt)*. škili na eno oko. — »Čšeli na ano uku.» Ščemeti, «šč’met». Ga je ščeme-lo oko. — »Ga je ščemelo uku * Če tudi so poznali hladno vreme, hladno vodo, so pogosto uporabljali tudi «uada je frišna, uoneh je frišno.* Toda »frišno* so bolj u-porabljali za sveže. Mleko je sveže, sadje komaj obrano je sveže, »mleko je frišno, kume pabrano sadje je frišno.* Za pust »suo se uošjčmle alpčj se uomaškarale, (tudi maškarš-le)*. čarovnica je bila «cupranca alpčj štriga*. Čarovnice »suo za-cuprale, uruočle alpčj zaštreglale ledi*. Ko so se moški vračali z dela (včasih malo okajeni), so v temi včasih zašli v robido, ki je takrat rastla ob vseh poteh v okolici. Domov so prišli popraskam in so ženam potarnali, »de suo jeh štrige uruočle jet vrgle u rebiduo*. Toda žene jim niso verjele in trdile »de štrige nesuo n'č uržah jen de jeh je u rebiduo vrgo petež*. PAVLA KOLARIČ THE LONDON SYMPHONY ORCHESTRA Star wars (Guerre stellari) (20th Century Rec. 6641 707 A) vendar pa s; zdaj po mojetn zaslužijo vidnejše mesto v svetu lahke glasbe. Njihovo izuijanje je živo in polno, tako da ne moreš izgubiti niti trenutka ob poslušanju • motivov, posnetih na Najbrž ne bi sploh vzel v poštev tega dvojnega albuma (saj nima nič kaj opraviti s po v glasbo). če se ne bi s to tilmsko glasbeno spremljavo pripetilo nekaj neobičajnega. Poleg tega orkestra je še mnogo skupin posnelo glasbo iz tega filma in jo priredilo po svoje. Do tu nič čudnega; med temi glasbeniki pa je tudi Meco (Meco Monardo), kj je to glasbo priredil po svoje za rezne diskoteke in je torej postala nekaka sdisco mušic*. tem albumu. Vas morda zanima tudi katero glasbeno zvrst izvajajo?? No. recimo, da meji med rockom in rhithm and bluesom. Bi radi slišali samo rhithm and blues? Potem pa si nabavite na slednjo ploščo: FREDDIE KING Freddie King (1934 1974) (RSO 2394 192) Pravzaprav jo je Meco imenoval rgolatiic funk*. Vse to priča o glasbeni revščini te zvrsti, če jo sploh lahko tako imenujemo. saj je zdaj prisiljena jemati navdih celo iz filmaske glasbene spremljave. V resnici nima obravnavanj album nič kaj opraviti z vsemi temi priredbami. Očitno m je. da so mu vse te naredile veliko škodo. Prišlo je celo do tega. da je bila diskografska dražba prisiljena dodati na ovojnico nalepko, kjer pravi, dp je verzija London Spmphonjj Orchestra edina originalna. Glasba, posneta v tem dvojnem albumu, je klasična « pravem pomenu besede. Avtor in dirigent John Williams je hotel s tako glasbeno spremljavo vzbuditi zanimanje v gledalcu istoimenskega tilma. Jasno dojemljivo je namreč nasprotje med neznanimi fizičnimi pojavi, (neznana bilja, kraji in zvoki) in skoraj romantično simfonično glasbo - iz 19. stoletja. i if. m. •. /r : i ^v'1 t Bes edinstvena pnložnort. da še enkrat poslušamo tega odličnega glasbenika. Pevec poje do ber rhithm and blues in zdi se da se počuti zares kot doma ob izvajanju te glasiiene zvrsti. To pričaio tudi šale in kratki govorjeni posegi, ki še bolj poživijo ie itak dober album. ... ker sem že omenil disco-miisic:' Zahodna Nemčija je v leh časi!) v posebno ugodnem položaju. Da se razu mera«: ta trditev >e nanaša le na glasbeno področje! Donua Sunimer, Boncv Al., Roberta Kcllv, Amanda Lear, Sil-ver CoOvcnlion iln., to je le nekaj na jbolj znanih pet cev in ansamblov tako imenovane »disen-:nnsio, ki snemajo v Aliinebnu v egrnmnih Musič Land Studiosili. ... pred desetimi leti ni še nihče po/nul izraza »jam session«. Frank Zapjia je prvi označil tako sodelovanje fflanov iz raznih skupin. To bi lahko privedlo marsikateri kor.ecrt iz enoličnosti in roiitinsk*'-gn izvajanja. Prvi so se držali trga nasveta claui skupine Moby Grape z odličnim albumom »Grape Jamu... Tu so »livarne* več kot polovice (listo mušic, katero je možno poslušati danes v vsakem disco-clu-bu. Ni naključje, če se danes že govori o «Mun!ch smindn«, kajti lam se v tem času najbolj spretni managerji te glasbene zvrsti... LESTVICA najbolj predanih plošč v Trstu v tem tednu (Podatke sva izdelala s pomočjo tr govin s ploščami — »Diseoteea Triestina*. Corso Rali a 9: «11 flauto magicov. Ul. Udine I; «Raifon», Drevored XX. septem bra 17); 45 OBRATOV HUNTER Huntcr (Penny Fartliing PELS 658) Hunte r je sorazmerno nora angleška skupina čeprav imajo vsi njeni člani (šteje jih pet) že precejšnjo glasbeno tskušniu. Les Hunt ter Les Critchloiv sta *e leta 197? sestavila skupino z imenom tChopper». ki naj bi bita nekak predhodnik zgoraj omenjenega ansambla. Temu so se nato pridružili še vsi ostali današnji člani in leta 1973 se je skupina preimenovala v potruditi in jih poiskati pri . jših ljudeh, a pri delu naj se vžgi odlijejo pri tržaških in goriških rojakih. Zadnja je nastopila folklorna skupina »Anton Štrnfela* iz Markovcev pri Ptuju-. Najprej so pokazali ples kopješev v slabo posrečeni postavitvi. Svatba je imela e-nega kopjaša, ki je na poti k poroki poskakoval pred svatbenim sprevodom in metal v zrak kopje — ženitovanjsko zastavo. Zato je tak skupinski nastop kopjašev neprimeren: bolje bi bilo, da bi skupina prišla na oder v povorki, pred katero bi plesal kopjaš, nato pa bi odplesala svoj program. Tako pa sino videli, preden so pari oblikovali krog, korakanje po odru, ki je napovedovalo četvorko, a ne štajerske plese. Markovska skupina je zaplesala vrsto štajerskih plesov, od katerih je bi! najbolj zanimiv šlajeriš z robcem. Ti plesi se od drugih sorodnih slo- venskih plesov razlikujejo predvsem po polki, ki ji pari hitro vrteč se plešejo na mestu. Plesalcem je pri petju ne najbolje pomagala skupina pevk, čeprav smo pričakovali, da bodo same zapele. Folklorno srečanje so zaključili koranti, ki so z zvonci in grozljivimi maskami naredili na gledalce močan vtis. Seveda na odru korant ne more zaživeti tako kot na prostem in tudi oblikovanje kola je odrska priredba ter za korante prav nič potrebna. Morda bo kdo ugovarjal, češ da od amaterskih skupin preveč pričakujemo. Ne terjamo blestečega nastopa, pač pa vernost izročilu, neizumetničenost in neposrednost podajanja, kar posebej velja za skupine, ki goje izključno izročilo domačega kraja. Program skupin je treba ovrednotiti in ločiti zrno od plevela, ako želimo prikazati ljudsko umetnost v primerni obliki. Če bodo srečanja v Kulturnem doma postala tradicionalna, je potrebno. da na njem sodelujejo le skupine, ki se ljudskega izročila, lotevajo s spoštovanjem odgovornostjo. Primož Trubar (Nadaljevanje s 5„ strani) nje o človeku, ki nas je vse skupaj usodno krstil s slovensko pisano besedo, hkrati pa zastavil značaj našega slovstva, ki naj bi bilo razumno, bojevito in svetovljansko. Ne dvomimo, da fc .lavorškova knjiga vzbudila polemiko im tudi zavračanje, zlasti tistih tradicionalnih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki mnogokrat izza kupa podatkov ne vidijo celote pred seboj in tako hote ali nehote še bolj dolgočasijo to našo znanost, hkrati pa dokazujejo, da zaradi posameznih dreves ne vidijo gozdu. Sicer pa se zdi, da je napočil čas, ko bomo morali tudi v naši, doslej tako lepo urejeni slovstveni zgodovini, še marsikaj preveriti in prevrednotiti, zlasti če se je bomo začeli lotevati dialektično in marksistično ter pometli z raznimi pozitivističnimi in ne vem še kakšnimi drugimi znanstvenimi metodami, ki so sicer neogibne za zbiranje gradiva, a žal popolnoma neučinkovite in brez duha za sintezo in prikaz kateregakoli pojava ali fenomena v naši književnosti. Javorškov Trubar je dober začetek v tem smislu. miirttiiiimiiiiiHiHiiiHiiiiimiiiHmiiiiMiMiiMiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiuiiifiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiitiivniMiiiiiiMii Sestavljajte TOP lestvico top LESTVICA — RADIO TRST A t.hbfc; IMF IN PRIIMEK: ». Ulh NASLOV: GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI ■ Radioteievisione -Ualiana Postaja Trst/A - Ulica F. Severo, 7 • Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. VAŠA TOP LESTVICA Ta teden ste izbrali naslednje popevke: 1. (5) DIRIDONDA - Novi tešili (1) MA BAKER — Bonev M. (4) DON T LET ME BE MISUNDERSTOOD - Santa Esmeralda (6) AFRIČAN QUEENS - Ricliic Faniily (2) DOLINA ZELENEGA ZLATA - Janko Ropret (3) TOAiORRONV — Amanda Lear 7. (-) MAPLE LEA F RAG - Keith Emerson 8. (10) I REMEMBER ELVIS PRESLEV - Danny Mirror 9. (8) BABY-SITTF,R - Soul Iberica Band 10. (-) SAN FRANCISCO - Village People 2. 3. 4. 5. 6. Med tistimi, ki so sodelovali v oktobru, so bili nagrajeni DANIJEL GOMIZEL z veliko ploščo ter DAMIJANA OTA in BARBARA SAKSIDA z radijskima majčkama. * Nedelja, 13. novembra 1977 TRST A 8.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Dom in izročilo: Vedri zvoki; Nedeljski sestanek z orkestrom; Mladinski oder; Nabožna glasba; Glasba po željah; 13.00 Za’ mlade; Kultura in delo; Ljudje pred mikrofonom; Poslušajmo spet; Nedeljsko popoldne; Turistični razgledi. KOPER 7.30. 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.(KI Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00, Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Augusto Martelli; 11.30 Kirn. svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Stisk roke; 15.15 Plošče; 15.30 Folk; 16.00 Umetnost, način življenja; 16.05 Armandov kotiček; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.25,Programi tedna; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Srečatije z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Vesela opereta. RADIO 1 Ponedeljek, 14. novembra 1977 TRST A 8.00. 10.10, 13.00. 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dar.; 7.35 Nabožna oddaja; 8.40 Naša zemlje; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Pisan glasbeno-govorni spored; 14.40 in 10.30 športne vesti; 17.10 Radio za vas; 18.10 Stopimo v komedijo: 19.35 Večerni programi; 21.10 Zarotniki z juga, radijska igra; 22.30 Soft Musič; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00. 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki-; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.07 Radijska igra za otroke; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnile, tovariši . . .; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11>00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasbh po željah: 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Orkester Kookie Freeman; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 do 18.35 Zabavna radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.0. 3,Literarni'- nokturno; 23:15 Plesna glasba; 0.05 Glasba z baletnega odra; 0.30 Pop, rock, i beat; 1.03 Če še ne spite; 2.0.3 S pevci jazza . . .; 2.30 Zvoki godal: 3.03 Plošča za ploščo; 3.30 Operni skladatelji na koncertnem odru; 4.03 do 4.30 Lahke note velikih orkestrov. 7.00, 8 00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.OJ, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dom in' izročilo: Dobro jutro: Tjavdan in kramljanje za poslušalke; 9.30 Kaku so jele naše nuonote; Koncert sredi jutra; Plošča dneva; Glasba po željah; 13.15 Za mlade: Kultura in delo; Slovenski zbo-' ri; Od melodije do melodije; Mladina v zrcalu časa; Glasba od tu in tam: Kulturna beležnica; Glasbeni ping pong; Glasba za najmlajše; Koncert; Glasbena panorama; Klasični album. KOPER 7.30. 8.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 18.30. 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.15 Ansambel Brooker T. &M.G.S.; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Mini juke-box; 11.45 Elizabetine pravljice; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.15 Folk ansambel Casa-dei; 14.33 Poje ansambel »Slave*; 14.45 Edi g Galletti; 15.00 Življe nje v šoli; 15.45 Bla, bla, bla; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petkih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00- 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 - 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Lepo je bilo peti, radijska igra; 12.05 Par besed na dan; 12.30 Samandhi; 13.30 Glasba z Donatello Moretti; 14.05 Slovnica; 14.20 Jazz; 14.30 Jeppe iz gora, radijska igra; -15.05 Lo spunto; 18.35 Mladina in poljedelstvo; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Večerni program. SLOVENIJA 5.00, 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 13.1X1. 14.00, 15.00. 18.00, 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade; 9.40 Ve dre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki-; 11.03 Za vsakogar ne -kaj; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasvgU ^j^.40 Pihalne godbe; 13.20»- Zabavna . glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.06 Pojo amaterski Zbori; 14.30 Glasba po željah; ‘Too Glasbeni in- termezzo; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom: 16.00 »Vrti--IjaU; 17.00 Studio ob 17.00: 18.06 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Kulturni globus. Nedelja, 13. novembra 1977, Ponedeljek, 14. novembra 1^ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.55 12.30 13.00 14.00 14.20 15.15 15.20 16.15 17.00 18.15 18.55 19 00 20.00 20.40 21.40 22.40 Nedeljska srečanja Praznični dan DNEVNIK 1 - Ob 13. uri Tekom nedelje... Predstavitev «Po vašem mnenju* Športne vesti ŠERIF V NEW YORKU: «Rodeo», TV film Nogometne vesti Po vašem mnenju, glasbena oddaja HELIKOPTER PRIHAJA: TV film Športne vesti ITAL. NOGOMETNO PRVENSTVO DNEVNIK ŽENSKA. 5. nadalj. športna nedelja Napoved programa za prihodnje dni ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna 13.00 Na knjižnem trgu 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK u, 14.00 Posebna oddaja iz Par merita 14.25 Vzgojna oddaja v 17.00 Ob petih z Ainedeom zarijem j. 17.05 Teen, ponedeljkov sest*11 18.00 Argumenti: Vam ugaja Verdi? 18.30 Presenečenje 18.50 Osmi dan; Soočen ie treh verstev 19.20 .LASSIE: «Ben in Klementina*. 19.45 Almanah, Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 Katherine Hepburn v: ADAMOVO REBRO Drugi kanal 12.30 Viking Viki: Otok Robina Gedeone: Tatova zvijača, rissnks 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 15115 Neposredni prenosi športnih dogodkov Rimini: Srečanje v boksu Milan: Kolesarstvo 17.00 Comemai, glasbena oddaja 17 55 Napoved programa za prihodnje dni 18.15 Dva komična filma z Bu-sterjem Keatonom 18.55 SPENCERJEVI PILOTI TV film 19.50 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Glasbena oddaja z Enricom Montesanom 22.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Film je leta 1949 George Cukor, pole? burnove nastopajo še M*? cer Trac.v, Jody HoDltP| Tom Ewell. Kino jutri 22.30 BONTA' LORO Srečanje s sodobniki ^ Ob koncu DNEVNIK, ^ v parlamentu in Vreme'1 ■ slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.35 G. Flaubert: GOSPA BOVARY 10.30 OSTRŽEK, otroška nadalj. 10.35 KARINO, mladinska nadalj. 12.55 Nogomet: ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA, prenos 14.50 Križem kražem 15.05 Zakoni divjine 15.30 Okrogli svet 15.45 NAGLO SODIŠČE, francoski film 17.35 Moda za vas 17.50 Košarka: BOSNA - J1JGO-PLASTTKA 19.50 Gospodarski komentar 20.(K) I. Ivanac: NIKOLA TESLA 21.20 JADAR IN RADŽEVTNA II. del oddaje iz cikla Karavana 21.50 .Špprtoi pregled 22.25 DNEVNIK Kopei 12.25«Nogomet: ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA 17.45 Košarka: BOSNA . JUGO-PLASTKA 19.30 Otroški kotiček 20.00 Kanal 27 20.15 STIČIŠČA 20.35 PRESTRELJENA SRCA film 22.30 RUBEŽNIKI. 7. del Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorit0 Človek in stroj 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13- ^ 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino j 17.30 Prigode muca Silvestra-sanka 17.35 Kaj se- igramo? 18.00 Laboratorij 4: Fototeka 18.25 Iz parlamenta in sp® vesti 18150 Programi 'pristopanja 19.05 Športni tednik Vremenska slika ^ 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti 20.40 MANDRIN. 2. nadalj- 21.40 Ženska problematika 22.30 Novi gledališki okolij } Ob koncu: DNEVNI^ Zadnje vesti ^ jugoslovanska tv Ljubljana 9.05 - 10.00 - .11.10 - 15.05 i° l6' TV v šoli 17.05 Glasbena pravljica: Desnica, levica in klart* 17.25 Zakoni divjine 17.50 OBZORNIK 18.05 Voda, poučna oddaja 18.15 Varstvo pri delu 18.30 Dogovorili smo se 18.45 MLADI ZA MLADE 19.30 DNEVNIK .. rt 20.00 L. Panduro: BER'lRAlV1 LIZA, drama 21.40 Kulturne diagonale 22.25 DNEVNIK i Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK ^IK Mii 20.35 Zakladnica svetovne ne. dok. oddaja 0(j 21.25 Odrske luči, glasbena daja 22.30 Baletni večer JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 19. NOVEMBRA 1977 TOREK, 15. novembra 8.30. 10.30 in 14.30 TV v šoli:’ 16.05 šolska TV; 16.45 Potovanje okoli sveta, serija; 17.00 Šahovski dvoboj: Spasski - Korčnoj; 17.30 Črna puščica, serija; 17.55 Obzornik; 18.10 Muppet shovv; 18.40 Jugoslovanska trimska televizija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Oči kritike; 20.45 G. E. Clancier; črni kruli; 21.45 lz koncertnih dvoran KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 O-troški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Težka leta, film; 22.05 Aktualna tema; 22.55 Narodna glasba. SREDA; 16. novembra 8.50, 10.00 TV v šoli: 17.10 Z besedo in sliko: 17.30 Zakladi Britanskega muzeja, serija; 17.55 Obzornik; 18.10 Spekter, znanstvena oddaja; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Divji mesija; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.45 Mehika, KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški količek; 20.15 Dnevnik; 20.35 živeti pogumno: Razsodba; 21.25 Smučajte z nami; 21.45 Močnejši od morja. ČETRTEK, 17. novembra 9.00, 10.00 TV v šoli; 15.00 Šolska TV; 17.30 Čudoviti svet muca Filemona; 17.40 Obzornik; 17.55 Skrivnosti morja, serija; 18.50 M. Belina: Raziskovanje v neznanem; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Začetek tedna domačega filma; 20.20 Izziv kulturi; 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Jugoslovanska trimska televizija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Gusar, film; 22.05 Osebnosti revolucije. PETEK, 18. novembra 8.45, 10.00 in 15.(K) TV v šoli; 17.05 Križem kražem; 17.20 Pi- sani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Čez tri gore: Slovenjegraški ok- SOBOTA, 19. nnvembr* ,j; 9.05 Pisani svet; 9.40 '°lje 9.50 Varstvo pri delu; 10.W r. bika, iz cikla Stoletje re'®lu j; 10.45 N. Cripp: Družinske ' ; 11.30 Jug. trimska ^e*e,v’,aje 13.25 Nogomet: Zagreb - S8.^, vo; 10.45 N. Dizdarevič: drama; 17.40 Obzornik; JjjJ tet; 18.45 Volja je pot; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 N. Cripp; Družinske vezi; 20.55 Razgledi; Znanost za proizvodnjo; 21.30 Spencerjevi piloti, serija; 22.50 šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 LSD - Pekel mamil. film; 21.55 Likovni nokturno. Snoopy vrača, film: -iU° „ Dnevnik; 19.50 Zunanjep*?1«.^, komentar: 20.00 Charle.v va;. jj film; 21.40 Moela za vas: * j Dnevnik: 22.10 625, pož°v(,L poslušalci; 22.50 Festival li nili melodij. . KOPRSKA BARVNA TV,, 13.25 Nogomet: Zagreb -jevo; 19.30 Otroški kotiček: Dnevnik: 20.35 Živeti po^fjl 21.30 Stoletje revolucij: 22-15 daje častno besedo, film. > 57. « Kitajski dnevnik Naslov skupine informacij o Angoli me precej preseneti. Izbrane so namreč pod naslovom »Sovjetska invazija v Zaire*. Nikjer v člankih ni niti besede o Sovjetih; nikjer trditve, da bi Sovjeti vdrli v Katango. Verjetno je takšen naslov edina ideološka interpretacija informacij, ki jo agencija »Hsinhua« ponuja svojim bralcem, v katere sicer popolnoma zaupa zato, da jim, kot bi rekel Mao, »možgani ne bi zakrneli«. ne delavske univerze, imenovane «21. julij*. Ime so dobile — podobno kot sedmomajske šole — po dnevu, ko je Mao Ce-tung izdal nalog, naj začno ustanavljati takšne šole. V tej tovarni obiskuje delavsko univerzo 20 delavcev. Šolanje traja dve leti in pol. Učijo se izključno samo tiste stvari, ki so tesno povezane s proizvodnjo tovarne. Poučujejo samo delavci iz tovarne, čeprav se uče po učbenikih, kakršni so na rednih univerzah. Nikakor nisem mogel razumeti in tudi pojasniti mi niso znali tega, kako se dve leti in pol učijo po učbenikih, ki veljajo za univerzo,' ob učiteljih, ki očitno nimajo univerzitetne izobrazbe. Kitajcem pa se zdi to samo po sebi umevno. Učijo se večinoma sami iz učbenikov, potem pa o tem ražpravljajo. Delavci iz tovarne so tako pravzaprav le svetovalci, ki teoretično znanje iz knjig dopolnjujejo 16. MAREC Delavska univerza «21. julij» V načrtu je najprej ogled tovarne električnih izolatorjev visoke napetosti. Pred tovarno nas pričakajo predstavniki revolucionarnega komiteja in partijske organizacije. Dva tisoč štiristo delavcev dela v tovarni. Zgradili so jo v prvi petletki, večinoma s sovjetsko pomočjo in s sovjetskimi stroji. Zato je tu priložnost za široko razlago o odnosih s Sovjetsko zvezo v tistem času. kar smo poslušali z več ali manj zanimanja. Na srečo razlaga ni bila dolga Posebej me je presenetilo, da ima tovarna svojo •univerzo*. V večjih tovarnah so namreč ustanovili nekakš- g praktičnimi dogajanji. Žal nam je bilo, da nam niso v »delavskih univerzah* pokazali tudi od blizu, da bi videli, kako pravzaprav poteka tak študij. Povedali so nam tudi, da vsako leto nekaj delavcev iz njihove tovarne odide na redno univerzo. Letos so poslali na univerzo štiri delavce. Delavci napišejo prošnjo za univerzitetni študij, potem pa po «konsultiranju delavskih množic* vodstvo partijske organizacije in revolucionarni komite odločita koliko delavcev in kateri bodo šli študirat. Med študijem dobivajo redno plačo, vendar le, če so bili že pet let v službi. Ta pogoj je seveda vselej izpolnjen, saj prej kot po petih letih dela skoraj noben delavec ne pride v poštev za izbor za študij na univerzi. Ker sem vedel, da imamo v programu obisk univerze v Pekingu, nisem več dosti premišljeval in spraševal o univerzitetnem študiju. Odločil pa sem se, da bom v tej tovarni poskušal zvedeti, kakšen je njihov sistem nagrajevanja po delu. O takem nagrajevanji so nam veliko govorili kot o novosti, ki jo bodo uvedli po likvidaciji »bande štirih*. * Razvrstitev v plačilne razrede je odvisna od treh torjev. Prvi faktor je politična zavest, drugi tehnični ponje in tretji delovna doba. Vrstni red ni naključe*1-samezni faktorji imajo namreč .tudi različno veljavo- . Za tako imenovane kadre, se .pravi za vse tis1®’ ^ niso proizvodni delavci, predvsem za vodilne delav®^-rej, velja prav tako sistem razredov, vendar je teh y redov petindvajset. V najnižjem razredu je juanov in pol, nekaj več kot v najnižjem delavS jj) 100 razredu. Najvišja plača v 25. skupini kadrov je m®1* ,jj-in 160 juani. Razpon plač med 'najnižjim in pfi jim razredom je torej pri kadrih precej večji ko delavcih. Za primer, koliko je to 35 juanov, mi povedo, da 5 ^ v tovarniški menzi hrana — kosilo, zgolj kosilo, 12 iu> in pol na mesec. u Najprej me seveda prešine misel, da uravnilovko ni tako doma na Kitajskem, kot običajno menimo. ^ ' Važnost tega, da se je •Pet _ska dejavnost SPDT letos tv0 .^živela, poudarja, tudi dej-s^a *>ili prejšnji dve smu-»tii *z°ni za SPDT praktično W5’sčenii saj je nastopilo v smu-,irtvii0m P^st'ku SPDT neko nevarno š ’.fi na se je z letošnjo se-Zaključilo. tečaji SK Devin Po poletnem in jesenskem rol^j^m udejstvovanju na ski-ttv ah 'P v planinstvu si je vod-.Sn}Pčarskega kluba Devin Du toyil0 telovadnico v Sesljali. Sv. Marku, kjer bodo lahko trenirali trikrat vin asko. Glavni namen SK De-lov,lPri tkanju primernega te-fM^hega prostora) je bil pri-H,. ' Predsmučarski tečaj. Po Ijiv^m zagotovilu o razpolož-^0stl telovadnice,. je odbor fej Pripravil podroben pro-’ ki je sledeč: .^dsmučarski tečaj t^^ke discipiine. Predsmu- ?r0fd&-la- ure. , tečaj bo vsako sredo od a° 19. ure. Vodja tečaja 3.5(1; Dragica Hrovatin. Cena • lip jv*«. Jdetel tečaji ajati. ]*r mesečno. H. š^ftek tečaja: sred?, 23. t. t^^ajniki bodo imeli možnost lorkiuali* na treninge tudi ob Nk . r>d 19- 20. ure, wr ob I L; ’°d IB. do 20. ure, skupaj darji, tekači vse do spo-nske sezone, praktično do 8 smučarske sezone. Kav barski tečaj iK Devin 1«$/ Devin prjreja šest nedelj Suj 28 alpsko smučanje na ^tia ' TeCaJ bo v Ovčji vasi. cel°tnega tečaja ter prelij *.1aša 39 tisoč lir (samo ^ 10 tisoč lir). Posamezen OftJ? 3-500 lir. Vpisovanje za kij, J*na tečaja je pri odbornici^ Devin in sicer: Gruden ‘ ran Salež, Škrk Bruno — GhJ'yot. Sosič Lucijan — Devin, ter v11 Stanislav — Mavhin.ie dru,.‘Veza slovenskih športnih v daliji v Trstu, ter ob Dirj a Pred tečajem v telovadbi Zadnje šole »Marchesetti* j - Marku v Sesljanu. treh-1*mučarje tekače bo prvi >8 ? v torek, 15. t.m., ob V s. F. pa je seveda tudi odgovornost za o-pravljeno delo.» Vpr.: «Bi mi lahko v grobih o-brisih prikazali bodočo smučarsko dejavnost planinskega društva v tej sezoni?» Odg.: »Najprej bi povedal to, da smo s smučarsko (točneje predsmu-čarsko) dejavnostjo že začeli. Tako smo priredili v telovadnici srednje šole »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu predsmučarsko telovadbo za osnovnošolsko mladino, katero vodi prof. Jadrana Gabrovec, prav tako je na našo pobudo svet staršev osnovne šole v Ul. Donadoni priredil predsmučarsko telovadbo za šolske o-troke, katero vodi prof. Ivan Furla-( nič, nadalje pa se vsak petek ob 20.30 na stadionu «1. maj» zbiramo starši, pa tudi mlajši, na predsmučarski telovadbi, katero vodi spet prof. Furlanič. Poleg predsmučarske telovadbe smo že priredili sejem rabljene smučarske opreme ter dali tistemu, ki si je to seveda želel, kupon za popust pri nakupu nove smučarske o-preme v šnortni trgovini »Legovini* v Trstu. Naši člani lahko itak kupujejo smučarsko opremo v tej trgovini s popustom. Naša trenutno najvažnejša akcija pa je seveda smučarski tečaj, ki bo trajal cela dva meseca, in sicer šest nedelj v decembru tega, in v januarju prihodnjega leta na Zoncolanu.* Vpr.: »To je torej trenutno najvažnejša in najbolj obširna akcija smučarskega delovanja SPDT. Bi mi jo lahko podrobneje opisal?* Odg.: »Precej časa od tega smo se že domenili z učitelji smučarske šole v Ravasclettu, katere vodi Ser-gio de Infanti, da bomo pri njih priredili naš letošnji smučarski tečaj. Za ta kraj smo se odločili zato, ker je relativno blizu Trsta, saj je le nekaj kilometrov oddaljen od Tolmeča, ima pa zelo lepa smučišča, z lažjimi in težjimi programi. Vadili nas bodo prav ti smučarski učitelji, o katerih pedagoški priprav ljenosti ne dvomimo, tečaja pa se bodo lahko udeležili mlajši in starejši začetniki, poleg teh pa tudi tisti* ki bi se radi nadalje izpopolnjevali v smučanju. Tečajniki, ki bodo tako razdeljeni po skupinah, bodo vadili dve uri na nedeljo. Na koncu tečaja bo seveda testiranje na katerem bodo podeljevali srebrne ali zlate zvezdice, po že uveljavljenem sistemu smučarske pedagogike. Cene tečaja pa so izrazito konkurenčne, saj stane npr. Za člane šest nedelj tečaja in pa, vožnje z avtobusom le 22.000 lir, To.smo naredili zato, da bi si končno pridobili tisto množičnost, ki nam je v zadnjem času primanjkovala. Z leto-viščarsko ustanovo v Ravasclettu pa se sedaj pogajamo, da bi za člane SPDT stala dnevna smučarska karta dosti manj kot sicer. S to karto se lahko smučarji smučajo na progah v Ravasclettu in Zonco-lanu, ter še po drugih bližjih smučiščih, poleg tega pa bodo lahko u-porabljali gondolo za Zoncolan. Edino, kar še ne moremo naročiti, sneg, vendar pa je Zoncolan na višini skoraj 2.000 metrov, torej ne bi smelo biti v tem oziru nikakršnega problema. Če pa ga prav ne bi bilo, bi vadili na prelazu Monte Croce Carnico.* Vpr.: »Kaj pa zimske športne igre?* Odg.: »Te, ki bodo že 12. zapovrstjo, bomo priredili verjetno na Zoncolanu, vendar pa po drugačnem sistemu, kot je bilo do sedaj. Tudi tokrat pa bodo smučarji tekmovali samo v veleslalomu.* Vpr.: »Kakšna naj bo sklepna misel in programska napoved za bodočnost zamejskega smučanja?* Odg.: »Upam, da bomo kmalu dosegli množičnost, tisto množičnost, ki smo jo imeli pred nekaj leti, ko smo prirejali smučarske izlete s tremi ali pa štirimi avtobusi. Iz mhožičnosti izhaja seveda tudi kakovost; tu pa bi rad dodal tisto skrito upanje nas vseh, da bi lahko v bolj ali manj bližji bodočnosti, seveda, skupno z goriškimi in ostalimi smučarji, imeli svojo zamejsko tekmovalno ekipo, ki bi nastopala na vseh uradnih tekmovanjih.* Dušan Jelinčič BOKS BANGKOK — Tajlandec Sanaaek Muangsurin bo 10. decembra branil svoj naslov svetovnega prvaka su-perlahke kategorije. Njegov nasprotnik bo Zairec Joseph Kumpani. NAMIZNI TENIS ZARADI NERAZPOLOŽLJIVOSTI ŠOLSKIH PROSTOROV ŠK Kras se je letos moral zateči v zasebno «telovadnico» v Samatorci Namiznoteniška aktivnost tega društva je kljub nepredvidenim oviram neokrnjena Namiznoteniški odsek ŠK Kras, ki že vrsto let žanje zavidljive uspehe v vsedržavnem merilu, se pri izvajanju svojih programov srečuje z velikimi težavami, ki presegajo zmogljivost, oziroma pristojnost društva samega. Predvsem naj omenimo vprašanje prostorov za treniranje. Vrsto let je imelo društvo na razpolago hodnik osnovne šole v Zgoniku in pa malo telovadnico v osnovni šoli v Sale-žu, ki je zadoščala potrebam, čeprav so seveda veljale določene o-mejitve. Že pred začetkom lanske sezone, in pa letos, se je iz neutemeljenih in nerazumljivih razlogov nekaj zataknilo, tako da ne vemo po čigavi »zaslugi* društvo ni dobilo dovoljenja za uporabo šolskih prostorov. Lani so pristojne šolske oblasti izstavile potrebno avtorizacijo z dvomesečno zamudo (kar se je nato poznalo na rezultatih v začetku sezone), letos pa tudi zaradi novega «ključa» pri dodeljevanju šolskih telovadnic društvo sploh ni dobilo potrebnega dovoljenja. Začetek treningov je na osnovi trenerjevega programa bil določen že za mesec september; ker pa ni bilo videti izhoda z mrtve točke in je bil celo (»stavljen v dvom obstoj namiznoteniške sekcije, je ŠK Kras sam našel zasilno rešitev po zaslugi enega izmed svoiih zvestih članov. Odbornik Krasa Marčelo Doljak iz Samatorce je namreč dal na razpolago za tre- , uj. nazorneje podali program #1 l'je»n 10 smučarsko sezono, pa tu-namene in cilje, smo se p 2 dolgoletnim odbornikom t‘rvinom Gombačem, ki bo SwZ nekaterimi drugimi odbor-k za smučarsko dejavnost y (ha , atke in dolgoročne progra-1 C tudi niljo) SPDT v tem ozi-%tsn° torej podali v obliki po- tSiet« ateri 50 razl°2L da )e P° m uspešnem delovanju Snazf58 odseka SPDT P° za' k^jili nice ■Se'me Micheluzzi, v f tit0l.5®2<>nah nastopilo mrtvilo, ki a Paraliziralo smučarsko V^vj ^pDT za dve sezoni?* S y ^°mbač: «Raz.logov je ver-Najprej bi omenil, da zadnjem času avtobusi, o Zel^ 0 najemali, da bi šli smu- (s’ ^ ;Pprema. Nadaljnji razlog je L.r*ki a bfed nekaj časa naš smu-,jenter v Sv. Antonu pri Tr-k!' Pa ^ baita del sole* zgorel, s J aO0 Zgubili Važno oporišče, i"i *i„ las tem, poleg drugega va .Podražili, poleg tega pa ter seveda vsa smu- ,iHi0v^nski, domači smučarski u-ri S f oaiu , so postale našemu na- nadaljnji razlog bi še iil^iali' katerega smo že več let J,tW,,amučarske proge na teča; h .'avni ’ tako da se ie P°^as' k.tiste i!.°d nas. To velja posebno t* °v sr* ,80 opravili vseh pet raz-n *>i darskega tečaja. Nazač N z>fiel še8 to. da je pač ijiAiavh' c*a z.ačne parabola Dot 0at‘ P° višku, čisto razum- navzdol.* dimili ,^ako ste sedaj v društvu 'Grni* carsko dejavnost, ko ni-\ več odsekov?* Si V^Pote '■» vsa« posamezen ouset* (, •* jp 0 ’n izključno načelnik. Ta-jj it. Sm • • zK°dilo tudi pri smu-'. Pa smo uredili tako. da hj/nje obnovljenega smučarska kolektivno, kolektivna tu je bila verjetno Ut Po. Poteza SPDT, da smo pu L’ da ,/P ko smo ustanovili odse V* vsak posamezen odsek Otroci se v vedno večjem številu udeležujejo pobud, ki jim jih namenja tržaško SPD in udeležencev planinskega izleta za osnovnošolce prav gotovo niti danes ne bo manjkalo ŠAHOVSKA PANORAMA Ko se bo v sredo začel dvoboj Spasski - Korčnoj, bo zanimanje vsega šahovskega sveta naslednja dva meseca veljalo samo njuni borbi. Karpov bo medtem čakal, S' kom se bo po nadaljnjih šestih mesecih — tako določa pravilnik — srečal v dvoboju za svetovno prvenstvo. Verjetno bo ves ta čas posvetil pripravam, kakor je že sami napovedal, Kakšen je položaj in kakšna forma svetovnega prvaka Karpova trenutno? Splošno mnenje je, tako med strokovnjaki kakor tudi med ljubitelji šaha, da je Karpov v dveh letih, odkar je po Fischerjevi odpovedi brez borbe dobil naslov svetov-, nega prvaka, vsestransko dokazal, da je v polni meri vreden tega naslova. Poleg tega ugotavljajo, da je zlasti letos njegova forma še v skoraj neprestanem porastu. Zmagal je med drugim na treh močnih velemojstrskih turnirjih (Lauterberg, Las Palmas in Tilburg) in imel en sam manjši spodrsljaj, 4. - 5. mesto v Leningradu, ko je zaradi preutrujenosti po Las Palmas izgubil dve popolnoma dobljeni partiji: Ob za četku leta je imel rating 2590. kar 45 točk pred Korčnojem in Petrosja-nom, ki sta.bila naslednja na listi. Na podlagi letošnjih rezultatov bo Karpov gotovo dosegel rating nad 2700. Posebno pomembna je bila zmaga Karpova septembra v Tilburgu. Na tem turnirju, sicer s samo 12 udeleženci, so igrali sami velemojstri. Povprečni rating turnirja je bil 2583. daleč najvišji v letu 1977. Zmagal je brez poraza, v svojem značilnem strogo pozicijskem slogu z matematično natančno igro. Tak »znanstveni* slog, s katerim Karpov še prekaša pokojnega Capablanco je razviden tudi v naslednji partiji. Nadvse točno igrana otvoritev, z u-poštevanjem zadnjih izsledkov teorije. nato dve odločilni originalni potezi in končno neizprosna, tehnično dovršena uveljavitev prednosti. (Tilburg 1977) Beli: KARPOV — Črni: ANDERSSCN Sicilijanska obramba f e4 c5 2. S/3 e6 3. M cd4j 4. Sd4: Sj6 5. Sc3 dli 6. Le? Le7 7. 0-4) 0—0 8. ]4 Sc6 9. Le3 a6. Na deski je znamenita »scheve-ninška varianta*, ki pa je že nekoliko izgubila na svoji nekdanji priljubljenosti, ker trenutno prinaša črnim preveč porazov. Namesto zad nje poteze igrajo tudi 9. ... Ld7. 10. Del Svoj čas izredno priljubljena napadalna poteza. Kaže, da je obramba proti njej .še vedno težka. 10_____Sd4 : 11. Ld4: b5 To menda obeta črnemu še največ. 12. a3 Pogosteje igrajo 12. Tadl1, vendar je tudi igrana poteza znana iz sovjetskih turnirjev zadnjih let. 12. ... Lb7 13. Dg3 Tc8? Namesto tega navaja Talj v »Enciklopediji* 13. ... g61? 14. Ld3 sh5 15. De3 Dd7 16. Tadl Sf4: 17. Df4: e5 18. Le5: de5: 19. De5: Dd61, «n črni ima pozicijsko nadomestilo za žrtvovanega kmeta*' (Suetin - Ani-kajev, SZ 1974). Varianto citiram, ker ima naša partija pozneje zelo podoben potek, samo da se pri tem ižkaže položaj trdnjave na c8 kot odločilno slab. 14. Kbl gS Sedaj torej zgoraj citirano nadaljevanje, z vložkoma Tc8 in Khl. 15. Ld3 Sh5 16. De3 Dd7 17. Le2! Zelo daljnosežno preračunana po teza. 17. ... Sf4: 18. Df4: e5 19. Dg3H Namesto zgoraj navedenega 19. Le5: itd. Igrana poteza pomeni o-vrženje igre črnega. 19. ...ed4: 20. Lg4. Kljub velikim zapletom dobi to kvaliteto za kmeta. 20. ... Del. Na 20. ... f5 dobi 21. ef5: dc3: 22. f6! Dc7 23. LeS+ Kh8 24. fe7: De7: 25. Lc8: Tc8: 26. Tael in nato 27. bc3: ali 27, b4. 21. Lc8: dc3: 22. Lb7: cb2: 23 Tabl Db7:'24. Dd3! Dc6 25. Tb2: Lg5 26. Tb4 Te8 27. c4! Te5 28. cb5: ab5: 29. Td4 Te6 30. Td5 L/6 31. Db5: Db5: 32. Tb5: Te4: 33.Tb4 Tel 34. o4. Prosti a-kmet je ob dveh trdnja vah zelo močan, d6 pa je brez vred nosti. Končnica je za belega gladko dob!jenas zahteva pa še tehnično točno igro. Beli da pozneje a-kmeta, zato pa dobi dva kmeta na kraljevem krilu, nakar pade odločitev pač tam. 34. . . .Kg7 35. Tb6 Td7 36. a5 Ld8 37. Tb5 Ta7 38. Tal Ta6 39. g4 Kf6 40. Kg2 Ke6 41. Tel + Kd7 42. Tb7 + Kc6 43. T]7: Ta5: 44. Th7 Ta2 -t- 45.KJ3 Lg5 46. h4 Ta3+ 47. Kg2 L/4 48. Te6! g5. Ne 48 ... Tg3+ 49. Kf2 Tg4: 50. Kf3. 49. hg5: Lq5: 50. T/7 Ta8 51. Tg6 Sedaj prodre ob podpori obeh trd njav preostali prosti kmet. 51. .. .Ie3 52. K/3 Ld4 53. Ke4 Lb2 54. g5 Te8+ 55. tv/5 Te5+ 5C. Kg4 Tel 57. T/2 Ld4 58. Td2 Le5 59. Th6 Kd7 60. T/2 Tgl+ 61. K/5 Ld4 62. Tf4 ČeS 63. Th7 + Kc6 64. Tg4 Tjl+ 65. Ke6 Tel 66. g6!. Črni se vda. 4 Odkriti šah s potezo lovca je brezpomemben. Kralj ima za umik na razpolago polji f5 in 17, nato pa za napredovanje g-kmeta ni več ovire. Vasja Pirc TENIS IN NOVOGORIČANI V Gorici je bilo v nedeljo organizirano tretje srečanje med novogoriškim in tolminskim teniškim klubom. Finalni boji so se odigrali šele pozno ponoči, ker je bilo na voljo le eno igrišče. Prvo srečanje so že pred dvema letoma dobili goriški te-nisarji, kasneje tolminski in zadnje ponovno Goričani ter osvojili pokal. Občnem pa je bilo odigraho tudi prvenstvo članskih dvojic in veteranov. , REZULTATI ČLANI Miška (N.G.) - Jurančič (T) 2:0; Boltar (N.G.) - Šafhalter (T) 2:1; Špacapan (N.G.) - Farič (T) 2:0; Koglot (N.G.) - Pervanje (T) 2:0. VETERANI Nanut (G) - Hrast (T) 0:2; Puc (N.G.) - Hrast (T) 2:0. PARI Nanut-Miška - šafhalter-Jurančič 0:? Špacapan-Bolter - Pervanje-Farič 2:1 Koglot-Puc - Šafhalter-Jurančič 2:0 Koglot-Puc - Špacapan Bolter 2:1 F K. NOGOMET CIULAD MEXICO - V prijateljski nogometni tekmi v kraju More-lia je mehiška enajsterica Cruz A- zul premagala LR Kitajsko * 2:1- ninge klet svoje nove stanovanjske hiše. Potrebnih je bilo sicer precej ur prostovoljnega dela (z gospodarjem, trenerjem M. Dergancem in referentom Z. Simoneto na čelu) za ureditev tal (naredili so cementno prevleko), sedaj pa imajo športniki na razpolago snažno dvorano, ki je dolga 12,65 m, široka 8,65 m in visoka 3,15 m, tako da lahko funkcionalno razvrstijo štiri namiznoteniške mize. Zahvaliti se moramo torej rezumevanju in gostoljubnosti družine Doljak, da je Kras letos lahko rešil svoj eksistenčni problem v zve-s prostori. Drugi problem, ki tare odbor Krasa, je pomanjkanje kvalificiranih trenerjev za tako številen naraščaj. Po zelo težavnih pogajanjih je Krasu le uspelo, da si tudi za letošnjo sezono zagotovi izredno požrtvovalnega namiznoteniškega strokovnjaka Miho Derganca iz Ljubljane, sicer univerzitetnega študenta, ki prebije Zgoniku po tri dni tedensko. Iz Ljubljane se namreč vozi vsak ponedeljek in ostane v Zgoniku do vključno srede zvečer: zjutraj študira, popoldne pa vodi treninge vseh skupin (skupno šest ur dnevno oziroma .8 ur tedensko), kar je zanj zelo naporno. Pokazal je res veliko mero navezanosti na društvo, da je sprejel tako zahtevno nalogo v zelo težkih pogojih. Prihodnje leto pa bo odšel na služenje vojaškega roka in tedaj bo nastal pereč problem njegove nadomestitve. Poleg Derganca vodi treninge trikrat tedensko po dve uri tudi igralka Dragica Blaž in?. Vsega skupaj opravijo igralci in igralke Krasa po 24 ur tedenskega treninga ali približno 100 ur mesečno, kar je v danih razmerah maksimalna možna oblika izkoriščanja prostora in kadrov. Kar zadeva igralski kader, ni večjih problemov, saj redno prihaja na treninge kar 46 igralcev in igralk, ki so razdeljeni v razne skupine (po kakovosti, po starosti, oziroma po oddaljenosti bivališča) in trenirajo po dvakrat, trikrat ali celo štirikrat tedensko po dve uri. Pravzaprav je »ponudba* novih igralcev večja kot je dejanska zmogljivost trenerjev in prostorov, zato zaenkrat društvo prosi vse zainteresirane za razumevanje in jamči vso svojo tehnično pomoč, kolikor se seveda to da uresničiti. Namiznoteniški odsek razpolaga tudi z zadovoljivim premoženjskim stanjem, kot so igralne mize, raznovrsten tehnični material in rekviziti. Obiskali smo trening v sredo popoldne: v »minitelovadnici* v Sama-Ibrd so fantje in dekleta trenirali s polno paro pod vodstvom Mihe Derganca. Najprej so gojili telesno pripravo in razgibali telo, zatem pa so vadili in izpopolnjevali tehnične elemente namiznoteniške igre. Trenerja Derganca smo le za nekaj sekund premotili pri njegovem delu, da nam je povedal nekaj misli. »Čeprav s precejšnjo zamudo, smo Sedaj pričeli s treningi s polnim ritmom in bomo skušali nadoknaditi zamujeno. Zelo pozitivno je, da si je društvo samo uredilo (sicer zasil ne) prostore, nikakor pa ne,morem dojeti vzrokov, da šolske oblasti de lajo take ovire za dodelitev šolskih prostorov, ko sploh ni objektivnih težav. Osebno takih odnosov sploh ne morem pojmovati, mogoče zato, ker živim v drugačnem sistemu. Kar se pa tiče igralcev, so vsi zelo de lavni in se trudijo, da bi se čimbolj in čimprej izurili, kar je zelo obe tavno. Med njimi so tudi nekateri izraziti talenti, katerim ■ bo treba posvetiti še posebno' pozornost. O bisk treningov ni ravno najboljši edinole pri skupini starejših igralk, kar me zaskrbljuje, saj se 26. t.m. prične prvenstvo A lige, ki bo tudi letos' zelo zahtevno*. Pri ŠK Kras letos aktivno goji namizni tenis' 46 fantov in deklet (ustanovili so tudi moško sekcijo, vendar treningi zaenkrat potekajo mešano), ki so razvrščeni v pet skupin, V skupini starejših igralk, ki trenira trikrat tedensko, so: Silvana Vesnaver, Neva Rebula, Anica Žigon, Dragica Blažina, Sonja Doljak in Damjana Sedmak, medtem ko Sonja Milič trenira v Ljubljani. V drugi skupini (treningi štirikrat tedensko) so: Nevenka Škrlj, Anica Rebula, Nataša Škrk, Darma Purič, Jan Bitežnik, Alenka Furlan in Vesna Doljak. V tretji skupini .(trikrat tedensko) so: Sandro Grilanc, Mitja Grilanc, Peter Škrk, Valter' Auber, Tanja Pirc, Robert Kocman, Alenka Obad, Katja Pirc, Debora Pirc, Erika Grilanc in Claudio Hervatič-. V četrti skupini (dvakrat tedensko) so: Marko Riolino, Davorin Kralj. Alenka Kralj. Dunja Antoni, Stefano Kralj, Ervin Doljak, Igor Colja, Elizabeta Zivic, Marko Milič, Adam Simoneta in Boris Štoka. V peti skupini (dvakrat tedensko) pa so: Sandra Milič. Marko Rebula: Mirjam Rebula, Katja Guštin, Lucia-no'Colja, Alida Lorenzi, Adele Vodopivec, Mitja Caharija. Elena Pu rič, Vesna Škrlj ’in Pavla Živic. Prihodnji teden bodo sklicali se stanek s starši vseh igralk in igralcev, da se pogovorijo o raznih še nerešenih problemih, ki zadevajo delovanje namiznoteniškega odseka Krasa. —bs— MOŠKI 1. KOLO — 12.11.1977 Bor - Sile Treviso Sai Belluno - Volley Tret 2. KOLO - 19. 11. 1977 Bor - Volley Trst Sile Treviso - Sai Belluno 3. KOLO — r0 11. 1977 Volley Trst - Sile Treviso Sai Belluno - Bor 4. KOLO - 3. 12. 1977 Sile Treviso - Bcr Volley Trst - Sai Belluno, 5. KOLO — 10. 12. 1977 Sile Treviso - Volley Trst Bor - Sai Belluno 6. KOLO — 17.12. 1977 Volley Trst - Bor Sai Belluno - Sile Treviso ŽENSKE 1. KOLO - 12. 11. 1977 Sokol - Orna Bor - Lebertas Fiume Veneto 2. KOLO - 19.11. 1977 Sokol - Libertas Fiume Veneto Orna - Bor 3. KOLO - 26. 11.1977 Libertas Fiume Veneto - Orna Bor - Sokol 4. KOLO - 3. 12. 1977 Orna - Sokol Libertas Fiume Veneto - Bor 5. KOLO - 10. 12. 1977 Orna - Libertas Fiume -Veneto Sokol - Bor 6. KOLO - 17. 12. 1977 Libertas Fiume Veneto - Sokol Bor - Orna A ROD MODREGA 4 > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA • CA H TABORNIKI V LJUDSKI OBRAMBI Taborniki Vojvodine so vključeni tudi v splošno ljudsko obrambo. Nad 2500 vojvodinskih tabornikov je SP delovalo v akciji tTabornik v ljudski obrambi», ki je bila 22. oktobra v Bečeju. Taborniki so bili razdeljeni v dve skuptni: *plavi» so napadali Bečej z vseh strani, rdečit pa so ga branili. Po triurni akciji so branilci odbili napad splavih». Ob zaključnem shodu na trgu osvoboditve je tabornikom izrekel ob u-speli akciji vse priznanje generalmajor Milenko Radovanov. P - u MURNI, KDO SO PA Tl? Taborniška organizacija v Sloveniji zajema v svojih vrstah zelo različne starostne dobe, Od starejših iclubovcev (pri Hrvatih in Srbih go-ranov) sega lestvica pripadnikov taborniške organizacije do predšolskih otrok. In prav ti otroci, od petega in šestega leta, ki so vključeni v taborniško organizacijo so — murni. Pri nas poznamo le kategorijo medvedkov in čebelic, pa še to le od desetega leta starosti naprej. Zajeti bi morali tudi mlajše učence, a kaj, ko ni vodilnih kadrov. P-u TABORNIŠKI «TISK» Kratek pregled aktivnosti taborniških odredov pričenjamo s tem, kar sami poročajo o sebi. V zadnjih mesecih sta namreč kar dva odreda v Sloveniji začela izdajati lastna glasila. zato da bi druge seznanila s svojimi akcijami, med člani pa raz- širila zanimanje za delo, kot tudi za obveščanje ostalih o njem. Pisanje v taborniško glasilo omogoča tudi vsakomur, da iznaša lastne zamisli o tem, kaj naj bi ‘vse sploh bila taborniška organizacija, %aj mu nudi in kaj bi lahko še postala. Prostora je na pretek še za stvarne pobude, kritične pripombe in oce ie dejavnosti, h kateri pa bi moral vsak član pripomoči. Torej niso strani glasila še zdaleč «rezervirane» za vtise in kroniko obiskanih akcij. * * * Srebrnim krtom v Idriji se je precej mudilo in so zato v zelo kratkem časovnem presledku izdali kar štiri številke glasila/ ki so ga seveda naslovili *Krt». Tako so res u-strežno proslavili 25-letnico lastnega obstoja. Vsebinsko je glasilo kar bogato. saji raznolikih prispevkov re manjka, vendar pa ima težave finančnega značaja, na kar kaže »lab ciklostil, ki preč«, ovira branje. • • • Odred Pohorske kope v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je sicer bolj oddaljen od nas, pa se vseeno moramo zanimati za njihovo dejavnost. Obveščati nas mislijo z glasilom, ki so mu poiskali ime kar v odredu kakor Idrijčani, saj so ga naslovili Tabor pod Kopami». Tisk je boljši, saj je zanj poskrbel velenjski Integral. zaenkrat pa je izšla-eamo ena številka. Na osmih straneh je «-redniški odbor predstavil odred, ki je zrasel iz taborniškega krožka v pionirski organizaciji. Od takrat se je organizacija močno ojačila, njena dejavnost popestrila, in tudi o-beti za v prihodnje so precej ugodni. * . •- - i - .ri t , r ’ DELOVANJE ZSSDI ODBOJKA ZA MOŠKO IN ŽENSKO B LIGO Kolidar prvenstvenih tekem Priobčujemo koledarja letošnjega prvenstva moške in ženske lige, ki se je začelo že sinoči. Koledarja tekem sta taka: Komisija za smučanje V četrtek je bila formalno ustanovljena komisija ZSŠDI za smučanje, ob prisotnosti predstavnikov SK- Devin, SPDT, SPDG in Sd Mladina. To prvo srečanje je v celoti izpolnilo pričakovanja, saj je potekalo res v znaku prijateljskega in konstruktivnega pristopa, v duhu največje odprtosti in najširšega sodelovanja med sorodnimi društvi, ki gojijo isto panogo. Soglasno so sklenili, da posvetijo vso pozornost predvsem smučanju. Z ozirom na oddaljenost od smučišč in druge objektivne težave, se društva nahajajo v težkih pogojih delovanja in ne zmorejo gojiti smučanja na strogo tekmovalni ravni. Treba pa bo množično sodelovati na društvenih tekmovanjih v Sloveniji in na Koroškem. Predstavniki društev so se domenili, da bodo v skupni režiji priredili čimveč tekmovanj, s katerimi naj bi v prvi vrsti spodbujali k množičnosti, ne da bi pri tem zanemarjali kakovost. Kar se planinstva tiče, je bila izražena potreba po alpinističnih tečajih v Sloveniji, da bi sc ljubitelji planin tudi strokovno pripravili na plezalno tehniko. Za letošnjo sezono so sicer društva že pripravila svoje samostojne programe (in bodo že sedaj skušala vzpostaviti, če se bo le dalo, čimtesnejše stike), od prihodnjega leta dalje pa naj bi bile vs pobude skupne, z najširšim medsebojnim sodelovanjem. Govor je bil tudi o odnosih društev do ZSŠDI, ki niso bili vedno najbolj lojalni in pravilni, zato bodo skušali v bodoče izboljšati oblike in način sodelovanja s krovno športno organizacijo. Občni zbor trenerske organizaciji Na svoji zadnji seji je izvršni odbor ZSŠDI sklenil, da bo ustanovni občni zbor trenerske organizacije ZSŠDI v petek, 25. t.m. v Trstu, na sedežu v Ul. sv. Frančiška 30. Ta krovna organizacija bo koordinirala delovanje in dajala splošne smernice vsem seKtonauum tpo panogah) trenerskim zvezani in bo v sklopu glavnega odbora, katerega se avni člani bodo po en trener za vsako panogo, reševala skupna, načelna vprašanja vseh oblik športnega udejstvovanja v zamejstvu. Najvažnejšo vlogo pa bodo vsekakor imele decentralizirane sektorialne trenerske zveze, ki bndo obravnavale specilično problematiko določene panoge z vidika trenerjev. Krovna trenerska organizacija bo pa, n.pr., proučila možnost organizacije splošnih predavanj za vse športne panoge, skrbela bo zau strokovno literaturo in se bo morala prej ali slej lotiti tudi delikatnega vprašanja honoriranja trenerjev po strokovni pripravljenosti in izkušenosti. Na občnem zboru bodo skupno izdelali statutarna pravila in upoštevali nasvete vseb sektorialnih zvez, zato odbor združenja poziva vse trenerske zveze, da prinesejo na občni zbor svoje predloge v prizadevanjih za čimboljšo zasnovo tega važnega strokovnega organizma. Press - center ZSŠDI Novoustanovljena komisiji. ZSŠDI za tisk in propagando si postopoma ustvarja svojo strukturo, da bi člm-bolje prenašala na širšo javnosj prizadevanja krovne športne organiza cije in posvečala večjo pozornost delovanju, oziroma problematiki posameznih slovenskih športnih društev, s čimer hoče prispevati k reševanju spornih vprašanj in obenem seznaniti javnost z. vlogo naših športnih društev, v sklopu manjšinskega Življenja. Z današnjim dnem bo od 15. ure dalje začel delovati na sedežu V Ul. sv. Frančiška 20 »Press-center ZSŠDI*. ki bo zbiral rezultate slovenskih ekip v vseh možnih ligah in panogah. Na tej podlag! bodo takoj sestavljali tiskovna poročila za sredstva javnega obveščanja, pa tudi navijači bodo lahko zavrteli telefonsko številko 767904, da bi izvedeli za rezultate že zaključenih športnih dogodkov. Komisija za tisk in propagando si ustvarja široko mrežo obveščevalcev, dobrodošlo pa bo vsako sporočilo vseh tistih, ki bi radi prispevali k učinkovitosti tiskovnega urada. Kar se pa tiče planiranja delovnega programa, se komisija že redno sestaja na redakcijskih sejah po dvakrat tedensko. Oddaja o zamejskem športu Jutri popoldne bo ob 14. url po valovih italijanskega programa Radia Koper v oddaji »Stadl e palestre* Intervju s predsednikom ZSŠDI Vojkom Kocmanom, ki bo orisal vlogo in pomen krovne športne organizacije in obenem slovenskih športnih društev, ki delujejo v Italiji. Komisija za namizni tenis V torek bo ob 20. uri v Križu u-stanovna seja komisije ZSŠDI za namizni tenis, na katero so vabljena vsa društva, ki uradno gojijo to panogo (Juventina, Kras in Mladina), dobrodošli pa bodo tudi vsi ostali športni delavci, ki se zanimajo za namizni tenis. Prisotni bedo tudi namiznoteniški trenerji, ki bodo izbrali načelnika sektorialne trenerske zveze in bodo z društvenimi funkcionarji izdelali skupni načrt dela. Komisija za 'športno halo V sredo zvečer se bo prvič sestala posebna komisija SKGZ za športno halo v okviru globalnega načrta za zgraditev športnega centra v Trstu. komisiji so tudi zastopniki odbora ZSŠDI in ŠD Bor. Trening kandidatk za odbojkarsko reprezentanco Kot je že predlagala odbojkarska komisija, bo prihodnjo nedeljo zjutraj v telovadnici pri Banih prvi skupni trening kandidatk za sestavo članske odbojkarske reprezentance. Seznam najboljših odbojkaric pri posameznih klubih bo v teku tedna objavil referent Združenja za odbojko seveda, po predhodnem posvetovanju z vsemi trenerji, skupni treningi pa bodo enkrat mesečno. -bs- OB PESETLETNICI POLETA Openci zaključujejo jubilejna praznovanja V soboto, 19. novembra, bo minilo točno deset let, odkar je bilo na Opčinah ustanovljeno športno drtf-štvo Polet. Openski športniki so v tem jubilejnem letu imeli že vrsto tekmovanj, turnirjev in prireditev, zadnja pa bo prav na dan 10-letnice ustanovitve društva. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah bo nam reč proslava, na katero so vabljeni vsi člani Poleta, poleg tega pa bodo ob tej priložnosti odprli še razstavo fotografij, ki bodo dokumentirale desetletno delovanje openske j ga športnega društva. Na predvečer desetletnice se bodo košarkarji pomerili z ekipo Old-boys ljubljanske Olimpije, ki ji načeluje Ivo Daneu, kotalkarji pa bodo nastopili nekaj dni kasneje v Gorici na skupni reviji s kotalkarji iz štandreža in s Peči. S tem se bodo zaključile proslave 10-letnice športnega društva na Opčinah, ki je v tej relativno kratki dobi močno razvejalo športno življenje na Krasu. Oddaja o košarkarski problematiki V jutrišnji oddaji Radia Trst A »Glasbeni ping-pong*, ki jo od 15.35 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo tema dneva »Problematika zamejske košarke*. Gost oddaje v studiu bo košarkar Edi Kraus. DOMAČI ŠPORT DAM KS NEDELJA, 13. novembra 1977 NOCOME1 1. AMATERSKA 1 14.30 na Proseku Primorje - Mossa 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Campanelle Campanelle - Gaja » # • 14.30 v bolini N Breg - Zaule • • • 14.30 v Trebčah Primorec - S. Marco • * * 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Zarja • • 41 14.30 v Štandrežu Juventina - Itala 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Roianese • • • 8.30 na Opčinah CGS - Kras • • • 14.30 v Koprivi Libertas Kopriva • Mladost t • • 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Edera • • 14.30 v Trstu, «1. maj* Union - Rozzol NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini Rosandra - Primorje « • « 12.45 v Dolini Breg - Do mi o # • • 10.30 v Ronkah Ronchi - Mladost • » • 9.30 v Gradišču San Marco - Sovodnje 9.30 v Romansu Pro Romans - Juventina NAJMLAJŠI 12 00 v Savljah Zaule - Zarja • • * 15.00 na Opčinah Rozzol - Primorje ZAČETNIKI 10.30 na Padvič) h Gaja - Primorje • t • 15.30 pri Domju Portuale - Kras • • • 11.45 v Dolini Breg - Domio • • • 11.00 v Gradišču San Marco - Juventina KOŠARKA MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet - Kontovel • • • 11.00 v Dolini ,Bor - Servolana ODBOJKA MLADINKE 10.30 v tel. «Petrarca» OMA - Breg NOGOMET NAJMLAJŠI Pro Gorizta — Juventina JUVENTINA: Krpan Robert, Soli-nas, Zavadlav, Brajnik Aleš, Culot, Brajnik Peter, Bastjančič, Trevisan, Spanghero A., Tabaj Robert, Span-ghero F., 13 Pete jan. • Najmlajši predstavniki Juventina so nepričakovano, z visokim izidom klonili močni ekipi Pro Gorizie. I-gra je bila na splošno izenačena in precej zanimiva. Domačini so prišli v vodstvo z nesrečnim avtogolom Solinasa. «Belo-rdeči» so takoj reagirali in dobesedno oblegali vrata Goričanov in ustvarili tudi nekaj priložnosti za gol, ki pa so ostale neizkoriščene. V nadaljevanju pa so .Štandrežci popustili in domačini so prišli z lahkoto do ostalih zadetkov. BIP Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, UL Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 38 23 76 14 70 Podružnica Gorica, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 tir — vnaprei plačana celotna 25.000 lir. letna naročnine za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT» - DZS . 61000 Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 . Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 (Jjj 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice ' sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir 6e8®k( Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-J* | krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. Stran 8 13. novembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in f«ka P rTT I Trst Član italijansk® Siveze časopis^1*) založnikov FIK* S t ZASIPANJA VSEDRŽAVNEGA SVITA ZA JAVNO ŠOLSTVO Konfederalni šolski sindikati zagotovili podporo zahtevam manjšin Samo Pahor izvoljen za nadomestnega člana disciplinskega sveta za profesorje RIM — Na dnevnem redu tretjega zasedanja Vsedržavnega šolskega sveta, ki je bilo y Rimu od 8. do 10. novembra, so b le odobritev pravilnika, ustanovitev vodoravnih odborov in disciplinskih svetov, u-mestitev vodoravnih odborov ter izvolite.' predsednikov vodoravnih od-boiov in svetov za sporne zadeve. Zasedanje celotnega sveta je trajalo v štirih sejah skoraj 14 ur, zadnji dan pa so bile ločene seje vodoravnih odborov, ki so trajale dobro uro vsaka. Skoraj 9 ur sta trajala razprava o pravilniku in glasovanje. Piedsedstvo je sestavilo osnutek pravilnika, ki je kompromis med željami sindikatov, ki so hotel' omogočiti svetu čim večjo možnost pobude, in željo ministra, da ohrani posvetovalni značaj sve ta. Po drugi strani se kaže v osnutku pravilnika težnja, da se o-meji možnost pobude manjših skupin in posameznikov saj se za predlog za spremembo dnevnega reda zahteva 5 predlagateljev, za predložitev resolucije 7 predlagateljev in za predlog za ustanovitev navpičnega odbora 10 predlagateljev. Glede navpičnih odborov je bilo v vrstah konfederalnih sindikatov o-paziti zaskrbljenost, da ne bi nastalo preveč takih odborov in ta skrb se zrcali tudi v visokem številu predlagateljev, ki ga zahteva pravilnik, ter v 20. členu pravilnika. ki odlaga ustanovitev navpičnih odborov na poznejši čas. Razen pri navedenih treh točkah se je razvila živahna razprava tudi pri vprašanju dokumentacije, ki naj bo na razpolago svetovalcem, in pri vprašanju javnosti delovanja sveta. Pri členu o javnosti delovanja sveta je zastoonk slovenskih šol predlagal popravek, po katerem naj bi o pobudah vsedržavnega sveta obveščali tudi deželno komisijo za slovenske šole. ki jo predvideva zakon št. 932 iz leta 1973. Predsedstvo je bilo- mnenja, da b bilo bolje sprejeti to zahtevo kot priporočilo in v o-bliki priporočila jo je svet tudi sprejel. Pri volitvah je prišel ponovno do izraza dogovor med večjimi skupinami, k: so na predhodnih pogajanjih določile, kdo bo kam izvoljen. Pri vodoravnih odborih (za vrtce, za osnovne šole. za nižje srednje šole,, za višje srednje šole, za u-metnostne šole) je šlo za porazdelitev 19 članov sveta, ki ne pripadajo po zakonu tem odborom. Tako so bili 3 od teh izvoljeni v odbor za vrtce, 4 v odbor za osnovne šole. 4 v odbor za nižje srednje šole, 5 v odbor za višje srednje šole in 3 v odbor za umetnostne šole. Skupno imajo zdaj ti odbori 7. 20, 19, 17 in 7 članov. Pri disciplinskih svetih je bilo treba izvoliti zunanje člane disciplinskih svetov za nadzornike in ravnatelje ter pet dejanskih in pet nadomestnih članov disciplinskega s reta za profesorje višjih srednjih in umetnostnih šol. Med nadomestne člane disciplinskega sveta za profesorje je bil izvoljen tudi Samo Pahor. Zadnji dan zasedanja so bile u-mestitvene seje posameznih vodoravnih odborov. Na teh sejali je vsak odbor izvolil syojega 'predsednika in svet za sporne zadeve. Ob zasedanju Vsedržavnega sveta za javno šolstvo so razvili intenzivno dejavnost tudi zastopniki manjšinskih šol. Že 7. novembra so proučili možnosti za učinkovito dejavnost v prid zastopanih manjšin ter v prid manjšin, ki niso deležne nobene zašč:te. V naslednjih dneh so zastopniki manjšinskih šbl sklenili s konfederalnimi sindikati dogovor, ki so ga 9. novembra podpisali Bruno Roscani za CGIL, Gio-vanni Guido Lazzaro za SISM -CISL, Giuseppe- Mandorli za SINA SCEL - CISL in Tommaso Marradi za UlL. Besedilo dogovora je sledeče: »Konfederalni šolski sindikati (CG IL, CISL in UIL) so skupaj z zastopniki šol nemškega jezika, šol slovenskega .jezika in šol v Dolini Aoste v Vsedržavnem svetu za javno šolstvo proučili vprašanje jezikovnih manjšin in se obvezujejo, da bodo podorli vse pobude za izvajanje 6. člena republiške ustave na področju izobrazbe in vzgoje s tem, da bodo . vključili med svoje zahteve albanske, katalonske, hrvaške, grške, francoske, frankopro-vansalske, furlanske, ladinske, ok-ctanske, sardinske, slovenske in nemške jezikovne manjšine .glede pouka njihovega materinega jezika in v njihovem materinem jeziku v šolah vseh vrst in stopenj. Konfederalni šolski sindikati priznavajo jezikovnirh manjšinam — kot družbenim tvorbam, v katerih se razvija osebnost njihovih pripadnikov — pravico do samouprave šol, ki so jim namenjene. Konfederalni šolski sindikati se obvezujejo, da bodo ustvarili orod je za izvajanje take politike znotraj Vsedržavnega sveta za javno šolstvo z ustanovitvijo navpičnega odbora za šole jezikovnih manjšin.* V krogih konfederalnih šolskih sindikatov so mnenja, da bo mogoče pristopti k ustanovitvi prvih navpičnih odborov, med katerimi bo tudi odbor za šole jezikovnih manjšin že na prihodnjem zasedanju Vsedržavnega sveta za javno šolstvo, ki bo predvidoma konec novembra ali v začetku decembra tega leta. (s.p.) Danes pohod na Matajur Beneško in kobariško planinsko društvo prirejata danes, 13. novembra, pohod v spomin na padle za svobodo na Matajurju. Ob 8.30 zbirališče v Mašerah. Ob 9. uri odhod iz Mašer na vrh Matajurja, do vasi Matajur, kjer bo ob 13.'uri proslava ob grobnici padlih. Govorili bodo predstavniki beneških kulturnih društev, združenja ANPI iz Benečije ter predstavnik zveze borcev iz Tolmina. V kulturnem programu sodelujejo: gimnazijski dekliški oktet iz Tolmina, beneški pevski zbori in recitatorji. Na kraju prireditve bodo delovali dobro založeni kioski. Pohod bo ob vsakem vre- Vrispevajle za DIJAŠKO MATICO tiiiiiiitiiiHniiiiiiiiiiiiiiiMmiiHiisiiiimt*iiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiHiiimiiiii'Htiimiiiiiiitiiiiiiiiiiii«tHimmiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BENEŠKI DNEVNIK Belgijski sindikalisti obiskali Furlanijo in Beneško Slovenijo Spremljal jih je vodja SLORI v Čedadu • Bogat program obiska ČEDAD — Kakih trideset sindikalistov iz Belgije, zastopnikov zveze krščanskih sindikatov Belgije, je zaključilo 'obisk v Furlaniji in Beneški Sloveniji ter odpotovalo v Slovenijo, kjer bodo imeli, priložnost spoznati probleme samoupravljanja. Delegacija se bo na to vrnila v Furlanijo in končala .obisk. Zadnji del obiska je bil posvečen srečanju z deželnim tajnikom CISL Bravom ter okrogli m:zi o problemih rekonstrukcije in izvajanja osimskih sporazumov, o čemer so razpravljali deželni svetovalci Specogna (KD), Masrini (KPI) in Volpe (PSI), ki so tudi odgovorili na številna vprašanja belgijskih gostov. Obisk so belgijski sindikalisti, ki jih je spremljal vodja čedadskega sedeža Slovenskega raziskovalnega inštituta d/. Fcrruccio Cl,‘tvora so svoj obisk začeli s kratkim ogledom področij, ki jih je lanski potres najhuje prizadel, in še posebno Humiiia in Pušje vesi. Program se je nadaljeval s predvajanjem treh dokumentarnih filmov, ki jih je pripravila deželna uprava o po ložaju v Furlaniji pred Dotresom in po njem. nakar so bili gostje seznanjen; s kulturno ter družbeno gospodarsko problematiko Beneške Slovenije. Sindikalisti so imeli pri ložnost preživeti priieten večer ob poslušanju francoskih, italijanskih, furlanskih in slovenskih pasmi v izvedbi zbora «Rečan» iz Ljes; ob koncu je vodja* delegacije podari) zborovodji dragoceno lutko, tipični izdelek obrtništva mesta Liege. Naslednjega dne je' program predvideval okroglo mizo. posvečeno vsedržavnemu političnemu položaju, ki sta se je udeležila poslanca Colojnba za KPI in Scova-criechi -a PSDI. Slednji sc it zav zel za ohranjevanje stroge ločnice med večino in dnozicijo, po drugi strani pa je priznal demokratičm razvoj, ki je v teku v komunistični stranki. Posl. Colomba Da je po orisu politike zgodovinskega kom premisa poudaril predvsem kakšni konkretni ukrepi so potrebni, da bi Italija lahko premostila sedanjo hudo gospodarsko in politično kri zo. Tudi Colomba in Seovacricehi sta morala odgovoriti na vrsto vprašanj: belgijski gost;e so se zanimali predvsem za odnose tned deželo in državo, za gospodarsko načrtovanje, za odnose med Seve rom in Jugom, za probleme izse- ljevanja. Posebna pozornost je bi-ia posvečena odnosom med različnimi kulturnimi in etničnimi skupinami. 44 # # Sestanki s prebivalstvom za načrt rušenja poškodovanih domov v Aili ČEDAD — špetrski občinski odbor je končno osvojil predlog manjšine v občnskem svetu in se v prejšnjih dneh sestal z desetimi družinami iz Ažle, katerih hiše predstavljajo strnjeno enoto v južnem delu vasi, delu, ki ga'je potres najtiuje prizadel. Srečanje, katerega so se udeležili župan Cor-redig, podžupan Venturuv, svetovalci KD in trije svetovalci manjšine Adami, Marinig in Qualizza, je imelo informativni značaj. Ar-h tekti gorske skupnosti so obrazložili tehnično - upravne kriterije, na osnovi katerih naj bi izdelali načrt za rušenje poškodovanih hiš, družine pa so seznanile upravitelje z lastnimi težavami in problemi. V prihodnjih dneh se bo odbor sestal še s predstavniki drugih vaških e-not in bližnjih zaselkov, na osnovi katerih bodo izdelali podrobnostni načrt rušenja. * 44 44 ČEDAD — Na sedežu . kulturnega krožka Nediža v Špetru Slovenov so se v sredo sestale čedajske in špetrske ženske, ki so pred nekaj leti ustanovile sekcijo združenja i-talijanskih žensk UDI. Udeleženke so preučile izlasti možnost večjega delovanjg :n' sodelovanja v šoli, še zlasti v teli predvolilnih dneh. Čedajske ženske pripravljajo nadalje vrsto sestankov o položaju ženske v družbi in o njenih problemih. * 44 14 ČEDAD — J/ četrtek so v Vidmu in v drugih furlanskih mestih stavkgli dijaki višjih srednjih šol, ki so protestirali proti povišku prevoznih tarif. "£)ijaki učiteljišča v Špetru pa 'so stavkali šele dan pozneje. Našemu dopisniku, ki jih je vprašal, zakaj zapoznela stavka, so pojasnili, da so se šele v petek zedinili za protestno manifestacijo v podporo ostalim študentom videmske pokrajine. 4IIHIIIIIIIMIIIIIIIIIII4IIM4lllllll4ll4l4IIIIIIIIIIMIII4444llMl(UlllllfllllllllllllMIIIIM||||li|||||||||||||||||||||llll4llllfl VESTI S KOPRSKEGA Oan prosvetnih delavcev Obalni prosvetni delavci so včeraj proslavljali svoj tradicionalni praznik. Srečaj ' so se v Kopru, kjer jih je sprejel pokrovitelj Dneva prosvetnih dalevcev. predsednik občinske skupščine iVIario Abram. V nagovoru je obravnaval nekatera aktualna vprašanja v procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Predsednica izvršnega sveta obalne skupščine Tatjana Kosovel pa je govorila o konkretnih problemih na obalno-kraškem področju, ki zadevajo prostorske, kadrovske in materialne razmere. Položaj se je dokaj popravil glede šolskih objektov, k. s0 jih začeli graditi 1 s sredstvi samoprispevka občanov. Res pa je, da v. večini primerov še ni mogoče preiti na celodnevno šolo in da bi bilo Licba resno razmisliti o uvedbi še enega samoprispevka, da bi lahko uresničili ta poglavitni cilj. Obala pa VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G, Dl VITTORIO.12/1 SPALNICE DNEVNE SOBE »V,-.,.. .. ' v . SPREJEMNICE VHODI w»lje £~~ V:e io sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odku rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE je dosegla dokajšnji napredek giede vzgojno-izobraževalnih uspehov, pri čemer je treba poudariti tudi velik delež delavske univerze Ivan Regent. Ob dnevu prosvetnih delavcev so podelili tudi nagrade obalne izobraževalne skupnosti. Prejeli so jih: Mirjana Bonin, Vlasta Jerman, Eva Kravanja. Helena Jureš. Stane Medved, Nada Nanut, Anton Skok, Marija Pav. lič in strokovni zbor centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu. POTRDITEV PROJEKTA O IZGRADNJI RAFINERIJE V KOPRU Člani izvršnega sveta skupščine o-balne skupnosti so na redni seji potrdili odločitev republiških predstavništev, da se bo začela izgradnja rafinerije v koprski energetski coni leta 1979. Izgradnja rafinerije je predvidena v spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za srednjeročno razdobje. Člani izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti so tudi podprli predlog, naj bi d0 konca tega leta ustanovili posebno skupnost, ki bo usmerjala celotna prizadevanja za , izgradnjo rafinerije in dodatnih obratov za petrokemijo. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški: DAN DELFINA; ob 16. italijanski: MALEZIJSKI TIGER (II. del); ob 18.15 in ob 20. italijanski: POLNOČNE STRASTI. IZOLA: ob 10. češki: MOJ BRAT IMA PRIMA BRATA; ob 16. in 20. ameriški: VELIKI WALDO PEP-PER; ob 18. ameriški: OD POLDNE DO TREH. ŠKOFIJE: ob 18. italijanski: MALEZIJSKI TIGER (n. del). ŠMARJE: ob 18. francoski: NEPOPRAVLJIVI belmondo. PIRAN: ob 10. ameriška risanka: VELIKA PARADA; ob 16. ameriška risanka: VELIKA PARADA; ob 18. ameriški: MARATONEC; ob 20.15 francoski: DETEKTIV MAČEK. PORTOROŽ: ob 20. sovjetski: NA PLANETU ROBOTOV. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana dnevna in nočna zdravniška dežurna služba v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest. Dežurale bodo tudi lekarne. • .... ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP Danes težek izpit za «plave» v važnem srečanju z Romuni Samo zmaja bi Jugoslovanom še dopuščala upe na napredovanje - TV prenos (13.00) BUKAREŠTA — Danes bo jugoslovanska državna nogometna reprezentanca imela v romunski prestolnici težek izpit. V kvalifikacijskem srečanju za uvrstitev v finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva bo skušala ujeti enega zadnjih vlakov za odhod na to tekmovanje. Toda če želi ujeti ta vlak mora danes v vsakem primeru premagati Romunijo. Remi bi v vsakem primeru pomenil dokončen pokop vseh upov, da o porazu niti ne govorimo. Vodstvo jugoslovanske ekipe se te ga zaveda, zato je za srečanje proti nevarnim Romunom (tudi tem bi dopuščala upe na napredovanje le zmaga) temeljito spremenilo svojo reprezentanco. To je bilo tudi v bistvu edino, kar mu je še preostalo po zadnjih bledih nastopih in po odpovedi poškodovanih Popivode in Oblaka. Za srečanje z Romuni bo danes reprezentanca taka: Borota, Jelikič, Mužinič, Trifunovič, Stojkovič, Hatunič, Žungul, Nikolič, Filipovič, Šurjak in Susič. Jugoslovanska reprezentanca je torej izredno pomlajena in je v poprečju stara le 23 let. Glede na veliko važnost srečanja, v katerem bo treba vsekakor obojestransko igrati zelo odprto, vlada v Bukarešti izredno veliko zanimanje. Vstopnice so že zdavnaj vse razprodali in so na črni borzi dosegle že desetkratno vrednost. Tekmo bo, s pričetkom ob 13. uri, prenašala tudi jugoslovanski televizija. KOŠARKA V anticipirani tekmi italijanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva je Canon premagal Femet To-nic s 104:93. NOGOMET V srečanju državnih nogometnih reprezentanc «under 21» je v Luksemburgu Italija premagala Luksemburg s 5:1. BEOGRAD — V tekmi mladih reprezentanc je Jugoslavija premagala Romunijo z 2:0 jn se je že u-vrstila v četrtfinale tekmovanja za evropski pokal. HOKEJ NA LEDU V jugoslovanskem hokejskem prvenstvu so Jesenice premagale O-limpijo z 8:0, Medvešček pa Kranjsko goro z 10:3. MINIBASKET TURNIR ZINI & ROSENWASSER Bor A — Bor B 6:72 (4:27) BOR A: Rudež 2, Pisani, Pupulin, Civardi, Kovačič, Smotlak, Žerjal, Košuta 2, Germani, Pahor 2. BOR B: Bradassi 12, Jagodic 4, Slama 2, Vascotto 2, Zaccaria 4, Krapeš 16, Tavčar Aleksij 6, Tavčar Boris 13, Lokar 5, Paoli 8. V sredo sta se na domačem igrišču pomerili peterki Bor A in Bor B. Kot predvideno so Bradassijevi varovanci zmagali. Najboljša na i-grišču sta bila Krapeš in Boris Tavčar, ki sta dosegla največ košev. Izkazali so. se tudi igralci A ekipe, ki (čeprav so začetniki), imajo v svojih vrstah nekaj dobrih elementov. Koše so zadeli Rudež, Košuta in Pahor, ostali pa niso imeli sreče. Upoštevati je treba, da je to bila za A ekipo prva letošnja tekma. Štefan ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Nesrečen start Borove šesterke Tre viški ekipi ni iztrgala niti seta Bor — Sile Treviso 0:3 (-9/ -5, -10) BOR: Kralj, Neubauer, Kodrič, Pečenko, Plesničar, Požar, Zadnik, Ugrin in Žerjal. SILE TREVISO: Fabris, Teschio-ni, Callegari, Righes, Žara, Prano-vi, Armellin, Bortolotto, Riguli in Piovesan. SODNIK: Ragni (GO); stranski: Schiro; zapisnikar: Zacchigna. Borovi odbojkarji niso pričeli prvenstva tako, kot je bilo pričakovati. Gostje iz Trevisa so slavili povsem zasluženo zmago in lahko bi rekli preveč lahko. Domačini so izredno dobro pričeli, toda v nadaljevanju je prevzel vajeti igre v roke nasprotnik, katere ni več izpustil iz rok. Tržačani so to pot odpovedali prav v tistem elementu igre — napadu — ki je njihovo najmočnejše o-rožje. Če je bila v preteklosti največja hiba «plavih» sprejem, pa sinoči v Dolini ni bilo tako. Prav pri sprejemu so najmanj grešili, toda odpovedali so tolkači in tudi tehničarja nista zalagala napada z uporabnimi žogami tako kot znata in sta tudi sposobna. To pa je, ždi, pomenilo obračanje vode na mlin gostov, ki je domačine «mlel» od stanja 7:1 v njihovo korist v prvem nizu, pa vse do konca z izjemo začetke 3. seta. Če k temu dodamo še slab blok, ki ni bil preveč zanesljiv, je bilo slabosti za pekoč poraz več kot dovolj. Po drugi strani pa je treba priznati, da so gostje precej boljši kot je bilo pričakovati. V napadu niso izrazito močni, toda zanesljivi, obramba pa je bila ob slabem Borovem napadu skoraj vedno, na mestu. ■Sam začetek je bil za domačine več kot spodbuden. Potem, ko so izbojevali sedem točk se je pričelo zatikati. Šele po 17 menjavah servisa so spet zadeli v črno. Nasprotnik pa je bil veliko bolj priseben. Drugi niz je bil pravi polom in svoj kanček je pristavila še živčnost in tudi nekatere odločitve sodniške dvojice niso bile najbolj posrečene. Začetno vodstvo v tretjem setu je bilo, žal, izredno kratkotrajno in tako so splavali po vodi vsi upi za morebiten preporod. Kljub porazu pa, seveda, ni še vse izgubljeno, ker tako slabo ne bo mogoče več igrati. G. F. ŽENSKA B LIGA V ženski odbojkarski B ligi je sinoči v Dolini Bor premagal Fiume Veneto s 3:1 (11, 12, -12, 13). ODBOJKA Kras — Rusk; mornarji Jutri, 14. t.m. se bodo v nabrežin-ski telovadnici srečali odbojkarji ruske ladje, ki. je trenutno, na.popra-, ekip, vilu v tržaškem Arzenalu, in domačega Krasa. To je druga od sedmih ladij, ki bodo prišle na popravilo v Trst. Srečanje z ekipo prve ladje je zaradi tehničnih ovir odpadlo. Dvakrat pa sta se srečali ekipi ruskih mornarjev in Krasa v namiznem tenisu, in sicer kar na ladji. Srečanje bo v nabrežinski telovadnici ob 17.30. M. I. Bor B — CAMB 33:20 (14:9) BOR B: Bradassi 29, Vascotto, Jagodic, Zaccaria, Jogan 1, Paoli, Semen 1, Tavčar Aleksij, Tavčar Boris 2, Lokar, Slama, Krapeš. Borovci so spet zmagovito zapustili'igrišče športne palače, kjer so premagali ekipo CAMB. Tekma je bila odločilna za prestop v naslednje kolo. Prvi ekipi iz vsake skupine vstopita v naslednje kolo. v katerem se bo spopadlo deset ekip. Te ekipe se bodo srečale dvakrat, vsaka z vsako in turnir bo osvojilo moštvo, ki bo doseglo največ zmag. Borovci so si zaslužili ta uspeh, ker so osvojili tri tekme v kvalifikacijski skupini. Štefan KOŠARKA V 1. JUGOSLOVANSKI L*Gl Zmaga Bresta V sinočnjem četrtem kolu vanskega prvoligaškega moškega ^ žavnega košarkarskega prveristv dosegli te izide: 116:98 5)5:66 83:8' umona - tsorac lih ^ Tekma Bosna - Jugoplastika sporedu danes in jo bo P1'811,..j; tudi jugoslovanska TV z z®ce Kvarner - Brest Partizan - Beko Metalac - Rabotnički Dalvin - Zadar Cibona - Borac ob 17.45. NOGOMET FIRENCE - Jutri se .*?°ftfisl:i tem kraju pomerili v prijatejg: tekmi enajsterici Fiorentine 9* nama iz Kijeva. OBVESTILO SPK ČUPA IZ SESLJANA •31 IX '-Gtn I/- 011.0 vabi člane, ki imajo čolne >I,J° ,e H' ----------, ------„ ------ ,, mo na društvenem prostoru, udeležijo delovne akcije dane*. nbV? novembra ob 9.30. Obenem ^ šča, da ima na prodaj ia‘*rn^.rk« pa 470 in laser. Informacije ™ Malalan, tel. 211465. •mn*?-* • um n 111111111111111111111111111 iiiii mm mi iimniiiiniimiiiiiiiiiiiiiii im iiiii«iifiiiiaiiiiiiinii(i*9l,< y C Ligi SREČANJE S TREVISO« VAŽNO ZA TRIESTINO Tržačani merijo v tej tekmi odločno na zmag0 Tekma s Trevisom je za Triesti-no izredno važna etapa v poteku letošnjega prvenstva. Tržačani potrebujejo zmago, le tako se bodo namreč povzpeli ponovno na sredino lestvice in lahko še upali na uvrstitev med prve. Vsak drugačen izid srečanja sploh ne pride v poštev in bi lahko bil za Tržačane usoden. Res, da Treviso ni najnevarnejši nasprotnik, vsekakor pa srečanje ne bo lahko, saj bodo tudi tokrat Tržačani igrali z nepopolno postavo. Gostje so v primerjavi z lanskim prvenstvom precej oslabljeni, kar kaže tudi njihov položaj na lestvici: izgubili so namreč najboljšega i-gralca, Pasinata, ki igra sedaj v drugi ligi v vrstah vodečega Ascoli-ja, kjer je dosedaj v celoti izpolnil pričakovanja. Prav ta igralec, za katerega velja, da je bil lani najboljši nogometaš tretje lige nasploh je v lanskem prvenstvu v Trstu z dvema zadetkoma omogočil Trevisu, da je osvojil zmago. Trener Tagliavini ni še določil postave, izbira pa je precej skromna Ponovno bo nastopil branilec Berti, ki je končno popolnoma okreval, medtem ko je Lucchetta še vedno poškodovan. Tudi Pezzopane ni še popolnoma' pripravljen za nastop in odločitev bo padla šele v zadnjih minutah pred srečanjem. Nerešeni vprašanji sta še dodelitvi majic št. 4 in pa 8. Za prvo se potegujeta Politi in Mitri (s približno enakimi možnostmi), za drugo pa Franca in Marcato. Stanje terena bo v tem pri- meru odločilno: če bo igrišče ^ bosta verjetno igrala Politti ® priča, v nasprotnem verjetnejše®®* meru, pa Mitri in Marcato. V' Tržačanov bo torej verjetno n p nja: Bartolini, Schiraldi, 6®®.*. litti, Pezzopane (Fontana), Andori, Fontana (Dri), Franca, dreis, Trainini in Marcolini- , Tekma se bo pričela, kot no, ob 14.30. j;, ODBOJKA MLADINSKO l Torrlana — Olymp1a (L 11, -13, 2) prvenst^j oiyrf*' V Gradišču je mlada ekip® ^r pie izbojevala tretjo zaporedno Jj go, S tem odličnim nastopo® rnjenemu od favoritov so obetajo ^ raščajniki Olvmpie potrdili P?v sto na lestvici, skupno s P'® j)r Tekma je bila napeta in 1®% sti v prvem setu, ko so f5orlSe[flOČ bojkarji pokazali vso svojo P88^, OLYMPIA: Sirk, Terpin, Cotič, Š. in m. Lavrenčič, Kla® ^ BOKS LONDON - Britanec Maiir®8^ je uspešno branil svoj naslov ,eg' ime®1' p» GBC Bari in Kras? Odg®®,,/' žavni ekipni naslov ponierd1 C Bari in Kras? Odg'’ j,,'U?' to vprašanje bomo dobili 1 ^ ja, ko bo na sporedu odloči'11 Čanje. Razpored prvenstvenih tek 1. 26.11.1977 ob 18. uri 'j brežini: Kras - Regaldi '',°v?ecdl' 2. 10.12.77 ob 18. uri v u Canottieri - Kras viabfe' 3. 17.12.77 ob 18. uri v * ., žini: Kras - CSI Milan 4. 14.1.78 ob 18. uri v Regaldi - Kras <<$1* 5. 21.1. 78 ob 18. uri v p , žini: Kras - Canottieri LeCC2riiai>'1' 6. 4.2.78 ob 18. uri v 1)11 PST - Kras