Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1*50 Din« gjelavsko-kmetski list. Na uredništvo lista naj se javijo iz vseh občin takoj delavci in kmetje, ki hočejo biti pri volitvah čuvarji naših Skrinjic. Na vsakem volišču morata biti dva: predstavnik in namestnik. Javite točno ime, poklic in stanovanje. Pripravite vse za volitve! Leto I. Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan, Aleksandrova cesta št. 9/11. LJUBLJANA, 27. novembra 1924. Stev. 15. Sodrugi v Celja obtoženi! 25. in 26. t. m. se je vršila v Celju obravnava proti 20 sodru-gom, povečini rudarjem iz revirjev, s. Klopčičema in s. Klincu iz Ljubljane. V tem trenutku nam niti potek niti rezultat procesa ni še znan. Ponovno pa dvigamo najenergičnejši protest proti temu, da oblast še vedno izroča usodo neštetih delavskih družin orjuna-škemu državnemu pravdniku dr. Rusu. Mi protestiramo v zavesti, da ne bomo dosegli odziva, toda v zavesti, da bodo delavci in kmetje v sodišču spoznali ustanovo buržuazne razredne justice in bodo izgubili vero v pravičnost vsega kapitalističnega sistema. Pozdravljamo sodruge obtožence !! In kar nas je na „ svobodiu, se zaklinjamo, da ne bomo od-jenjali od dela za rdečo proletarsko bodočnost. S. Hlebec je bil izpuščen po več kot 18 tednih preiskovalnega zapora „na svobodo On je zadnji izmed sodrugov, ki so bili zaprti v Ljubljani. K volitvam. Vse kapitalistične države, bodisi monarhije ali republike, bolujejo na kronični bolezni, ki te države organično razkroja in jih vedno bolj slabi. Politiki, ki se smatrajo za poklicane, da zdravijo razkrajajoči se organizem kapitalističnih držav, zdravijo in zdravijo, a bolniki postajajo vedno slabejši, ker ti zdravniki uporabljajo samo sredstva, ki naj bi olajševala bolečine, nočejo pa »zvrsiti temeljite operacije na izvoru te h’’ -nočei° odpraviti nasprotstva •e„ „ruia,bnim Proizvajanjem in zasebnim azdeljevanjem produktov. Odstranitve tega izvora bolezni si niti ne želijo, ker oni od te bolezni živijo. Kraljevina SHS spada v vrsto takih bolnikov in meščanske in malomeščanske stranke s svojimi voditelji so taki zdravniki, ki živijo od bolezni in zato ne želijo in nočejo odstraniti izvora, ki te bolezni povzroča. Bližamo se volitvam in voditelji strank iščejo zopet novih receptov, samo za olajšanje, ne pa za odstranitev vzrokov bolezni. Pričenja se huda konkurenca, katerega zdravnika in kako zdravilo si bo izvolilo ljudstvo, ki trpi vse bolečine amenkanska8?^!3 zdravlienia- Vrši se amen kanska reklama za ničvredne recepte (volivne parole), kakor za vsak ničvreden material. Vsi zdravniki pa so vkljub medsebojni ostri konkurenci spo-razumljeni, da prikrijejo ljudstvu, ki trpi, prave vzroke bolezni, da bi ljudstvo samo z radikalno operacijo ne odstranilo izvora bede, pomanjkanja in trpljenja in odstranilo vse fušarske mazače, vse politične ljudske konjederce. Korupcija, stomilijonske sleparije, velikanske golufije in tatvine ljudskega denarja, to je eden pojav izmed p )sledic velike bolezni. Kako zdravilo predlagajo meščanske stranke, ki so se vse okoristile pri teh nečednih poslih in v resnici ne želijo, da bi se korupcija odpravila, ker imajo vse kapitalistične stranke na izmeno profit od korupcije? Pravijo, da bi bilo dobro sredstvo zakon prati korupciji. Ali ni že v kazenskem zakonu goljufija in sleparija kaznjiva? Ali velja kazenski zakon samo za ljudstvo, za politične konjederce pa ne? Tako je, in tudi če bi zakon proti korupciji bil kedaj sprejet, ne bo kaznovan niti Rade Pašič, niti noben glavnih slovenskih korupcionistov, in to vedo dobro eni in drugi. Zato pa prikrivajo pravilno parolo za pobijanje korupcije, ki se glasi: Ljudski denar se je kradel — ljudstvo naj sodi! Kapitalističnim sodnikom ne zaupamo! Hočemo izvolitev ljudskega tribunala za preganjanje in kaznovanje korupcionistov! Parlament je bil razpuščen. Vlada, ki je imela večino, je dobila brco, PP-režim, ki je bil v manjšini, je dobil volilni mandat. „Nasilje, pogazitev zakona, samodržci, absolutisti itd.“ — so proti posledicami kričali klerikalci. Nikdar pa niso nastopili proti vzrokom teh posledic, ampak so dosledno podpirali monarhiste. Celo Radičevcem so hoteli podtakniti krivdo, ker se Radič ni hotel odreči republiki in se ukloniti monarhističnim centralistom. In še danes so klerikalci kar naprej monarhisti. Velikanske davke mora plačevati delavec in kmet. Kak-šno rešitev predlagajo kapitalistične meščanske stranke? .Davčna reforma, odložitev eksekucij" in slično. Nobena meščanska stranka pa ne pove, da plačujejo: brezposelni delavec, bajtar na deželi, tovarnar in veleposestnik, enake indirektne (posredne) davke, da pri vsakem kilogramu sladkorja, soli, vžigalic itd. plača enak davek miljonar in revež. Nobena meščanska stranka ne pove, da je odprava vseh indirektnih davkov in uvedba samo direktnih progresivnih davkov po premoženju najboljše zdravilo. Trboveljska družba, Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpuščajo delavce, češ, da ni dela, da ni naročnikov. Ob istem času zmrzujejo ljudje po mestih, ker ni premoga iti čuti se pomanjkanje izdelkov K. 1. D. Nobena meščanska stranka ne pove, da je vzrok tega nasprotstva v tem, da Trboveljska družba in enako vsi drugi kapitalisti ne producirajo radi potreb ljudstva, aaipak radi profita, in da je treba kontrole nad produkcijo z delavske strani. Kmetje se izseljujejo v Ameriko, kmečki sinovi morajo v tovarne in rudnike, ker nimajo dovolj zemlje, ki bi jih preživljala. Grofje, grajščaki pa posedujejo ogromna zemljišča, ki leže deloma neobdelana, a kolikor se jo obdeluje, jO obdelujejo delavci in dninarji in najemniki. Meščanske stranke sic^. govorijo o agrarni reformi, nobena pa ne dela za agrarno reformo, ki bi iz- polnila življensko zahtevo kmetov; vso zemljo tistim, ki jo obdelujejo sami z lastnimi rokami. Nobena kapitalistična stranka ne p >ve, da kmetje ne bodo dobili toliko časa nobene zemlje, dokler bodo agrarno reformo sestavljali zastopniki kapitalistov. To je par vprašinj, ki kažejo da ti meščanski politiki niti posledic ne zdravijo z dobrimi reformami. Kje naj kdo še upa, da bodo mogli preprečiti popolen razkroj, ki mu gremo nasproti. Pri volitvah bodo zavedni delavci in kmetje pokazali, v koliko so se žeprepri-čalio neuspešnosti zdravljenja posledic in prišli do spoznanja, da je najboljše zdravilo: odstranitev vzrokov bede, pomanjkanja in krivic. Pokazalo se bo, v koliko se je že med ljudstvom utrdilo prepričanje, da ležijo vzroki teh pojavov v gospodarski in politični absolutistični diktaturi manjšine kapitalistov nad večino delavcev in kmetov, iz katere izvira vso zlo, ki ga tako težko nosimo. Razkrinkano izdajalstvo social-patriotov. Socialpatriotski kolovodje tožijo podjetnika za izplačilo 60.000 Din za posrečeno udušitev kovinarske stavke v Brodu na Savi. — Za izrečene sumnje imamo po dveh letih sodnijske dokaze. V najhujši zimi v decembru 1922 so kovinarji v tvornici vagonov v Brodu na Savi stopili v stavko, ker niso hoteli »prejeti akordnega dela, katerega jim je vsiljevala tvornica. Stavka je trajala do konca januarja 1923 in to stavko, katero je vodila razredno zavedna organizacija „Savez radnika metalne industrije*1, so podpirale moralno in ma-terielno ostale neodvisne strokovne organizacije v celi državi. Socialpatriotje, ki niso mogli pri zavednih brodskih kovinarjih pred stavko dobiti pristašev, so nastopili proti stavki in pričeli z organizacijo štrajkbreherjev. Kdor ima še „Strokovno Borbo", se lahko prepriča, da smo tedaj že povedali, da Bračinac prodaja proletarske interese, računajoč, da bodo po zlomljeni stavki odpuščeni zaupniki in funkcionarji neodvisne kovinarske organizacije in da se mu bo tako posrečilo vpostaviti svojo organizacijo. „Delavec“, ki ga izdajajo Uratnik-Svetek-Golmajerjevi socialpatrioti, je tedaj pisal, da mora stavka propasti, ker jo vodijo komunisti, ki ne poznajo prave strokovne taktike, in da Bračinac pravilno ravna, če organizira štrajkbreherje in poziva na delo, ker bo s tem pomagal in omilil bedo kovinarjev, ki so jih zapeljali komunisti. Socialpatrioti so izdajali letake proti nadaljevanju stavke in socialpatriotski župan Broda Bublič in Bračinac s svojim štabom so hodili na posvetovanja v pisarno k ravnatelju tvornice, da „omilijo“ bedo in pomagajo" delavcem. Bublič je zahteval prihod vojaštva, kar pa je vojni komandant odklonil, ker so delavci bili mirni. Prvi Bračinčevi štrajkbieherji so bili socialpatriotje Zinauer, Savič, Rakič in Šar-kandi, in za njimi so socialpatriotje pripeljali štrajkbreherje v večjem številu še iz drugih krajev. Po petih tednih je socialpatriotom uspelo zlomiti stavko, delavci so morali po nasvetu Bračinaca pustiti osemurni delavnik in sprejeti akordno delo in tvornica je odpustila vse zaupnike neodvisne kovinarske organizacije in nabila razglas, da bo vsakdo odpuščen, ki bi še pripadal tej organizaciji, da pa tvornica nima ničesar proti temu, če se organizirajo vsi delavci v „pametni“ Bračinčevi organizaciji, ki je od tvornice dobila prostore za organizacijo in pa zagotovilo, da bo le po predlogu Bračinca-Petrinjca spre- jemala in odpuščala delavce. To je na kratko zgodovina brodske kovinarske stavke. Mi smo vedno trdili, da so socialpatriotje navadni plačani agenti buržu-azije in da prodajajo proletarske interese. Dokazati z dokumenti do danes nismo mogli, ker se taki posli delajo tajno. In tudi danes bi še ne imeli dokazov, če bi tvornica ne prišla v krizo. Vsled krize je tvornica pričela odpuščati kovinarje, razume se pa, da so socialpatriotski kolovodje do zadnjega ostali na delu. Pred par dnevi pa so pričeli odpuščati zadnje delavce, med njimi so bili odpuščeni tudi Savič, Šarkandi, Rakič in Zinauer. In sedaj se je ceio izdajalstvo odkrilo. Tvornica jih namreč ne potrebuje. več in zato jim ni hotela izplačati judeževe plače za udušenje kovinarske stavke in zapeljevanje delavcev. Socialpatriotje pa so vložili pri obrtnem sodišču tožbo, v kateri zahtevajo: da jim tvornica izplača za 10 let plačo po 500 Din mesečno, t. j. po 60.000 Din, kakor so se pogodili, če jim uspe zlomiti štrajk. Oni so svojo obljubo (zlomiti štrajk) držali in zato se obračajo na sodišče, da ono prisili •tvornico, da ona izpolni svojo obljubo, kakor so jo izpolnili sami. Tvornica je namreč obljubila vsakemu socialpatriotu-zaupniku 60.000 Din, če zlomijo štrajk, pozneje so se pa pogodili, da te vsote ne dobijo naenkrat, ampak skozi 10 let po 500 Din mesečno. (Tvornica se je bala, da bi oni s 60.000 Din odšli in da bi težko našla druge tako nesramne izdajalce, zato jim je dajala po malem, da bi dalje časa vršili svojo agentsko-izdajnlsko službo.) Obrtno sodišče je tožbo odstopilo sodniji v Brodu, da se izjavi, ali so take nemoralne pogodbe sploh veljavne. Lumpe zastopa pri sodišču dr. Biga, tvornico zloglasni dr. Spiegier. Glavni krivci Bračinac, Petrinjac in Bublič še niso vložili tožbe. Zakaj ne ? Ali so bili toliko prefrigani, da so zahtevali in dobili vse na enkrat, ali pa hočejo s tem prikriti svojo grdobijo, da bi lahko še kje drugje nadaljevali svoja izdajalstvo. Ni pa misliti, da bi mogli biti oni nedolžni, ker Šarkandi, Savič in drugi so bili samo pomagači, samo orodje v rokah Bračinaca, Petrinjca, in pomagači dobe vedno manj kot mojstri. Dve leti smo jih obtoževali pred proletariatom, ne da bi mogli dokazati. Slučaj jih je prisilil, da so se sami razkrinkali. Koliko slučajev pa bo ostalo še prikritih ? Taka je torej »strokovna taktika" sccialpatriotov. Delavstvo se bo s studom odvrnilo od teh in enakih izdajalcev in parola vseh zavednih delavcev: Proč s socialpatriotskimi izdajalci! Snujte borbene, resnično razredno zavedne organizacije! Poziv k samoobrambi pred sodiščem. SS. Hlebec in Stanovnik oproščena. Dne 18. t m. s« je na ljubljanskem sodišču vršila obravnava proti aodrugoma Hlebcu in Stanovniku (iz Borovnice) in faktorju Jugoslovanske tiskarne. Oorpus delicti so bili znani letaki, ki jih je Ne-zavisna delavska stranka po nasilstvih Or-june v Trbovljah, nad ss. Lemežem in Juvanom in drugih izdala na delavstvo in ga pozivala na samoobrambo'. Ta proces, ki je samo en člen v verigi preganjanja delavstva od strani režimov PP. in DK. (Davidovič-Korošec), je vzbudil med ljubljanskim delavstvom toliko več pozornosti in zanimanja, ker je bil s. Hlebec z dolgim, nad 18 tednov trajajočim preiskovalnim zaporom iztrgan iz njegove srede. — Razpravna dvorana je bila polna delavcev. Obtožena sodruga je zagovarjal dr. Adlešič. Obtožnica jima je očitala, da sta Sirila tajno, nezakonito tiskane letake, ki »o izzivali nemire in tako hoteli rušiti red in mir v državi. • Po zagovoru obtožencev je dr. Adlešič pokazal na situacijo, v kateri so letaki izšli: izšli bo potem, ko so se odigrala glavna nasilstva Orjune nad slovenskim delavstvom, potem ko so se orjunaši na grobu svojih tovarišev zaprisegli,,, da se bodo osvetili „tudi izven pozitivnih žkkonov te državeu. To je bilo pozivanje na ru- šenje reda in miru, a besedam so sledila dejanja. Ce je Nezavisna delavska stranka izdala takrat poziv k samoobrambi, ni bilo to rušenje, ampak vzdrževanje reda. Sodišče je oba sodruga oprostilo. Sodruga Hlebca so pridržali še en dan v zaporu, potem je bil izpuščen in veselo pozdravljen sredi ljubljanskih sodrugov. Kaj so storili klerikalci za slovenskega delavca in kmeta? Prej so ga navduševali za avstro-ogrsko monarhijo in habsburško dinastijo. * Hujskali so ga na svetovno klanje in od kmetov izsiljevali vojna posojila, jim takorekoč kradli denar za kanone in puške. Ko se je avstro-ogrska monarhija podrla, so klerikalci in tudi žerjavovci, s socialdemokrati stvorih pjkrajinsko vlado in na svojo roko sklenili, da brez vsake garancije prodajo S'ovenijo srbski buržuaziji. To so storili za ceno par ministrskih stolčkov. Delali so na vse načine, da preprečijo prve volitve v Jugoslaviji, ker so se bali volje in obsodbe delovnega ljudstva. Udušili so štrajk lačnih železničarjev in streljali železničarske družine. Izigrali so agrarno reformo in zaščitili veleposestnike. Naprtili so težke davke. Skupaj z drugimi meščanskimi strankami so pripravili najernejšo reakcijo nad delavcem in kmetom in zakrivili, da je prišla beda delavcev in kmetov do nežnosti. Nagoljufali so delavce in kmete Slovenije z avtonomijo. Avtonomijo Slovenije so drugič popolnoma prodali in izdali z vstopom v monarhistično Davidovičevo vlado. Uklonili so se volji militaristične klike in srbske buržuazije in postopali proti delavsko- kmetskemu gibanju v S!o-niji z najhujšim nasiljem, ki ga ne presega niti orjunski teror. S svojo reakcionarno in izdajalsko politiko so pripravili povratek Pašič-Pri-bičevičevega režima. Sedaj hočejo ponovno nagoljufati delovno ljudstvo Slovenije in razbiti njegove vrste. Delavci in revni kmetje morajo zato v svojem lastnem interesu nastopiti proti klerikalcem. Kam? Davidovič- Korošec-Spahova vlada je odgnana z ministrskih stolčkov. V Jugoslaviji vlada zopet Pašič-Pri-bičevičeva diktatura, ki hoče z nasiljem in korupcijo dobiti večino v bodočem parlamentu, Ko so bili klerikalci v opoziciji in na vladi, so se najbolj bali odkritega boja delavcev in kmetov, zato so hoteli uspavati delovno ljudstvo z lepo donečimi frazami in s tem izigrati njegovo gibanje za nacionalno in socialno svobodo. Kam naj se odloči delavec in kmet? Za Pribjčeviča ah za Korošca in Prepeluha ? Za nobenega od teh! Eni kot drugi pomenijo nesrečo za delovno ljudstvo. Delavci in kmetje morajo nastopiti samostojno kot delavsko-kmetski blok proti reakcionarni buržuaziji in klečeplaznim klerikalcem, Prepeluhom in so-cialpatriotom. Ne na desno, ne na sredo 1 Ampak na pot enotne fronte delavcev in kmetov! Politične beležke. Slovenski kmetje in slov. republikanci. „Sloven8ki republikanec11 (tako prekrščeni Avtonomist) je v svoji zadnji številki na vprašanje: Z»k»j gre? pri volitvah namreč odgovoril, da gre za to: da slovensko ljudstvo protestira proti dosedanjemu načinu vladanja in da zahteva preureditev države v smislu federativne republike. Mi se strinjamo s temi zahtevami, odkrito pa moramo povedati, da v njih ne najdemo rešitve svojega omajanega gospodarskega položaja. Kmečki vo-lilci bodo protestirali proti dosedanjemu vladanju, izrekli se bodo za federativno republiko, zraven pa bodo potipali pod lupino teh lepih parol: ali je znotraj kaj jedra? In dali bodo svoje zaupanje tistim iz svoje srede izvoljenim zastopnikom, ki se bodo z njimi vred borili proti vaški in mestni gospodi. Obstoječi režim, ki izsesava krajcarje naših krvavih žuljev, da v Belgradu razkošno živi peščica srbskih špekulantov, ni megla, ki jo prežene snop sončnih žarkov. Ta režim sloni predvsem na močnih gospodarskih organizacijah kapitalistov in vaških oderuhov, njega podpira cela vrsta oboroženih oficirskih, vojaških in fašističnih band, naše duše pa peha v temo potom obsežnega prosvetnega aparata (šole, tiska, društev itd.), zavoljo česar smo doslej samo tavali in še nič do- segli. Mi se borimo proti dosedanjemu režimu; toda mi vidimo v njem še vse polno drugih slabih strani, ne samo goljufivo zamenjavo kron v dinarje. Mi se borimo za samostojno republiko, združeno v federaciji balkanskih republik. Toda gospo-lje pri „Slov. republikancu11 se motijo, če mislijo, da nam je republika samo znamenje na nebu kakor v turških časih. Mi hočemo delavsko - kmečko republiko; mi nočemo republikanskih kupčij z domačo buržuazijo, mi hočemo poštenega obračuna ž njo. To pa bomo dosegli samo, če se združimo z delavci in če se z njimi vred borimo. Da, borimo, gosp*.da Prepeluh in Lončar, kajti samo volilne krogljice niso rešilne. Treba je boja z vaško in mestno buržuazijo, treba predvsem gospodarskega boja, treba se je obraniti tudi oboroženega fašističnega nasilja, otresti se moramo duševne teme in ustvariti novo delavsko-kmečko prosveto. Zato pa slovenski kmetje ne bomo glasovali za politične špekulante, ki prihajajo k nam ma-gari z lepo napisanim programom, glasovali bomo za delavsko-kmečki blok, ki se mora zgraditi od spodaj, iz volje kmetov in delavcev samih, potom volitev bomo izjavili, da se hočemo boriti za slovensko federativno republiko, za delavsko-kmečko vlado. Vaščan. Za režima PP. V Bakracu na Hrvaškem so orjunaši napadli dva hrvatska sokola. Trgovski pomočnik Reichnitzer, eden od njiju, je dobil močan zunek z nožem in čez pol ure umrl. Morivec se svoboden sprehaja. Belgrajski list o izidu angleških volitev. llelgrajski kapitalistični list „Privredni pregled11 razlaga v daljšem članku, kakšen pomen ima sprememba angleške vlade. Kakor vsi buržuazni listi, tudi ta daleko precenjuje pomen volitvene borbe, končuje pa: „Prava in glavna skrb konservativne stranke bo, da koncentrira vse »voje moči, da pa tudi ves svet organizira proti ruskemu komunizmu. Bil se bo boj na življenje in »mrt. Drugačen (namreč boj, op. ur.) ne more biti, kajti med kapitalizmom in komunizmom ni kompromisa.11 Tako kapitalističen žurnalist. Radič pa pravi, da je Baldwin „pošte- njačinaUl Kdo ve, zakaj imamo rešim PP? Socialisti in tretji volilni blok. Zadnja številka „Socialistau prinaša na uvodnem mestu dva zanimiva članka, kjer razmišlja o volitvah in delavcih in nazadnje prihaja do zaključka, da je proti bloku fašistične iu bloku laži demokratične buržuazije treba postaviti tretji blok — blok enotnega proletariata. Ali z veseljem pozdravljamo to misel, zlasti ker jo slišimo od onega dela delavskega gibanja, ki se doslej niti potom tiska ni zavzemal zanjo, kaj šele da bi organizatoričuem zanjo deloval. Pristavljamo samo, da v ta tretji blok kot čisto naraven zaveznik v boju proti buržuaziji spada tudi kmet. Dalje piše „Socialist“, da je socialistična stranka „poklicana, zbrati ves delavski element na enotno listo“. Kar se pa tega tiče in števila socialističnih glasov izza zadnjih volitev, se spominjamo zadnjega kongresa soc. stranke v Mariboru (gl. 10. št. našega lista) in mislimo, da bi delavci za listo stranke, obstoječe iz 400 konzumarjev in 300 navadnih članov, ne mogli in ne smeli glasovati. Če je vodstvu stranke res kaj za enotnost, potem ne bodo postavljali svoje liste in s tem cepili proletarsko moč, ampak se bodo šli sporazumevat z ostalimi delavskimi skupinami, da se vspo-stavi enoten delavsko-kmečki blok. Predvsem pa: delavci sami morajo o tem odločevati. -— če bo vodstvo samo v svoji pisarni pisalo in govorilo o enotnosti, v resnici pa pri volitvah uganjalo separatizem, jih bo delavstvo obsodilo in zavrglo. Iz sovjetske Rusije. Resnica o sovjetskih ječah. Moskovski korespondent londonskega buržuaznega dnevnika Daily Express je obiskal žensko poboljševalnico v Moskvi in po obisku zapisal v zapisovalno knjigo (14. aprila letos): „Mislim, da je ta ječa najboljša izmed vseh, kar sem jih videl' doslej.11 — Amerikanski buržuazni žurnalist Harry Ford je po obisku v kaznilnici v Sokolnikih zapisal: „Svoboda občevanja med jetniki, na katero sem tu naletel, je nekaj, česar doslej še nikjer drugod nisem videl. V tej svobodi je vzgoja, ki so je jetniki potrebni. Je pa s tem tudi dokazana globoka zavest o vrednosti človeške oseb-notti, zavest, ki je značilna za sedanjo vlado Rusije.11 Kmetje in knjige. S posebnim prizadevanjem širijo sovjeti prosveto po deželi. Po podatkih Glavnega političnega vzgojnega komiteja so v mesecih oktober — december 1923. razposlali 146.727 knjig po deželi. Gospodarski uspehi proletarske Rusije. Po treh letih imperialistične in po treh letih državljanske vojne so produktivne sile ogromne ruske države s 130 milijonov prebivalcev padle na jako nizek niv6. Žetev je koncem vojne padla na 88°/o, po treh letih revolucije na 62%, zh časa velikega gladu celo na 43% predvojne. Produkcija v industriji je 1. 1917 padla, na 77%, 1. 1920 na 18%, enako je blagovni transport 1. 1920 znašal 18% predvojnega. Vse rusko narodno gospodarstvo je I. 1917 doseglo 85 %, I. 1920 pa komaj 40% normalnega. Dohodki ruskega delavca so 1. 1920. znašali komaj eno tretjino povprečnega življenskega položaja, kmetje pa so v letih 1921. do 1923. trpeli od strašne lakote. Za karakteristiko gospodarskega položaja v Rusiji, ki je svoj čas z žitom oskrbovala uvozne države za polovico, je značilno dejstvo, da je 1. 1921.-22. sama uvažala žito. Maksim Gorkij: Deveti januar. (Nadaljevanje.) „Niste me ubili ... To zato, ker sem vam govoril sveto resnico." Množica se je zopet mrko in počasi dvigala naprej in pobirala mrtve in ranjene. Nekoliko ljudi se je postavilo poleg tega, ki je govoril vojakom, in so tudi, segajoči mu v besedo, kričali, pregovarjali jih, grajali brez srda, tožno in s sožaljem. V njih glasovih je še vedno zvenela naivna vera v zmago pravične besede, želja, dokazati nesmisel in blaznost krutosti, vzbuditi spoznanje težke pomote. Trudili so se in hot::i prisiliti vojake, da spoznajo sramoto in gnjusobo svoje prisiljene vloge .. . Častnik je potegnil izza pasu revolver, ga skrbno pregledal in se napotil k tej grupi ljudi. Ona se mu je umikala, ne da bi hitela, kakor se umika človek pred kamnom, ki ne drči naglo z gore. Modrooki bradati človek se ni umaknil, nego je sprejel častnika z vnetim ukorom in mu kazal s široko gesto kri naokrog. „Kako opravičiti to, pomislite? Ni opra-vičbe!“ Častnik je obstal pred njim, nemirno namršil obrvi in stegnil roko. Strela ni bilo slišati, videl se je le dim, ki je obdal morilčevo roko enkrat, dvakrat, trikrat. Po tretjem so se človeku zaši-bile noge, opotekel se je nazaj, mahnil z desno roko in padel. K morilcu so planili od vseh strani — on se je umikal, mahal s sabljo, suval vse s svojim revolverjem. Nelci deček je padel ; >d njegove noge, on ga je sunil s. sabljo v trebuh . . . Kričal je z rjovečim glasom, skakal na vse strani, kakor uporni konj. Nekdo mu je vrgel kapo v obraz, obmetavali so ga s kepami okrvavljenega snega. K njemu je prihitel narednik in ne! -ojakov, ki so nastavil' bajonete t jcoj so se napadalci razbežali. Au.-govalcc grozil skupaj z njimi s sabljo, nato pa jo je naenkrat spustil in še enkrat zabodel dečka, ki se je plazil ob njegovih nogah, ves krvaveč. In zopet je nosljajoče zapela tromba. Ljudje so se naglo umikali s trga pred tem zvokom, ki se je cvileče zvijal v zraku in točno orisaval prasne oči vojakov, hrabrost častnikovo, njegovo sabljo na koncu rdečo, razmršene brke... Živa, rudeča barva krvi je dražila oči in jih privlačevala k sebi, vzbujala pijano in zlobno željo, videti je vedno več, videti je povsod. Vojaki so, kakor da so postali pozorni, stegovali vratove in zdelo se. je, kakor da so iskali z očmi še žive cilje za svoje krogije . . . Častnik je stal na krilu in, mahajoč s sabljo, nekaj kričal, sunkoma, srdit:.. ’ivje . .. Od vseh strani so mu v odgovor doneli kriki: »Rabelj 1“ „Lopov!“ Začel j. , . u vi jati svoje brke. (Da]je prih<) DELAVSKO-KMETSKI LIST Stran 3 Toliko bolj pa se moramo čuditi uspe-hom, ki jih je proletarska Rusija do«egla v teh štirih letih po državljanski vojni -u pri tem hvaležno služijo sodišča.- Naslednja dva procesa sta živi priči za to. Estonska. Estonska je ena izmed majhnih državic ob Baltiškem morju, ki so se za revolucije odcepilo od Rusije. Mlada, osamosvojena huržuazija je v teh državicah udušila vse delavske revolte in se je pač pod vplivom — predvsem zlatim vplivom — evropskih kapitalističnih velevlasti do danes posrečilo, da na meji sovjetske Rusije ohrani vlogo reakcionarnega, terorističnega eksponenta evropskega velekapitala. To vlogo občuti predvsem delavski razred teh držav,, ki je vržen izven zakona in ki trpi nezaslišana nasilja. Zlasti se je buržtia-zija izkazala spretno v izrabi sodišč. Znana je smrtna obsodba mladega estonskega delavskega voditelja Kiifgiseppa, znano je, da je bil pred par leti osemnajstleten študent obsojen na dosmrtno ječo, ker so pri njem našli komunistične knjige. Tem in še neštetim drugim nasilnim procesom se je v zadnjem času pridružila nova grozo--vita obsodba. 10. novembra se je v Revalu, glavnem mestu Estonske, vršila obravnava proti 149 delavcem. Ta proces je pokazal, da je razredni boj »ploh hudodelstvo. Šestdeset tajnih policistov je nastopilo kot priče. Sodno poslopje je bilo zastraženo po policiji, žandarmeriji in vojaštvu. Na predvečer so po celi državi aretirali nešteto delavcev, da bi s tem preprečili demonstracije. l)va delavca, ki sta bila poskusila vdreti v ječo in rešiti zaprte, so obsodili na smrt in takoj obsodbo izvršili. Ko so sodniki vstopili, so obtoženi vstali *n zapeli internacionalo. Mnogo poslušalcev je pelo z njirni, na kar »o nekatere aretirali. — Obtoženi Tomp, poslanec, je bil predan vojaškemu sodišču, ker je rekel sodnikom: nVi sami boste kmalu v zaporih.1* Bil je obsojen na smrt in takoj ustreljen. — Ko so sodniki vprašali obtožence,^ ali se čutijo krivim, so odgovo-r,li: „(!utimo se krivim samo, da smo premalo storili za osvobojenje delavskega razreda.“ Zagovarjati so se morali sami, ker so zahtevali zagovornike iz sovjetske Rusije, tem pa vlada ni dovolila prekoračiti mejo. Potem je padla obsodba: Od 149 delavcev je bilo 12 obsojenih na po 20 let ječe, 10 po 15 let, ostali pa m 5 do 10 let. Italija. V letih 1921-22 je po Italiji divjala državljanska vojna. Demokratska vlada, ki sama ni mogla uničiti delavskega gibanja, je podpirala fašistične bande, ki so se vozile od mesta do mesta in na zverinski način kaznovale delavske borce za njihov edini zločin: za razredno zavest in ljubezen do proletarskega razreda in njegove borbe. Z ognjem delavskih domov, s krvjo neštetih proletarskih žrtev so fašisti proslavljali nacijo. Prebivalci mesteca Em poli so se čutili ogrožene od tega, kar je doletelo celo vrsto drugih mest. Bil se je pouličen boj med delavci na eni in policijo in fašisti na drugi strani. Delavci so odnesli zmago. Tedaj se je pa raznesla vest, da se bliža mestn vlak fašistov, ki hite svojim poraženim bratom na pomoč. Delavci so zasedli postajo, zgradili barikado in se udarili. Sele tedaj so spoznali,' da na vlaku niso fašisti, ampak mornarji, ki se peljejo kot stavkokazi, da zavzamejo mesta stav-kujočih železničarjev. Toda že jih je padlo devet. Delavci so bili v premoči, ostale mornarje so kot vjetnike odvedli domov. Drugi dan je ^prišlo ojačenje policije in močni oddelki fašistov-. Okoli 400 delavcev je bilo aretiranih, vrženih v ječo in mučenih. Tri leta so sedeli v preiskovalnem zaporu. 132 jih je prišlo pred poroto. (Jelo poslopje je bilo polno fašistov, ki so obtožencem in braniteljem grozili. 40 je bilo oproščenih, 92 pa obsojenih od 2 do 30 let na skupaj 1451 let, 5 pa na dosmrtno ječo. Ta dva procesa sta samo dva odlomka iz „zakonitih“ nasilj, ki je huržuazija vrši nad delavskim razredom. Jasno pa je iz obeh, da je huržuazija napratn vnanjemu sovražniku še popustljiva, neizprosna pa je napram svojemu razrednemu sovražniku — proletariatu. Nemčija. Uničiti odporno silo delavskega razreda najprej Nemčije, potem pa tudi drugih držav — to je predpogoj za izvedbo zloglasnega Dawesovega načrta. V Nemčiji so zaceli. Vse stranke od socialistov do nacionalistov, vodijo ogorčeno kampanjo proti nemškim komunistom. Vsi voditelji stranke so ali v zaporih ali pa se morajo skrivati pred policijo. Samo svoji krepki organizaciji, sloneči na obratnih celicah, se ima stranka zahvaliti, da jo ta enodušni napad ne bo strl. Socialisti potom agitacije prepričujejo delavca, da jim bo Dawesov načrt prinesel zlati vek. Vlada obljublja pocenitev živ-ljenskih potrebščin in napoveduje konec izprtjem in brezposelnosti. Toda delavci se ne bodo dali omamiti; videli bodo, da so obljube socialistov in buržuazne vlade — samo obljube. Poljska. Pred mesecem dni seje v ječah v Sam-boru pripetil slučaj, ki živo osvetljuje razmere, ki vladajo v Poljski. Sambor je mesto s 25.000 prebivalci in je upravno središče petrolejskega ozemlja v Vzhodni Galiciji. Iz ječ teg« mesta, -kjer se nahaja približno tisoč kaznjencev — med njimi precejšen procent političnih — se je 18. m. m. začul po ulicah strašen krik: „Dajte nam jesti !u Bil je to krik, ki je prihajal iz tisočerih ust samborskih kaznjencev. Par ur na to je prišla infanterija, obkolila je ječo in streljala. Več jetnikov je bilo ranjenih, eden ubit. — Toda drugi dan se je krik ponovil. Tedaj je vnovič prišla vojska, izvlekla jetnike iz celic, jih mučila in okovala v verige. Razvlekli so jih v zapore v najoddaljnejše province. Tri tedne po tem je prišla komisija raziskavat vzroke tega dogodka. Evo demokracije! Povejte, da ste gladni, pa bomo streljali po vas! Gladu in krvi tisočerih je treba, pa bomo milostno poslali iročlansko komisijo; Indija. Na poseben < dlok indijskega podkralja je bilo 6(5 voditeljev indijskega nacionalističnega gibanja vrženih v ječo. Komunistična stranka Indija je izdala proglas na svetovni proletariat, da izrazi solidarnost tlačenemu indijskemu narodu v njegovi borbi. Apel se obrača zlasti na angleški delavski razred, ki je predvsem poklican, da protestira proti imperialističnemu nasilju svoje buržuazije. — 4 indijski delavci so bili vrženi v ječo, ker so bili člani kom. stranke. Kina. Revolucionarna vlada v Kantonu, ki ji načeluje Sun Yat Sen, je sklicala zastopnike raznih organizacij in stanov na razgovor o razorožitvi fašistov (ki se zovejo „tigri“) iu o ureditvi avtonomije. Ta zbor je imel namen, da organizira ves narod za obrambo svoje vlade proti eksponentom inozemskega kapitala. Kantonska vlada je začela' z aretacijam fašističnih voditeljev. Širi naš list med tovariši v tovarni! Pridobivaj nove naročnike ! Strokovni pregled. V času ko s„ S padcem Macdonaldove delavske 'Ude pa .le reformistične in mi-rotvorne iluzije, ko je izid anarl* gkili in ameriških volitev napovedal nov val reakcije, je dobro, da si vsaj v glavnih obrisih ogledamo gospodarski položaj in stanje delavskega gibanja v svetu. V Nemčiji je razpuščen državni zbor in huržuazija je začela preganjati komuniste. S tem je dokazano, da je borba med nemškim delavstvom in kapitalom zaradi Da-VV.^—.''£P načrta, s katerim so nemški ka- dllT'pr;,letari?inaZTi2tj° ^ , vi . milost in nemilost an- geik.m iu amer,kanskim bankirjem, sto- P v 05l0Ž,‘en 8tad|j. S tem načrtom, ki hoče doseči svoj smoter s tem, da stre odporno moč strokovnih organizacij, v zvezi je prizadevanje socialistov proti strokovni enotnosti z levimi nemškimi in ruskimi delavci. Draginja skokoma narašča in obupni položaj delavcev bo kmalu napravil konec socialističnim mešetarjem, ki se postavljajo v pozo proletarskega odrešenika, v resnici pa so agentje mednarodnega kapitala. V Angliji je eksperiment, da bi razredna nasprotja pokrila lavske vlade, žalostno se s plaščem de-končal. Laburisti so predvsem poskušali, zajeziti bojeviti pohod stavkovnih pokretov, a dosegli so obratno: za njih vlade so bili štrajki tako pogosti kot še nikoli prej. Pač pa narašča v delavskih vrstah leva orijentacija: energičen nastop na hullskem kongresu za mednarodno strokovno enotnost, navdušen sprejem Rusov, delegacija, ki so jo odposlali v Rusijo, neznatna večin ■/.» izključitev komunistov iz stranke — .se to je živ dokaz tega probujanja. Francijo še rešuje pacifist Herriot. Doslej je dosegel že te-le uspehe: frank je padel, draginja je narastla, državnim uslužbencem ni mogel izpolniti niti trohice obljub in zato se uradniki, železničarji in učitelji pripravljajo na boj. Delavstvo, ki je doživelo že vrsto težkih pnrs-zov (kolarji, tekstilni in usnjarski delavci), je pnslo do spoznanja, da bo uspešno samo gibanje potom močne, enotne strokuvne organizacije in borbenih obratnih svetov. Že mesec sem trajajo stavke, ki kot plod tega spoznanja uut-. _ večje ali manjše uspehe’. Reformistične strokovne organi- obstoje bistvene razlike med moskovsko in amsterdamsko taktiko, da pa hočejo kljub tema poskusiti vse za dosego enotnosti. Vseruski strokovni svet je na to odgovoril: ^Prizadevamo si na vso moč, v narodnem in mednarodnem obsegu doseči enotnost. Združiti je treba organizacije «beh internacional, pa tudi one, ki so izven vsake internacionale. Predpogoj je, da priznavajo načelo razrednega boja. Najboljše je, da se skliče skupen kongres. Kar Be medsebojnih nasprotstev tiče, smo pripravljeni, da Be o njih na primernem mestu razgovarjamo. Velik korak do sporazuma pa je, da ta sporazum obojestransko iskreno želimo. Spoznanje o potrebi razrednega boja nas druži. — Naši predlogi so: popolnoma opustiti vsakršno skupno delo z buržuazijo; skupno se boriti v narodnem in mednarodnem obsegu proti svetovnemu kapitalu. — Želimo, da se razen pismeno v najkrajšem času sestanemo tudi na ustmeni razgovor.11 Proletariat vsega sveta gleda z zadoščenjem na prizadevanje teh dveh najvišjih forumov in želi, da bi se nujna enotnost čimprej dosegla. VI. strokovni kongres v sovjetski Rusiji. Dne 11. novembra je bil v strokovnem domu v Moskvi otvorjen VI. kongres strokovnih organizacij sovjetske Unije. 853 delegatov zastopa 6 */2 milijona strokovno organiziranih delavcev. Otvoril je Tomski, ki je pozdravil angleške delegate, na kar so zapeli Internacionalo. Tomski je govoril, da so med Amsterdamsko in Rdečo internacionalo nasprotstva, da pa je nujna potreba delavskega gibanja — enotnost. Za komunistično internacionalo je govoril Zinovjev, ki je na kratko omenil spremembo v svetovnem političnem položaju, ki znači nov pohod reakcije in da je spričo tega dejstva enotnost toliko bolj nujna. Po raznih pozdravih se je oglasil k besedi Parceli v imenu angleških strokovnih organizacij. Povedal je, da se je od 1. 1920, ko je bil zadnjič v Rusiji, položaj ruskega delavstva v vseh pogledih zboljšal; slikal je silen napredek sovjetske države in dejal: Da bi nam bilo dano, doživeti take spremembe tudi v Angliji ! Izid zadnjih volitev dokazuje, da je pogled angleških delavcev obrnjen na Rusijo. Izjavil je, da se strinja z Zinov-jevom, da je zadnji čas, da se vzpostavi enotnost strokovnega gibanja v mednarodnem obsegu. Enotnost je treba izvesti brez nepotrebnih formulacij in predpogojev. Strokovne organizacije sovjetske Unije ne smejo ostati izven strok, internacionale. Tako Purcell, eden prvih strokovnih voditeljev angleškega delavstva, ki ima brez dvoma jasnejši pogled in čistejšo vest od naših socialpatriotskih frakcionašev. Reformistični razredni boj. Mi smo že večkrat pisali, kakšen boj vodijo Bocialpatrioti in kakšna je njihova mezdne-tarifna politika. Po svdjih neuspehih potem vedno kričijo, zakaj da jih razkrinkavamo in da s tem razbijamo organizacijo. Seveda oni bi pač hoteli, da smo le za to, da plačujemo prispevke, da bi pa kateri zahteval pojasnil, kaj se dela in za kaj se uporablja društveni denar, kdor govori, kako se vodi boj za odpravo nočnega dela potom vodenih resolucij, pa kako centralni funkcionarji bremzajo boj ra izboljšanje položaja živilskega delavstva, tisti je razbijač. Že več kot leto dni imamo v Sloveniji, posebno v Ljubljani, zopet vpeljano nočno delo in 12 do 13 urni delovnik. Sobota 18 ur. Vse po zaslugi teh social-patriotov, posebno policaj socialista Magušarja. Da pridemo s fakti na dan! Večina centralnih in podružničnih odbornikov so začeli z delom že ob nedeljah. Seveda smo o tem zvedeli pomočniki ne od naših dičnih prvoboriteljev, ampak od mojstrov. Mojstri so zahtevali od pomočnikov, da tudi drugi delajo ob nedeljah, kot delajo drugod. Šlo je pri‘tem za sveže in stare žemlje. Pekarne, ki so bile on nedeljah v obratu, so svojim odjemalcem lahko nudile sveže pecivo, druge pa seveda ne. Potem, ko so nekateri odpovedali tem mojstrom, so se ti znašali nad svojimi pomočniki. In ko smo na shodu zahtevali pojasnila in :.>ddali nezaupnico svojim zaje-dalskim funkcionarjem, so rekli socialpa-trioti, da ima to politično ozadje in da so zopet gotovi elementi tu, ki hočejo razbiti organizacijo. Seveda je treba izključiti nekatere, posebno Praprotnika. Zahtevalo se je tudi, kaj je s tisoči denarja, ki ga je dala pivovarna Union za brezposelne pomočnike. Odbor je na lastno pest naredil nogometno igro, imel je pri tem velik deficit. Da ga krijejo, so rekli, da imajo neki fond, da se bo iz tega izplačalo. Mesto da bi se dalo brezposelnim, se rabi denar za zafnrane igre. Nikdar še ni bilo, da hi tako delali kakor se dela sedaj : nobenega blagajniškega poročila že osem mesecev. Mi smo jim to vse povedali, pa so izjavili, da bodo vse tiste, ki se upajo kritizirati, bojkotirali. Mariborski pomočniki ne vedo, kakšen je ta centralni odbor. Zakaj jim g. Čeh ne pove, kakšen je v resnici položaj? Zato zahtevamo: 1. redni občni zbor centrale, 2. ujedinjenje z vsemi živilskimi delavci Jugoslavije, ki ga centrala odbija brez vednosti članstva, 3. započetek enotne akcije za odpravo nočnega dela in za osemurni delovnik. Proč z birokrati in generali! Da živi nepomirljivi razredni boj! Dopisi. Vrhnika. Tri mesece pravične vlade zakona in reda, ali spoštovanje ljudske volje. 15. junija 1924 so se na Vrhniki vršile volitve v občinski svet. „Kmetsko delavska lista11 sestavljena iz članov SSJ in NDSJ je dobila 7 odbornikov. (4 soc. dem. in 3 NDSJ.) Nasilje Pašič-Pribičevič-Žerjavovega režima pa se je obregnilo na podlagi zakona o zaščiti države tudi ob te skromne pravice državljana in pohodilo ljudsko voljo, parlamentarnim potom izraženo zahtevo 300 volilcev, da upravljaj občinske posle delavec in kmet. Ali z nasiljem je režim P. P. odprl volilcem oči in s tem utrdil v njih vero, da služi demokracija buržuaziji kot sredstvo za moderno suženjstvo, in da je buržuazija primorana gaziti lastno zakonodaj«, da obdržati vlado v svojih rokah. Že za 29. junija sklicana prva seja občinskih odbornikov je bila z dopisom okr. glav. z dne 22. junija odložena dokler ne pride odločitev baje glede mandatov kom. stranke. Županstvo na Vrhniki je dne 3. septembra 1924 razposlalo vabila za sejo na dan 14. septembra 1924, na podlagi česar se je dalo sklepati, da je „odločba glede kom. mandatov že padla ali rešena in da ti mandatorji lahko opravljajo posle občinskih odbornikov. Z dopisom z dne 6. septembra 1924 je pa srezko poglavarstvo (tako s« z laj reče okrajnemu glavarstvu) dostavilo izvoljenemu članu NDSJ in dvema namestnikoma sledeči odlok: Na podstavi čl. 18. zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921 št. 249 Mr. 1. št. 249 proglašam, da ne morete opravljati poslov obč. odbornika v novo izvoljenem občinskem zastopu občine Vrhnika, ker pripadate kom. stranki. 15. septembra 1924 se je na ta odlok vložil priziv s sledečo argumentacijo: V cit. odloku se navaja, da pripadam kom. stranki, kar ne odgovarja resnici, ker kom. stranka v državi ne obstoia že od leta 1920 in ne morem biti tedaj njen član. Priziv do danes ni rešen. Ta proces gaženja ljudske volje (po „Slovencuw) kakor se razvidi iz postavljenih datumov se je pričel v dobi odkritega nasilja P. P. režima. Odločba o spornih mandatih je bila izdana za časa vlade klerikalne pravice, reda in zakonitosti in bo negativno rešena pod odkrito diktaturo P. P. režima. Jugoslovanska buržuazija proglaša člane NDSJ z namenom za komuniste, ker si je postavila zakon o zaščiti države, da jo brani. Iz vseh dosedanjih preganjanj in preiskav pa ne more ta huržuazija nobenemu sodrugu dokazati, da je član kom. stranke. Torej je jasno, da ae v razkroju se nahajajoče kapitalistično gospodarstvo brani z vsemi nasilnimi in z zvijačo demokracije pobarvanimi sredstvi proti svojemu zgodovinskim potom določenemu nasledniku — proletariatu. Le na ta način si moremo predstavljati več..o krize kapitalističnih vlad in preganjanje vsake poštene razredne proletarske stranke, ki se poslužuje v boju za do- sego svojih ciljev tiste zakonodaje, ki jo buržuazijo sama proglaša za sveto. Klerikalni prvaki na Vrhniki so se laskavo izrazili napram delavcu in kmetu do obznane 12. julija 1924, obljubljali so veliko lepih reči. Posebno spoštovanje ljudske volje. Ko so bili na vladi, so na te čednosti pozabili. Danes se ponovno ogrevajo za spoštovanje ljudske volje in ni dvoma, da bodo v svojih glasilih, kakor tudi od ust do ust olepševali sebe; češ mi smo za poštenje in pravico. P. P. režim vam je razveljavil mandate itd. Toda, nam Vrhničanom so odprli oči. Oni so glavni krivci o tem zločinskem gaženju ljudske volje, Iu še to so nas poučili: niso nam najbolj nevarni fašisti, ki so naši odkriti sovražniki in proti katerim se bomo zavoljo tega že znali boriti. Klerikalci pa so dvorezen nož; v besedah in programu zakonitost, v dejanjih zločin. V predstoječem volilnem boju, ko bodo spet lovili delavskih in kmetskih glasov, jih bomo brezobzirno razkrinkali. Vrhniškim in vsem slovenskim proletarcem pa bomo pokazali pravo pot: pot boja in pravi cilj: delavsko-kmečko vlado. Jesenice. Jesenice se zopet prebujajo in postajajo žive; na dan zopet prihajajo agenti-radikali, demokrati (žrjavovci), narodni socialisti in klerikalci; na dan prihajajo zopet vsi oni, katerih jeseniško delavstvo od zadnjih volitev v narodno skupščino ni videlo- Delavstvo se vprašuje, čemu, po kaj so prišli ti ljudje na Jesenice? Morda, da se bodo vender usm lili ubogih bednih delavcev in jim prinašajo srečo in zadovoljnost? Morda celo zato, da rešijo delavstvo ponovne redukcije, s katero namigava KID dan za dnevom ? Morda zato, da rešijo stanovanjsko bedo in da pomagajo obupujočim staršem obleči in obuti bedno in napol nago deco? Morda celo radi tega, da prisilijo KID, da delavstvu izboljša povsem mizerne in sramotne plače in se odvzeto 95°/o povrne? Ako prihajate zavoljo gori navedenih stvari, dobro došli in delavstvo vas bo sprejelo z odprtimi rokami! Ako pa prihajate zopet s frazami, polnimi obljub in prinašate delavstvu v svojih taškah podpajskami nove obljube-avtonomij, novo izpeglano narodno ednistvo (orjuno), novo korupcijo, nov teror P. P. režima in mnogo na novo prelikanih stvari od lanskega leta. — Ako prihajate s temi stvarmi, pa vas jeseniško delavstvo prosi, da je bolje, da ostanete doma za pečjo in štejete ogromne dobičke, katere ste si na konto delavskih in kmetskih žuljev nagrabili. Delavstvo vas je sito do grla in vas prezira. Delavstvo in revno kmetsko ljudstvo ve, da mu vi ne morete dati svobode, da mu vi ne morete pomagati, marveč, da ga hočete potisniti še v večjo bedo, še v večjo sužnost, ono ve, da še niste siti njegove krvi in da prihajate samo zato, da bi vam delavstvo pomagalo ponovno na stolčke, da si ponovno prigoljufate in polastite še zadnjega, kar je še delavcu in kmetu od lanskega leta ostalo! Dovolj 8te farbali, dovolj ste nas preganjali in trpinčili, zato vam kličemo vsi ponižani, preganjani in ogoljufani : Proč od nas, nikdar site kapitalistične hijene! Živela delavsko-kmečkasolidarnost Živela vlada delavcev in kmetov! Veles. Na jugu Eshaezije, med makedonskimi hribi leži mesto Veles. Med golimi planinami in ob dolini Vardarja leži kolodvor, od koder so pričeli lansko leto graditi železniško progo Veles-Štip. Ta proga nima toliko gospodarskega pomena kot vojaško-strategičen. To progo so delali z izredno intenzivnostjo in so jo letos tudi dogradili. Ko je bila proga gotova, so prišle razne visoke osebe, da jo slovesno otvorijo in se gostijo na račun lačnega ljudstva. Napijale so se zdravice itd., a o trpljenju tistih, ki so progo gradili in mnogi za vedno izgubili svoje zdravje, ni bilo besedice. Vsi meščanski časopisi so pisali o otvoritvi proge, seveda so pisali na svoj meščanski način. Zato pa hočem jaz v Delavsko-kmetskem listu opisati trpljenje tehničnega bataljona železničarske čete in pionirskih bataljonov. Klerikalni tigri, ki so pri lanskih volitvah postavili za eno glavnih svojih vo-livnih parol: ^Slovenski fantje morajo iz Makedonije nazaj domov, v naše kraje lu — se niso prav nič pobrigali za bedo slovenskih vojakov v Makedoniji, še slabši »o bili od samih radikalov. Dočim so se nam prej izplačevale redno vsaj borne „nadniceu-plače, jih pod Korošec-Davido-vičevo vlado dva meseca nismo dobili. Niti eden klerikalnih poslancev se ni potegnil stvarno za izboljšanje položaja trpinov-vojakov v Makedoniji. Vstajali smo ob dveh zjntraj ter delali od treh do pol dvanajstih neprestano-z enkratnim odmorom 10 minnt, popoldne smo pa delali od dveh do devetih zvečer Priganjačev je bilo skoro več kot delavcev, in so nas zmerjali in suvali. Na delo 80 silili tudi bolne vojake in jih niso pastili na zdravniški pregled. Tudi malarija je razsajala med nami. Odtegovali so nam denar za zboljšanje hrane, za podplate, žeblje i. dr., a hrana ni postala boljša, ampak še slabša. Znane je, da je družba izplačala komandam več, kot smo dobili vojaki. A nikogar ni bilo, ki bi se resno pobrigal za to stvar. Spomladi se bo menda nadaljevalo z grajenjem drugih prog po Makedoniji v dolžini 100 km. Verjetno je, da bodo zopet uporabili vojaške čete. Opozarjamo vse delavske organizacije in pristojne forume, da se za stvar zavzamejo in da tako izkoriščanje človeške delovne sile preprečijo. Kajti na tak način se tudi ustvarja velika armada brezposelnih in 8« nižajo delavske plače ter onemogoča proletariatu vsaka akcija za zboljšanje položaja. Naj se da predvsem delo nezaposlenim. Pri tem se mora strogo uvaževati osem-urnik in druge določbe zakona o zaščiti delavcev. Delovno ljudstvo naj se iz tega uči, naj sledi rudečemu praporju razrednega boja in mednarodnosti, da bomo čim prej v stanju, da zmagamo s svojo osnovno zahtevo: Vlada naj delo in nihče drugi, kapitalizem ne sme več izsesavati ljudstva. Živel razredni boj! Živela mednarodna, solidarnost vseh zatiranih in izkoriščanih! Borovnica. Skrajni čas je že, da tudi iz našega kraja spregovorimo delavci k vprašanju bolniške blagajne, ki izmozgava delavce, mesto da bi jih podpirala. Pri nas v Borovnici je zbolel lesni delavec in je bil resno bolan dolgih pet tednov. Koncem bolezni mu je dal zdravnik dr. Marolt na Vrhniki zdravniško potrdilo, da je nesposoben za službo in koliko hranarine naj se mu nakaže. Te hranarine celih 5 tednov ni dobil in še potem ne. Kako naj ta delavec Živi? Prihrankov nima več in tudi ne postranskih dohodkov, s katerimi bi mogel še nekaj časa životariti. Ne preostaja mu drugo, kot da prime za beraško palico, in te pa zopet ne sme. Ali naj gre živ v grob? Kje je krivda? Ali na podjetniku Kobiju ali na bolniški blagajui? Delavstvo Borovnice obsoja tako upravo bolniške blagajne in zahteva, da se v njo razpišejo volitve, da pridejo noter ljudje, ki bodo delali v interesu delavstva. Trbovlje. Gospodarska zadruga Rudarski dom v Trbovljah se najiskrenejo zahvaljuje vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za popravo gospodarskega poslopja Rudarski dom, požganega 1. junija t. 1. Nabralo se je: pol a 1 okraj Gaberako Din 190-— J) 2 n Za cesto 71 540-— 7) 4 n Hrastnik n 162-75 n 5 n Bukova gora in Žabja vas n 344-— n 7 n Njiva n 239-— n 8 n Trbovlje II n 456-— Y) ^9 n Doberna n 75-25 n 10 r> Petelinova n 298-— n 11 v Polaj v 626-25 13 n Vode n 2393-50 skupaj Din 5324 75 Tiskovni sklad Maribor 46 Din; po^ 40 Din Šlajmer B., Zagreb, in Ing. A. Stebi, Ljubljana; po 20 Din Košir Janez, Ljubljana, in Kuapič, Kočevje; po 10 Din Strašek Joško, Kovič Rudolf iz Zagorja, Tomšič Ivan, Ljubljana, Jenko Peter in Springer F., Kočevje; po 5 Din Rotter Anton, St. Jurij v Slov. gor., Neimenovani iz Maribora, Kreger Josip iz Ljubljane, Božjak Ivan, Siter Ivan, Drame Stanko, Siter Franc, Gerliard Alojz, Vod-lan Franc iz Zagorja, Tavčar Marija, Kokalj Viktor iz Ljubljane, Černe Franc iz D. M. v Polju; po 2 Din Balzac Josip iz Podgleni pri St. Janžu, Tavčar Marija iz. Ljubljane; Novomeški proletarci 83-75 sodrugi iz Ruš 183 Din; K. J. 20 Din; Borovnica 30 Din; po 5 Din Rus Ivan, Valend Berti, Igl Norbert iz Zagorja, Deržek iz Kočevja, Keber Ignac iz Sent Janža; Blaško Robert iz Zagorja Din l-75r skupaj 331’75 Din. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar.