Letnik VIII.
V	Gorici, dno 18. oktobra 1900.
Številka 43.
Primorski List
.Poučljiv list /si slovensko ljudstvo im Primorskem.
l’se na vero, dom, cesarja!
Izhaja vsaki četrtek oh ii. pop. Hokopisi sr m* vračajo. Nelrankovana pisma si; ne sprejemajo.
Cena /a celo l«*to ti kron, /a pol lela krone. Za manj premožne i krone /.a celo leto.
i/.diijatelj in odgovorni ureilnik: IVAN BAJT.
Tisk.»Narodnatiskarna, v Gorici.
Naročnino in oznanila sprejema uprnvniJtvo v Gorici, Se-nieuiška ulica št. !t. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korcnjaknin bregu (Riva Coruo) Sl. 14 po 10 rin.
Rokopise »prejema uredniitvo v Gorici, dvoriiče sv. Ililarija it. 7.
Zaupen shod v Kobaridu.
tiregorrič pride.
Kakor strela iz noba je^ zadela kobariške liberalce vest, da sklicuje dr. Gregorčič zaupen shod v Kobaridu. Fj, zaupen shod, nu njeni nam ne bo mogoče nagajati, ne bo nam ga mogoče razgnati, la misel je zabolela njih liberalne duše, Ali nikar obupati ! Kje bo shod? V pretres lega vprašanja so se sešli modri možje1' in ko so doznali, da bo pri g. Devetaku, tedaj je bil njih sklep enoglasen, da treba Devetaka nahruliti, naj za shod nikar ne prepusti svoje dvorane. Rečeno, storjeno. Napotila se je peščica naprednih mož k Devetaku, katerega so dolga leta prezirali, in tam napeli vse svoje moči, da se jim je posrečila njih nakana. Grozili so mu. da mu vse razbijejo in porušijo, ako ne odstopi od svoje besede. In Devetak je požrl svojo besedo, odpovedal je dvorano, pal je kot žrtva »liberalne41 svobode, o Dene ure popolnoči so mu na to v zahvalo še hrulili v hiši in potem se razšli kakor Judež v temno noč — izdajalci svete narodne stvari.
,.1‘ri Nemcu“.
Pripravljalcem shoda ni upadel pogum. Ker so spoznali, da ob takem strahovanju ne dobe v Kobaridu prostrane dvorane, naprosili so g. Korena „Pri Nemcu*1, naj bi jim za shod prepustil svoji dve sobi, ki bi skupno zajeli tudi par sto ljudi. G. Koren trdnega prepričanja, je tej želji drage volje ugodil in pri svoji besedi ludi ostal. Naj mu bo za to na tem mestu izrečena iskrena zahvala.
Shod.
Ob dveh urah se je pričel shod. Ljubljenega voditelja goriških Slovencev, dr. Gregorčiča, so prihiteli poslušat vrli možje iz Kobarida in vseh drugih krajev tega dekanata, zastopana sta bila po svojih možeh v velikem številu ludi tol -
LISTEK.
K 400 letnici združenja naše dežele z Avstrijo.
(Dalje.)
»1‘rosini Vas, pred vsemi rečmi, da naj se opravljajo prošnje... zaliva-Ijenja za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti « 1. Tihoti. 2.
Fred 400 je bila združena naša ožja domovina z mogočno Avstrijo, z vladarji iz habsburške rodovine.
Grad Habsburg še sedaj deloma stoji v Švici. Tam je živel grof Rudolf IV. Nekega dne jaha na lov. V gozdu zasliši zvonček. Gre gledat. Najde pri potoku duhovnika, ki se sezuva, da bi prebredel potok in previdel bolnika. G rol' ponudi konja duhovniku, ki ga zajaha z Najsvetejšim, a grof ga pelje za uzdo čez potok. Ko opravi duhovnik pri bolniku se zahvali grolu in mu vrne konja. Ta ga neče sprejeti. Nisem vreden, da bi ga jaz rabil, potem ko je nosil Odrešenika v Najsvetejšem zakramentu. Imejte ga vi, da boste ložej skrbeli za bolnike".
Ta duhovnik poslane pozneje škof in \uiilni knez. Ko umrje cesar, pregovori ta volilni knez svoje tovariše, naj Rudolfa habsburškega zberejo za cesarja. Zgodilo se je in cesaroval je pod imenom Rudolf 1.
minski in bovški dekanat. Na čelu zborovalcem je prihitelo tudi veliko županov, zborovalcev je bilo vseh skupaj do 300. Veliko drugih povabljenih mož se ni moglo udeležiti shoda, ker je še manjkalo prostora.
Dr. Gregorčič pozdravi zbrane zborovalce. Razloži jim v kratkih besedah, zakaj je sklical zaupen shod iu ne javnega. Večkrat sem že bil v Kobaridu, je dejal, a bile so vse drugačne razmere kot danes. V tedanji lepi, bratski?,edino-sti smo lahko zborovali javno, a v sedanjih razmerah, ko je laka razburjenost, in še več, razdivjanost zavladala v stranki, ki se je odcepila od nas, sem smatral za najbolje, da 'vas skličem k' zaupnemu shodu. Nalo predlaga volitev predsednika, katerim je bil izvoljen dež. poslanec, Ivan Lapanja, podpredsednika, katerim je bil izbran g. dekan, Jurij Peternel, in zapisnikarja, katerim je bil imenovan g. Josip Abram. Izvolitev je bila soglasno sprejeta.
G. Lapanja pozdravi dr. Gregorčiča, izrazi svoje veselje nad tem, da je zopet obiskal naš trg in mu da besedo. Burno pozdravljen nastopi dr. Gregorčič.
Dolgo že. me ni bilo tukaj, pravi, a zato sem tem rajše prihitel med vas, da se v sedanjih resnih časih pomenimo resno besedo. Glede državnega zbora vam moreni malo poročati, ker ni ta skoro nič deloval. Kruta sila naših nasprotnikov je zamorila v drž. zboru vsako uspešno delovanje, obstrukcija je zatrla vse dobre načrte dobromislečih poslancev. Vlada si je pomagala in si pomaga v nujnih zadevah s i?. 1 in ker je uvidela, da s sedanjim parlamentom ne mori* naprej, je ona sedanji drž. zbor razpustila, in sedaj stojimo pred novimi volitvami.
Dež. zbor je letos po dolgem spanju za nekaj časa zopet vsial, a ludi izza le dobe vam ni poročali posebnih sklepov. Uspehi zadnjega zasedanja, v kolikor se vas liče, so vam znani.
Leta 1710. umrje cesar Karol VI. Taje bil zadnji moški habšburskega rodu. liči bila mu je slavna Marija Terezija, ki se je poročila z vojvodo Francem lo-trinskem.
Iz tega zakona je bil cesar Jožef II., ki je imel sicer dobre namene, ali malo sreče. Pod njegovim vladanjem so se začele nekatere kronovine spel trgali od Avstrije.
Ob njegovem času so morali menihi na sv. Gori zapustiti samostan. Fodaliso se v Gorico k sv. Antonu, potem na Kostanjevico; a sedaj za več ko slo let se vrnejo frančiškani na sv. Goro.
Ker je umrl cesar Jožef II. brez otrok, sledil mu je bral in drugi sin Marije Terezije kot cesar Leopold II. Njemu je bil sin cesar Franc II. Temu cesar Ferdinand I. Ta je I. 1848. '2. dec. odložil pretežko cesarsko krono. Sprejel jo je naš ljubljeni cesar Frane Jožef 1., ki bo tako letos 2 decembra spolnil 52. leto eesarovanja. Oče našega cesarja je bil Frane Karol, brat r. cesarja Ferdinanda.
Naša cesarska ro lovina je toraj po ženski strani habslmrska, po moški pa lotrinska.
Ali kako ji* prišla Goriška pod oblast te častite in slavne rodovine?
Ne po vojskah in morijah, temveč kakor večidel tudi druge kronovine. po mirni poti.
Stopim k našim razmeram v deželi. Društvo ,.SIoga“ je imelo in ima še vedno skupen program, na katerem so bili izvoljeni naši poslanci. Ali ta program se je od gotove strani zavrgel, nastal je vsled tega razpor med poslanci. V čem je iskali vzroka? V želji po nadvladslvu, v sebičnosti nasprotne stranke! Je-li to lepo, požrtovalno ? Nikakor! S lem se cepijo moči, a le v edinosti je moč. Ako smo složni, bomo kaj dosegli, drugače nič, le ako smo edini, nas Italijani upoštevajo in morajo upoštevati, drugače smo jim v posmeh. (Odobravanja)
Kdor ruši slogo, škoduje; ako kdo že čuti, da hrani v sebi posebne moči in zmožnosti, la naj jih tudi pokaže in narod sam naj mu zato d;'i priznanje, sitni pa nikar naj se ne usiljuje. (Odobravanje.)
Needinost med poslanci se je zanesla ludi med ljudstvo, pojavilo se je v njem tako strankarstvo, ki mora človeka polnili le z žalostjo. Povsod prepir, povsod razpor. Poglejmo samo Kobarid, nekdaj in sedaj, Že to vam govori jasno dovolj.
Programa nasprotne stranke ni mogoče odobravati. „Sloga“ ima program, da na političnem in gospodarskem polju in sploh brani pravice slov. naroda na Goriškem, in sicer da deluje v to na katoliški podlagi. Krščanstvo mora vladati v javnem življe’nju, v politiki, ravno tako, kakor v zasebnem življenju. (Odobravanje). Sedaj pa poglejte, kaj se je na Tumovem shodu povdurjalo tukaj v Kobaridu. Trdilo se je, da vera nima v javnosti nobene besede, da vera iu politika se izključujeta. Po teli načelih, ki zametajo vero, mora ljudstvo podivjati in propasti, ker vera je podlaga obstanku narodov. (Odobravanj el
Da bi nasprotniki oslabili vero v ljudstvu, so se vrgli z vso silo na duhovščino, obrekujejo jo, napadajo, blatijo in črnijo, da l>i lem laglje dosegli svoje zlobne, pcKlenske namene. Očitajo ji, da
Avstrijski vojvode iz habšburske hiše so v začetku posedali avstrijsko vojvodino pod in nad Anižo z glavnim mestom Dunajem. Okoli teli vojvodin so se zbrale tekom časa druge kronovine po pogodbah, ženitvah.
Goriški groli in avstrijski vojvode pogodili so se I. 139L da bodo eden za drugim dedovali. Zadnji goriški grof Lenaril je leta 14‘JO, ker je bil brez otrok, določil, da naj mu sledi avstrijski vojvoda iu nemški cesar Maksimilijan 1.
Lenard umrje 12. apr. 1500 in Goriška je postala avstrijska. 21. jun. 1500. pridejo cesarski poslanci v Gorico potrdit vsa prava te dežele.
(Dalje pride.)
Štiri rimske patriarhalne cerkve.
(1’iSu J. K.)
Cerkev sv. Janeza v Lateranu.
Pri lateranski cerkvi je znamenito tudi to, da so bili Irancozki kralji kanoniki le cerkve, kar so si šteli v posebno čast. Sedež kraljevskega kanonika še vedno čaka, da ga kedo zasede.
Toda čas je, da zapustimo to cerkev, ki je glava in mati vseh cerkva, ter poiščemo znamenitosti v. njeni bližini. Ako zapustimo cerkev pri vratih ob zakristiji, pridemo na trg, kjer zagledamo na levi strani okroglasto cerkvi podobno
hrepeni po nadvladslvu nad drugimi stanovi, da hoče ona v vsem nositi zvonec. To ni res I Duhovščina deluje in se žrtvuje za narod, a nadvladstva noče nikakor, ona deluje za slovensko ljudstvo v cerkvi, v šoli, pri vseh mogočih društvih in organizacijah, ona rešuje častno svojo narodno nalogo. A nasprotniki? Oni škodujejo narodu, ker sejejo vanj le prepir, ki ne inore roditi dobrih sadov. Letos je dežela sklenila spravili pobiranje užitnine v svojo upravo, kar bi ji doneslo ogromnih dohodkov. A nasprotniki so to preprečili, namesto da bi dežela imela od tega kakih 50.000 dobička, nima sedaj nič. (Vskliki ogorčenja).
Če ni pri nasprotnikih nobena pot prava, tedaj je to najmanj gospodarska. In se loči med trgovcem in kmetom, med oba ta stanova se stavijo razlike, ki niso naravne, ki so naravnost nespametne. Nasprotje so usiljuje med stanove, hujska se stan proli stanu, in to je v našem narodu izdajsko. Stanovi so navezani drug na drugega, eden sloni na drugem, zdravo, složno razmerje samo jih more krepiti. Mi obsojamo lo umetno ucepljenje nasprotstva, mi ostanemo pri starem; sloga vladaj med nami vsemi, med vsemi stanovi, sloga nas objemaj. To so načela „Sloge“, njih se držimo. Na današnjem shodu se izrekamo za de-lovanje v prid slov. naroda na podlagi krščanstva, izrekamo se za slogo in edinost vseh stanov. (Burno odobravanje, dolgotrajni živio-klici).
Nastopi g. Klavžar. Pravi: žo večkrat som bil tukaj, bili smo složni, edini kot ena družina. Ni bilo zaprek, ni bilo strahovanja — a danes zrem zapreke skoro povsod. (Klic: še bi bilo lopo, če bi tukaj ne bilo pijavk).
Razpor med nami jo umeten. Da bi nasprotniki v motni vodi laglje ribarili, zanetili so razpor med duhovščino in učiteljstvom.' Iu vendar sta to glavna či-nitelja v narodu, na katerih složnem delovanju sloni tudi njegova sreča. (Odo-
zidališče, krstno kapelo cesarja Konstantina. Tuje bil, po mislih nekaterih zgodovinarjev, krščen prvi rimskih cesarjev, malo pred smrtjo, ter je bil, kakor pripoveduje legenda, očiščen tudi telesnih gob. Krstna kapela je osmokotna. Po starem je bila navada, da so imeli krsti.e kapele zunaj cerkve, kakor lahko vidimo, ne daleč od nas v Ogleju. Takrat so še krstili s potapljanjem. Nekdaj so v tej kapeli krstili vse Rimljane, če tudi je v Rimu več farnih eerkvft. Zdaj pa tukaj slovesno krstijo le še vsako veliko soboto odrasle nevernike, ki pristopijo v sv. katoliško cerkev.
V	tej kapeli je na sredi globina za vodo, v katero vodijo tri stopnice. Ob globini so stebri. Nekdaj je bila krstna kopclj obložena s srebrnimi ploščami in vsa kapela olepšana s kipi iz dragocene kovine; vse te dragocenosti so pa odnesli v vojski podivjani vojaki v srednjem veku. Slike ob stenah iz Konstantinovega življenja so roparji vendarle pustili. Na desno so vrata v kapelo sv. Janeza Krst. Semkaj ne sme vstopiti nobena ženska, ker je ženska, Herodijada, bila kriva smrti tega največega od žene rojenega. Bronaste duri v to svetišče so iz kopelji cesarja Karakala, ter ima njih levo krilo
lo	znamenitost, da. ko se odpira ali zapira. daje od sebe čist glas, ki se iz nifckega basa polagoma dvigne do druge oktave, ter ni neprijetno drgnjenje ali
bravanjo). Razpor je tu, in v njeai so skuša omajati vse razsodno moštvo. Ali hvalil Bogu, veliko jo med nami razsodnih mo?., ki st* ne udajo toni pogubnim spletkam, in z gotovostjo lahko rečemo že danes, da zgradba nasprotnikov nima obstanka, ker sloni na lažeh in obrekovanju.
Na meji živimo, kraj svojih nasprotnikov. Oglejmo si zato v tej pokrajini razvoj slov. naroda. Fred I. 1808. se je vse uradovalo v nemškem ali laškem jeziku, slovenščina je hlapčevala. Koliko dela in boja je Irebulo, da so se razmere zboljšalo. So mal i kaj dosegli oni, ki se sedaj sklicujejo za rešitelje naroda?! Nepozabni Lavrič, Tonkli, Winkler, Abram, so to dosegli. To je njih zasluga.
Na Goriškem smo imeli najprej eno osrednje slov. društvo — čitalnico, zatem bralno društvo, za nižje stanove podporno društvo. Prišel je dr. Gregorčič. Njegova želja je bila, da bi se v našem narodu, posebno v Gorici, ohranila in utrdila siov. zavest, in zato je on začel pospeševati šolstvo. Slovenske šole v Gorici, posebno „Šolski Dom“, to so spomeniki, ki govorijo o njegovem delovanju. Koliko otrok se je že rešilo tukaj potujčenja, goriški slovenski šolski zavodi so trdnjave goriških Slovencev. Ali kaj žanje zdaj dr. Gregorčič za svoje delo? Obrekovanje in blatenje! (Ogorčenost, klici : škandal.)
Pregreha naših nasprotnikov je, da nosijo naša nasprotstva tako drzno v javnost. Poglejmo Italijane! Tudi oni imajo med seboj svoja nasprotstva, a imajo jih le med seboj, proti nam so vsi edini, javno se ne napadajo med seboj. Naši nasprotniki grešijo hudo v tem oziru. Vse obešajo na veliki zvon, blatijo iu grdijo na najostudnejše načine. Dokaz so nam napadi na dr. Gregorčiča, na druge veljavne može, na vso duhovščino.
,.Tutti frutti"! Vsak pošten človek se mora sramovati take pisarije, vsak oče mora zabraniti uhod v svojo hišo takim listom, ako noče svojih domačih duševno zastrupiti, ako noče v družini zamoriti vsako moralno življenje.
Lavrič ni bil naše vere. ni se vedno ujemal s svojimi sovrstniki, a spoštoval je duhovščino, znal je ceniti nje veljavo za narodno stvar. Bil je požrtovalen, ni skrbel najprej zase in edino le zase, kakor naši sebični nasprotniki.
Predragi! Na današnjem shodu izrekamo mi to-le: Mi obsojamo de-I o vanj e naših nasprotnikov. (Klici : obsojamo !) Mi p r e t e s t u j e m o p !• o t i njihovim pogubnim n a -k a n a m. (Klici: prolestujemo !) M i o stali e m o v boju proti taki veri i u n a r o d u sov r a ž n i s I ra n k i. (Klici: ostanemo!) (Pod zborovališčem se sliši upitje najete, druhali.) Vidite, s takimi elementi deluje nasprotna stranka, jasno so dokazali, kakšni so. S tako bando ne moremo, ne smemo! (Odobravanje, burno pritrjevanje.)
škripanje, ampak prav čist prijeten glas, ki je dal tem durim ime „pojoče duri-1.
Iz krstne kapele gremo mimo cerkve na nasprotno stran trga. Tam je kakor nekakošna visoka kapela, spredaj odprta, z muziričniini slikami ozaljšana. To je ostanek triklinija ali pogostovalne mize papeža Leona UL, kjer je sam gostil tujce, ki so prihajali v Rim. Lepi mozaiki predstavljajo razmerje med cerkvijo in državo, ki se druga drugo podpirati.
Poleg te starodavne stavbe je tudi poslopje, v katerem so sv. stopnice, po katerih je šel naš Gospod v Pilatovem sodišču na prostor, raz katerega ga je deželni poglavar pokazal ljudstvu rekoč: ,.Ecce homo“! ,,glejte človeka11! Prave stopnice so pokrite z lesenimi; vseh stopnic je 28, ter so iz mehkega lirskega marmorja. Pobožni romarji gredo po njih na kolenih, ter na vsaki stopnici opravijo posebno molitev, ter jo poljubijo; vendar v zadobljenje odpustkov zadostuje, da se pobožno slopa po njih premišljevaje Kristusove trpljenje. Na vrhu je kapelica, radi množine svetinj jo imenujejo „Sancta Sanctorunr* t. j. Najsvetejše. Od tukaj vodijo na obeh straneh druge stopnice zopet navzdol, po katerih se množica brž razide.
Posnetek teh pravih sv. stopnic imamo tudi na mirenskem Gradu ir. na Gorenjskem pri sv. Juštu nad Kranjem. Verniki se tukaj iahko udeležijo istih du-
Za besedo se oglasi dež. poslanec. Lapanja. Nisem vam tuj, saj sem med vami veliko, di\. največ. O delovanju v dež. zboru vam imam kaj malo poročati, saj so so vam razmere v deželni hiši dovolj jasno razložili*. G. poslanec poroča
o	svojem delovanju. V centralni komisiji za revizijo katastra, v katero je bil izvoljen in kjer je s sodrugi pridobil 18% znižanja na zemljiškem davku, na kar je vlada vdobila še I O°/0. (llvala-klicil. Omeni še svojo sodelovanje v prizivni komisiji za osebno dohodnino in predlaga kot sad svojega razmišljevanja naslednje resolucije:
1. Visoka vlada se poživlja, naj poskrbi v naših krajih za lokalno železnico od Sv. Lucije do Bovca, oziroma do Loga.
Poskrbi naj za regulacijo Soče, Nadižo in hudournikov, posebno Štjaka; za posušenje „blata“ in za še en most na Kamnem.
Vlada naj podpira občine pri gra-denju potij.
2. Zemljiški in hišni davek naj so odpravita. Od zemljišč treba sedaj plačali davke, tudi če nič ne nesejo, ta davek je kmetu škodljiv; torej naj se ga odstrani.
Pobira naj se samo osebna dohodnina za določeno najnižjo svoto (minimum), ki je vsakemu nujno potrebna za življenje, in katera ostani vsakemu nedotakljiva glede obdačenja.
3. Upelje naj se direktna, splošna, tajna volilna pravica po narodnostnih kurijah za drž. in dež. zbor.
4. Upelje naj se taksa za delavce iz inozemstva.
5. Za nadomestilo za koze, katere vlada preganja v naših krajih, naj da ona kal<o nadomestilo.
6. Davki naj se v kobar. okraju pobirajo dvakrat in ne štirikrat na leto.
7. Kmetijska društva, zadruge, mle-karnice naj vlada znatnejše podpira in pospešuje.
8. V Kobaridu naj se ustanovi kat nar. pol. društvo za cel okraj. (Odobrav.) Besedo povzame vnovič dr. Gregorčič. Zalivali se vrlim možem, ki so se v tako obilnem številu udeležili shoda, in jih poživlja k vstrajnosti in nevstrašenosti. On sam ni nikdar delal in ne dela zaradi dobička ali časti, ampak njemu sta na srcu le napredek in blaginja naroda. Da je temu res tako, hoče tudi v prihodnje dokazati s tem, da bo deloval in še de-^ loval, dasi žanje za svoji* delo le nehvaležnost in zaničevanje. G. govornik , priporoča vsakemu vdanost in opreznost, poživlja k ustanovitvi kat. nar pol. društva, po katerem bomo laglje uresničevali svoje resolucije. Izomika, dobra vzgoja, verska vzgoja bodi vsakemu prva skrb, lo bodi tudi pol, ki nas vodi h konečnomu cilju. (Živio-klici).
Neki kmet iz Selc naprosi dr. Gregorčiča priporočanja za podporo poli v tamošnjem kraju, nakar zaključi gosp.
hovnih dobrot, kakor na pravih stopnicah, seveda vse drugačne utise napravijo in sv. čutila izbujajo prave sv. stopnice.
Koliko ljudi je že šlo po teh sv. stopnicah; pa koliko jih je, ki niso od te hoje imeli nobene duhovne koristi, Duh je, kateri oživlja, t. j. premišljevanje, same sv. stopnice nikogar ne vedejo v nebesa.
Pred dobrimi 50 letmi sta po teh stopnicah hodila dva človeka. Eden gospod de Bussieres je bil ves zatopljen v pobožnost, ter je vzdihnil ves ginjen: Pozdravljam vas sv. stopnice! Njegov spremljevalec, mlad jud Ratisbone se mu je pa hudomušno posmehoval. ,.Ne smejajte se-1, ga zavrne pobožni prijatelj ,.kmalo boste tudi Vi po kolenih tod stopali". Malo dni potem se je to prerokovanje dopolnilo. Alfonz Raiisbone se je prečudno spreobrnil, obiskal je sv. stopnice, ter je kakor spreobrneni Savel objokoval svojo dosedanjo slepoto. Postal je duhovnik tistega, katerega je prej zasmehoval. Na prostoru, kjer so bile začetkoma sv. stopnice v Jeruzalemu, tam. kjer je zdaj še obok mostovža, raz katerega je Pilat Jezusa pokazal ljudstvu, je ta speobrneni jud sezidal cerkev in samostan Sijonskih sester, katere neprenehoma molijo za spreobrnenje Judov rekoč: „Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo1*.
Lapanja shod. Zahvali se dr. Gregorčiču, da je prihitel v Kobarid in pozove zbrane može. naj mu izrečejo svoje zaupanje, na kar so s* mu odzvali vsi z gromovitimi, dolgotrajnimi živio-klici. Slava mu!
Demonstracija po zaupnem shodu v Kobaridu.
Ker so kob. liberalci pogoreli glede prostora za shod, so hoteli vsaj kako drugače ponagajati. Najeli so nekaj ljudij in jih napili, da so potem pijani tulili. Shoda ni to kar nič oviralo. Med to druhalijo so bili tudi naši ,.napredni". Zares, vsak pošten človek se je čudil, kako so napredovali v surovosti. Naši ljudje so se te podivjane, pijane bande naravnost sramovali. Resnica je, pijani so upili: živio Tuma, živio Tula, — lake ljudi mu radi prepuščamo, pošteno društvo se jih sramuje. Z divjim tulenjem so pozdravili dr. Gregorčiča še pri odhodu, upili so le še oni, ki so mogli, drugi so v pijanosti omahovali. Naše ljudstvo pa je potrjeno v dobrih načelih spremljalo v duhu g. Gregorčiča in mu priseglo zvestobo, ter obsojalo kobariške izdajalce slovenskega naroda!
Politični pregled.
Vrhbosenski nadškof dr. Stadler. — Po sklepu I. kat. hrvatskega shoda v Zagrebu je imel nadškof dr. Stadler pri banketu govor, ki so ga navzoči z nepopisnim navdušenjem sprejeli. Začetek govora slovi: ,.Bratje moji! Nimam razloga, da se Vam zahvaljujem, ker Vam je prijatelj nadškof zagrebški že vse povedal. Jaz hočem samo dvoje reči na to: Prvo se tiče našega naroda, a drugo naše sv. vere. Kar se tiče našega naroda, želim iz dna duše sv o-j e, dase čim prej Bosna in H e r-c e g o v i n a z j e d i n i z materjo z e m I j o (Hrvatsko).. . Tem besedam so sledili gromoviti klici: Živio Stadler, burno ploskanje in klicanje, kije trajalo dolgo časa.
Nadškof dr. Stadler je dobil radi teh besed od ogerske vlade v imenu cesarjevem grajalno pismo. Ta cesarjev ukor pa ni imel svojega izvora v na-sprotstvu proti uresničenju idealov hr-vatskega naroda, ampak v drugih ozirih. Presvetli ‘T^i'1' ili imfll V |HH tU^mii o z i r_ n a m e d n a r o d n e z v e z e in pa n a_
ii	r »<16 *»attt o uresničenje tega jj prasa 11 j a. ^nano je tudi, dajo nad-■^kof dr. Stadler cesarju zelo priljubljen wškol. —
Dne 10: t. m. je bil nadškof Stadler v avdijenci pri papežu. Ko ga je papež zagledal, je izrazil svoje veselje, da je iz nevarne bolezni zopet okreval. Rekel jo: ,,Milost Božja in moja molitev rešila je meni mojega Stadlerja". Sv. oče je govoril ž njim tudi o zadnjem dogodku,
•! kil'»e\je tikal njegovih besedi pri ban-
i	ktAu t Zagrebu ter rekel, da mu je ipolzniJi težki položaj katoliške duhovščine v'%)fini.
Nove volitve za državni zbor.
Volilno gibanje je po vsej Avstriji živahno. In ni čudo, ker od novega parlamenta je odvisna osoda Avstrije. Vse stranke se skrbno pripravljajo na nove volitve. Zlasti se pa kaže vedno več zanimanja mej priprostim ljudstvom. Prišel je narod do spoznanja, kolikega pomena je pravica, ki je v njegovih rokah. Vladar sam deli svojo vladarsko oblast z ljudstvom. Ono sme po svojih zastopnikih objavljati in utemeljevati svoje želje in potrebe in po teh osnovati si nove zakone. — Od dobrih zakonov je odvisna sreča države, pod slabimi vse ječi. Posebno pa je v naših dneh, ko sili socijalno vprašanje tako močno v ospredje, živa potreba, da se v tem smislu preosnujejo postave ter se preskrbe nove odredbe. Koliko novih načrtov potrebuje stiskani kmetijski iu obrtni stan, koliko šol itd., koliko obrambe potrebuje cerkev. Vse pričakuje novega življenja po tako burnih časih. Dobre zakone zaino-r e j o dati le dobri poslanci. Zato se ozira ljudstvo po takih možeh, ki bi zamogli njegovo stvar uspešno zagovarjati in vse potrebno ukreniti. Ka-tolržko ljudstvo pa prešinja zavest, da je vse zlo v državi zakrivil liberalizem. Liže desetletja vlada — a zlo se čim dalje
množi. Vsled liberalnih postav propada trgovski in obrtnj stan, ker se je odprla neomejena konkurenca. Kmetijski stan vzdihuje pod neznosnimi davki, ki so nastali vsled liberalnega militarizma. Šolstvo kaže bridke, gnjile sadove — vsled brezverske ali versko nebrižne vzgoje. Nekateri narodi kratijo drugim najbolj naravne narodne pravice, ker li-beralstvo ne pozna pravic, ampak le silo in premoč. Javno življenje nosi znak pokvarjenosti, ker smejo židje in njih liberalni sluge nekaznivo zastrupljati katoliško ljudstvo. — Tako ne sme dalje! Krščansko ljudstvo ne pusti več blatiti najsvetejših svetinj. Vzdramilo se je. Otresti se hoče liberalnega jarma. Zato se krepko organizuje povsod krščanska stranka, ki je zapisala na svojo volilno zastavo: „Liberalcu nobenega glasu!11 Zbrano hoče imeti v.državnem zboru može, katere prešinja katoliško prepričanje. Spričevalo o tem si morajo sami dati! V dva velika tabora — lahko rečemo — se deli Avstrija, v krščanski in liberalni. Boj za načela se bije povsod, in verno ljudstvo se ne plaši surovih napadov sovražnika, temveč pogumno prodira in bo prodiralo
—	do k I e r ne zmaga!
Novice.
Spomnite se! — Prosimo vse gg. naročnike, da nam nemudoma dopošljejo zaostalo naročnino. Prijatelje prosimo, da uzpodbujajo naročnike k rednemu plačevanju, ker se s tem prihrani uprav ni-štvu mnogo dela.
Župnijski izpit sta z izvrstnim uspehom napravila gg Ivan Koršič, kaplan c. kr. mornarnice in Ivan Maizlich.
Bohinsko železnico so začeli graditi. Pred vsem se napravi predor pri Podbrdu.
„Soč*a“ in „E(linost“ sta prinesli svoje mnenje o naši notici v zadnji št.: ,.Sočin“ napad na kardinala dr. Missia“. Videti je, da je „Soča“ razumela, kar smo hoteli reči, dočim nas „Edinost“ po stari navadi noče razumeti. ,.Edinost11 št. 234. piše: „K e r je torej že tako, d a s e n e k d o m o r a j e z i l i — ali Slovenci sami, ali Lahi s a m i, ali p a morda obojni — j e p o m u e n j u s 1 o v e n s k e g a ..Primorskega List a“ še na j m a n j e z I o, a k o s e j e z e — SI o v e n c i !-‘
Odkrito moramo povedati, da ni to mnenje slovenskega „Primorskega Lista*1, ampak konfuznost „Edinosti“. Mnenje ,.Primorskega Lista11 je, da naj se nihče ne jezi. Naša odkritosrčna želja je, da naj se v naši deželi, ki je dvojezična, vsi deželni napisi napravljajo v obeh deželnih jezikih, nikakor ne v latinščini, kakor je „Soča-1 nasvetovala. S tem je razvozlali vozel, ki ga „Edinost“ ni mogla razvozljati!
Par zanimivosti iz kazenske obravnave proti OabrSčeku due 15.
t. 111. — 1. K d o j e z ago v a rj a 1 G a-brščeka? Zagovarjal ga je advokat dr. Triller iz Ljubljane, brezverec, ki je dne
7.	t. m. v Ljubljani v navzočnosti Tržačanov gostov govoril tako-le: „Nam se gre za emancipacijo od Dunaja iu od Rima, ki nas vežeta v svobodnem narodnem razvoju ter nam delata na vseh poljih pro-s v e t e i 11 p o I i t i k e n a j v e č j o o v i r e*‘.
S temi besedami je ta mož označil težnje narodno-napredne stranke na Kranjskem in na Goriškem : Proč od Dunaja in od Rima ! Težnja narodno-napredne stranke je torej obrnjena proti avstrijski državi, ki ima na Dunaju svojega cesarja in proti katoliški cerkvi, ki ima svojega poglavarja v Rimu. Ta mož tedaj je prišel v Gorico zagovarjat Gabrščeka, ki je bil obdolžen raznih pretilnih besed proti dr. Gregorčiču.
2. Kakšne p r i č e j e imel Gabršček? Kot priča je nastopil blagajničar „Trgovsko- obrtne zadruge Delak, katerega je g. predsednik Zorrer pod prisego vprašal: „ Ali ste slišali, da bi bil Gabršček rekel: Take ljudi bo treba ne samo s palicami, ampak z revolverjem11. Delak: „Nisem slišal, Gabršček tega ni rekel“. G. predsednik Zorer: „Kaj tedaj vi prisežete, da niste slišali, ali da Gabršček tega sploh ni rekel?*1 Delak: „Da, Gabršček tega sploh ni rekel !•* Predsednik Zorrer pokliče
pričo č. g. Tabaja in mu reče: ..Tukaj g. Delak pravi, tla Gabršček sploh Ima ni rekel !“ Tabaj: ,.Gospotl predsednik, jaz sem te besede slišal !“ Predsednik Zorrer : ,.No, g. Delak, ali tedaj vi ostanete pri teni. da Gabršček sploh l<«gu ni rekel, ali samo, da vi lega niste slišali V" Delak : „Da, jaz lega nisem slišal". Pri teh besedah se je vsa dvorana na »las zasmejala.	(Dalje	prih.)
Laži in lii/.i! Kakor pri nas, tako je povsod. Ker drugače ne morejo, pa ližejo, obrekujejo, zasramujejo, samo da dosežejo svoj namen. „Vdari pastirja in ovce se bodo razkropile11. Da, da, vdarimo po duhovnikih, pa bo dobro.
Fvo zopet slučaj na K ranco/kem. Med toliko in toliko samo eden. Godilo se je v minulem mesecu. Za nedolžnim Klamindicu, prišel je na vrsto duhovnik Santal. Obdolžen je hil nemoralnih del in nespodobnosti na šolskih otrocih. Hil je pa čisto nedolžen in kot tak tudi hitro oproščen.
In kaj je sledilo iz preiskave?! Otroci, učenci bili so nalašč zbrani in poplačani od uredništva „Petite Repu-blicque“ in drugih liberalnih listov ala „Slov. narod11, vSoča11 itd., naj lažejo in krivo tožijo duhovnika — veroučitelja, duhovnika, katerega je vse spoštovalo in ljubilo kot pravega apostola ljubezni in usmiljenja. Uprizorili so škandal, se ga vmislili in raznesli v svet, samo da bi udarili po duhovnikih, češ: glejle! kakšni so ! na križ ž njimi!
O	kaj bi bilo pa, če bi se med duhovniki godilo to, kar se godi pri drugih stanovih ! O če bi se hotelo pisati, kaj se tam godi, to bi bilo pisarenja iir pisarenja ! V' Trstu n. pr. je bil ravno zdaj zapleten v osludne preiskave liberalni advokat Angeli, ki je osramočen ubežal čez luže v Benedke !
Dragi čitatelj ! kedarkoli tedaj čitaš v tržaškem „Piccolo“, v „Friuli Orienta-le“, v „Slov. narodu11, v „Soči“ itd. kaj čez tega ali onega meniha ali duhovnika, tedaj lahko rečeš: ,.Tisti menih ali duhovnik je že gotovo nedolžen11.
Volilne liste za V. kurijo v Gorici. Tukajšnji magistrat naznanja, da bodo izložene volilne liste od lf>.-22. t. m. ter da si jih vsakdo lahko ogleda pri mestnem anagralično-statističnem oddelku in sicer vsak dan od 9—12. dop. in od 4—G ure popoldan. Reklamacije proti tem listam vlagati je v teku tega časa pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici.
•J- Umrl je 10. t. m. v Ljubljani oče občespoštovane rodovine D e r m a -stijeve. Zadel ga je mrtvoud, da je v kratkem času izdihnil. Žalujoči rodbini in zlasti č. g. kaplanu solkanskemu izrekamo nasrčnejše sožalje.
Iz Bovca. Kakor je vže znano cen,j. čitateljem lista, je zadel našo bovško dekanijo ir\_o|jJ(idnenLiuJj v30.,.muJikolijo ggjijko hHd_udiii.ee vsled smrti preč. g. dekana Fr. IIOJtrja. Moralo je priti tako, zakaj od hude bolezni, ledične Ji) sj-čim. ki sti tfil mučili nad dve leti, nismo moali pričakovati drugega — da, čuditi se nam je bilo, da je še toliko časa vstrajal.
Pokojni g. dekan je bil rojen v Mostah blizu Ljubljane 28. sept. 1848., posvečen v Gorici 1. sept. 1872.; služboval je nekaj časa kot kaplan v Cerknem, potem kot župnik na Št. Viški Gori, kjer je vzgojil^dobto i^vežbanL. pevski zbor, in, kar je največjega pomena, poučeval, •> vodil in vežbal tedaj še mladega g. J a-( n e za Laharnarja, zdaj organista \avno tam, da se je povspel tako visoko (->v glasbi ter da uživa sedaj čast med Sdov. skladatelji in deluje tudi sam v čast Sdov. naroda. Kako priljubljen je bil na Št. Viški Gori, kaže pač najbolj to, da se ga vsi še danes častno spominjajo.
Z Št. Viške Gore je prišel slednjič pred ka,kiini 11 leti za dekana v Hovec kjer ga je tudi slednjič našla smrt. Hudi napori v prvih dveh službah so mu r,\ mnogo škodili, in sam se je večkrat iz-y razil, da ui prišel popolnoma zdrav v ^jHovec. Večkrat se je več ali manj pre-Siladil, a prehlajenje, katerega se je na-(lezel predlansko jesen po visokem, južnem snegu iz Plužne v dan patromi sv. (Miklavža, mu je po lastni izjavi največ ikodilo in zadalo smrtonosno ost.
V	Pokojni je bil iako unet in dejavni duhovnik, in kdor ga pozna, zlasti pa gg.j ki so službgv^M j)OtLnj4m kot kaplani,
morajo priznali, da je luLiiaxaxuui.l_iiiuj-Jiioren ler ne samo vesten predstojnik, ampak tudi pravi oče in prijatelj, v i^ru^.hi i<tt ziidujciiia ^aplRjiu ky]cn;t. V vedno hvaležnem, spominu ostane gotovo vsem in tudi vernikom sumim, kateri ga j;iko hvalijo k77i iTTii>ii7<učitelja.: mi pa, ki smo ga poznali in sploh vsi duhovni sobratje, skazujino mu udano srce in ljubezen /. molitvijo, češ. mnogo je trpel na zemlji, premnogo in udano trpel, zalo pa mu zdaj čim preje daj Vsegamogočni večni mir in pokoj !
Iz zapuščine preč. g. dekana K r. Ilovarja nam je omeniti sledeče: Slov. A 1 oj zijevišču je zapustil 200 gld.; »Šolskemu Domu11 200 gld.; malemu semenišču 2000 gld.; dalje je zapustil bovški farni cerkvi 2000 gld.; za reveže v Dovču ustanovo 1000 gld. Spomnil se j«* tudi priljubljene mu Št. Viške cerkve in tamošnjili revežev ter revežev v rojstni vasi v Mostah pri Ljubljani. Pravični Dog mu plačaj !
V Kihcnbrrgu je, kakor piše „Soča“, nad 80 ,Primorcev1. Tudi ,.Soč“ da je mnogo. Žalostno! Rojaki, zganite se!
Nove nakane v „trgovski-obrtni zadrugi'1. — lz Rihenberga smo prejeli sledeči preklic:
P r e d 1 4 d n e v i prišel je k meni Jože Č o p i č v imenu neke L i č e n - o v e stran k e, dumu izročim pooblastilo kot ud trgovske obrtne zadruge, češ tam je nekaka pomola, ktero mora vodstvo odstraniti.
P o z v e d e v š i v s e s p I e t k e in zvijače preklicuj e m m o je po o-1» lastilo, in nima ui k d o pravice, niti Ličen, niti Tu m a s l e m d o no h en e g a glas u.
K e rš e v a n I g n ac, št. 240 Preserje Rilienberg.
Volilni shod v Šempasu na Veliki Otavi. Na povabilo ^Sloge11, zbralo se je v nedeljo dne 14. oktobra nekaj nad 300 volilcev na Veliki Olavi. Tam smo videli domače starešinstvo skoraj polnoštevilno z g. županom na čelu. Tujcev je bilo prav malo, niti 10 mož. Dež, ki je silno lil, je zadržal mnogo volilcev, da niso prišli. Sicer pa je bila prostorna dvorana polna in še v stranskih prostorih je bilo še mnogo mož.
Ko je ura 8 odbila, je odprl zborovanje odbornik „Sloge*‘ č. g. HI. Grča. Sporočil je zborovalcem pozdrav od dr. Gregorčiča, zborovalci pa so pozdrav vrnili z mogočnim ,.živio dr. Gregorčič!-1 Nadalje je pojasnil postavo o zborovanju in povedal, zakaj se je danes sklical volilni shod ter konečno zborovalce povabil, da si izvolijo predsednika.
Govorili so g. Faganel Jož., dež. poslanec Grča iu č. g. vikar Knavs. — Sprejele so se sledeče resolucije:
1. Dne 14. oktobra na Veliki Otavi pri Šempasu zbrani volilci popolnoma zaupamo dr. Ant. Gregorčiču, se mu zahvaljujemo za njegovo nesebično in po-žrtovalno delovanje, ter priporočamo in bomo volili tiste kandidate za državne poslance, katere bo predlagal dr. Gregorčič in njegova stranka.
2. Vsi tu zbrani volilci spoznavamo, da katoliška vera je rešilni temelj za nas posameznike, za naš narod, za našo Slovenijo, za našo Avstrijo. Overjeni, da verska načela so rešilna za naš narod tudi na gospodarskem polju: slovesno izjavljamo, da izdaja slovenski narod lista stranka, ki krščanska načela izključuje iz javnega življenja.
Iz Štanjela. — Dne 11. t. m. je gad ugriznil Franco Svagelj v nogo. Čeravno brez zdravniške pomoči, je vendar upanje, da okreva.
V Lokavcu je dne 12. t. m. umrl nagle smrti poročnik g. Franc Pečenko. Prišel je bil po svojo g. soprogo, (Rol-letovo), ki je bila nekaj časa pri svojih stariših !
V Štjaku nad Vipavo je tamošnji lovski čuvaj ustrelil 7. t. m. proti večeru nekega Jožefa Seražina. Zasačil ga je bil pri zajčjih zanjkah. Slednji je vedno zajcem prožil, zato mu je bil čuvaj neljuba oseba. Žugal mu je večkrat, da ga bode z nožem zabodel. In to je hotel tudi oni večer storiti. Toda, ko je čuvaj videl da je v nevarnosti, sprožil je samokres, in kroglja je zadela nasprotnika t srce tako, da se je na mestu mrtev
zgrudil. Od strela se je celo obleka vžgala I vstreljeneinu. — Čuvaja je gnal žandar j v Komen, kamor je pa prišlo koj drugi dan mnogo prič, ki so dokazale, da je Seražin čuvaju mnogokrat žugal z nožem. In ker je bil Seražin malo prida, večkrat zaprl, nasprotno čuvaj poštenjak, ki je branil h* svoje življenje, je bil koj izpuščen. Seražin je bil star okrog 10 let in neporočen.
Teran. Letos imajo po Krasu posebno dober teran. Tako zrelega grozdja-reloška ni bilo že več let. Kapljica bo izvrstna; takt* ni bilo že dvajset let. Izredno dobro da imajo un Vojščici in po nekaterih bližnjih vaseh.
Izpoznanjc sv. vere. — 10. septembra prišel je naš prestolonaslednik Frančišek Ferdinand ob 11. uri v Hero-lin. Hila je nedelja. IJruo sede v kočijo in od kolodvora pelje se naravnost v cerkev sv. Medsvige k sv. maši. Na to še le je šel po svojih opravilih. Tako je, visoke glave spoznajo Roga in spolnujejo verske dolžnosti, ljudje na pol učeni pa so v tem na slabšem.
('rtiče o čebelarski razstavi v Celovcu o priliki 4». shoda nemško-avstrijskih in ogerskih čebelarjev. (Konec.)
Tretji oddelek.
Naposled si stopil še v tretji oddelek mej žive panji!. Iz posamezno stoječega centralca, dvojčuka iu ležečega panja, si videl tu, kako čvrsto letajo čebele na pašo. Obiskovalci razstave, gospe in gospodje in teh je bilo mnogo, so stali v gostem čebelinem roju ter pregledovali, odpirali in obračali panje, ven-dur skoraj nljedna čebela jih ni vpičila; živalice so namreč že vkrotene in vdo-mačene vsled vednega pregledovanja. Razstavljene čebele so bile ali sive kranjski', ali črne koroške ali nemške, pa tudi rumenkaste italijanske pasme; celo rumeno cipriško matico jo bilo videti. — Predavanje v odseku o čebeloreji je bilo splošno. Odveč bi bilo o tem pisati.
Dal Bog, da bi ta razstava dosegla tudi svoj plemeniti namen, da bi se ljudstvo po Koroškem, Kranjskem, Primorskem, sploh v naših krajih, ki so ugodni za čebelorejo, bolje zanimalo za to pridno in koristno živalico, da bi je ne preganjali, kakor uprav v sedanjem času vinorejei, sicer slabo poučeni, delajo ; če si tudi čebela kedaj privošči soka iz sladkega grozdja, njena škodljivost vendar ni v nikaki primeri s koristjo, ki jo sploh sadju in s svojini pridelkom ljudem čez leto podeluje.	A.	R.
Socijalne drobtinice.
Sv. Oče Leon XIII. opominjajo nas v Svoji okrožnici z dne IB. maja 1891, naj se borimo neutrudno proti so-cijalneinu zlu. ,.Vsak, kdor je poklican
—	pravijo — naj se nemudoma loti dola, da ne postane rana silno naraščajočega zla vsled zamujevanja še hujša. Državne vlade naj prično pomagati s svojimi zakoni in odredbami. Delavci, za katerih usodo se gre, naj svoje koristi postavnim potoni zastopajo. Ker pa zamore adino vera popolno in za stalno v okom priti vsem zlem, širi naj se vedno bolj prepričanje, da je potreba pred vsem poživiti krščansko mišljenje in življenje, brez katerega ne izdajo čisto nič še tako modre odredbe, še tako dobre obljube. Kar pa zadeva cerkev, ne bo ta niti tre-notka odrekla svoje pomoči. Njeno delovanje bo tem plodonosneje, čim več prostega gibanja se jej dovoli. Naj bi imeli to pred očmi oni, v katerih rokah je blagor držav.
Naj bi vsi udje duhovščine posvetili vso svojo moč in vso gorečnost veliki nalogi in naj bi pod Vašim vodstvom, častiti bratje (škofje), neutrudljivo oznanjevali iu zabičavali vsem stanovom načela svetega evangelija. Delujejo naj z vsemi sredstvi, katera so jim na razpolago, za blaginjo ljudstva, zlasti pa naj si ohranijo ljubezen, ki je kraljica vseh čednostij, ter naj jo zanetijo v drugih, v visokih in nizkih. Rešenja nam je iskati namreč v popolnem dejstvovanju ljubezni, ione krščanske ljubezni, ki je kratek za-Ipopadek vseh evangeljskih zapovedij. Saj ljubezen je vedno pripravljena žrtvovati se za blaginjo bližnjika jn je najizdat-«ieje zdravilo proti strupu napuha in svetnega samoljubja. Njeno božansko delovanje je orisal tako lepo apostel
Pavel z besedami: ,.Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, ne išče svojega, vse pretrpi, vs* prenese".
Naša društva.
Gospodarstvo.... v trgovski zadrugi. O svojem času smo vže opozorili čitatelje, da jo prišla ta zadruga z neomejeno zavezo v roke dolžnikov  na
police. Danes pa hočemo razkriti gospodarstvo, ki vlada r zadrugi.
1. R a v n a t e j s t v o zadruge, izvoljeno dne 11. marnja t. I., v katerem je bolni in vže dolgo nezmožni g. Iv. Dekleva predsednik, a g. Andrej Gabršček, dolžnik na police, podpredsednik in pravi gospodar z našim denarjem, n i bilo do z d a j š e vpisano v z a-družni register pri trgovski sodniji in vsled tega nima nobeni) pravice voditi zadružno posle, ker po postavi imajo zadruge roditi stari odborniki, dokler niso novoizvoljeni vpisani v zadružni register. Vsi podpisi teh slavnih ravnateljev so torej neveljavni.
2. Trgovska sodnija ni hotela vpisati slavnega Gabrščekovega ravnateljstva, ker gospodje niso predložili podpisov v overovljeni obliki. Dr. Tuma — moder mož — je gnal stvar v Trst in na Dunaj do najvišega sodišča. N a j v i i e sodišče je zavrnilo vzklic dr. Tum« in ob enem razveljavilo volitev občnega zbora dne 11. marcija t. I. Kdor išče, najde. Tako je tudi tukaj dr. Tuma našel, česar ni hotel videti in ne šlišati pri občnem zboru od strani g. prof. Čebularja. Ali — zdaj pride še najlepše. Najviše sodišče je razveljavilo ono volitev vže pred 8—4 meseci, da on nima v zadrugi nobene pravice, da predsednik nadzorovalnega sveta je vedno še g. Čebular in ne on, da ravnateljstvo je vedno še staro, v katerem so gg. dr. Franko, Jer. Kopač in drugi, ki so vpisani v zadružni register in ne slavni možje izvoljeni, dne U. marcija t. I. Toda za vse postave in za vse razsodbe se dr. Tuma in Gabršček zmenita kakor za lanski sneg, ona dva gospodarita v zadrugi z novim odborom vred vže 7 mesecev brez vsake pravice. To je naravnost turško gospodarstvo.
'6. Zadruga je osnovana z neomejeno zavezo, to pomeni, da so vsi udje zavezani s celim svojim premoženjem. Lepo gospodarstvo, kaj ne, s celim premoženjem udov? Če bi zmanjkale hranilne vloge ali če bi pro-p&li dolžniki na police in bi bogati g. Gorup v Trstu iztirjal brezštevilne menice podpisane od nepostavnega ravnateljstva, kdo bo odgovoren za primanjkljaj? Bog si ga vedi kdo, ali to pa je, gotovo, da doižn ikoni, ki nič nimajo, ne bo nikoli nobeden nič vzel boben bi pa pel posestnikom, kateri so se zavezali s celim p r e m o ž e nje m.
4.	Zatorej pozor posestniki — udje trgovske obrtne zadruge ! N e d a jaj t e nikomur pooblastila za občni zbor; pomislite, da neomejena zaveza lahko spravi človeka v veliko nesrečo. Kdor je dal pooblastilo, naj je torej mahoma prekliče in naj pride sam osebno k občnemu zboru. Posestniki, varujte sami 9voje premoženje!	(Dalje	pride.)
Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primoskem je imelo dne 7. oktobra v Gorici 22. zborovanje.
Duhovni voditelj, velečastitljivi g. dr. prof. Jožef Pavlica je govoril o žalostnih razmerah med duhovščino in učiteljstvom. Med uzroki tega dejstva je posebno navedel absolutizem in sovraštvo proti duhovnikom nekaterih modernih učiteljskih voditeljev kakor Diester-weg in Dittes.
Počastil je zborovanje tudi velečastitljivi gospod kaplan mestne župnije pri sv. Ignaciju, Alojzij Kovačič. — Gospica Hrovatin je pela Nedved-ovo „Pogled v nedolžno oko11. — Sklenilo se je, da bode društvo kot reden člen pristopilo „Slomšekovi zvezi.“
Dne 10. oktobra ob 7. uri bode duhovni voditelj maševal za ranjkega člena g. kan. Andreja Marušiča, h kateri sv. maši so društvenico povabljene. Pevski tečaj začne dne 11. oktobra pod vodstvom gospice Bagnalaste.
Za redno člene. ki niso do 7. dne oktobra t. I. št* naredilo izpit sposobnosti za učiteljstvo, razpisan ih je 40 K za najltoljši spslavpk o predmetu:
..S katerimi predvajami pripravljamo učence prvega razreda na pravi poukV“ Spisi so naj vložijo do zbora meseca marca.
Pisateljico m1 smejo imenovati svojega imena na sestavke no zunaj ne znotraj ; ampak sestavku na čelo sp zapiše geslo. Pisateljica naj priloži zapeča-ien zavoj, na katerem bodo zapisano zunaj geslo, znolraj pa ime. Nagrada sp podeli v zboru meseca aprila, vendar le tedaj, kedar sle vložili najmanj dve učiteljici svoja spisa.
Obdarovani spis mora pisateljica za prpdavanje v našem društvu izročiti ar-lii varinji.
Za Alojzijev išče: preč. g. Iv. Kodre 80 K: sl. županstvo Vojščica f> K: iti. .1». Al. Sorč. c kr. poštar v Uovcu, mesto venca na krsto nepozabnega g. dekana Fr. Ilovarja 10 K: „nekdo“ 20 K; N, N. (i K; F. S. 2 K.
Oeiljansko društvo nakupilo .je novo izšlih ..cerkvenih ppsmaric11 slovečega skladatelja g. D. Fajgeljna. da bi ž njimi napravilo dobrodošlo darilo svojim udom. Ud pa jp vsaki, ki jp ali uže poslal udnino 2 K. za t. I. ali jo dopošlje do koncem decembra.
Za kratek čas.
So. — ..Soča" nam jp zamorila, ker smo v zadnjem listu onikali, češ, da je to klečeplaztvo. Da bo Gabršček molčal, hočemo danes tudi o njem tako spoštljivo pisati: G. Gabršček so v ponedeljek sedeli na zatožni kiopi. Zapretili so bili namreč dr. Gregorčiču, da si bodo, po-zabivši svoje družine, sami poiskali ..zadoščenja11. Pretili so tudi, kakor so priče povedale, da ga bodo na ulici oklofutali, pa niso tako hudo mislili v svoji spoštljivosti in zalo so bili milostno oproščeni.
Radovednost. — Sodnik: ,.Vi torej želite, da počakamo se sodbo, dokler vaš odvetnik ozdravi? Ali vi ste bili pri tatvini zasačeni in sle tatvino sami priznali: jaz pa sam no vem, kako bi vas mogel odvetnik zagovarjati”. ,.To je ravno, gospod sodnik, kar bi tudi jaz rad vedel". —
Zahvala in priporočilo.
1’ovodom smrti predragega mojega
očeta
Jožefa Dermastja,
posestnika v Ljubljani,
došlo je meni kakor celi ohitelji toliko izrazov sožalja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Zato tem polom izražam .vsem svojo iskreno zahvalo.
Duhovne sobrate pa prosim, da so spominjajo pokojnega 'n oj ega očeta pri sv. maši iu molitvi. Dog jim povrni!
V	Solkanu, 17. oktobra 1900.
Ivan N. Dermastia,
kaplan.
NAZNANILO.
• ( <	• •
Podpisani naznanjam p. n. občinstvu. du som prevzel slaroznano gostilno
grofa (oronini-ja v Št. Petni
pri Gorici.
Skrbel bom za dobro pijačo Ier za okusna gorka in mrzla jedila.
Za mnogobrojeii obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Ivan Mežek.
Anton Obidic,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča sn
za raznovrstna naročila po meri
rx gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (Jerici odlikovan i častno diplomo naj vin] ega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. I!39fi. in v Gorici nn razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi uaflincjega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najvljudneje.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrslno pohištvo za vsak slan. Oprava [jo najmodernejili slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohišlvo, kakor: toaletne mize. različna obešala, pre|>roge za okna ild. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. -Daje se Iudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se ludi izven Gorice |)o železnici in parobrodih.
V	zalogi ima najeleuatnejso sobno opravo, na katero so se posebej opozarja p. 11. občinstvo!
Josip Blokar |
| na trgu svetega Aniona štev. II.® |	v Gorici.
® Priporoča slavnemu občinstvu v
# mestu in na deželi svojo trgovino _ | jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, f | Sandomingo, Java, Cejlon, Porlorico *
* i. dr. — Petrolej v zaboju. Sladkor ® | razne vrste. Moko št. 0, I, 2, 3. 4. f>. jg I* Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste.— $ #1 Vino v butilkah n. pr. Malaga, ©
L Maršala, Ciper, Hurgunder itd. §| Postrežba točna. Cene zmerne. $
1 VV	I	v
isccm dva uccncn
za mizarsko obrt.
Anton .Marguč, mizar v Škofji Loki.
šooooooooooooobc „Krojaška zadruga".
vpisana zadruga i omejeno zavezo v Dorici,
Gosposka ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega mamilakliirnega blaga za zenske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v najvoeji izbt i*i, kakor: sukno, platno, prle-nino, Gliinon, okslorl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. .Jager ild. itd.
Vse po iiajnižjili cenah.
One so »talne brez pogajanju.
XXXXXXX30000000C
Nova dolavnica
<*<»rkv<‘iiih posod M M V ) •' ; in orodja.
Goricu, magistrat mi ulion st. 8.
l’oil|iistni vsoja si 11; i /. 11: < 111 i j"i*.\ '1 'i ln*\ -1’iiii. ila ji* i it I j >i'l i m i \' < > 111 • 1 a \ iiifd t-crkvriiili posml Irr si* |iriiionu'*:i /a na )'m'*|ii* svetnikov, svrlilnir. ild, v vsiikovrslni kovini in \ \sakrin sinjin po nujni/jili cenah
Ker še nima i lusl n • v:i n i h cenikov, pošlje |•<i želji preč. duhovščini olirise raznih posod in orodja.
l'riporo('a se ludi /,:i popravljanje rabljenih reči. jih /.opel posrchri in po/.lati tako. da doliijo prvolno slanje.
Izdeluje strelovode po najholjših u-uajdliah in popravlja /e raldjeiie.
I ilani
Frane Leban,
srehrar.
Važno za vsakega!
prodajalnica po najnižjih
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
Inova anker irneno Iranc*.
remonler ura s poveri/, ico in lokom.1
II 1170
lU. 2'20 S*
irld k CA prava srehrna reni. ura sposrehru. ^1U. ‘i UJ amerikansko verižico in lokom.
prava srehrna reni. ura za uospe s i posrehrneno a utrl. verižico in lokom, prava I i karatna zlala remont, žepna ura, z. haržun. Škatlo in elojj. verižico. | Za vsako uro 3 leta poroštva.
irlfl	pravi	(i karatni zlali prslan iu
y,lU. i JU lep kamen.
Pošilja ludi proti povzetju ali proti pred-' plačilu zneska. Kar ne uiiaja. se vzame v K dueli nazaj in se koj vrne dolični znesek, take1) da kupec ni v z.jjuhi.
Bratje Hurviz. kupčija izvoza. Kraknu Slradom 17
lloualo iluslrovani zapisniki cen za ure. i nakite, zlalo. srehrno in kineško-srehrno lila^o po znižai,ih cenah se didiivajo hre/plaeno iu ! poštnine prosto. Agenti ne iščejo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 (lOHICA Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
briških, dalmatinskih in isterskih v i nagrado v.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na. vso kraje avslro-euerske monarhije v sodih od oli litrov naprej. j\a zahtevo pošilja ludi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
$
Prva slov. trgovina z železjcm
Konjedic & Zajec
prej ti Parbo
Gorica, pred nadškofijo št. 9.
Priporočala po n.ijnižjih ctMiali svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščeviue raznega obrtnijskega, poljedelskega, vi-nogradskega iu pohišnega orodja. Prevzemala naročila za vse stavlie iu podjetja. (Itavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr.'priv. tovarne: pripoznana zaloga najboljših koltov od o. Ntissbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Kdina zaloga najboljšega koroškega askalon in broseian jekla.
—	Zaloga Portland in roman cementa. — Cesar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo In kovino | po najvišjih cenah.
Vsako naročilo se izvrši ne- ! tj mudoma in vestno.
Artur Makntz,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
jlntorc JFou,
klobučar in "oslilničiir v Semenski ulici, ima bogalo zalogo razno vrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže ludi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Nikaka # # # # # ## skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po Iranoozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravili po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljalvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trst, Via Uelvedere št, 23
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici
v poslopju okrožnega sodišča je bogato založena z blagom najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreli kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom' ki potrebujejo mirodilniškegablaga'
I 'osi * hi i o se priporoča cerkvenim oblast v im. županstvom, uradom šolskim vodslvom, društvom, javnim iu privatnim zavodom, Ivorniram. mojstrom, trgovcem, živi no/d ra v ni kom, pirotehnikom ild. Priporoča zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, hronza; po-kosli (lake), sušilo, zamasko (kit), vollič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, ščeti, oterače za noge, šablone, zamaške, gobe milo, 1 veče, vžigalice, petrolej; najlineje žveplo in bakrani vitrijol; cevi in druge reči iz kavčuka (galoše), razne soli. zdravilna zelišča, mineralne vode, cedilke, (gume), cerkveno kadilo in kot primeso dišeči storaks ; razna čistila, gladila in mazila; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za pse; toaletno milu in drugo lepudišeče blago (parfumerije), potrebščine za lotogialije ild.