V cetrtek — na praznik »v. evangelista Luike — se je na Oplencu zaprl grob nad njim, iki je bif fcot kralj Jugoslavije med ljudstvom evangelist ^dinosti, sloge in miru. Za ta visoki cilj se je trudil, je delal in trpel ter dal svojo srčno ikri: najdragocenejše, kar je naposled še mogel dati. Ljudstvo mu je to veliko ljubezen vrnilo z najvdanejšo ljubeznijo, ki je prišla do čudovito lepega izraza, iko se je mrtvi kralj zadnjič vozil po njemu tako ljubi zemlji. Vsa pot mrtvega ikralja od obale sinjega Jadrana preko kršne Like, skozi beli Zagreb, čez rodovitna polja Hrvatske in Slavonije, v državno prestolnico in o-d tam na Oplenac: to je bila triumfalna pot. To je bil triumf spoštovanja, Ijubezni, vdanosti in zvestobe, kakršnemu je težko najti para v sveto.vni zgodovini. Našega blagopokojnega ikralja je na njegovi zadnji poti spremljalo žalovanje vsega kulturnega sveta. Vladarji velikih držav so ga sami os&bno, v prvi vrsti predsednik prijateljske nam Francije Lebrun, ali po svojih zastopni- kih spremljali ik večnemu počitku. Zastopniki juna.kih armad so stopali za krsto njega, ki je bil velik junak, ko je bilo treba braniti napadeno domovino, in hkrati odlicen borec za mir, iko je bilo treba ohraniti to dobrobit človeštvu. Ljudski predstavniki iz raznih delov sveta so tvorili Častno spremstvo njemu, ki sc je ves čas svojega življenja in delovanja trudil, da dvigne svoj narod na častno mesto v 'krogu kuturnih narodov, ter si iskreno prizadeval, da se ustali in ohrani med narodi in državami skladnost mišljenja in vzajomnost dclovanja za mir in napre¦dek človeštva. Neštete množice so dale pokojnemu kralju na njegovi poslednji po ti ginljive izraze globo* kega sipoštovanja in iskrene ljubezni. V duhu ga je spremljalo na tej poti vse Ijudstvo širne naše države od Triglava — stražnika na severu — do Kajmak.alana — branika na jugu —, od plodovitih ravnin Vojvodine do kršne obali sinjega Jadrana. Žalni sprevod. V saborni cerkvi, ka-« mor so o polnoči pre-t nesli krsto s posmrtnimi ostanki kralja, se je začelo v čotrtek ob ^-8. uri žalno bogoslužje, ki ga je opravil patriarh Varnava ob veliki asistenci pravoslavnih škofov in duhovnikov. Ob 8. uri se je pripeljal Nj. Vel. kralj P?ter II., sprejet z viharnim vzklikanjem množic. V cerkvi je stoječ pred prestolom žalostno gledal jjoslednje slovo duhovništva od svojega kraljevskega očeta. Ob njem je stala Nj. Vol. kraljica Marija, ob njej pa Nj. kralj. Vis. l.nez namestnik Pavel s kneginjo Olgo, njima ob strani pa knez Arzen z romunsko kraljico Marijo. Na drugi strani prestola so zavzeli svoja mesta romunski. kralj Karol, predsednik fran- cos>ke republike Lebrun, princ Nikolaj romunski, princ Ciril bolgarski, vojvoda Di Spoleto kot zastopnik italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., dalje princ Jurij kot zastopnik angleškega kralja in general Goring kot zastopnik nemškega predsednika Hitlerja. Ostali del cerkve so napolnili predstavniki tujih držav, ccla naša kr. vlada in vsa generaliteta tujih in naših armad. Žalna služba božja se je kon.ala ob četrt na 9. uri, nakar je patriarh Varnava imel spominski govor za pokojnim vladarjem, v katerom je še enkrat obnovil najvažnejše trenutke iz živijenja pokojnpea vladarja in nato svoj govoi. zaključil s ponižno prošnjo Bogu za pokoj in večno plačilo duši blagopokojmega kralja. Malo pred 9. uro so kraljevo krsto člani ' ikraljevske vlade s predsednikom Uzunovi.em na čelu ponesli na lafeto. Po beograjskih ulicah se je začel pomikati veličasten žalni sprevod. Ulioe &o prepolne naroda iz Beograda in vseh delov države. Računa se, da je spremljalo svojega vladarja na zadnji poti nad 1 milijon državljanov. Od 6. ure zjutraj naprej je bil ustavljen ves promet po ulicah. Zato so si ljudje že ponoči izbrali mesta, od koder so opazovali žalni sprevod. Od polnoči naprej so bile zasedene že vse ulice in ljudje so vztrajali ikljub temu, da je pritisikal mraz in padal droben dež. Za krsto je prvi stopal iz cerkve in v sprevodu kralj Peter II., čigar pojav je izzval solze in jok prisotnih. Poleg njega je stopala, vsa v črnem, kraljica Marija, sledili so ostali člani kraljeve rodbine, za njimi pa romunsiki kralj Karol ter pred.ednik francoske republike Lebrun, angleški princ Jurij kot zas-topnik angleškega kralja, bolgarski princ Ciril, romunski princ Nikola, vojvoda Spoletski, nadvojvoda Anton Avstrijski in ostali predstavniki tujih dvorov in držav, :ned njimi pruski ministrski predsednik Goring, maršal Petain, čehoslovaški ministrski predsednik Malypetr z dr. Benešem itd. itd. Ko se je sprevod pomikal p-o glavnih beograjskih ulicah, je krožilo nad mcstom nad sto letal, naših, čehoslovaških, francoskih in romunskih, izfcazujoč v zraku poslednjo čast našemu pokojnemu ikralju. Na krilih vseh letal so vihrale dolge črne zastave. Sprevod se je počasi pomikal p-o Kralja Petra in Kneza Mihajla ulici, prefco Terazij, po Kralja Milana, Miloša Velikega in Nemanjini ulici do železniške postaje. Ob pojavu lafete s kraljevo ikrsto so stotisočglave množice, žbrane na ulicah, popadale na fcolena in iz tižine se je čulo samo ihtenje, prekinjeno vedno na novo z izbruhi glasnega joka in neprestano spremljano od brnenja letalskih motorjev. Venci, vojaštvo, duhovščina. Mogočno turobni vtis je vzbudilo tudi ogromno število vencev, ki so jih vozili na 15 vojaških avtomobilih. S.ledili so nato nosilci vencev tujih vladarjev, med njimi angleškega kralja Jurija V., romunskega kralja Karola, bolgarsikega kralja Borisa, italijanskoga, švedskega, norveškega, danskega kralja, nizozemske kralj-ice, alban&kega kralja, japonskega cesarja Hirohita, bivšega špansikega kraljaAlfonzaXIII., predsednika čehoslovaške republike Masaryka, predsednika francoske republike Lebruna, nemškega državnega predsednika Hitlerja z napisom: »Nekdanjemu junaiškemu nasprotniku — globoko užaloSčena nemška armada«, predsednika turške republike Kemala paše, predsednika grške republike Zaimisa in drugih. Srebrnih in zlatili vencev je bilo nad 150, vseh vencev nad 15.000. V najobilnejšem številu je bila v velikansliem Sfprevodu zastopana naša slavna vojska. Za jugoslovansko vojsko so korakala odposlanstva prijateljskih in zavezniškiti držav. Prvi jo Francozi, Ž50 jih je. Nemo stopajo visoki Bretonci v svojih modrih uniformah in črnih čeladah, njim na čelu komandant slavnega verdunskega polka polkovnik Duploy. Globoko se klanja zastava tega junaškega polika. Za njim stopa oddelek francoske mornarice, 15 oficirjev in 200 mornarjev s francoskih križark, ki sta spremljali naš rušilec »Dubrovnik« na njegovi tužni poti poti iz Marseja v Split. Tik za njimi stopajo gojenci vojaške akademije v Saint Cyru, ki jih vodi major invalid brez leve roke. Na čelu francoske mornariške pehote stopa 30 bobnarjev in trobentačev, bobni odeti v črnino, trobente z dolgimi črnimi trakovi. Njim sledi zopet oddelek francoskih mornarjev, nato pa oddelek francosikih lovcev. Prihajajo angleški mornarji s puškami na ramenih, moštvo z angleškega sredozemsikega brodovja, ki je izkazalo viteškemu kralju poslednjo čast pred splitsko luko. Sami zagoreli obrazi, fantje kakor iz brona. Sledi jim oddelek angleške pomorske pehote z admiralske ladje »Queen Elisabeth« in oddelek angleških kadetov. Na čeladah romunskih vojakov, ki so se uvrstili za Angleži, se blesti začetnica »A I«, znak polka, ki nosi ime poikojnega našega vladai'ja; za njimi stopa ceta 9. romunskega konjeniškega polka, ki nosi i^ne naše kraljice Marije. Nato pridejo Čehoslovaki. Trije generali stopajo na čelu oddelka, ki ima žalne znake na levih rokavih. V čehoslovaškem oddelku so zastopniki vseh vrst orožja čehoslovaške armade, posebno številno pa je zastopan pešpolk, ki mu je bil pokojni kralj častni poveljnik. Pozorno&t vzbujajo turški gardisti, 130 po številu, telesna straža predsednifca turške repviblike Mustafe Kcmal paše pod vodstvom gardnega komandanta Gadi beja. Vojaki imajo bele uniforme in rdeče čepice. Njim sledi močna četa grških mornarjev v slikovitih uniformah. Ja'ko številno je bila v sprevodu zastopana duhovščina. Katoliško duhovščino je vodil beograjski nadškof o.Rafael Rodič v spremstvu Ijubljanskega, djakovškega, subotiškega, mostarskega, splitskega in skopljanskega škofa ter nadškofa-ikoadjutorja dr. Stepinca iz Zagreba, z velikim številom katoliških cerkvenih dostojanstvenifcov ter Zupnijske duhovščine iz vseh ikatoliških škofij v Jugoslaviji. — Katoliški duhovščini &c sledili najvišji svečeniki drugih veroizpovedi, drugi del veliča&t nega duhovniškega sprevoda pa so tvo rili pravoslavni svečeniki, iki jih je &amih bilo čez 200; njihove vrste je zaključilo 27 vladik, 5 mitropolitov ter nazadnje patriarh Varnava. Poslednje slovo od prestolnice. Pred železniško postajo je bil postavljen pred dvorno čaikalnico oder, na katerega so položili kraljevo krsto in s katerega je pokojni kralj sprejel po- slednji pozdrav svoje junaške voj&ke in odposlanstev armad drugih držav< Mimohod ob (krsti otvori odposlanstvo čehoslovaške armade. Njej je sledila kraljevska vlada, diplomatsiki zbor s papcževim nuncijem na čelu, narodno predstavništvo, zastopniki francoske-ga, čehoslovaškega in dnagih parlamentov, bivši ministri. med njimi dr.: Anton Korošec, zastopniki raznih občin, tudi mestnih občin Marsej in Pariz, zastopniki oblasti, ustanov, društev itd. V slovo se je pokojnemu kralju poklonila generaliteta, kraljeva garda, za njo so stopali potrti, s sklo* njeniimi glavami predsednik francoske republike Albert Lebrun, pruski ministrski predsednik Goring, ki je zastopal nemškega državnega predsednika Hitlerja in nemško državo, Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel, bolgarski princ Ciril, Nj. Vel. kralj Karol romunski, princ Nikolaj v s.premstvu svojih adjutantov. Nato zopet oddelek kraljeve garde. Naši vojsiki so sledili oddelki zavezniških vojsk. Mimo krste defilirajo vojaki slavnega verdunskega polka, najbolj junaškega oddelka franooske vojske, za njimi francoski alpini in mornarji. Sledijo odposlanstva angleške, čehoslovaške, romunske, turške in grške vojske. Naposled so pripeljali kraljevega konja, nakar je naša artilerija zaključila veličastni mimohod. Nato &o narodni poslanci in senatorji dvignili kraljevo krsto ter jo odnesli v dvorno čakalnico, odkoder so jo gardisti zar^esli v železniški vagon. Ob pol 12. uri je odpeljal krsto pokojnega ikralja dvorni vlak iz Beograda v Mladenovac in iz Mladenovca skozi goste trume užaloščenega Ijudstva avtomobil v Topolo, rodno vas vladarske hiše Karadjordjevičev. V grob. Tri ikilometre je do Topole. Ob potu vse polno ljudstva. Žene in moški, ki so tolikokrat tukaj videli pokojnega kralja, jokajo. Strumno se vzravnajo vojaki v špalivju od Topole do vrh griča, do Oplenca. Topovi grme, jate letal krožijo okrog certkve, narod pade na kolena. Ogromna množica je kakor o^kamenela. Ko pa je zagledala Nj. Vel. mladega kralja Petra II., sedečega med njegovo matei'jo kraljico Marijo in romunsko kraljico vdovo Marijo, je pričela množica spontano vzklikati: »Živel naš kralj Peter II.! S hriba Oplenca je strmela na vse to bela marmornata cerkvica, ki nekako kraljuje nad vso Šumadijo. Ko jo mrtvaški avtomobil prispel pred cerkvico, so bi"vši bojevniki ob pol 3. iri popoldne dvignili ikrsto ter jo ponesli v cerkev. Patriarh Varnava je z vsemi pravoslavnimi škofi še opravil zadnje molitve, med tem ko je na koru odpeval topliški cerkveni pevski zbor. Ob krsto svojega o.eta se je postavil Nj. Vel. kralj Peter II. z Nj. Vel. ikraljico Marijo in z vsemi .lani kraljcvskega doma. Ob njej so sc razvrstili vsi predstavniki iz inozemstva, francoski državni predsednik Lebrun in zastopniki drugih držav, nadaije ves diplomatski zbor, dalje kraljcvska vlada, skupšči-- na, senat in generaliteta. Cerkvica niti ni mogla sprejeti vseh pogrebcev vase. Ob 14.50 so dvignili krsto Nj. Vel. kralja zodra in joprenesli v ikripto. Na čelu je stopal patriarh Varnava, nato so nesli fcrsto in za njo so se v kripto podali samo člani ikraljevskega doma. V (kripti so nato duhovniki blagoslovili grob, kjer bo počival pokojni vladar. Ležal bo ob strani svoje matero. Ob 14.55 je bilo vse gotovo. Člani kraljevskega doma z Nj. Vel. kraljem Petrom II. so se vrnili iz kripte in odšli iz cerkvice. Kmalu nat-o je prišel iz fcripte patriarh Varnava, nakar so se šli priklanjat v kripto člani inozemskih delegacij in kr. vlade. ¦SSi Nad cerkvijo, prav tik nad kupolami &o zabrneli motorji 110 težkih vojnih letal. Iz letal so padali venci in cvetje. Še poslednje slovo od kralja-mučenika in grob se zapre. Nanj so položili težko, masivno ploščo iz oniiksa, nalomljenega tam za Pečjo, ki so jo izklesali topolski ikamnoseki. Na pložči se blešči trdo iziklesan velik napis: Aleksander I. Kralj Jugoslavije 1888—1934 Na grob blagopokojnega ikralja so položili žaro s slovensko prstjo, iki jo je posebno odposlanstvo banskega sveta Dravske banovine odneslo v Beograd. Prst je zbrana iz vseh okrajev Dravske banovine in sicer predvsem iz obmejnih, kakor tudi iz zgodovinsko-znamenitih krajev. Žara je izklesana iz tem- nega podpeškega marmorja s svetlimi progami in je visoka 65 cm. Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, iki jih je v imeivu slovensfcega naroda iz- rekel naš največji sedaj živeči pesnik Ot-on Zupančič: Nekdanje Čase bil je oJbi.aj, da iknezom &o najljubše dragotine dajali s sabo, ko so šli v krajine, odfcoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, ikar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo —> morda Ti z njo bo počivati lažje. Slovensko ljudstvo sporoča poslednje srčno slovo: Počivaj v miru viteški fcralj! Neb&ški blagoslov in božja pomo'_ s tvojim sinom — kraljem Petrom II.!