Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Glasilo	Jugoslavije
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in upravo Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Siiev. IS.
LšvsfcbSJoni, dkie 17. ap^iiUa. 1933.
III. 4<a4o.
(Kaj bo? — Zakoni pred parlamentom. — Ujedinjenje strokovnih organizacij.)
V	Ljubljani, 15. aprila 192,3.
Politično mrtvilo, ki je nastalo vsled velikonočnih praznikov —- 'katoliška Vel. noč 12. in pravoslavna 19. t. m. — v Beogradu, ne daje jasne slike o bližnjem razvoju 'političnih dogodkov. D očim trdi en del — in sicer večji del — časopisja, da se pletejo niti z a sestavo radikalno-ra-dičevske vlade, trdi ostali del časopisja, posebno sam. demokratsko, da jo sedanji narodni blok trden in da bo rekonstruirana vlada sestavljena samo iz zastopnikov teh dveli strank. Pašic sam, ki bo seveda stvar skušal urediti tako, kakor bo njemu najbolj kazalo, tajinstveno molči in odpotuje ipreko praznikov na k,ratek odmor v Dalmacijo.
Sam. demokratom, pa tudi Ra-dičevcein gre cela ta stvar malo na živce, oboji žive v negotovosti, kaj da bo. Zaenkrat skoro tako izgloda, kakor da bodo morali Radičevci še par tednov čakati na to, da sedejo za vladno mizo. In tačas bodo morali pokazati, če so se .resnično ali samo navidezno »poboljšali«.
#
Pred Narodno skupščino pride po Vel. noči kot prvi na dnevni red stanovanjski zakon. Mi smo o tem zakonu že pisali in povedali, da pomeni bistveno poslabšanje sedanjega stanovanjskega zakona in sicer v ■dveh ozirih: prinese visoko povišanje vseh najemnin in omogočal 'bo bogatejšim, da bodo pobrali vsa stanovanja s tem, da bodo nudili visoke stanarine.
Kar ipa hočemo danes (podčrtati je dejstvo, da je bil načrt tega novega stanovanjskega zakona v tozadevnem odseku enoglasno sprejet, da je torej zanj glasovala tudi cela opozicija, med njimi Radičevci in naši klerikalci, ki so se v tem vprašanju kaj lepo .znašli na isti ■črti z dr. Žerjavom!
Naslednje zakone, o katerih bo parlament razpravljal, pa sta invalidski zakon in tiskovni zakon. Invalidi, ki že leta čakajo na ureditev svojega vprašanja, ne bodo mogli biti zadovoljni z določbami novega zakona, o tiskovnemazakonu pa smo tudi 'že na tem mestu pisali _ in ga označi il kot v celoti nesprejemlji-
Omenjati moramo tudi ^stališče, ki ga zavzema nesocialistično delavsko 'časopisje; napram delu za ujedinjenje strokovnega p o kr e ta v Slovenija, kjer so se, kakor znano, uje-dinili 'closlei rudarji in železničarji socialistični in neizavdene smeri v nove organizacije, ki sta obe pristopile v GRiSJ in s teni v amsterdamsko strokovno .internacionalo.
Komunistom na jugu to ujedinjenje seveda ni po volji, po tudi ona skupina bivših komunističnih strokovničarjev, ki se izbira okrog Radničkega Jetjinstva, ni zadovoljna s tem u j edin jen jem, češ, da so se bivši neodvisni nekako prodali socialistom.	. ,.
Povedati je treba, da se z ujedi-njenjem na strokovnem polju ni nih če nam prodal, niti smo se mi komu. Strokovne organizacije, ki so v sestavu GRiSJ so od SSJ politično neodvisne in v boju političnih delavskih strank neutralne, kar je pravilno. Delavstvo je združila potreba skupnega boja proti meščanski .re-
akciji in je združitev nastopila v tistem trenutku, ko se je pokazalo, ■tla smo si s sodrugi iz neodvisnih vrst postali iste misli glede taktike na strokovnem polju.
Pri tem uj edin j en ju strokovnih organizacij, katerim naj slede, kakor želimo, še druge, si varuje vsak delavec svobodo svojega razrednega političnega prepričanja. Da 'bo pa ujedin jen ju na strokovnem polju sledilo ujedinjenje na političnem, to pričakuj e mo sicer z vso gotovostjo,
vendar pa to naše pričakovanje ne pomeni, da hoče SSJ porabiti strokovne organizacije za kako politično propagando. Socialistična načela, ker so prava, bodo .zmagala sama po sebi, za to ne rabimo ni kakih političnih bojev v strokovnih organizacijah. V njih je mesta za vse razredne delavce, ki pristajajo na isto strokovno taktiko. Kdor pa takega ujedinjenja ne želi, pokazu-je, da hoče politiko tudi na strokovnem !
Kongres Konzumnega društva za Slovenijo.
Nemškem in tudi pri nas stranka in 'Strokovne organizacije ustanovile ■zadruge. Razlika je torej v konstrukciji in se je ne da zabrisati po mili volji te ali one skupine.
Prihodnjo nedeljo, 19. aprila se bodo zbrali v »Ljubljani delegati vseh 37 podružnic, da premotre dosedanje delo in si začrtajo bodoče naloge za procvit te največje zadruge v .Sloveniji.
Naša stranka se je vedno zavedala. velike vrednosti zadružništva za 'delavski pokret, zato je vselej navajala svoje somišljenike k udejstvovanju v zadružnih organizacijah. Treba je povdariti, da ji je tudi uspelo njeno stremljenje, kajti veliko število .najagilnejših zadružnih funikeijonarjev po Vseh delavskih zadrugah se rekrutira iz idejnega ■upliva naše st ranice.
Idejna stran zadružništva v iSlo-veniji, še bolj pa v ostali Jugoslaviji je na žalost še zelo slabo razvita. Vzrok je v tem, ker je njen nosilec
—	socialistični proletariat —^sajn šele v prvih stopinjah socialističnega znanstva in ideologije. Povojna kriza socialističnega pokret a pa ni niti zadrugam prizanašala, kar jo umevno, če upoštevamo, 'da je bil vedno njihov nosilec ravno isti socialistični proletariat, ki je to krizo preživljal.
Ostalo članstvo zadrug, ki se je učlandlo brez posredovanja socialistične propagande, seveda te krize ni razumelo, zato je bilo razmerje v zadrugah še bolj napeto in še bolj razdvojeni duhovi kakor po ostalih 11 elavsk ih organi za ci j a h.
1.
Občni zbori Konz. društva za Slovenjo, ki so se vršili zadnja leta, so bili živa priča duševne razrovanosti povojne dobe. Boje med posamezni-mi-strujami je komplicirala še tista, številčno zelo močna, skupina^ki sorodstva med zadrugami in ostalini delavskim pokretom sploh ne pozna, lin tako si je razlagati pojav, da so bili mnogi na delu, da o trgajo zadruge od ostalega pokreta in jih organizirajo tako, da bodo same sebi namen. To gibanje je pa podpirala tudi ona skupina zadrugarjev, ki gleda rada na Angleško, kjer je 'razmerje zadrug do ostalega pokreta precej 'drugačno, kakor n. pr. na Nemškem in v Avstriji, kjer so zadruge zraščene z ostalim delavskim pokretom v eno celoto.
Gl oboke jše razmišljanje bo poučno to skupino, da je razmerje angleških zadrug do delavske stranke z,tt^ drugačno, ker so tam zadruge -ust;mo vi le stranko, dočim so na
II.
Zadnja leto, zlasti zadnje mesece se pa kriza delavskega gibanja s hitrimi koraki ozdravlja. Tok življenja z vsemi svojimi pojavi je pokazal smer in zakone, katerim se pri-lagoduje vse, kar je zdravega v delavskih vrstah. Navlake, ki sploh ne spada v delavski pokret, je vedno manj. Zato je tudi manj zmešnjave, manj histeričnih popadkov. To se občuti tudi v zadrugah.
Letošnja članska zborovanja so bila vseskozi stvarna. Seveda je bila tudi kritika. Ali treba se je zaveda-1 . da je mrtvoudnost najmanj tako nevaren pojav, kakor pa (brezglava kritika, ki ne nosi v sebi kali spo-polnjevanja.
Kakor želimo zadrugi vse najboljše, tako ne moremo tajiti, da bo treba še marsikaj predrugačiti in spopolniti, predno bo zadruga dosegla svojo normalno pot. Zlasti v dva pravca bo treba zastaviti vse sile.
Prvo je, da bo treba do dobrega reorganizirati idejno propagando. Članstvo, ki je pridobljeno s trenot-niini gesli je nezanesljivo.
Drugo pa je, da bo treba finančna vprašanja urediti, da ne bodo tlačila konkurenčne zmožnosti zadruge, da ne bodo članstvo in uslužbenci prenašali vedno vse teže visokih bančnih obresti. Seveda je-to vp rašanje rešljivo edino s pridnim in vstrajnim delom uslužbencev in članstva, od bodočega vodstva pa pričakujemo čim več inicijatev v tem pravcu.
Referat sodr. F. Svetka, ki ga j(V podal na Jesenicah, nas je v tem pogledu popolnoma zadovoljil, zato pričakujemo od naših somišljenikov da bodo ta naziranja podprli z vso težo svoje moralne in finančne moči.
Upamo, da bo novo vodstvo zadruge sestavljeno iz zadružnikov, ki bodo ta vprašanja obvladali, in ki bodo znali vzdrževati stike zadruge s celotnim delavskim pokretom. Naša stranka bo pa tudi v bodoče z vsemi močmi podpirala vsa stremljenja, ki bodo šla za tem; ustvariti iz zadruge'cvetočo postojanko zadružne misli.
Strokovne organizacije in zadružno gibanje.
Delavsko zadružništvo v Jugoslaviji se je razmeroma močno razvilo samo v Sloveniji. V ostalih krajih, države se je delavsko zadružništvo uveljavilo le tu ali tam, povsod pa le v omejenem obsegu. Nekaj delavskih zadrug imamo v Bosni in v Vojvodini, naj večjo delavsko konzumno organizacijo pa na Hrvat-skpin in sicer konzumno zadrugo
»Napred« z glavnim sedežem v Zagrebu. Ta zadiruga obstoja že več let in je nekaj časa, prav lepo pro spevala. Imela je več močnih podružnic po vseh večjih delavskih centri! Hrvatislke in Slavonije, zlasti v Primorskem Zagorju. Zadiruga »Napred« bi bila lahko danes poleg Konzumnega 'društva za 'Slovenijo, največja delavska 'zadružna ustano-
va v naši državi. Pa so se zanesli tudi vanjo hudi strankarski prepiri, začeli so se izvajati čudni komunistični eksperimenti, s tem edinim faktičnim rezultatom, da je prišla zadruga na rob propada in bi jo že zdavnaj, ne bilo več, da niso naše strokovne organizacije na H.rvat-skem ji priskočile na pomoč in .omogočile, da deluje zadruga vsaj v skrčenem obsegu in s skrajno nezadostnimi zalogami naprej.
Ravno slučaj »Napreda«, ki je zašel v 'najhujše težave vsled neprestanih notranjih prepirov, nam kaže, da moramo biti glede zadrug skrajno previdni in prevdarni, da se moramo izogniti nepotrebnim prepirom iin opustiti vsako eksperimenti ranje.
Vprašanje »Napreda« interesira že leto dni prav intenzivno viso zavedno delavsko javnost v naši drža vif' mnogo se s 'tem vprašanjem zlasti bavijo hrvatski isodrugi, ki bi radi ohranili pri življenju to svojo ustanovo.
Kakšni pogledi vladajo danes mod delavstvom na Hrvati.dum v teni vprašanju, nam pričajo »govorno sklepi strokovne konference, ki se je vršila v Zagrebu itn ki je razpravljala o možnosti vsaj delne sanacije zadruge »Napred«, ki naj bi se po izvršeni likvidaciji prisilnega postopanja, po možnosti zopet oživela.
Konferenci so prisostvovale vse strokovne organizacije in nekaj zastopnikov uprave in nastavljencev »Napreda«. Prisostvovali so tudi zastopniki Delavske zbornice in »'Naše Snage«.
Po referatu zadružnega ravnatelja Škoriča o možnostih sanacije, se je razvila daljša debata, ki se je pa le deloma sukala okolu glavnega vprašanja finančne sanacijo, v glavnem so se le ponavljali stari očitki na ta in na oni naslov. Zastopniki strokovnih organizacij so nato izjavili, da -so pripravljeni priporočati svojim organizacijam, da zastavijo svoj upliv in svoja denarna sredstva v sv.rho oživljen ja »Napreda« le, ako se sprejme sledeče njihove pogoje:
1. iDa vodijo .zadrugo strokovnjaki ter da z ozirom na to neha biti objekt izkoriščanja po nestrokovnjakih, po partizanih dn sličnih ljudi, in ida se njena uprava postavi na reelma gospodarska tla.
2. I)a se zadruga nasloni na naš jaki zadružni pokret v Sloveniji in da v to svrlio napravi vse potrebne korak«, da se uresniči edinstvo zadružnega pokreta v državi.
3. Da se zadrugi na ta način zopet pridobi izgubljeno zaupanje med delavskima konzumen ti iin da
1 se v bodoče pazi, da se ga zopet ne izgubi z nepotrebnim, kvarnim eksperimentiranjem.
Uprava zadruge je nato predložila sledeči sklep:
Zastopniki delavskih sindikatov zbrani na konferenci dno 15. marca 1925 so po poročilu upravi' »Napreda« .konstatira 1 i:
1. Da je sedaj stanje zadruge tako, da more ona nuditi članstvu to, kar je na zadružnem polju prej nudila. .
2. Da postaja zadruga sposobna za popolno obnovitev v smeri organiziranja delavskih in kmečkih konzumen,tov.	‘
3. Da ima vlaganje vrednosti pri zadrugi vse uslove stalnosti in da se te vrednosti uporabljajo v namenjene isv.rhe.
4.	Da more s sodelovanjem z ostalim delavskim zadi užnim iuo-kretorn v državi 'ustvariti končno oni del delavskega gibanja, ki naj bi vrš,d ono ogromno vlogo, .katero vrši že v ostalih državah že nekaj desetletji zadružni pofcret.
Na podlaga tega isklepa j«.* konferenca sprejela sledečo resolucijo:
1.	Poživljamo vse člane delavskih strokovnih organizacij, da naj kupijo vise isvoje potrebščine v zadružnih prodajalnah, tako v Zagrebu, kakor 'tudi v tistih •krajih, kjer ima zadruga svoje podružnice. Priporočajo nadalje upi a vami strokovnih organizacij, da vneto agitirajo za. zadruganstvo in delajo na to, da bodo vsi člani kupovali pri svoji
2. Po.zivljamo vse člane delavskih sindikatov, da obnovijo, odnosno uredijo isvoje članske pravice; oni, iki niso prej bili člani, pa da sedaj pristopijo. Konferenca je namenja, da bodo sredstva, Iki jih bo vložilo članstvo samo najboljša garancija, da ibo zadruga uf-pešno delala in se uspešno borila proti trgovcem in sleparskim posrednikom ter vzdrževala trajno zvezo (s člani in ostala bojma razredna delavska organizacija. Vršiti se mora v tej smeri posebna agitacija od člana do člana, potom uprave sindikalnih organizacij in zadrugarjev samih in prirejati se morajo med člani strok, organizacij predavanja in zborovanja.
3. Poizivljamo vse organizacije in vse zadruge v državi in v inozemstvu, da posvetijo svojo pažnjo tej zadrugi, da jo smatrajo za sestavni del delavskega pokreta in da mu nudijo pomoč, ki ibd mu jo s 'kakršnimkoli arainžmanom mogle muditi.
4. Tudi tu naglasa,varno potrebo edinstva delavskega razreda, magla-šavaimo potrebo sodelovanja pri obnovi 'zadružnega gibanja, katerega pozivljemo, da stopa po.poti zjedi-n jen ja vsega zadružnega gibanja v državi.
Zastopniki Glavnega Radničke-ga Save,za iso z ozirom na to izjavili, da se bodo od svoje strani potrudili, da se bo resolucija v •polnem obsegu uveljavila, pričakujejo pa, da 'pojde odslej zadruga res po začrtani noti. Predpogoj za, fodeloivamje Rtro-iko vinih organizacij z ižadružnim pdkretom »a je. da okrani ta svoj razredni delavski značaj.
Ferdinand Lassalle.
Tekoči mesec praznuje socialističen proletariat celega sveta 100-letnioo rojstva velikega agitatorja in ustanovitelja nemške socialne demokracije — Ferdinanda Lassalla.
Rodil se je 11. aprila 1825 v Vra-tlislavi ma Nemškgm kot sin zelo
•imovite trgovske družine. Maturo je izdelal 1. 1842., nakar se je opisal na univerzo v Leibzigu. Njegov borilen dun je že v zgodnji mladosti kazal v njem izrednega človeka. Po lastnem prem.sljevanju se je oprijel socialistične in demokratske ideje, za Katero ,se je boril z .vsem ognjem in ;z biezprimerno revolucijsko strastjo.
Njegovi spisi so kakor povodenj, kdor jih čita jim podlega. Prepotoval je Italijo, Francijo, Anglijo itd.
V	Londonu se je seznanil ,z Marxom in Engelsom.
Leta 1862. je priredil prvo delavsko predavanje o temi: .»Delavski program«.
Kadi tega 'predavanja je bil obtožen sodniji radi hujskanja revnih slojev na kapitaliste. Zagovarjal se je sijajno. Svoj zagovor je izdal kasneje tiskan v temah: »Znanost in delo« in »Neposredni davki in delavski razred«.
Meseca maja 1863 je 'ustanovil prvo delavsko društvo z imenom »Splošno delavsko društvo«. Iz skromnega tedanjega društva se je kasneje razvila sedanja socialno demokratska stranka Nemčije, katere veličina se je pokazala pri volitvah predsednika republike marca meseca, ko je dobila stranka skoro 8 miljonov glasov.
Umrl je Lassalle 31. avgusti 1864 in sicer je bil ustreljen v dvoboju z nekim romunskim bojarom.
Lassalle je bil za nemško delavstvo 'kakor znamenje na nebu, ki se pr'kaže in izgine. Dve leti je agitiral, učil, se boril kakor lev, po dveh letih, 'ko je pokazal pot — je pa izginil — kakor izgine znamenje na nebu.
Iz časopisja.
Radničke novine prinašajo v zadnji številki poročilo o poteku kongresa Saveza oblačilnih delavcev, ki pripada, kakor znano neza-visneinu CRSlOJ. Ta savez se je v sporu med komunistično stranko.in med vodstvom strokovnih organizacij postavil odločno na stran strokovnih organizacij. Zato je bilo predvideti, da bodo na tem kongresu treščile obe skupini z vso silo druga ob drugo.
Neža vi sna strankina centrala je žrtvovala 50 tisoč dinarjev iz tajnega fonda z namenom, da organizira kongres, tako, da bodo izrinjeni iz centralnega odbora iSaveza vsi oni elementi, ki se povsem ne strinjajo s politiko komunistične stranke.
S to vsoto se jim je posrečilo podkupiti ali omamiti kakih 5 do 6 delegatov, ogromna večina, preko 40 delegatov je pa odklonila njihove teze ter se priključila nazoru dosedanjega vodstva.
V’ strankinem vodstvu je pa povrh nastal še oster spor, ker je bilo izdanih 50 tisoč Din baje brez vednosti celotne uprave in ker po vrh še ni bil dosežen zaželjen uspeh.
Propadli ekstremisti se sedaj pripravljajo, da bodo izstopili iz Saveza in bodo najbrže sklicali svoj kongres. R. N. pripominjajo, da je to najboljše kar morejo storiti, ker bo ipotem Savez osvobojen avanturistov in intrigantov, ki so za vsako pametno in trezno delo popolnoma nesposobni. —
Kad. novine prinašajo t.udi obširno poročilo o poteku kongresa Saveza tramvajskih in električar-skih delavcev, ki se je vršil 15. marca v Beogradu. Ta Savez je pri lično zelo doibi o organiziran in ima .zlasti v Beogradu organiziranih večino tramvajcev in električarjev. Svoje podružnice ima tudi po ostalih delih Srbije in zlasti v Vojvodini. (Pri tej priliki pripominjamo, da so tudi tramvajski nameščenci v Zagrebu in na Hrvaškem priključeni liRSJ in sicer potom Občega radničkega .Saveza. Obe skupine se bosta prej ali slej združile v eno celoto. V Sloveniji, kakor znano tramvaje! niso priključeni GRiSJ.)
Beograjski savez je kakor rečeno jaka in up li vin a organizacija, zato se trudijo tako komunistična kakor meščanske stranke, da bi dobile nanj svoj vpliv. Delegati so ta stremljenja povsem odklonili in so zlasti odobravali stališče zastopnika (1RSJ, ki je izjavil, da je .-avez celo napram iSSJ nevezan kljub temu, da ta stranka pri vsaki priložnosti moralno podpira tako s časopisjem kakor s shodi stremljenja strokovnih organizacij.
Pod Lipo '(aprilska izdaja) prinaša na platnicah članek podpisan od s. A. T. C. v katerem obravnava vzroke . socialističnih neuspehov. Članek je pisan v tonu blagodejne kritike zato zasluži ravno tak odgovor.
Razpravljati o vzrokih je nemogoče, da bi se pri tem ne dotaknili dogodkov, ki jih je preživljala zadnja leta naša stranka! Ti dogodki pa niso razveseljivi, zato se po možnosti izogibamo odpiranju starih ran.
To maše stališče bomo pa prisiljeni spremeniti, Če bomo videli, da se oprijema napačno tolmačenje dogodkov celo onih sodrugov, ki žele vsega najboljšega svoji stranki.
Sodr. T. pravi, da smo si pustili molče iztrgati gesla: »Jugoslovanske zvezne republike« od komunistov in od Radičevcev.
Sicer bomo o ustavnem vprašanju odgovorili v posebnem članku, vendar, če misli s. T., da bi dosegli s temi gesli večje volivne uspehe,
potem ga moramo vprašati, kje so komunistični uspehi, če -so ta gesla, res tako dobra? 14 tisoč, njihovih glasov proti našim 26 tisočem vendar ni tak sijajen uspeh? Sodr. T. bi gotovo privoščil številčne uspehe Radičeve stranke nam, ali u ver jeni smo, da bi nam ne privoščil končnih rezultatov take politike!
Na splošnem pa menda še velja načelo, da se me sme podrejati načelna dm duhovna čisto ta socialistične stranke trenotnim uspehom. Kriza, ki jo preživlja socialistična politika po celem svetu je precej vzrok, na trenotne uspehe usmerjena taktika.
Z vetrom od severa se ne plove proti severu! In z ideologijo: »Srbe na vrbe« se ne ustvarja socialističnih dobrin.
Sodr. T. naj si natančno prečita življenjepis starejših sodrugov zlasti s. Kopača, pa bo uvidel, da stranka, ki se je rodila v tako malenkostnih razmerah, ki ima komaj par tu-catov članov, ki sploh obvladajo težka ustavna vprašanja — od take stranke je težko zahtevati o teh problemih odločilnih iniciativ.
i i |Js^!lv<?n . načrt socialističnega kluba predvideva večjo samoupravo kot pa oni, ki so ga predložili klerikalci,^ ali pa^ zajedničarji (današnji Kaducevci). Žali bog se naš proleta-rijat za ustavna vprašanja jako ma-
lo	zanima im je najbrže 'zelo malo sodrugov, ki ustavni načrt svoje lastne stranke sploh poznajo.
V	tem tiči vzrok dragi e. T. Tisti, ki so ustavni načrt spisali, so morali itak plačati tudi stroške za njegov tisk niso pa bili v stanju da ga gredo še kolportirati po mestih, trgih m vaseh —- niso- ga mogli vliti v glave proletariata, in ker tega ni-iso mogii, zato ga proletariat ne pozna in se zanj ne bori!
Niso v današnji taktiki napake
—	ta taktika že doživlja prve uspehe svoje konsekventne linije. V naj-bližnjii prihodnjo,sti se bo to še bolj pokazalo. Napake so samo v tem, ker nas je malo, ki orjemo ledino in sejemo seme tistega socializma, ki je utemeljen tako v pameti kakor v srcu. Malo mas je sejalcev — na drugi strani je pa .mnogo, mnogo, ča-kalcev, ki čakajo žetve — našega sejanja. In ker čakajo v brezdelju, zato si preganjajo dolg čas s kritiko in ker jih je mnogo več kot sejalcev,
Priporočamo vrlo dobro
Kolinsko cikorijo.
Krema za čevlje ,,Neo-san“ je plod izkustev več desetletij.
Pripravite se na dostojno proslavo 1. maja!
LISTEK.
H.	Sienkievvitz:
Sanje.
Nekoč, v družbi, se je mnogo pripovedovalo o nenavadnih dogodkih, prividih, prikazovanju se umrlih oseb, in tem sličnih stvareh, ki čedalje bolj zanimajo sodobne poklicane 111 nepoklicane ljudi.
Navzoč je bil tudi domači zdravnik, ki je igral običajno vlogo skeptika. O koncu pogovora se je ena izmed dam obrnila na njega z vprašanjem: če se mu ni mogoče v življenju pripetilo kaj takega, česar bi si ne znal raztolmačiti.
— Imel sem v svojih mladostnih letih — je odvrnil doktor — sanje, oziroma vrsto sanj, tako nenavadnih, da glede čudovitosti nadkrilju-jejo vse to, kar sem pravkar slišal. Na splošno zahtevo jih lahko povem.
Splošna zahteva je takoj nastopila, torej je doktor začel pripovedovati sledeče:
— Pred dvanajstimi leti sem sc' •mudil v Biarri, zaradi morskih kopel ji. Obenem sem bil zaljubljen v neko Angležinjo, ki se je pri kopanju posluževala obleke, spletene iz ribjih lusk. Bila je zelo iznajdljiva
mis#, polna čudnih stremljenj. Nekoč je zadržala mene in druge svoje oboževatelje do tretje ure ponoči. Gledali smo v zvezde in se pomenkovali o skoraj gotovem preseljevanju duš iz planeta na planet. Močno utrujen sem se vrnil domov in zaspal v naslonjaču pri čitanju nekega časopisa, ki sem ga našel na pisalni mizi. Komaj sem zatisnil oči, se mi je zdelo, da se nahajam v nekem velikem mestu, da grem iz neznanega mi poslopja, ter zagledam pred vežnimi vrati stoječ karavan.* Toda ni še dosti na tem. Pri karavanu je stal mlad, petnajstleten deček, oblečen v črn jopic, z naši vi in z vrsto kovimastih gumbov vzdolž ,na,šivov. Ko me je zagledal, je odprl vratca karavana. Pokloni vsi se mi, je dal z roko prijazen znak, naj vstopim, oziroma zlezem notri. Čeravno se v spanju nenavadne sanje zdijo navadne, se spominjam, da sem se takrat tako zelo prestraišl, ter se s tako silo umaknil, da je moja glava udarila ob ročaj naslonjača. Jasno, da sem se prebudil.
V	dveh dneh sem pri svoji Angležinji pozabil na sanje, toda tretjo noč so se znova ponovile z očarujo-čo enakostjo. Nato so se ponavljale v neenakih presledkih vsake tri ali
štiri dni. Končno sem se začel vznemirjati. Kar se mi je zdelo najbolj čudno, je bilo baš to, da vidim v sanjali vedno eno in isto poslopje, karavan, a predvsem dečkovo obleko in obraz, ki me vedno z enako vljudnostjo vabi k sebi. Zapomnil sem si najbolj njegov jopič, našitke, male kovinaste gumbe ter njegove svetle lase in modre oči, drug od drugega precej oddaljene in nekoliko ribjim podobne.
V	splošnem, priznate gospoda, da se je bilo pri tako trdovratnem ponavljanju enih in istih sanj, res vsled česa vznemirjati.
Čez par tednov sem se odpeljal v Pariz in se nastanil v istem hotelu kakor moja Angležinja. Pripeljali smo se več ali manj ob času večerje, v številni družbi znancev. Naglo sem se preoblekel in šel k dvigalu, da se popeljem doli v obednico. Na hodniku sem zapazil svoje znance, hiteče tudi k dvigalu. Do vratc sem se vseeno približal prvi in pritisnil električni gumb. Po trenutku sem že slišal gluhi šum od dvigala, nato so se odprla vratca. Naglo sem se umaknil kakor da vidim pred sabo smrt. V odprtih vratih se je pojavil petnajstleten deček s svetlimi lasmi in ribjimi očmi, oblečen v črn jopič
z našitki in kovinastimi gumbi, rav-notak, kakoršnega sem že tolikrat videl v sanjah. .Stal je med vrati, na zibajočem se še dvigalu ter me z vljudno kretnjo vabil notri.
Priznam, da sem prvič v življenju začutil, da lasje res lahko vstanejo na glavi pokonci.
Jasno, da sem odskočil ter nezavesten dirjal po stopnicah navzdol. Dvorana je bila, odspodaj.
Očividno je dvigalo čakalo na večje število gostov. Vsedel sem se medtem v predsobi, hoteč se nekoliko pomiriti, čutil sem namreč, da sem bil bled kot stena. — In ... ne veni,... Mogoče je minulo par sekund, mogoče par minut, ko naenkrat zaslišim pretresljiv krik, nato udar in postalo mi je popolnoma slabo.
Ko sem zopet prišel 'k sebi, sem uzrl v predsobi človeška telesa, ovita v naglici v okrvavljene rjuhe.
Tudi deček se je ponesrečil. O tem sem zvedel pozneje.
A sedaj maj tolmači 'kdor hoče. Mene po pravici zovete skeptika, kajti če bi se to pripetilo komu drugemu, ne bi nikoli verjel.
* Voz, kamor polagajo krste umrlih, da jih potem odpeljejo na pokopal išče.
zato je njihova beseda mnogokrat glasnejša kot je naša .
Mi njim ne odgovarjamo; delajo naj, pa bo več uspehov! Odgovorili smo pa s. T., ker je naš, ker je sejalec!
Delavsko kmetski list (nezavisen) komentira imenovanje novih ravnateljstev pri bolniški blagajni in se sklicuje na krščansko »Pravico«, ki piše, da so Žerjavovci napravili ta sklep v sporazumu s socialisti. Del.
Francoska vlada — padla.
Že v zadnji številki smo izrazili možnost padca Herriotove vlade. Med tem se je pa to že zgodilo — vlada levičarskega kartela je podla na nezaupnici, katero je odglasoval senat.
Kakor povsod na svetu so tudi francoske meščanske stranke v finančnih vprašanjih najbolj občutljive. Kapitalistične stranke, ki obvladujejo senat so povzročile padec vlade zlasti zato, ker so smatrale, da imajo socialisti na vlado prevelik vpliv in so se bale, da bo vlada odredila delno oddajo premoženja, kar je bil pogoj- socialistov za na-daljn-o podporo vlade. V poslanski zbornici bi ta socialistična zahteva z ogromno večino prodrla, ni pa prodrla v senatu in tako je padec vlade prav zaprav napoved vojne med poslansko zbornico in senatom. Situacija je kritična, kajti, če se sestavi nova vlada po želji senata pa utegne pasti v poslanski zbornici, če bodo Herriotovi radikali vstrajali na socialističnem stališču glede oddaje premoženja.
Predsednik republike Doumer-gue je po demiisij-i vlade ponudil -sestavo novo vlade predsedniku poslanske zbornice Painleveju, ki pa je ponudbo odklonil s motivacijo, da bi se tolmačil ta korak kakor, da se ni strinjal -s svojim prijateljem Herriotom. Nato je ponudil predsednik sestavo nove vlade Briandu, ki je pripadal pred leti socialistični stranki, pa je kasneje pristopil k zmernejši -skupini nekakih socialističnih radikalov. Briamd je prosil -socialistični 'klub za podporo njegove vlade, kar je pa ta soglasno odklonil. Zato je tudi Briand vrnil mandat.
Kriza vlade se je s tem zelo poostrila, kajti na kombinacijo, da bi -sestavil vlado desničarski blok s -sodelovanjem Herrio-tovih radikalov, je komaj misliti. lAko se ne posreči nobeni skupini sestaviti vlado, ki bi imela tudi v poslanski zbornici močno večino, bodo morale biti razpisane volitve, ki se bodo vršile čisto na -razrednem socialističnem geslu: za ali proti -oddaji premoženja.
Zadnje vesti poročajo, da je Painteve vendar -s-prejel sestavo vlade in so mu tudi r ial-isti obljubili -svojo podporo, če bo nadaljeval politiko He-riota.
Italija.
Italijanski fašizem se drži krčevito -svoje pozicije v vl-a-di. Slednjič so-se naveličali njegovega »blagodejnega« vladanja tudi meščanski doji in tudi vojaški krogi smatrajo, da je opravil poverjeno mu nalogo.
Fašisti pa seveda niso tega -mnenja, zato,-se bore na vse strani, da se obdrže na vladi. Zlasti opasne se jim zde intrige v armadi, zato je prevzel vojno ministrstvo sam Mussolini, ki pravi, da bo očistil armado vseh izrodkov, ki bi hoteli povzročati njeno vmešavanje v p-olit-ična vprašanja.. Opozicijonalni -listi živahno komentirajo imenovanje Mussolinija za vojnega ministra in pov-darjaj-o, da -se je zgodilo -sedaj -prvič v Italiji, da je spodrinil korporal Mussolini -dosedanjega generala iz vojnega ministrstva.
Bulgarija.
Bulgarska vlada je naslovila na raedzavezniško po-s-lnniško konj e-renco prošnjo, da se ji dovoli zvišati -stalež armade za 3000 nvož. -Svojo pro-šnjo je utemeljevala, da se naj ji dovoli povečanje armade do konca
kmetski list nas poziva naj pojasnimo kako je s stvarjo. — Lvo pojasnila: »Odkar imamo -socialisti v parlamentu 103 poslancev (1) Žerjavovci in pa radikali pa nobenega (?) se ne upajo žerjavovci ničesar ukreniti brez nas. Kar so torej ukrenili Žerjavovci -po 8. februarju, smo seveda vsega mi krivi. Prosimo pa sodruge pri Del. kmet. listu naj za-lože pri »Pravici« za nas dobro besedo, da b-o naša kazen v-saj -pravična, če že ne milostna.«
maja, do takrat -pravi, da bo ponehala boljševiiška nevarnost. Poslanika konferenca je prošnji ugodila z nalogom, da ima vlada koncem maja zopet razpustiti -povišani «ta-lež armade.
Nemčija.
Vo-livna bitka za predsedstvo republike je v polnem teku. Srdit boj bijeta zlasti kandidat desnice -general Hindenburg in republikanski kandidat dr. M-arks.
Hindenburg je izdal proglas, v katerem oblju-buje, da bo iz-vršil v polni meri -svojo dolžnost, če bo izvoljen za predsednika. Obljublja, tla bo -delal na tem, -da se okrepi notranji mir v Nemčiji. V svojem proglasu pa ne omenja miti besedico o zunanjem položaju, kar je zelo značilno.
Dr. M-arks razvija -svoj program zlasti z zunanjepolitičnimi vplivi. On pravi: Zunanja politika mora v vseli političnih zadevah imeti prednost, ne da bi -pri tem trpela nacionalna čast. Neumestne so -grožnje inozemstvu, z-lasti še, če ne -stoje za njimi nobene moči. Z njimi se napravi inozemstvo še bolj nezaupljivo, kar more motiti trdnost nemške valute -in mirni razvoj nemškega gospodarstva. Inozemstvo mora videti v novem predsedniku jamstvo, da bo nadaljevala Nemčija politiko miru in sporazuma.
Komunisti vzdržujejo svojo lastno kandidaturo, ki pa seveda ne pride v poštev. Zato pa tem bolj -pridno očitajo -socialistom, ker so sklenili podpirati kandidaturo dr. Marksa. Komunisti ne vedo, da je treba včasih -opustiti štetje -glasov, če so veliki problemi na dnevnem redu. In v Nemčiji so. Velika stranka kakor so nemški -socialisti pa ne more delati politike, ki je izražena v besedah: ln za nami potop! Velike stranke nosijo veliko odgovornost in nemškim socialistom ne more biti vseeno, ali bo bodoči predsednik republike, hlapec odstavljenega cesarja, ali bo p-a vsaj prepričan -republikanec. Odločitev je v -rokah socialistov, zato -ni čudno, če so se -odločili za — republikanca.
Izid belgijskih volitev.
Uraden rezultat belgijskih -volitev je -slednjič znan. Socialisti -so še veliko bolj napredovali, kakor smo poročali v zadnji -štev. »Socialista«. Mandatov -so dobile -posamezne stranke naslednje število.:
Sedaj dobili: prej imeli:
Socialisti	79	«8
katoliki	78	80
liberalci	22	33
flamci	6	4
komunisti	2	—
Glaso-v so	dobili:	
	letos	1. 1921.
Socialisti	820.099	673.795
katoliki	760.000	773.429
liberalci	300.000	353.420
-Socialisti -so napredovali za 11 mandatov in s-koro -za 200 tisoč glasov. Sedaj so najmočnejša -stranka v parlamentu. Katoliki- (klerikalci) so nekoliko nazadovali, še bolj pa liberalci, ki so zgubili celih 11 mandatov. Liberalci so v Belgiji zelo konservativna -skupina in jim je letos ušla vsa mlajša inteligenca v sociali stičen tabor.
Kako bo vlada -sestavljena, je težko reči, ker ni dobila nobena -stranka absolutne večine. Mnoge vesti govore zato, da bodo -sestavili socialisti vlado -s pomočjo liberalcev ali pa manjšinsko socialistično vlado, če bi liberalci pod pod nobe-
-nim pogojem ne hoteli vstopiti v vlado, ker razglašajo, da si zete blagodejne op-ozicijonalne kopelji. — Zadnje vesti poročajo, da je -kralj že -poveril predsednika socialističnega kluba -s. \ anderve-lda-s -sestavo socialistične v iado.
Naročajte majski spis!
Izvod 3 Din.
Gospodarstvo.
Vabilo na redni občni zbor Stavbene konzumne in gostilniške zadr. »Delavsai dom« v Trbovljah,
reg. izad. z omej. zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. o-b (/H uri popoldan v prostorih »Delavskega doma«. — Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Ka-cums-ko poročilo.
3.	Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. 'Sklepanje o razdelitvi prebitka. 6. Volitev enega člana v načelstvo, tri člane v nadzorstvo ter enega namestnika. 7. Kazni nas veti in predlogi. — N a občnem -zboru imajo le člani z polno vplačanim -deležem pravico do glasovanja, po § 3 zadružnih pravil. -Ce ne pride ob določeni uri zadostno število članov na -občni zbor, -se vrši pol ure pozneje -drugi občni zbor z istim dnevnim rodom, ki je-sklepčen ob v-saiki udeležbi po § 14, odstavek
3.	zadružnih pravil. Načelstvo.
tajska proslava.
V Ljubljani -se bo proslavilo
1.	maj na -sledeči način: Na -predvečer se -bo vršila dramska predstava v -dram. -gledališču. Vstopnice se bodo dobile pri Strok, komisiji. — Majski shod -se bo vršil ob 9. -dopoldne v Švica-riji. -Glede manifestacije -po mestu se bo naknadno odločilo. Popoldne 1. maja se bo -pa .vršila veselica, predvidoma pri Čadu pod Rožnikom.
V Trbovljah je s-pored majske proslave naslednji: Zjutraj ob 8. uri zbirališče na dvorišču Del. doma in kratek -nagovor. Odtod manifesta-cij-ski obhod. Slavnostni -shod ob 10. uri na dvorišču Del. doma.
JDOP1BI.
Žalec. Pripravljalni odbor Krajevne politične organizacije S-SJ v Žalcu sklicuje na dan 19. aprila ustanovni zbor, ki se bo vršil -v prostorih gostilne Janič ob 9. uri dopoldan. Poživljamo vse člane, kateri so bili prej organizirani v tej organizaciji, da se sigurno udeleže. Dolžnost je vsakega -sodelavca, da pomaga pri tem zelo važnem in smotrenem delu, da gradimo zopet organizacijo, katera nam bo v korist -in za izobrazbo vseh tistih zatiranih proletarcev. —- Organizacija je tisto orožje, katerega potrebuje sleherni delavec. Zavedati se moramo, da je -moč le v -skupnosti, v v družbi, t. j. v organizaciji. Zat-orej A am kličemo. V -slogi je moč!
Pripravljalni odbor SSJ.
Velenje. — Odgovor na dopis v »Napreju« -št. 14, v katerem poroča o občnem zboru SSJ in pa o funkcionarjih, da so ti -pisana družba. 'S tem, da so našega dela boje, so priznali, da ne -delajo pravilno in pa proti
volji članstva. Dopisnik pravi, da sta pričela ss. Valenčak in Marn z ofenzivo. Pozabil pa je povedati, da ta dva -sodruga nista nikdar razbijala strokovne organizacije kakor dela to Martinček že -od maja 1924, da -bi jo odcepil in spravil v Bcr.no-t-ov »Skupni -dom«. Čeravno je bil napravljen sklep, da -se -smejo ustanavljati -samo tam Berm-otove sekcije, kjer -ni še -strokovnih organizacij. Poznamo Martinška in vemo, da -ni socialist, ampak prav navaden egoist. Dela -samo to, kar njemu osebno koristi, -za delavstvo se pa ne briga. Dobro vemo, kdo je podpisal pri občini za kulak, kdo pa ne. Kar se tiče pa Vizjaka in Marna, pa povemo lažnj-ivemu dopisniku, da je s. Marn že deset let v tej službi in da premešča uslužbence Konzuma odbor, ne -pa s. Čo-bal. — Da je pa pisal -poročilo o občnem -zboru tisti, ki zna pisati, je pa jasno, ker taki, ki -pisat.i ne znajo, ne dopisujejo. — \ se klevete napram s. Valenčaku so navadna in prostaška laž. Dopisnik skuša na vse načine oblatiti Valenčaka, pada pa vse-blato na njega nazaj. Kdor dela -s s. Vatenčakom skupaj, ta ve, da je govoril povsod, pa naj-sdbo pred komisijo ali -kjerkoli resnico i-n vedno -zagovarjal delavske interese. Kar se tiče Martinška, je -prosta demagogija, da -ni -s. Valenčak zastopal njega. Resnica je, da se on sam ni upal v pisarno- in je silil njega, naj gre z njim. Ker pa je obratovodja takoj ob vstopu v pisarno -izjavil, da ni ni kdo upravičen v zadevi Martinška posredovati, ker je že odlok tukaj.
-Glede nadaljnih klevet, o premogu je ravno tako, vse iz trte izvito, kakor je cel dopis lažnj-iv. Ko je prišel s. Valenčak v Velenje, -se je moral premog plačevati. Danes -se ne. To je zasluga -strokovne organizacije, k-i jo danes razni Mar-tinš-ki razbijajo.
Marti-nšku -nasvetujemo, da naj prodaja -svoje mleko ceneje, da bo tudi v praksi za enakopravnost in proti izkoriščanju. Kajti on prodaja mleko po 16 K, d-očim ga zadnji klerikalni kmetič prodaja po 14 K. Tak je vaš »socializem«.
#
Neverjetnim uspehom delavske solidarnosti in požrtvovalnosti se
ima zahvaliti okoliška občina Vič, da tako oči vidno napreduje in -se zahtevam časa prilaga. Na zloglasnem morostu ležeča, si jo je svoječasno filistr-ski Ljubljančan, -s strahom in gnjevom ogledoval le z ljubljanskega gradu in če -ni bil preveč komoden tudi z Rožnika. Ti časi pa so minuli, in da so minuli jo v prvi vrsti zasluga »Olepševalnega društva v Rožni dolini«, ki se jo rekrutiralo iz onih najbednej-šiih vrst trpinov-delavcev, ki so orali ledino povsem zanemarjenega in zapuščenega kraja. Zasmehovani od vseh, se niso dali begati in zaupajoč -svojim železnim živcem in neupogljivi volji, so ustvarili tekom let — bilo jih je petindvajset — čedno delavsko naselbino, ki se lahko v vsakem -oziru -kosa z katerokoli okoliško občino. Zakaj povdarjam to? Približali smo -se vstajajoči vigredi. Rožnik in njegovo ozadje se pripravlja, da se preobleče An da v novi obleki pozdravi vse one, ki so letno -njegovi -stalni obiskovalci in
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AML0 f j
's " ■ '	•	'	'	‘	'
ZLATOROG
Politične vesti.
vse one malčke, «ki bodo gotovo osta-
li	zvesti tradicijam svojih starišev ter jih v obisku našega liožni,ka dosledno posnemali. Tega se je zavedalo tudi »Olepševalno društvo« in v tej zavesti ni štel lilo ne v duševnem in še manj v gmotnem o,ziru. Le malo poznano, saj je po veliki večini delavsko, ima le ozek delokrog in če je imelo uspehov potem jih ima zahvaliti v prvi vrsti lastnim vrstam. Zavedalo se je vazne postojanke, ki jo zavzema Kožna dolina pri po-vzdigu tujskega prometa v naših krajali. Ce naj se primerno uveljavi potem je bilo potrebno, da se zunanja slika naselbine modernizira. In v tem oziru se je pričelo, v razmeroma kratki povojni dobi, z vsemi silami tekmovati, tako da opravičeno trdimo: Olepševalno društvo je samo sebe prekosilo! Vse rožnodolske ulice, ki so, kar naj bo mimogrede omenjeno, z rimskimi številkami označene in že vsled tega onemogo-čujejo malikovanje, so dobile tekom letošnje asi me povsem novo lice. Namesto razdrapanih in slabo kultiviranih naselbinskih ulic, so nastale čedne kanalizirane in s lepimi hodniki opremljene ceste. Brez strahu za svoje lakaste čeveljčke, lahko danes vsaka velemestna gospica prepusti prenašanje svojih krasot rožnodolskim ulicam tja gori do Pod rožnika. Pri tem pa Olepševalno društvo ni obstalo. Razpisalo je nagrade za najlepše urejene cvetlične kakor za sadne vrtove in za najlepše hišne cvetlične okraske. Te nagrade bodo nedvomno tako učinkovale, da postane Rožna dolina tekom letošnjo poletne sezije ena najbolj priljubljenih izlotiišč, ki bo posebno delavskim slojem nudila skromen surogat tega, kar je imovitim slojem povsod in vedno na razpolago.
Olepševalno društvo pa tudi v tem še ne vidi svojega končnega cilja, ter resno razmotriva in pretresa dobrine in nedostatke, ki bi jih bilo treba ustvariti odnosno odstraniti, tako da bo iz krvavih žuljev in le z lastnimi silami nastala naselbina postala vzor vsem tistim, ki priznavajo, da ima tudi delavski razred pravico do človeškega obstoja. Vodovoda še nimamo in ravno tako ne elektrike — znamenito viško elektriko smatramo namreč le kot preostanek pradavnih muzejev. To dvoje bo to,rej treba, pred vsem ustvariti. Kakor se v uje se baje tozadevni dogovori med merodajnimi faktorji že vrše in, če odmevi teh glasov ne varajo, potem smemo v doglednem času pričakovati, da dobimo tudi v Rožno dolino dobro, higijenično neoporečno pitno vodo in vsaj tako razsvetljavo kakor jo imajo naši srečni sosedje v Horjulu.
Odpraviti bo pa treba tudi nekatere nedostatke, ki nimajo prav nobene privlačne sile za povzdigo tujskega prometa v tej (livni okolici. Tu mi je v mislih predvsem nesrečna delavska mladina, ki se brez naTf-zorstva potika po vaških ulicah, na-
selbini ne v čast in prihajajočim tujcem v posmeh. Tudi v tem oziru bo moralo Olepševalno društvo s pomočjo šole in drugih čini tel jev poskrbeti za to, da se ta matasta tek odpravi. Vprašanje zaščite mladine je postalo pereče in rešiti ,se bo moralo. In kaj je z našim Rožnikom t Mar ni del naše vasi? Ni li on največja privlačna sila naše okolice? Ali naj torej ostane tudi še v bodoče tako ma-čehinsko oskrbovan kakor doslej? Ali bi se ne dalo poti do cerkvice in njeno okrožje olepšati in s tem privlačno silo povečati? Vse to je dosegljivo, in da se tega tudi Olepš. društvo povsem zaveda, dokazuje dejstvo, da išče vedno novih virov dohodkov, ki naj mu omogočijo čim-večji razmah. Tako .se pripravlja tudi letos na velepotezno akcijo v podobi že obče znanega VII. rožnodolskega velesejma, 'ki se bo vršil dne 5. julija na krasnem prostoru starega strelišča pod Rožnikom in katerega namen je upoznati društvo v najširših plasteh naših sodežela-nov in podpreti društveno blagajno v s vrbo nadaljevanja, za početega obeekoristnega dela.
i. p.
PROTESTI G.R.S.J.
Gospodarski svet.
Vlada je sklicala anketo, ki naj določi organizacijo in funkcijo gospodarskega sveta. Na to anketo ji* pa povabila vlada samo industrijske, trgovske in kmetske institucije, dočiin je popolnoma prezrla delavske strokovne organizacije in še celo delavske zbornice, ki so po zakonu upravičene zastopati delavske interese na takih prireditvah.
Uprava G RS J v Beogradu, je popodom te ankete poslala vladi energičen protest radi preziranja zastopnikov delavstva. V protestu zahteva GRSJ kategorično, da se ima dati delavskim zastopnikom možnost na anketi zastopati delavske interese.
Proti novemu davčnemu zakonu je vložila Uprava GRSJ istotako, kar najenergičnejši protest, da se obdavčuje delavske mezde z 2% in ■da se je povišal tudi invalidski davek in izredni davek. — Protest navaja, da dobiva država 90% davkov potom obdavčenja živi jenskih potrebščin in le 10% je dobljenih na direktnem davku. Povrh je pa še ta direktni davek skrajno krivično porazdeljen in mora glavno težo nositi delavski sloj. V svojem protestu zahteva GRSJ, da se preuredi davčni sistem na progresivni davek na imovino in dohodke. Pri odmeri davka pa se naj upošteva kulturni minimum in se naj zaslužek do eksistenčnega minimuma ne obdavčuje.
Metalski Rednik priobčuje v številki od 18. marca bilanco blagajne S a veza metalskih radnika Jugoslaviji*, za leto 1924. Savez je imel premagati zlasti prošta leto celo vrsto ogromnih težkoč, ki se zrcalijo
■pred vsem v silni krizi kovinarske industrije in brezposelnosti, povrh pa je imel veliko težkoč, ki jih povzroča vsem solidnim organizacijam povojna psihoza. Bilanca Saveza je razveseljivo solidna. Dohodkov na članskih prispevkih itd. je imel Sa-vez 974.886 dinarjev. Izdatkov pa: za brezposelne in druge podpore preko 88 tisoč dinarjev, za agitacijo m prosveto 118 tisoč, za tiskovine, odministracijo, pošto itd. 48 tisoč, za kvoto GRSJ in pa strokovni internacij onali okoli 30 tisoč, za ob-državanje mednarodnih vezi, poset internacij analnih kongresov itd. 36 tisoč dinarjev. Prebitka je imel Savez 114 tisoč dinarjev in če prištejemo imovino .Saveza iz prejšnjih let, I ri znaša 186 tisoč dinarjev, potem vidimo, da razpolaga Savez s približno 300 tisoč dinarji rezervnega. sklada, ki je izražen v denarni gotovini, ni pa prišteta vrednost inventarja iz prejšnjih let. in tudi ne imovina oblastnih odborov in podružnic. Vsa imovina 'Saveza znaša gotovo več miljonov kron, kar daje upanje, da bo iSavez po prestani industrijski krizi posedoval dovoljno sredstev za energično borbo za .poboljšan je položaja kovinarskega proletarijata. 'Savezu se srne čestitati na tem sijajnem uspehu, ko je sredi največje krize v enem samem letu pomnožil svoj fond :za celih 114.000 dinarjev. Te številke nudijo kovinarskim delavcem cele države garancijo, da je njihov Savez na ■ najboljšem potu, da postane borbena sila prve vrste. Kovinarji so na svojo organizacijo lahko ponosni.
Zdravstvo.
Sredstvo proti jetiki. V danskih bolnišnicah uporabljajo baje z dobrim uspehom iznajdbo prof. MoHgaarda, ki je namenjena boju zoper najnevarnejšo bolezen, tuberkulozo. Mnogo je že ljudi, ki se jim je s tem sredstvom izboljšala bolezen, ali so celo popolnoma ozdraveli. Profesor Mollgaard se že tri leta bavi s svojo iznajdbo. Hotel je namreč najti sestavo zlata iz drugimi substancami, ki naj bi uničila jetiške bacile, biti pa bi morala neškodljiva za bolnike. Po dolgem iskanju je našel profesor izaželjena svojstva v preparatu iz zlata, žvepla in sode. Ko je to sredstvo prvikrat vcepil tuberkuloznim živalim, so bile posledice uničujoče. Kasneje pa je Mollgaard odstranil kvarne posledice svojega postopanja s tem, da je poprej vbrizgnil živali serum, Sedaj se zdravijo jetični na ta način, da jim dajejo zdravniki najprej injekcijo, čez par dni pa jim vzbrizga-jo pod kožo zlaten preparat, ki ga na-zivlja izumitelj »sanokrizin«. Prvi uspeh je imel prof. Mollgaard pri dveh jotičnih opicah zoologičnega vrta v Kodanju. Lani je bila v mnogih bolnišnicah s isanokrizinom ozdravljena cela vrsta bolnikov, ki imajo vanj veliko zaupanje. Sanokrizin je bela, kristalizirana zmes, ki se v vodi lahko raztopi in se v človeškem telesu hitro
icuueu. -uecenjc s nem sreusivom nima za holi.iika nikakih kvarnih, ampak le b 1 a go de j ne posledice.
Nalezljive bolezni v 1. 11124. Odsek Zveze narodov za zdravstvo je sestavil statistiko nalezljivih bolezni v 1. 1924., ki je zelo zanimiva. Iz nje se vidi, da je zdravstveno stanje prebivalstva na vsem svetu razmeroma precej zadovoljivo in da se nam ni bati prehudih epidemij. Pred vsem naglasa poročilo ta-kozvano spalno bolezen v Angliji, ki je ena najhujših epidemij te vrste, ki jo je kdaj doletela. Dočiin je zbolelo za to epidemijo leta 1922. 1038 oseb, je po-rastlo število dne 1. novembra 1. 1924. na 5673. iSicer je ta izredna bolezen razširjena v majhnem obsegu le še v Italiji, ,na Švedskem in v Švici. Influenca je bila lani precej brezpomembna. Kuga je precej nazadovala zlasti zadnje mesece v Egiptu. To je najnižje stanje obolelosti za kugo poslednjih pet let. Kolera je zahtevala v Indiji v jeseni še veliko število žrtev, sedaj pa nazaduje, kakor v drugih državah. Isto velja za pegayioo. Koze so se pojavile v nekoliko večjem številu na Španskem. Razmeroma mnogo oseb je obolelo za to boleznijo tudi na Angleškem in v Severni Ameriki. Trebušni legar je bil v poznem poletju nekoliko bolj pogost v baltskih državah in na Poljskem. V Nemčiji je .zbolelo nekaj več ljudi kot prejšnje leto. Resne epidemije škarlatinke so se pojavile v posameznih deželah, posebno v Zedinjenih državah. Ena najhujših nalezljivih bolezni je bila lani malarija, za katero je v Rusiji zbolelo več milijonov ljudi/
Iz uprave. Naročnik iz Ra j li en-burga, ki nam je poslal Din 20.— po poštni položnici od upravo »Socialista« naj sporoči ime in priimek, da mu zamoremo vpisati .zgoraj omenjeni znesek v dobro, kor je bilo namesto imena vpisano na položnici Uprava ».Socialista«, Ljubljana.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
VUHBO
cn o v-
on
M
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
(Jaspari tSf+iinŠBifjvr
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
uo
-t
o
		
		
				
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
EN RILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi
Zagreb.
I>ij iin kupuj samo
^Srebr
Imajo pa vsi konzumi.
^avhkih.
.....m.,"
Prvorazredni moderni pisalni stroj
STOEMIER
Vrhunec fine mehanike, * veiletnlm Jamstvom dobite samo pri
LUD. BARAGA*
LJUBLJANA, Šelenbupgova ul. 6/1.
V	zalogi barvni trakovi, Indigo- karbon in povoščeni papir, hektografični In kopirni zvitki, olje za stroje 1. t. d.