POČASTITEV OF
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
| 8. maj 1970 — Leto VI. št. 10 (116) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
OBLETNICA ZMAGE
Nepozabni so spomini na dobo pred četrt stoletja, ko so naše slavne enote NOV zmagovito končale dolgoletni boj za osvoboditev domovine. Tega dne, 9. maja 1945, je vsa Jugoslavija vihrala v zastavah, cvetju, zelenju in transparentih. Domovina je bila osvobojena. Staro in mlado je že dolgo pričakovalo ta zgodovinski dan in ga tudi dočakalo. Tekle so solze veselja, sreče, pa tudi žalosti, ker se stotine mož, sinov in hčera iz vojne ni vrnilo. Jugoslavija je bila država, ki je med vojno 1941—1945 dala največ žrtev. Spominska obeležja pričajo o junaškem boju našega ljudstva, ki je cela štiri leta trpelo, da je končno doseglo svojo osvoboditev in zmago. 9. maj je zato mejnik, ko se je pričelo novo obdobje, ki je zahtevalo trdo delo, da se iz ruševin dvigne trpeča domovina v novo življenje.
Razmere, v katerih je bilo treba po zmagoviti osvobodilni vojni in ljudski revoluciji začeti graditi socialistično družbo, so bile vse prej kot ugodne. Proizvajalne naprave so bile razrušene oziroma dez-organizirane, prav tako trgovine in storitvene dejavnosti, onesposobljena pa tudi transportna predstva. Vsem, ki smo bili udeleženi v dogajanjih prvih povojnih let, je bilo povsem jasno, da z osvoboditvijo nikakor niso postale odveč tiste človeške in organizacijske lastnosti, ki so nam med vojno omogočile, da smo premagovali najhujše napore, ki so vzpodbujali neverjetne iniciative, ki so za ceno skrajnega odpovedovanja ustvarjale pogoje za zmago.
Morda le ni čisto prav pozabljati, da je šele 25 let od takrat, ko smo morali tako rekoč goloroki obnoviti v vojni porušeno domovino. Pričeti smo morali graditi prve, osnovne, zelo strme stopnice, po katerih je bilo treba, in je bilo edino mogoče priti do sloinej-ših vzponov v kasnejših časih, pa vse do sedanjih razmer in pridobitev. Dejstva govore sama zase, pa če gre pri tem za uspehe ali pa za poraze.
Zato tudi nobeno kritikarstvo, neobjek-
tivno ali pa preveč nestrpno ocenjevanje preteklosti in sedanjosti ne more koristiti, še manj pa more lajšati napore na poti nadaljnjega razvoja. Samo kritična presoja položaja, tudi zelo ostro kritično ocenjevanje našega ravnanja in vedenja ob raznih priložnostih pri delu ali v odnosih med ljudmi, v delu posameznikov ali organizacij, lahko vodi k odkrivanju in odpravljanju napak. Pri tem pa ne smemo nikdar pozabiti, da je še tako konstruktivna kritika le sredstvo, da bi bolje in laže dosegali zaželje-ne cilje. Marsikdaj ima pri nas preveč besede kritika delitve, preveč je predlogov, kako razdeljevati, premalo pa še vedno, kako bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti, kako racionalneje organizirati ustvarjanje dobrin.
Vsekakor so to problemi najnaprednejših sil. Menimo, da med sile spadajo nekdanji borci NOV, ki so bili v preteklosti in bodo še naprej nosilci akcij za napredek, ker lahko pozitivno vplivajo k vključevanju nove generacije, ki naj bi nadaljevala to, kar so bivši borci zlasti po vojni vložili in za kar se v interesu napredka iz dneva v dan trudijo. Žal še nismo uspeli rešiti določenih problemov, ki zadevajo borce. Ne zanikamo, da se družba trudi to vprašanje končno spraviti z dnevnega reda, toda v svojih prizadevanjih tu pa tam le Zgreši in pomaga, ko je že prepozno.
Kakšen impozantni vpon je dosegla Jugoslavija v teh petindvajsetih letih lahko vidimo na vsakem koraku. že samo mesto Velenje, skratka naša dolina, je živ dokaz, kaj lahko napravijo ljudje, če so enotni, napredni in ki težijo k skupnemu cilju: izboljšati svoj standard in dati iniciativo v tej smeri dora-ščajočemu in bodočemu rodu.
Ob prazniku zmage naše najiskrenejše čestitke vsem občanom, bivšim borcem in današnjim graditeljem nove socialistične Jugoslavije.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV VELENJE
P p
bH
fes
md
P-VJ> sfH
1)14
m.
I	m
m
km
im kšt
m »te
tli P P5
#15 vžje
'0
M
gP
m
P
Šfe 1)14
ssp
M
m
1)24
m
5)14 1)14
II
m
si
sl4 ^
M4
m
It
h&Ji s)?4
Š&JS
IVAN
ATELŠEK ZNOVA
GENERALNI
DIREKTOR TGO
GORENJE
CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE JE NA ZADNJI SEJI ZNOVA IMENOVAL ZA GENERALNEGA DIREKTORJA TGO GORENJE VELENJE IVANA ATELŠKA.
V Velenju se je sešla pred slovenskim narodnim praznikom na prvo sejo občinska konferenca SZDL. Najprej je Jože Veber v priložnostnem govoru obudil spomine na Osvobodilno fronto in njen pomen v o-svobodilnem gibanju.
Zatem pa so izročili priznanja OF Stanetu Jamni-karju, Francu Lampretu, Karlu Napotniku, Ivanu Stropniku, Stanetu Tajnšku, Mariji Ušenovi in Milošu Volku.
Prva konferenca občinske organizacije SZDL pa ni bila zgolj posvečena spominski svečanosti in podelfEvi priznanj OF, temveč so konstituirali tudi njene organe, kot jih predvideva spremenjeni pravilnik. Za
Člani centralnega delavskega sveta Gorenja so soglasno sprejleli tak sklep potem, ko je razpisna komisija obširno poročala o svojem delu in podrobno u-temeljila predlog, po katerem naj bi bil imenovan za generalnega direktorja TGO Gorenje Velenje znova Ivan Atelšek. Iz predloga komisije navajamo nekaj najbistvenejših ugotovitev:
»Ivan Atelšek je bil 1. 5. 1953 imenovan za upravnika Občinskega kovinskega podjetja v Gorenju, ki je bilo majhno podjetje. Kot direktor je pokazal izredne organizacijske sposobnosti ter z nesebičnim ilelom u-spel uvesti program dela in proizvodnjo tako, da je kolektiv uspešno premagoval težave ter prehajal k vedno večji in izpopolnjeni proizvodnji. Po zaslugi Ivana Atelška je začel kolektiv 1958 leta organizirano in programsko osvajati proizvodnjo štedilnikov in peči.
Povečana proizvodnja je nujno terjala razširitev delovnih prostorov, na drugi strani pa se je vedno ostre-jo pojavljal problem zaposlovanja žensk v Velenju.
Ivan Atelšek je kot direktor in aktivni družbeno-po-litični delavec vložil vse svoje moči in s pomočjo kolektiva Rudnika lignita Velenje uspešno organiziral preselitev Gorenja iz neprimernih prostorov v stare prostore rudniške uprave in rudniških kopalnic na starem jašku v Velenju. S tem je bilo omogočeno kolektivu Gorenja doseganje jše večjih uspehov, z dnevnega reda pa je bilo odpravljeno tudi vprašanje zaposlovanja žena v Velenju. Večja proizvodnja pa je zahtevala tudi večje napore. Ivan Atelšek je vložil nesebično vse sile za izboljšanje tefi-noloških postopkov, za o-svajanje novih proizvodov, za uvedbo nove organizacije dela, skrbi za strokovne kadre in za splošno izobraževanje članov kolektiva. Njegova skrb za boljše delovne pogoje zaposlenih, za večjo proizvodnjo in za boljše življenje članov kolektiva se kaže tudi v prizadevanjih za nove sodobne tovarniške prostore. Neprecenljiva so njegova prizadevanja pri izgradnji novih tovarn in pri organiziranju sodobnih tehnoloških postopkov ter organizaciji dela, kar vse je omogočilo tudi izboljšanje osebnih dohodkov zaposlenih.
Iz nekdanje majhne obrtne delavnice, ki je 1953. leta pri 11 zaposlenih dosegla 80.000 dinarjev bruto produkta, se je pod vodstvom Ivana Atelška razvilo Gorenje v veliko delovno organizacijo, ki je lani zaposlovala nad 2.300 delavcev in dosegla nad 610 milijonov din bruto produkta. Nedvomno je po zaslugi Ivana Atelška zrasel ugled Gorenja ne samo zaradi povečanja števila zaposlenih in raznolikosti proizvodov za gospodinjstva, pač pa tudi zato, ker se je Gorenje razvilo v eno največjih tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji in so izdelki dosegli priznano kvaliteto tudi na svetovnih tržiščih. Upoštevajoč težnje gospodarske reforme in nujnost integracijskih procesov se je Gorenje s priključitvijo Chrommetaia in industrije elektromotorjev Sever Iz Subotjce razvilo v podjetje, ki bo letos zaposlovalo nad 4.000 delavcev in doseglo okrog 1 milijardo 100 milijonov celotnega dohodka.
Nesebično in počrtovalno delo Ivana Atelška v korist kolektiva in skupnosti se v veliki meri odraža v uspehih Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje.«
predsednika občinske konference je bil znova izvoljen Milan Šterban, za se-
kretarja izvršnega odbora občinske konference pa prav tako vnovič Jože Veber. Novi člani izvršnega odbora so Viktor Barle, Ljuban Naraks, Oskar Pi-stor, Stane Prašnikar, Franc Pristovšek, Stane Ravljen, Avgust Vohar in Lado Za-košek.
Predsednik občinske konference SZDL MILAN STERBAN je izročil sedmim prizadevnim aktivistom Socialistične zveze priznanja OF
ŠTEVILNE PRIREDITVE ZA PRAZNIK MLADOSTI
Mladi iz občine Velenje bodo tudi letos s številnimi prireditvami, proslavami, srečanji in razstavami počastili 25. maj — praznik mladosti. S slavjem so začeli zadnji dan aprila, ko so po vseh okoliških vrhovih zakurili kresove, ob kresu na velenjskem gradu pa so izvedli tudi kulturno-za-bavni program, posvečen 25-letnici osvoboditve in zmage nad sovražniki.
V	torek so mladi in delovni ljudje iz Velenja in okolice nadvse slovesno sprejeli zvezno štafeto mladosti. Ob tej priliki so pripravili tudi krajši kulturni program.
V	nedeljo, 10. maja, bodo na sporedu športna tekmovanja za Kajuhov pokal, ki ga brani aktiv ZMS z Rudarskega šolskega centra Velenje. Okrog 300 mladih iz šaleške doline bo tekmovalo v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu.
Drugo nedeljo, 17. maja, bodo pripravile družine Počitniške zveze enodnevne izlete.
Sredi maja bodo v Velenju odprli razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva V. I. Lenina in 25-letnici Organizacije Združenih narodov.
23. in 24. maja bodo pripravili taborniki odreda Jezerskega zmaja propagandni tabor in program, posvečen 25-letnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini.
25. maja na praznik mladosti se bodo v šaleški dolini zvrstila številna športna tekmovanja in srečanja.
Slavje ob prazniku mladosti pa bodo sklenili 28. maja, in sicer s svečano sejo predsedstva Občinske konference Zveze mladine Velenje, na kateri bodo podelili tudi priznanja mladim družbenim delavcem iz šaleške doline.
Številne prireditve, športna tekmovanja in drugo, pa pripravljajo v počastitev praznika mladosti — 25. maja po vseh aktivih Zveze mladine v šaleški dolini. Slavje bodo združili s praznovanjem 25-letnice osvoboditve.
ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI V VELENJU
Številni Veienjčani so v torek, 5. maja nekaj pred 12. uro prisrčno pozdravili nosilce zvezne štafete mladosti, ki so se jim pridružili tudi nosilci lokalne štafete iz Topolšice, kraja, kjer je hila v '(teh prvih majskih dneh pred 25-leii podpisana kapitulacija okupatorskih sil za jugovzhodno Evropo.
Štafetno palico je predal predsedniku občinske kon-ferertce ZMS Janezu Polesu dijak gimnazije Miran Čas, zatem pa je o življenskem jubileju predsednika Tita in o uspehih, ki smo jih do-
segli v Šaleški dolini v zadnjih 25 letih spregovoril Jože Kandolf. Med drugim je poudaril, da se tudi občani velenjske občine pridružujemo iskrenim željam milijonov Jugoslovanov, da bi nas predsednik Tito še dolgo vodil tako uspešno v izgradnji socialistične družbe kot doslej.
Potem ko je mladinska godba RŠC zaigrala nekaj ^koračnic, so nosilci zvezne štafete mladosti nadaljevali pot po šaleški dolini in štafetno palico predali mladim iz občine Mozirje.
Srednjeročni program razvoja
otroškega varstva
V Velenju so izdelali predlog srednjeročnega programa razvoja otroškega varstva v šaleški dolini, in to z namenom, da bi skladno s potrebami sistematično in za daljše razdobje razvijali varstveno vzgojne oblike in na ta način zagotovili družbeno varstvo in vzgojo za otroke, ki so tega potrebni. Občinska skupščina Velenje je na zadnji seji razpravljala o programu razvoja otroškega varstva za razdobje 1971 do 1975 in z njim soglašala.
Program razvoja otroškega varstva v občini Velenje do leta 1975 zajema predvsem primarna področja, kot so dnevno varstvo otrok in njihovo prehrano, saj narekujejo velike potrebe zlasti sistematičen razvoj teh področij. Druge naloge v zvezi z otroškim varstvom pa rešujejo ustrezne strokovne službe (zdravstvena, prosvetno-pedagoš-ka in socialna). Program upošteva celotno področje občine, tako glede oblik otroškega varstva kot potreb in možnosti v posameznih naseljih. Vendar pa so sestavljalci programa oolj izhajali iz sedanjih po treb, predvsem zaradi dejstva, da bo mogoče do leta 1975 zagotoviti le toliko denarja, da bi odpravili tiste probleme, ki so že zdaj prisotni.
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV
V občini Velenje se je število prebivalcev povečalo v razdobju 1948—1969 za skoraj 71 odstotkov; letno se je povečalo število prebivalcev, v povprečju za 534 oseb.
Za šaleško doiino je značilna sorazmerno mlada starostna sestava prebivalstva, ki jo pogojujeta močno razvita industrija in rudarstvo. Ob popisu leta 1961 je znašala povprečna starost prebivalca občine Velenje 29 let (v Sloveniji 32 let). Ta mlada starostna struktura pa narekuje družbeni skupnosti večjo skrb za reševa-
nje vseh tistih problemov in nalog, ki se spričo tega pojavljajo. Že samo visok koeficient rodnosti, ki je znašal v velenjski občini v zadnjih letih v povprečju 22,7 (v Sloveniji 17,7) kaže, da bo treba začeti pospešeno reševati naloge s področja otroškega varstva in osnovnošolskega izobraževanja.
In še na nekaj kaže opozoriti: podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1961 kažejo, da je imela občina Velenje takrat 8.151 prebivalcev v starosti do 18 let, to pa predstavlja 36,6° () vsega prebivalstva.
V	razdobju 1961—1969 kažejo največji porast prebivalstva mestna in industrijska naselja Velenje, Kono-vo, Šmartno ob Paki, Topolšica in Šoštanj, v katerih živi kar 61 % vsega prebivalstva. V teh naseljih (izjema je Konovo, ki pa se bo priključilo Velenju) je bilo že zdaj organizirano varstvo predšolskih otrok. Vendar pa kažejo potrebe, da bo treba prav tu v prihodnje še hitreje razvijati vse mogoče oblike otroškega varstva.
VKLJUČEVANJE ŽENSK V DRUŽBENO PROIZVODNJO
V	šaleški dolini se ženske hitro vključujejo med aktivno prebivalstvo. 1961. leta je bilo med zaposlenimi 27 % žena, lani pa že 32,5 %. Obseg zaposlenosti žena narašča precej hitreje kot obseg skupne zaposlenosti. V letih 1965—1969 je bilo, na primer, med 1.514 no-vozaposlenlmi kar 901 žena, ali skoraj 60 %. Zdaj predstavljajo ženske tretjino zaposlene delovne sile v občini, najmočneje pa so zastopane v terciarnih dejavnostih, kjer znaša njihov delež skoraj 52 %•. V sekundarnih dejavnostih je zaposleno 43 % žensk.
TRENUTNO STANJE NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA
Ze nekaj časa ugotavljamo, da zaostaja otroško varstvo za splošnim razvojem v občini Velenje. V ilustracijo naj navedemo samo nekaj podatkov: v zadnjih osmih letih (to je v razdobju 1961—1969) se je povečalo število otrok, starih do 7 let, za 1.214, na novo se je zaposlilo 1.661 žensk, zmogljivosti otroško varstvenih ustanov pa so se povečale le za 135 mest (v Velenju za 95 mest, v Pesju
za 10, Topolšici za 15 in bmaruuem oo Paki za 15 mest).
Od skupno i.biii predšolskim otroK je v organizirano odiiilo otroškega varstva zajetni ie 351 oziroma 7,4 % otrok. Sicer pa so obstoječe ustanove prekomerno zasedene, kar Kaže tudi podatek, da pride na otroka le 0,9 ms igralnega prostora (normativ je 2j5 m-). Nobena vzyojno-var.>tevna ustanova nima učilnic, spalnico pa le ustanova v Veienju.
V	vzgojno-varstvene ustanove so vključeni predvsem otroci zaposlenih staršev (teh je kar nad 87 %), izven vzgojno-varstvenih ustanov pa je veliko vzgojno zanemarjenih in socialno ogroženih otrok, ki bi bili nujno potrebni organiziranega varstva in vzgoje. Povsem odprto pa je vprašanje varstva otrok v starosti do 2 let.
POTREBNE INVESTICIJE V RAZDOBJU 1971—197 j
V	prihodnjih petih letih bo treba zagotoviti pogoje za organizirano varstvo otrok, razširiti podaljšano bivanje otrok v šoli, urediti šolsko prehrano, intenzivneje razvijati izven-šolske vzgojne dejavnosti in preventivno zdravstveno varstvo.
Za investicijska dela v tem razdobju bo potrebnih blizu 8 milijonov dinarjev. Predvidoma pa naj bi zgradili nasled-nej objekte: objekt za varstvo predšolskih otrok v Velenju, prostore za varstvo predšolskih otrok: v Šmartnem ob Paki (v okviru nove šole), objekt za varstvo predšolskih otrok v Pesju, prostore za varstvo predšolskih otrok v Topolšici, preurediti otroški vrtec v Šoštanju, uredili podružnico posebne osnovne šole z internatom v Šoštanju, sofinancirali ureditev prostorov za dnevno varstvo šolskih otrok na centralnih osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki ter na podružničnih šolah v Pesjem in Topolšici (skupaj 18 oddelkov), uredili varstveni oddelek na posebni šoli v Velenju, zgradili otroška igrišča v Velenju in Šoštanju ter uredili občinsko bazo za letovanje otrok ob morju.
Potreben denar za izgradnjo teh objektov (to je 7,860.000 din) pa naj bi zagotovili takole: Temeljna izobraževalna skupnost v Velenju bo prispevala namensko za investicije v otroškem varstvu 3 milijone din, prispevki delovnih organizacij bi znašali 800.000 din, samoprispevek občanov 860.000 dinarjev, potrebno pa bi bilo najeti 3,200.000 kreditov (računajoč pri tem tudi na posojilo republiške skupnosti otroškega varstva).
Prioritetni red gradenj bosta skupno določili Temeljna izobraževalna skupnost v Velenju in Skupščina občine Velenje, spričo problemov in potreb pa je določeno v programu. da naj bi dali prednost izgradnji objekta za otroško varstvo v Velenju, ureditvi prostorov za otroško varstvo v Smartnem ob Paki in pri oddelku v Topolšici, ureditvi podružnice posebne šole z internatom v Šoštanju in varstvenega oddelka na posebni šoli Velenje.
Seveda pa bo treba za tako razširjeno otroško varstvo zagotoviti tudi nov kader.
V velenjskem rudniku izvolili nove organe upravljanja
V	rudniku lignita Velenje so 24. aprila izvedli volitve v samoupravne organe. Volili so člane v centralni delavski svet in v devet delavskih svetov samostojnih organizacij združenega dela.
Po ugotovitvah centralne volilne komisije se je od 3.479 vpisanih volivlcev udeležilo volitev 86,92 odstotkov volilnih upravičencev. V posameznih volilnih enotah je bil odstotek volilne udeležbe naslednji: jama vzhod 84,17; jama zahod 84,60; klasirnica 97,35; elek-trostrojni obrat 92,64; zunanji obrat 87; jamske gradnje 86,76; obrat EFE 90,04; skupne službe 93,25 in sto odstotno v avtoparku.
IZID VOLITEV
V	centralni delavski svet so bili izvoljeni: Jože Sovič, Ignac Kovše, Franc Verdev, Cveto Gostenčnik, Jože Po-lenik, Rudi Kopina, Ivan Jošt, Ernest Ferder, Hinko Korelc, Alojz Gradišnik, Ivan Ošlak, Zlatko Praprof-nik, Marjan Kortnik, Ivan Miklavžina, Jože Uranjek, Franc Druks, Franc Jezer-nik, Cveto Gregorin, Desi-mir Jakel, Angelko Pušnik, Ivan Skaza, Jože Volk in Slavko Mravljak — vsi za dobo 2 let; za štiri leta pa: Janko Meh, Jože Aljaž, Anton Hladin, Erno Rahten, Rudi Kortnik, Martin Kotnik, Emil Kožel, Karel Šilih, Franc Kos, Slavko Ja-nežič, Vlado Videmsek, Ivan Rozman, Franc Pečečnik, Ivan Grudnik, Karel Stropnik, Ivo Petre, Jože Kranjc, Slavko Košan, Pavel Jev-šenak, Franjo Markan, Egi-
dij Petretič, Franc Kramar, Stane Cas, Ivan Sevčnikar, Štefan Zagoričnik, Ivan Melanšek in Rudi Pirečnik.
V delavske svete samoupravnih organizacij združenega dela so bili izvoljeni:
•	JAMA VZHOD - Andrej Govedič, Franc Golt-nik, Martin Kotnik, Ignac Jurkošek, Ivan Mošnik, Edo Miklič, Friderik Srebotnik, Avgust Rop, Jože Ošep, Miha Rober, Alojz Šeliga, Val-ter Švarc (za dve leti), Valentin Marčec, Karel Jelen, Srečko Javornik, Alojz Ko-lar, Jože Bačovnik, Ludvik Ramšak, Ivan Petek, Karel Verdnik, Leopold Kušar, Martin Juričan, Alojz Sev-šek, Jože Vozelj in Ivan Mramor (za 4 leta).
•	JAMA ZAHOD-Stane Rošer, Ivan Hojan, Franc Ramšak, Rado Britovšek, Vili Keri, Anton Škerlin, Stane Simonišek, Anton Je-lušič, Rajmund Škorjanc, (za dve leti), Alojz Korenič, Peter Jaklič, Danilo Ver-bovšek, Herman Pokleka, Ivan Gračner, Aleksander Zrimšek, Marjan Zrine, Franc Črnko, Primož Strniša in Jože Znidarič (za 4 leta).
•	ELEKTROSTROJNI O-BRAT - Maks Cigale, Jožica Hleb, Tone Gorogranc, Stane Žižek, Anton Pirman-šek, Franc Tamše, Rudi Švikar, Marjan Špegelj, Slavko Kranjc, Ivan Klemene (za 2 leti), Milan Po-lak, Ivan Kortnik, Marjan Kortnik, Zdravko Jesenšek, Stanko Oštir, Karel Stropnik, Ivan Gavez, Tone Javornik, Edo Uranjek, Janko Sme, Stanko Brunšek in Stane Vodušek (za 4 leta).
Velenje dobi
študijsko
knjižnico
24. aprila sta obiskala velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje minister za industrijo, rudarstvo in geologijo Centralno afriške republike, Bernard - Chri-stian Ayandho ter direktor sekretariata za rudarstvo Gbakoma. Spremljal ju je častni vicekonzul te afriške republike v Sloveniji, dr. Saša Reicher, pomočnik generalnega direktorja podjetja Slo veni jales iz Ljubljane.
Ob prihodu v Gorenje je sprejel goste generalni direktor Ivan Atelšek. Po krajšem pogovoru je popeljal goste po tovarnah in jim razkazal proizvodnjo strojev za gospodinjstva, zatem pa so se razgovarjali o možnostih sodelovanja, to je o izvozu izdelkov velenjskega Gorenja v Centralno afriško republiko.
Knjižnica Velenjčanom nedvomno ne more biti v ponos. Gostuje v zgradbi Delavske univerze in ima na voljo en sam večji prostor, bralci ne morejo do knjig, pa tudi sicer knjižnica ni funkcionalno urejena.
Trenutno ima Knjižnica Velenje registriranih nekaj nad 3.000 bralcev, od tega skoraj dve tretjini mladih, vendar pa si Velenjčani čedalje manj izposojajo knjige, saj knjižni fond ni kdo ve kako bogat, pa tudi izbor knjig ni najboljši. Nedvomno je 11.000 knjig, kolikor jih imajo zdaj ~v knjižnici, premalo za mesto, kot je Velenje.
V programu del, ki jih bomo gradili iz denarja, zbranega is krajevnim samoprispevkom in s sredstvi delovnih organizacij, je tudi gradnja nove knjižnice v Velenju. Svet za prosveto in kulturo občinske skup-
ščine Velenje pa je na začl-nji seji imenoval iniciativni odbor za ustanovitev študijske knjižnice Velenje, ker je menil, da je treTja zastaviti akcijo širše in hkrati zagotoviti tudi prostore za tehnično knjižnico. Seveda pa bo 300.000 din, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za knjižnico, premalo in bo treba v sodelovanju z delovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki zagotoviti dodatna sredstva.
Za predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev študijske knjižnice Velenje je bil imenovan generalni direktor TGO Gorenje Velenje Ivan Atelšek, naloga odbora pa bo, da izdela program, to je glede gradnje, kadra in načina financiranja. V odboru so še drugi vodilni gospodarstveniki iz šaleške doline, ki so že na začetku dela pokazali veliko pripravljenost za
•	KLASIRNICA - Jože
Britovšek, Leopold Brod-Debeljak, Jože Jus, Ivan ni)k, Roman Ocepek, Vinko Pečečnik, Roman Stepišnik, (za 2 leti), Ivan Blaj, Andrej Koren, Ervin Uranjek, Jože Hudales, Janko Lob-nik, Vinko Bastelj, Franc Videmšek in Leopold Pše-ničnik (za 4 leta).
•	ZUNANJI OBRAT -
Ivan Pocajt, Miha Gregorin, Franc Deberšek, Silva Jamnišek, Leopold Hohnec, Marija Cepin, Ignac Jam-1 nik, Franjo Kardoš (za 2 leti), Franjo Bujan, Ciril Grebenšek, Jakob Dravšnik, Egidij Petretič, Rado Djor-djevič, Ivan Ilovšek, Slavko Leskovar, Janez Hojski in Štefan Vešligoj (za 4 leta).
•	AVTOPARK - Milan
Pačnik, Viki Jakob, Ivan Friškovec, Leopold Ivenč- i nik, Štefan Borovnik, Janko Oštir, Ivan Završnik (za 2 leti), Ludvik Jeseničnik, Ivan Delopst, Franc Drev, Silvo Pušnik, Mirko Škorjanc, Martin Glinšek, Ivan Seme in Jože Gornik (za 4 leta).
•	JAMSKE GRADNJE -
Stane Beričnik, Filip Mat-ko, Franc Dolinšek, Rudolf Pustinek, Ignac Erjavec, Stevo Sukanec, Ivan Vodi-šek (za 2 leti), Ema Meh, Edo Mežnar, Franc Miklav-žin, Jože Glinšek Ludvik Šmon, Rudolf Golčman, Mijo Harandi in Valentin Kodrun (za 4 leta).
•	SKUPNE SLUŽBE -
Franc Tavšič, Jože Koprive, Štefka Rogan, Gabrijela Oštir, Rafael Kovač, Janez Pa j k, Jožica Završnik, (za 2 leti), Dušan Janežič, Jože Zaje, Jurij Globačnik, Mi- 1 roslav Zolnir, Rudi Lesjak, Matija Borovnik, Fanika Fece in Viktor Krašek (za 4 leta).
•	OBRAT EFE - Jože
Klančnik, Mirko Vrabič, Tone Tajnik, Justa Dobel-šek, Marjan Harat, Matilda Navodnik, Marija Uršnik (za 2 leti), Mile Maksimo-vič, Slavko Mravljak, Martin Slatinšek, Mirko Zager, Roman Repnik, Irena Škafar, Tekla Golob in Betka Kitak (za 4 leta).
ustanovitev študijske knjižnice.
V dosedanjih razpravah je bilo večkrat slišati predloge, da naj bi prostore za študijsko knjižnico zgradili v bližini Doma kulture, zraven pa tudi prostore za galerijo. Zdaj preučujejo možnosti za to, kje postaviti zgradbo, začenjajo pa tudi že z uresničevanjem dru- : gih nalog. Delo je torej že steklo.
Veliko pripravljenost; gospodarstva, da se naposled venda_rle izboljša stanje ' knjižnice, kaže tudi odločitev treh delovnih organi- J zacij — Rudnika lignita, Gorenja in Termoelektrar- J ne, da že letos prispevajo vsaka po 20.000 din (skupaj ] torej 60.000 din) za nakup J novih knjig za knjižnico Velenje.
PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA
Stane Jamnikar iz Velenja
Stane Jamnikar je bil rojen 26. aprila 1927 v Šentilju pri Velenju. Že med NOB je bil sprejet v SKOJ in delal kasneje v velenjskem rudniku kot mladinski aktivist, kjer se je zaposlil po vojni. Tako se je njegova družbenopolitična aktivnost začela že zelo Zgodaj.
Ko je služboval v Celju, se je vključil v delo kra-
Franc Stane Tajnšek iz Šentilja
Njegovo družbeno politično delo je vezano predvsem na Šentilj, kraj, kjer je bil 24. januarja 1925. leta tudi rojen. Ostal je zvest kmetovanju, saj je na domači kmetiji ostal po
Marija Ušen iz Lokovice
Marija Ušen se je rodila 10. februarja 1925 v Loko-vici. Že kot mlado dekle je pričela delati za narodno-osvobodilno gibanje. Ko se je 1945. leta vrnila domov iz internacije, so jo mladi
Komisija za podelitev priznanj OF je letos sklenila v naši občini podeliti 7 priznanj. Priznanja OF so dobili Stane Jamnikar, Franc Lampret, Karel Napotnik, Ivan Stropnik, Stane Tajnšek, Marija Ušen in Miloš Volk.
jevnega odbora OF. Od 1954. leta, ko je spet prišel nazaj v Velenje in vse do danes, pa je bilo njegovo družbenopolitično delo vezano na organizacijo Socialistične zveze. Tako je bil 13 let blagajnik krajevnega odbora SZDL Velenje in je vseskozi, kljub hitremu razvoju mesta, uspešno vključeval v članstvo Socialistične zveze večino novo naseljenih prebivalcev.
Poleg požrtvovalnega dela v krajevnem odboru SZDL pa je sodeloval v več komisijah in odborih okrajnega in občinskega odbora SZDL, zadnja štiri leta pa je bil tudi član izvršnega odbora občinske konference SZDL.
Njegova družbena angažiranost je vsa povojna leta vezana tudi na delo Planinskega društva v Velenju. Predvsem mladi planinci ga poznajo kot prizadevnega vodiča po slovenskih planinah in ga zato spoštujejo in cenijo.
Franc Lampret iz Pake
Življenje in delo Franca Lampreta je tesno povezano z vsemi dogajanji v Paki pri Velenju. V tej dolini Živi že vsa leta, saj se je rodil 7. avgusta 1915 v Mislinji.
Po vojni, ko smo v vseh krajih ustanavljali krajevne odbore OF, je bil Franc Lampret prvi predsednik krajevnega odbora OF v Paki pri Velenju. Od ta-
Ivan Stropnik iz Raven
krat dalje se je ta vasica zelo spremenila. Eelektri-fikacija, modernizacija cest in gradnja rhve šole, so bile akcije v katerih je sodeloval tudi Franc Lampret. Tako je bil vsa povojna leta dejansko vključen v družbeno politično delo v kraju. Če ni bil predsednik katere izmed organizacij, pa je sodeloval v njihovih odborih. Bil je pet
demobilizaciji iz NOV. Do 1955. leta je bil sekretar odbora OF in član krajevnega ljudskega odbora v Šentilju, zatem pa vse do 1954. leta član občinskega odbora Velenje. Od tega leta dalje je opravljal funkcijo predsednika krajevnega odbora in nato predsednika krajevne skupnosti, ki jo opravlja še danes.
Poleg aktivnega dela v OF in Socialistični zvezi, je vseskozi aktivno delal tudi v drugih družbenih organizacijah in društvih v Šentilju. Bil je več let tajnik prosvetnega društva, tajnik organizacije ZB NOV, izvolili pa so ga tudi za odbornika občinske skupščine. Tudi danes v Šentilju ni akcije v kateri ne bi z vso vnemo in odgovornostjo sodeloval Stane Tajnšek.
Ivan Stropnik je bil rojen 23. novembra 1918 v Šoštanju. Vsa povojna leta ga ne poznajo samo v naši občini kot prizadevnega družbeno političnega delavca, ampak je kot tak znan tudi v sosednji mozirski občini. Bil je član okrajnega izvršnega odbora OF, okrajnega odbora ZB NOV in občinskega odbora Socialistične zveze.
Njegovo neposredno družbeno politično delo pa je vezano predvsem na Ravne pri Šoštanju. Tu je nepretrgoma delal od leta 1947 dalje. Bil je predsed-
IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
priznanja of
............................................................mm......minimumi.....um
izvolili za predsednico mladinskega aktiva, sprejeta je bila v SKOJ, marca 1945. leta pa v Komunistično partijo in je postala tudi sekretarka celice v Lo-kovici. Bila je 7 let članica okrajnega, oziroma občinskega komiteja KPS. Poleg tega pa je opravljala še mnogo drugih voljenih funkcij, med njimi — bila je tajnica krajevnega občinskega odbora, sekretarka in predsednica krajevnega odbora SZDL, sekretarka okrajnega odbora AFž, kar 18 let pa je bila tajnik oziroma blagajnik prosvetnega društva.
Poleg vseh naštetih funkcij pa je bila njena angažiranost vezana predvsem na delo v Osvobodilni fronti, občinskem odboru SZDL, zadnjo mandatno dobo pa je bila tudi članica izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze.
Že sama dejstva, da je opravljala toliko odgovornih družbenih funkcij, so odraz njenega ugleda in zaupanja ljudi v socialistični lik njene osebnosti. Če pri tem upoštevamo še, da Marija Ušenova gospodinji na mali kmetiji, je njeno dolgoletno delo vsekakor vredno priznanja.
let odbornik okrajnega ljudskega odbora in eno mandatno dobo odbornik občinske skupščine. Zdaj je predsednik sveta krajevne skupnosti v Paki. Prebivalci iz Pake pri Velenju ga zaradi njegovega prizadevanja, da bi se izboljšali pogoji življenja tamkajšnjih ljudi, cenijo in spoštujejo.
nik in sekretar krajevnega odbora OF in pozneje krajevnega odbora SZDL. Sedaj pa je predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze v kraju.
Ravenčani so ga dvakrat izvolili za okrajnega in občinskega odbornika. Ivan Stropnik pa si neumorno prizadeva, da bi se življenje tamkajšnjih prebivalcev izboljšalo, zato je bil iniciator in organizator mnogih akcij v kraju, zadnja leta pa neumorno pripravlja akcijo, da bi modernizirali cesto v Ravne in tu zgradili novo šolo. To akcijo so v Ravnah pričeli že pred referendumom o samoprispevku, in dokaz, da mu ljudje res zaupajo je, da ga je v teh prizadevanjih podprla večina občanov.
Miloš Volk iz Šoštanja
Karel Napotnik iz Šmartnega ob Paki
Najbrž, da na področju Šmartnega ob Paki ni človeka, ki ne bi poznal Karla Napotnika. Po demobilizaciji iz NOB leta 1945, pa vse do danes, je njegovo delo povezano z razvojem kraja. V Šmartnem ob-Paki je opravljal dosti odgovornih nalog, bil je sekretar OF, predsednik krajevnega ljudskega odbora, predsednik občinskega ljudskega odbora v kraju, predsednik krajevne skupnosti, predsednik krajevnega odbora ZB NOV. Sodelovanje in pomoč pri razvijanju zelo razgibane društvene dejavnosti v kraju je bilo in je še tudi danes področje njegove neumorne dejavnosti.
Prebivalci Šmartnega cb Paki ga spoštujejo in mu zaupajo, zato so ga skoraj vsa povojna leta volili kot svojega predstavnika v organe širše samoupravne skupnosti in je tudi sedaj odbornik občinske skupščine.
Zelo težko je prikazati delo Miloša Volka v kratko odmerjenih stavkih. Takoj po vrnitvi iz izselje-ništva na Hrvaškem, se je kot družbeno politični delavec vseskozi udejstvoval v javnem življenju. Naj naštejemo nekaj najbolj odgovornih funkcij; bil je član okrajnega odbora OF, predsednik mestne občine šoštanj, predsednik okrajne in občinske gasilske zveze in sekretar osnovne organizacije ZK v Šoštanju.
Po upokojitvi leta 1964 se je še bolj vsestransko vključil v družbeno politično življenje in še danes opravlja več odgovornih funkcij: je tajnik krajevnega odbora ZB NOV, na-mestnik predsednika kra-
jevne skupnosti, član krajevnega odbora SZDL, član občinske konference SZDL, član sveta za notranje zadeve pri skupščini občine Velenje, član sekretariata osnovne organizacije ZK in član skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Aktivno pa dela še v gasilskem društvu, TVD Partizan, Planinskem društvu in društvu upokojencev.

popotovanje po sovjetski zvezi
Piše: Tone KOVAČIČ, dipl. inž.
Med drugim je razstavljenih 24 Rubensovih slik, od 12 Leonardovih slik sta tu 2, 2 skulpturi Mihelangela, veliko Rembrandtovih slik in dela ostalih znanih mojstrov. Simbolična grobnica Petra Velikega je iz 14 t srebra. Znamenit je viseči vrt.
Leningrad je mesto spomenikov, parkov in muzejev.
•	6. 12. Z istim vlakom kot smo pripotovali, smo se tudi vrnili v Moskvo. Prispeli smo ob 8. uri zjutraj. Namestili so nas vhotelu Nacional, od koder je bil prelep razgled na Kremelj in del Rdečega trga. Ta dan so pokopavali generala Vorošilova. Ves bližnji center so zaradi pogreba za nekaj ur »zaprli«. Kosili smo v hotelu Peking. Popoldne so nam z atvo-busom razkazali mesto. Moskva je lepo, čisto mesto s širokimi ulicami in gostim prometom. Ker je Moskva dokaj znana iz najrazličnejših prospektov in razglednic, bi omenil le nekaj posebnosti. Televizijski stolp je najvišja stavba na svetu, visok 550 m.
V	njem je tudi restavracija. Obiskovalcev je vedno zelo veliko in tako je treba čakati po nekaj ur, če se hočeš z dvigalom povzpeti do razgledišea. Univerza je ena karakterističnih moskovskih stavb. V njej študira 40.000 študentov in tem predava 6.000 profesorjev. Vsak študent ima svojo sobico, po dva skupaj pa tuš in stranišče. Študentske menze so po nadstropjih. Pred univerzo je velik park, delo študentov.
V	bližini je športni center s stadionom, bazeni in umetno smučarsko skakalnico. Panorama Boro-dinske bitke je v stavbi na mestu, kjer je Napoleonov štab sklenil umakniti se iz Moskve. Slika te bitke je dolga 110 m in visoka 15 m. Slika je vgrajena v krogu, tako, da je od gledalca odmaknjena čez 10 m. Človek ima občutek, da stoji sredi bitke. Zanimive so trgovine GUM in CUM. Edinstven je metro z 80 prelepimi postajami. Dolžina metroja je preko 100 km. Vhod v metro je opremljen z menjalnimi avtomati, ki menjajo različne kovance v drobiž po 5 kopejk. Vstopnina v prostore metroja je 5 kopejk. Ta denar je treba vreči v avtomat, mimo katerega stopiš na premične stopnice. Vsako goljufanje je onemogočeno. če bi ne plačal vstopnine, bi avtomat zapiskal in tako vse prisotne opozoril na tvojo nepoštenost. Za omenjenih 5 kopejk se lahko zadržuješ v prostorih metroja neomejen čas in voziš kolikor in kamor hočeš. Posebna znamenitost je tudi Leninov mavzolej. Mavzolej je odprt 5 dni v tednu in takrat stoji pred njim več tisoč glava množica, ki čaka, da počasti Lenina s svojim obiskom. Tujci imajo prednost in tako jim ni treba čakati v vrsti. Vsakdo si lahko ogleda Kremelj in njegove cerkve, s posebnim dovoljenjem pa tudi zakladnico in orožarno.
•	7. 12. Dopoldne smo si ogledali Leninov mavzolej in Kremelj. Popoldne so nas ponovno popeljali z avtobusom po mestu in nam pokazali panoramo borodinske bitke. Želel sem tudi na predstavo Bolšoj teartra, pa nisem mogel dobiti vstopnice.
•	8. 12. Dopoldne sem si ogledoval veletrgovine in se 2 uri prevažal z metrojem (za 5 kopejk).
Ob 13 smo se z avtobusom odpeljali na letališče. Ob 15 bi morali z JAT-ovo Caravelo poleteti proti Beogradu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v Beogradu, pa smo morali na letalo čakati celih 8 ur. Ko je letalo končno pristalo, smo po večerji poleteli, toda ne v Beograd, temveč v Varšavo. Tu smo dobro uro čakali v letaliških prostorih, da so letalo pripravili za polet proti Beogradu. Kapetan letala mi je dovolil, da sem si ogledal pilotsko kabino. Sedel sem na posebnem stolčku poleg obeh pilotov in mehanika, ki so mi podrobno razložili posebnosti letala, instrumentov in letala samega. Nek je nad Madžarsko so pilotoma sporočili, da zaradi snežnega meteža v Beogradu ni moč pristati. Zaradi tega smo leteli do Splita. Dolgo1 smo krožili nad zasneženimi otoki in končno pristali. Po nekaj urah smo ponovno poleteli in po 50 minutah pristali v Beogradu. Ob »cincanju« z ekspresom od Zidanega mosta in prestopanja za Celje, sem se nehote spomnil na prijetno potovanje z vlakom iz Leningrada do Moskve.
Povedati moram, da me je doma presenetil hud mraz in sneg, saj se je temperatura v SZ gibala okoli 0° C, snega pa sploh ni bilo, razen sneženega meteža v Kijevu.
Trojka
Tisto zimo je bilo snega čez kolena in ni je bilo konca. Franc je zadovoljen sedel za kmečko pečjo, ki je prijetno grela veliko sobo. Snežinke so se poigravaliz, ko je zrl v zasneženo pokrajino.
Prijetno vzdušje mu je pokvarila mlada, stasita, črnolasa žena Lojzka.
»Kje si delal v dolini prejšnji teden?« Franc jo je pogledal ostro in naga, baba!« Vendar je takoj kremžil obraz: »Kaj te bri-zaslutil, da nekaj ve.
Franc ni bil kočar, kot oče njegove žene. Bil je kmet z lepo zidano hišo, zidanim hlevom in še veliko pojato za seno. Za hišo je bilo na hektarje njegovega gozda — samih lepih, vitkih smrek in borovcev.
»Vrag vzemi te tvoje bandite!« si je mislil in preklinjal v duši XIV. divizijo, ki je po njegovem mnenju prinesla samo zmedo v njegovo domačijo.
Res, da je bil jezen na partizane, vendar ni mislil, da bodo Nemci tako hitro ubrali po njegovi poti v dolino. »Na koncu nisem nobenega izdal, saj so bili samo raztrgani banditi« se je tolažil, vendar ženi ni črhnil besede o tem.
Pri hiši so imeli hudega ovčjaka. Še dva je dokupil in si tako napravil svojo stalno pasjo zasedo.
Kdorkoli se je približal hiši, jo je moral hitro od-kuriti, da ga ne bi psi raztrgali.
Mlad partizan je dobil nalogo, da izdajalca Franca čimprej kaznuje s pravično kaznijo. V trojki so nekaj dni poizkušali ujeti Franca. Toda nikdar se jim ni posrečilo, kajti psi so bili vedno v pripravljenosti in so dali dovolj časa izdajalcu, da se je skril. Uredil si je namreč pravi bunker v hiši, ki je bil tako strokovnjaško zakrit, da ga ne bi mogel nihče odkriti.
»Ne bodo me ujeli!« je nekega večera siknil proti svoji Lojzki. »Kdo jim je dal pravico, da stikajo za menoj?«
»Baba, si ti kje kaj zinila?« jo je vprašial grobo in jo že mahnil z roko po glavi. Zagrabil jo je z močnimi roicami za nadlaket, da so ji ostali plavi znaki na koži še cel tedenj dni. Stisnil jo je, kot da bi ji hotel zdrobiti kosti.
Žena se mu je izvila in zbežala v kamro. Ošvrkni-la ga je s takim pogledom, da je Franca kar stisnilo pri srcu. Tedaj je vedel, da ga je lastna žena pustila na cedilu. Ostal je sam s svojimi psi in zelenimi prijatelji v dolini.
Zaupal je psom — onim v dolini pa je vsem zameril, da so pobili nekaj ra-
njenih partizanov, ki jih je izdal.
Spanec ga je zapuščal. Vsak šum ga je Vznemiril. Preganjala ga je slaba vest vsak dan huje in huje. Vedel je, kaj ga čaka, če pride v roke partizanom. Bil je še mlad, močan in bogat. Ni mogel verjeti, da so mu dnevi že šteti, kar je namreč instinktivno čutil.
Premetaval se je po postelji, ko so spet psi zalajali okoli hiše. Smuknil je v bunker in tokrat spet odnesel zdravo kožo — toda tokrat res zadnjikrat.
Sonce se je končno po nekaj tednih skobacalo skozi zimsko sivino. Zasvetile so se lepe smreke in vsa narava je bleščala v snegu. Tako lep dan je bil, da je bilo res vredno Živeti.
Žena Lojzka je prala perilo. Franc je čemeren sedel v kotu in brskal po nosu. Potem si je z.vil cigareto in globoko vzdihoval tobak v sebe, da ga je prav čutil, kako zastruplja ožilje.
Partizanska trojka se je razdelila na dva dela. Dvojica se je spustila mimo hiše. Psi so se zapodili za njima s strahotnim laje-Žem. Franc je skočil na noge, pogledal skozi okno in ostro opazoval. Partizana sta bila že daleč pod hišo in njuna smer v dolino ga je popolnoma umirila.
»Baba, daj mi tolkeca.'« je še dokaj prijazno dejal Lojzki. Prinesla mu ga je. Zarezal je v kruh, ki se je prav prilegel k povojene-mu svinjskemu ušensu. Vesel, da je spet ušel smrti, mu je hrana danes izredno teknila.
Res, dva partizana sta šla proti dolini, vendar sta se kmalu obrnila, medtem ko se je tretji priplazil k hiši, ker so psi bili preveč zaposleni z onima dvema.
»Roke kvišku!« je zaroh-nel partizan, ko je s puško na strel skočil v sobo. Francu je obstal grižljaj na pol poti, ko je preplašen dvignil roke. Za parti-zatiom sta v sobo stopila še ostala dva iz trojke. Zvezali so Franca in ga odpeljali.
Lojzka za Francom še pogledala ni, le z mladim partizanom sta s z očmi skorajda objela.
Franc je izgubil bogatijo, hišo, pojato, polni hlev, Življenje in Lojzko.
Mlad partizan se je ob vsaki priliki zglasil pri Lojzki. Tako Lojzka ni
ostala sama — Franc pa ji je ostal v spominu kot strašne sanje, kajti še otrok ji ni zapustil... menda se mu je zdelo škoda, da bi svoje delil še s kom, pa naj bi bili to lastni otroci.
Po dolgi zimi je prišla pomlad za vse, a posebno za Lojzko. Ostala sta kmetija in partizan iz trojke.
SPOMINI VLADA VALENtAKA
TEDEN KLUBSKIH VEČEROV V ŠOŠTANJU JE LEPO
USPEL
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje je ,izvedla že drugo uspelo množično obliko dela. Za drugim tednom drame je prejšnji teden potekal v posebni sobi hotela Kajuh Šoštanj teden klubskih večerov. Ta je bil menda prvi tak v Sloveniji. Tako sta trdila člana strokovnega žirija iz Ljubljane.
Prvi večer, v torek, je bil na vrsti Beethovnov glasbeni večer. Pripravil ga je profesor Silvo Tamše. Ob otvoritvi je pozdravil pri-
sotne predsednik šoštanjske Svobode tovariš Maks Pod-lesnik.
Drugi večer je bil posvečen Kajuhu. Rejcitatorji in pevci Šaleškega okteta so pričeli stopnjevati vzdušje v hotelu. Večer je režiral tovariš Tone Rep.
V četrtek zvečer so nastopili člani kulturno u-metniškega društva Ivan Cankar iz velenjske gimnazije. Bogato vsebino večera sta izpopolnila ansambla Črni angeli in Light-show,
To je bila zares velika predstava in pesmi, ki so
jih prebirali in deklamirali recitatorji, so ponujale vsakemu to, kar je hotel iz subtilnih in liričnih vrstic razbrati.
Za zaključno prireditev so nastopili recitatorji — dijaki rudarskega šolskega centra Velenje. Posredovali so pesmi pesnika naše moderne Josipa Murna Aleksandrova. Tudi ti so večer sodobno opremili. Light shovv, reflektorji, kitara in orgle, so vnašali v Murno-vo razmišljajočo in nežno liriko vzdušje, v katerem si je vsakdo pričaral pesnikov intimni svet. Tudi ta večer je več kot zadovoljivo izzvenel. In če hočemo biti objektivni, moramo zapisati, da je teden klubskih večerov lepo uspel. Ni res, da je v klubu mikaven le ples. Vsi štirje večeri v Šoštanju so dokazali, da zna privabiti tudi pesem, glasba, če je primerno aranžirana.
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje bo na željo prosvetnih društev in klubov ponovila večere. Vsi, ki so jih
gledali, bi lahko samo sklenili: »Moramo jih videti tudi mi!« In verjemite nam, ne bo jim žal!
V. ŠMAJS
čestitka
Spoštovano uredništvo!
Ob petletniti izhajanja našega domačega obveščevalca, najiskreneje čestitam! Žal je nekam borna ta jubilejna, oziroma prvomajska izdaja. Upam, da ob 10-letnici ne bomo dobili v roke samo še prepis kakšnega zapisnika?
Ali je vzrok tako skromni vsebini pomanjkanje denarja za honorarje? Menim, da ima Šaleški rudar že veliko bralcev, ki jih zanimajo še tudi druge stvari. Lep pozdrav — pa brez zamere!
Viktor Kojc, Šoštanj
BORU! KORUN	• ,
V ŠPANIJO. MAROKO I	\ ŠE OLJE...
S Howellom sva se le spogledala in že sva si bila edina, da ju morava ogovoriti. Bili sta namenjeni na ples, vendar sva ju kmalu pregovorila, da je boljše, če nama delata družbo pri ogledu
mesta.
Ena, njeno ime je bilo Anita aH pa kakor sva jo smela tudi imenovati — Ani, je bila precej zgovorna in je na srečo zelo dobro obvladala francoščino.
Druga je bila bolj redkobesedna, njenega imena se ne spominjam več.
Tako smo torej skupaj odšli proti središču mesta, ki ni bilo več daleč in kmalu smo se znašli na najlepšem
trgu Barcelone, na Plaza de Cataluna.
Največji del trga predstavlja park z nekaj veličastnimi vodometi, okrog in okrog pa stojijo visoke stavbe na katerih se košatijo zveneči naslovi bank in veleblagovnic. Med šumenje padajoče vode so se mešali vzkliki in govorica tisočglave množice in nekje se je celo o-glasila godba na pihala. Sredi parka, med vodo-
meti, so se bleščali o-svetljeni olimpijski krogi, okrog n jih pa so plapolale zastave. Olimpijski ogenj je bil torej na poti v Mehiko, njemu na čast je bila ta slavnost prirejena.
Poiskali smo si prostor v bližnji kavarni in ogledovali vrvež pred nami. Bližal se je večer in luči ter žarometi so se prižigali drug za drugim. Tudi sprehajalcev je bilo vedno več kot,
da bi se mesto šele prebujalo. Res, v Španiji je največ ljudi na ulicah šele ob devetih zvečer. Glede na to pa se delovni dan temu primerno pozneje prične. Najini znanki sta nama zaupali, da je oblast poizkušala ta način življenja spremeniti, a je naletela na močan odpor. Sploh sva hotela slišati nekaj več o njihovem režimu.
(Dalje prihodnjič)
jORENJE: etno sto novih tanovanj
Počitnice velenjskih
entralni delavski svet arne gospodinjske opre-Gorenje Velenje je na nji seji, bila je 23. apri-razpravljal in sklepal o pomembnih zadevah, o je obravnaval izhodi-za plan 1971 ter za sred-očni razvojni načrt do 1975; člani so nadalje govorili še o investici-v družbeni standard ter redlogih za izboljšanje ilnosti in zmanjšanje škov. Na seji pa je ce?!-li delavski svet znova loval za generalnega ktorja TGO Gorenje nje Ivana Atelška. rokovne službe TGO ?nje Velenje so delav-lu svetu predložile log plana za prihodnje Kot računajo bo Go-s doseglo nad 1 mili-3 800 milijonov din ce-;ga dohodka, od tega v rnah v Velenju 1,534 arde dinarjev, v subo-m Severju pa 271 mi-ov dinarjev. V Velenju M prihodnje leto Gore-;aposlovalo okrog 4.255 /■cev, v Severju v Su-i pa 1.850, poprečni eni osebni dohodki za-■nih pa bi znašali v vekih tovarnah Gorenja 1.510 dinarjev, v Subo->a 1.300 din.
/UTNO POVEČANJE EGA PROIZVODNJE
predvidevanjih se bo proizvodnje velenj-TGO Gorenje v letu nadalje občutno pove-7 ilustracijo naj nave-samo nekaj številk!, naj bi izdelali prihod-5to v Gorenju 300.000 ■ičnih štedilnikov, 0 plinskih štedilnikov, kombiniranih štedil-elektrika — plin,
0	štedilnikov na trda i, 100.000 peči na olje,
trajno gorečih, do-
1	in plinskih peči ter štedilniških elemen-
' stari in novi tovarni likov pa bodo zraven zdelali še 40.000 čistil-l zrak.
jvami pralnih strojev prihodnje leto izdelali
250.000 pralnih strojev vseh vrst, v tovarni hladilnikov pa okrog 400.000 hladilnikov (po prvih predvidevanjih bodo polovico hladilnikov izvozili) ter 60.000 zmrzovalnih skrinj.
V	sodelovanju z zahodno-nemško tovarno KortTng naj bi Gorenje prihodnje leto izdelalo nad 50.000 televizijskih sprejemnikov, v sodelovanju s tvrdko Bau-knecht pa bo poslala TGO Gorenje Velenje na jugoslovansko tržišče tudi 20.000 pomivalnih strojev ter 10.000 likalnih strojev.
V	industriji elektromotorjev Sever v Subotici pa bodo prihodnje leto izdelali okrog 700.000 mifcro motorjev, 538.000 malih motorjev in blizu 40.000 velikih motorjev.
V	izvoz pa bo v letu 1971 velenjsko Gorenje, po sedanjih predvidevanjih, od-premilo za več kot 24 milijonov dolarjev izdelkov, od tega pa dobro polovico na tržišča s konvertibilno valuto.
Člani centralnega delavskega sveta TGO Gorenje Velenje k predlaganim izhodiščem za sestavo plana za leto 1971 niso imeli p?7-porrtb in so zato naročili Strokovnim službam, da izdelajo predlog proizvodnega in finančnega načrta za leto 1971 in ga predložijo v potrditev na eno od prihodnjih sej.
Centralnemu delavskemu svetu TGO Gorenje Velenje je bila predložena tudi informacija o smernicah za izdelavo srednjeročnega programa razvoja tovarne do leta 1975. Ker smo o tem v »šaleškem rudarju« podrobneje že pisali, bi tokrat navedli le nekaj najosnovnejših značilnosti razvoja Gorenja v naslednjih petih letih. Meditem, ko bo letos Gorenje (skupaj s Sever -jem) doseglo 1 milijardo 100 milijonov 'dTn celotnega
dohodka, bi ga naj 1975. leta že 3 milijarde 710 milijonov 'din, od tega 3,210 milijard v velenjskih" obratih, 500 milijonov din pa v Severju v Subotici. Cez pet let bo TGO Gorenje zaposlovalo okrog 9.650 delavcev, od tega samo v velenjskih tovarnah okrog 7.000, poprečni mesečni osebni dohodki pa bi znašali 2.500 din na zaposlenega. V izvoz pa bi odpremili za okrog 60 milijonov dolarjev izdelkov.
Povečanje obsega proizvodnje, kot ga predvideva srednjeročni program razvoja Gorenja do leta 1975, bo mogoče doseči z modernizacijo proizvodnje v tovarnah, z osvajanjem nove proizvodnje ter v tej zvezi s postavitvijo novih tovarn. Gorenje naj bi do leta 1975 zraven proizvodnje televizijskih sprejemnikov, peči na olja, dodatnih in plinskih peči ter čistilcev za zrak osvojilo še proizvodnjo pomivalnih in sušilnih strojev, malih gospodinjskih aparatov, bojlerjev in mikrovalovnih pečic, ob tem pa bi namenili posebno pozornost osvajanju proizvodnje na področju elektronike in plastike.
Predvidevanja za razvoj TGO Gorenje Velenje v naslednjih petih letih so usklajena s predvidevanji Slovenije za razvoj kovinsko predelovalne industrije v prihodnje, Velenjsko Gorenje naj bi bilo, kot je bilo že večkrat doslej tudi poudarjeno, nosilec razvoja kovinsko—predelovalne industrije na Slovenskem. Zato si prizadevajo v Gorenju navezati kar največ stikov oziroma sodelovanje in povezovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami v naši republiki.
Člani centralnega delavskega sveta TGO Gorenje Velenje so potrdili smernice za razvoj tovarne do leta 1975. Zdaj bodo strokovne službe izdelale podrobnejši predlog programa srednjeročnega razvoja TGO Gorenje Velenje do leta 1975, junija pa bo o programu
cij terjati izdelavo razvojnih programov in oblikovanje dolgoročne poslovne politike, ob upoštevanju možnih integracijskih procesov. Deseti občni zbor OSS Velenje pa je predlagal svetu za gospodarstvo velenjske občinske skupščine, da izdela podrobno analizo o razvojnih programih delovnih organizacij z območja šaleške doline.
V maju bo OSS Velenje razpravljal o otroškem varstvu v občini, in to s posebnim poudarkom na rekrea-tivnost in pomembnost letovanj otrok ob morju in v planinah. Prav tako naj bi predsedstvo ta mesec razpravljalo o vlogi, politiki in stališčih bank glede na položaj delovnih organizacij in gospodarstva v občini. Junija bo na dnevnem redu razprava o problematiki zdravstvene zaščite delavcev.
srednjeročnega razvoja dokončno razpravljal in sklepal osrednji samoupravni organ tovarne.
V PRIHODNJE LETNO NAJMANJ 10 MILIJONOV DIN ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
Hkrati z obravnavo predlogov za gibanje proizvodnje v prihodnjem letu in v razdobju 1971—1975 je centralni delavski svet TGO Gorenje Velenje razpravljal tudi o investicijah v družbeni standard, zlasti pa še o vlaganjih v stanovanjsko izgradnjo. Hkrati z večanjem števila zaposlenih, samo v velenjskih tovarnah naj bi Gorenje 1975. leta zaposlovalo okrog 7.000 ae-lavcev, prihodnje leto pa jih bo okrog 4.250, bo naraščalo tudi število prosilcev za stanovanja. Gradnja stanovanj bo torej v naslednjih letih ena od prvih nalog s področja družbenega standarda, in to ne samo v Gorenju, pač pa v vseh delovnih organizacijah v Šaleški dolini.
Denar, ki ga je mogoče zdaj zbrati s stanovanjskim prispevkom, ne zadošča za večjo stanovanjsko izgradnjo. Zato je centralni delavski svet TGO Gorenje sklenil, da je treba nameniti v razdobju 1971—1975 letno vsaj po 10 milijonov novih dinarjev za stanovanjsko izgradnjo. Pri sedanjih cenah to pomeni 80 do 90 novih stanovanj letno. Skupaj s stanovanjskim prispevkom in z udeležbo banke (na vročena sredstva) pa bi bilo mogoče skupaj pridobiti od 100 do 120 stanovanj letno. To je, Kot sc poudarili člani osrednjega samoupravnega organa, zraven nadaljnjega povečevanja proizvodnje, povečevanja storilnosti, osvajanja novih izdelkov ter še večje usmeritve na zunanja tržišča poglavitna naloga tako samoupravnih organov kot vodstva in vseh zaposlenih v Gorenju. Rešeno stanovanjsko vprašanje ugodno vpliva na počutje ljudi, ta pa na storilnost. Seveda pa naj bi bilo 10 milijonov dinarjev, kolikor bi jih naj v prihodnjih letih namenili za izgradnjo stanovanj, spodnja mera obveznosti za odvajanje sredstev za stanovanjska izgradnjo. Ob sprejemanju zaključnih računov pa bo treba poiskati vse možnosti, da se za vlaganja v družbeni standard nameni, kolikor je mogoče največ denarja.
Septembra bo predmet razprave davčna politika občine in njen vpliv na položaj in razvoj storitvenih dejavnosti. Oktobra bo v šaleški dolini osrednja slovesnost ob 20-letnici delavskega samoupravljanja, občinski sindikalni svet Velenje pa bo sprejel teze za vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, ki bodo morali biti opravljeni najpozneje do konca decembra 1970. Ob tem pa bo OSS Velenje ocenil tudi vsebino statutov delovnih organizacij in uveljavljanje določb XV. ustavnega amandmaja v samoupravni praksi delovnih organizacij .
V okviru priprav na 2. jugoslovanski kongres samoupravi j alcev bodo v Velenju sklicali razširjeno sejo občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo pred-
rudarjev
Tudi letos bo več sto velenjskih rudarjev, skupaj s člani družin, preživelo del dopusta ob obali Jadranskega morja in v Bohinju. Lani so rudarji letovali v Fiesi, Bašaniji, Biogradu na moru in v Baskih vodah ter še v nekaterih drugih krajih, letos pa se je dopust-niškim točkam pridružil še Rabac. V eni izmeni bo lahko letovalo v počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi, v Bašaniji, Rabcu, Biogradu na moru in v Baskih vodah okrog 70 družin.
Vse zmogljivosti so v času od 20. junija do 29. avgusta zasedene, za letovanje v pred- in posezoni pa je le malo zanimanja, celo manj, kot ga je bilo prejšnje leto. Kot novost velja omeniti, da bodo letos v Fiesi organizirali ob koncu letovanja vsake skupine (letovanje traja 10 dni) družabne večere — piknike. Posamezniki bodo za to prispevali po 5 dinarjev, drugo pa bo krila sindikalna organizacija.
In kakšne so cene? Povsod je dražje, kot je bilo leto poprej. V Fiesi velja cena polnega penziona 34 dinarjev, Rudnik lignita Velenje pa prizna zaposlenim članom delovne skupnosti 14 dinarjev regresa na dan, otrokom pa 10 dinarjev. Nadomestila za K-15, to je za potovanje na dopust, pa so
stavniki samoupravnih organov in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata spregovorili o razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah v občini Velenje in o nalogah v zvezi z nadaljnjim pospešenim razvijanjem samoupravljanja.
Vsi organi Zveze sindikatov bodo v tem letu sproti spremljali gibanje gospodarstva.
Omenimo naj še, da bo občinski sindikalni svet Velenje sprejel v drugem polletju stališče o najnižjih dovoljenih možnih osebnih dohodkih in o predlogih za racionalizacijo in notranjo prilagoditev v delovnih organizacijah, kjer so še nizki osebni dohodki. Razprave pa bodo stekle tudi o določitvi najnižjega minimuma pri določanju hranarine za čas bolezni kot tudi posebnega dodatka za nočno delo in za nočno delo žena.
ostala v letu 1970 na Rudniku lignita Velenje nespremenjena, to je zaposleni prejmejo po 140 dinarjev, nezaposleni zakonci in otroci nad 10 let starosti 90 dinarjev, otroci do 10 let starosti pa 40 dinarjev.
Kot vsa leta doslej, bodo tudi letos vsi tisti člani delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje, ki so bili upokojeni v zadnjem letu, preživeli v Fiesi brezplačen dopust, in to v pred- in posezoni, sindikalna organizacija velenjskih rudarjev pa bo poslala tudi na zdravljenje v Čateške toplice nad 50 rudarjev.
Velenjski rudarji pa bodo imeli tudi letos še druge možnosti za razvedrilo in oddih. Tudi letos pripravljajo vse sindikalne organizacije iz samostojnih organizacij združenega dela enodnevne izlete, v počastitev rudarskega praznika — 3. julija pa prav zdaj začenjajo s tekmovanji v devetih športnih panogah. Tekmovanje v smučanju so že opravili, zdaj pa začenjajo s tekmami v nogometu, rokometu, kegljanju, odbojki, šahu, streljanju, plavanju in malem golfu. Računajo, da bo v športnih tekmovanjih nastopilo blizu 500 članov delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje.
Lastniki turističnih sob pozor!
Turistično društvo Velenje bo v Turističnem vodiču objavilo tudi seznam lastnikov turističnih sob oz. družin, ki so pripravljene oddajati sobe turistom. Zato prosi vse zainteresirane občane, da do 23. maja sporočijo Turistič. društvu Velenje (po pošti, ali pa osebno v poslovalnici Izletnika), koliko sob so pripravljeni oddajati. Sobe si bo ogledala pozneje posebna komisija in jih kategorizirala.
Turistično društvo Velenje
ilovni program
lenjskih
idikatov
ivno tega je Občinski alni svet Velenje, toč-redsedstvo OSS Vele-prejelo delovni pro-velenjskih sindikatov idobje do konca fe-a 1971. Za programi-dela so se v občin-iindikalnem svetu za-jredvsem zategadelj, bilo delo kar najbolj o, da bi ustrezne ko-pravočasno pripravi-livo za obravnave in adnje tudi zato, da bi >samezni občinski oz. činski odbori izdelali me dela, prav tako
pa tudi osnovne organizacije sindikata.
Delovni program velenjskih sindikatov je dokaj obsežen, zato se bomo omejili predvsem na nekatere najbistvenejše naloge. Ena od osnovnih nalog bo nedvomno preučitev položaja tistih delovnih organizacij, kjer zaposlenim zaradi nelikvidnosti (istočasno pa tudi zaradi neizdelanih razvojnih in sanacijskih programov) grozijo 80 % osebni dohodki. Osnovne organizacije sindikata bodo morale od vodstev delovnih organiza-
POTRJENE SMERNICE ZA RAZVOJ TGO GORENJE VELENJE DO LETA 1975
Splošno gradbeno podjetje »VEGRAD« Velenje
razpisuje
v šolskem letu 1970/71 v prvem letniku poklicnih šol 50 prostih učnih mest za:
zidarsko, tesarsko, ključavničarsko in sli-kopleskarsko stroko.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da so končali osemletko (osmi razred);
—	da niso starejši od 16 let;
—	da so fizično in umsko zdravi.
Med učno dobo imajo učenci brezplačno oskrbo v internatu in pridnostne nagrade, ki za-visijo od uspeha pri praktičnem in teoretičnem pouku.
Po končanem šolanju imajo vsi zagotovljeno službo.
Prošnjo za sprejem v uk pošljite na naslov: SGP »Vegrad« Velenje — kadrovska služba.
Vabimo vas k sodelovanju
Med stvarnimi merili za oceno zunanje podobe slehernega mesta so prav gotovo najvažnejši čistoča, nega in urejenost zelenic, parkov in nasadov, ulic in trgov. Prepričani smo, da soglašate z nami, da veljajo ta merila tudi za naše mlado mesto Velenje, saj so njegove zgradbe in ulice razmeščene tako rekoč v eni sami preprogi zelenja in cvetja. Vsaka ima svoj zeleni okoliš, svojo zelenico, ki jo dopolnjuje in krasi. Seveda pa je ta preproga mestu v o-kras le, če je vselej čista in lepo negovana.
Ta naloga je zahtevna. Delavci komunalnega podjetja se tega dobro zavedamo. Vemo, da je to naša dolžnost. Vemo pa tudi, da zavisi naša skrb in prizadevnost na tem področju v veliki meri in v mnogo-
čem od pomoči in razumevanja prebivalcev našega mesta.
Prav zato, spoštovani občani, se obračamo in vas vabimo k sodelovanju in razumevanju. Ne gre za akcijo živega dela, marveč za vaš odnos do našega dela, za zrelost in nego vaše srčne kulture, one vaše notranje lepote, ki se naj vselej in povsod odraža v zunanji podobi našega mesta.
Vidite, v tej in taki akciji želimo sodelovati. Prepričani smo, da pomenita vaša moralna pomoč pri našem delu in vaše razumevanje za naše delo izredno velik prispevek za zunanjo podobo našega mesta.
V čem je ta pomoč in razumevanje? V tem, da zelenica ni otroško igrišče, nogometni prostor, smetišče ali celo parkirišče. V tem, da ne
trgamo cvetlic, ne lomimo vejic na okrasnih grmičih, ne rezljamo klopi in ne poškodujemo drugih naprav v parkih ali nasadih. V tem, da drug drugega vzgajamo in odvračamo od vsega, kar lahko kvari zunanjo podobo našega mesta. V tej smeri je lahko aktiven prav vsak Velenjčan. Delavec v svojem podjetju, vsi člani naših družbenopolitičnih organizacij, u-čitelji in profesorji, družinski očetje in matere, naši šolarji, naše gospodinje, naši fantje in naša dekleta.
Res je, da je zunanja podoba našega mesta, ki naj bo mesto reda, čistoče in lepote, naša skrb, naša poklicna naloga. Toda naše delo in skrb za zunanjo lepoto Velenja bo imelo trajne in razveseljive uspehe šele, ko bo oplemeniteno z vašo moralno pomočjo in razumevanjem.
Prav tega si želimo v polni meri!
Delavci Komunalno obrtnega centra Velenje
LETOS OKROG 1000 NOVIH
DELOVNIH MEST
Občinska skupščina Vele-lovne organizacije pa mo-nje je na zadnji seji raz- rajo najemati kratkoročna
Dela pri gradnji nove tovarne kosovnega pohištva, ki jo gradi Lesno industrijski kombinat Šoštanj v industrijski coni v Velenju, potekajo skorajda po programu. Ce predvsem okrog dobav opreme (ta bo v glavnem iz inozemstva) ne bo večjih težav, bo proizvodnja stekla najpozneje septembra letos.
Franci
Pristovšek
odlikovan
Na zadnji seji občinske konference SZDL je predsednik konference, Milan Šterban, izročil red dela s srebrnim vencem Francu Pristovšku, odvetniku iz Šoštanja, s katerim ga je odlikoval predsednik republike za njegovo dolgoletno
delo v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih.
Mladi risarji na kotalkališču
V počastitev 9. maja — dnenva zmage,, bo v soboto s pričetkom ob 9,30 uri na kotaillkališču skupinsko risanje najmlajših na temo »Svobodna je naša domovina«.
TEKMOVANJE »KAJ VEŠ 0 PROMETU«
Občinska komisija za v-zgojo in varnost v cestnem prometu Velenje bo pripravila to nedeljo, 10. maja, s pričetkom ob 8. uri občinsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Nastopile bodo najboljše ekipe iz osnovnih šol s področja Šaleške doline.
17. maja pa bo v Velenju medobčinsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«, na katerem pa bodo nastopile najboljše ekipe iz 8 občin širšega celjskega ob močja.
pravljala o predlogu resolucije o ekonomsko-družbe-nem razvoju občine Velenje v letu 1970 in resolucijo tudi sprejela.
Oglejmo si najprej nekaj podatkov o gospodarskem razvoju v letu 1969: lansko leto predstavlja nadaljevanje dinamične gospodarske rasti občine Velenje. Visoka stopnja naraščanja gospodarske aktivnosti, ki se odraža v naglem dvigu industrijske proizvodnje, v povečevanju izvoza, naraščajoči investicijski aktivnosti ter v znatnem porastu zaposlenosti ob istočasnem dvigu produktivnosti dela, je posledica kvalitetnega gospodarjenja in vse bolj doslednega uveljavljanja načel gospodarsko-druž-bene reforme.
Celotni dohodek se je v letu 1969 povečal za nadaljnjih 40 %, izvoz je bil večji za trikrat (na konvertibilna področja je odpadlo 52 % vsega izvoza), družbeni proizvod se je povečal za okrog 26 %,, in sicer za 17 % kot rezultat povečanja števila zaposlenih, za okrog 8 % pa kot rezultat povečanja produktivnosti. Na novo je bilo lani zaposlenih več kot 1.400 oseb, od tega okrog 1.300 v gospodarstvu, zlasti v industriji.
Realni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za nekaj manj kot 10110. Primerjava gibanja realnih osebnih dohodkov s produktivnostjo pa kaže, da v nekaterih delovnih organizacijah tudi v šaleški dolini niso upoštevali priporočil o tem, da naj notranjo delitev dohodka urede tako, da bodo osebni dohodki naraščali nekoliko počasneje kot produktivnost dela, več dohodka pa namenijo za izboljšanje likvidnosti poslovanja in za nadaljnji razvoj.
Resno oviro za še uspešnejši gospodarski razvoj je v preteklem letu predstavljala nelikvidnost gospodarskih organizacij, ierjat-ve velenjskega gospodarstva so se povečale za enkrat, obveznosti do dobaviteljev pa za okrog 85 %. Sredstva velenjskega gospodarstva se tako prelivajo na druga področja, de-
KURIRCKOVA POŠTA
V četrtek, ob 17. uri so sprejeli pionirji z osnovne šole Gustava Šiliha letošnjo Kurirčkovo pošto. Ob sprejemu so pripravili priložnostni kulturni program. Kurirčkova pošta se bo mudila v Šaleški dolini 4 dni, pionirji z osnovnih šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa ji povsod pripravljajo slovesen sprejem.
posojila. Poslovanje s posojili pa predstavl ja za gospodarstvo veliko breme, saj je lani gospodarstvo velen jske občine plačalo na račun obresti za kredite že okrog 14 milijonov dinarjev (1,4 milijarde starih din).
Lanskoletno poslovanje je zaključilo edino podjetje za izdelavo pohištva ŠTIX Velenje.
In kakšna so predvidevanja za ekonomsko-družbeni razvoj občine Velenje v letu 1970: bistveno bo v tem letu nadaljevati z uveljavljanjem reformnih načel, najpomembnejši pogoj za dosego te naloge pa bodo prizadevanja delovnih organizacij za doseganje kvalitetnejših ekonomskih učinkov, zlasti z večjo produktivnostjo dela, boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, sodobnejšimi proizvodnimi programi, izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, uvajanjem sodobnih oblik organizacije ter z razvijanjem kooperacije in specializacije ob krepitvi integracij skih procesov. Pri tem bo treba zlasti še upoštevati načela dolgoročne poslovne politike ter dosežkov znanosti in tehnike. Treba pa bo zagotoviti tudi skladnejša razmerja v deiitvi dohodka med družbeno skupnostjo in gospodarskimi organizacijami, prav tako pa tudi znotraj gospodarskih organizacij.
Sicer pa računamo v občini Velenje tudi v letu 19/0 na nadaljnjo visoko stopnjo gospodarskega razvoja. Celotni dohodek se bo povečal, kot je mogoče pričakovati, za 30 "/o, zlasti na račun nadaljnjega hitrega razvoja industrije, izvoz bo večji za več kot 100% (industrija bo vsak 14. dinar celotnega dohodka ustvarila z izvozom), investicije v gospodarstvu bodo večje za več kot 2-krat. Takšna rast gospodarske aktivnosti bo omogočila povečanje števila zaposlenih za okrog 800 do 1.000 oseb, to je za okrog 7 do 8 %. Zagotoviti bo treba ob tem optimalno rast zaposlenosti, sicer pa bo stopnja zaposlovanja
žensk nekoliko hitrejša kot naraščanje skupnega števila zaposlenih.
Računati je treba tudi z nadaljnjim povečanjem re-produktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva. Produktivnost se bo povečala nekoliko hitreje kot izplačani osebni dohodki na zaposlenega. Povečali se bodo za okrog 6% in bodo v povprečju znašali okrog 1.310 dinarjev na mesec na zaposlenega.
Glavna nosilka hitrega gospodarskega razvoja bo tudi v letošnjem letu industrija, ki je z okrog 80% ustvarjenega celotnega dohodka prevladujoča gospodarska aktivnost v občini in odločilno vpliva na tempo ekonom sko-družbcnega razvoja občine. Letos se bo kovinsko predelovalni industriji kot nosilki dinamičnega gospodarskega razvoja v šaleški dolini pridružila še lesna industrija (LIK Šoštanj). V delovnih organizacijah bo treba ponovno osnovno proizvodno usmeritev kot nujno osnovo za zagotovitev nadaljnjega pospešenega gospodarskega razvoja v prihodnje.
Pomembnejšo vlogo dobivajo tudi terciarne dejavnosti in vsako nadaljnje zaostajanje tega področja za splošnim napredkom lahko postane ovira za skladnejši razvoj šaleške doline v prihodnje. Primerjave z nekaterimi drugimi občinami. kažejo, da so trgovina, gostinstvo pa tudi obrt relativno slabo razvite v občini Velenje. Zato je tudi razumljivo, da dosega odliv kupne moči v druga področja letno več kot 30 milijonov dinarjev (podatek za leto 1968). Tem nalogam bo treba v prihodnje posvetiti večjo pozornost.
Predviden ekonomsko družbeni razvoj šaleške doline v letu 1970 bo terja! nenehno sistematično in vsklajeno dejavnost vseh samoupravnih organov v občini, od krajevnih skupnosti do delovnih organizacij. Le takšna aktivnost, usmerjena za dosego skupnih ciljev bo omogočila, da bodo predvidevanja tudi uresničena.
1ZZRERANI NAGRAJENCI
Izmed številnih prispelih rešitev jubilejne nagradne križanke smo v uredništvu izžrebali naslednje srečne dobitnike:
1.	nagrado prejme Dušan Podgolubak 6.
2.	nagrado prejme Rok Cankarjeva lb
3.	nagrado preime Filip Griže 71
4.	nagrado
-	100 din
Ferjančič, Zenica
-	80 din Preložn iik, , Velenje
-	70 din Orožen,
-	50 din
prejme Frarrc Toš, Jenkova 6/32, Velenje
5.	nagrado — 30 din prejme Slavica Mrav-ljak, Gubčeva 7, Velenje
6.	do 10. nagrado po 10 din prejmejo — Milena Hliš, Gaberke 50, Šoštanj, Josip Slomšek, Jurčičeva 1, Velenje; Mile Giregorič, Tomšičeva 26b Velenje; Hermina Mer-čun, Prešernova 1, Velenje in Tomaž Me^ih, Tavčarjeva 20, Velenje. Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. "'
LIGAŠKA TEKMOVANJA
Velenjski hokejisti dokaj uspešni
Velenjski hokejisti v hali Tivoli
Zadnja leta dobiva dr-anje na ledu vedno več iristašev. To ni nič čudne-a, saj je izbor aktivnosti, i jih nudi drsanje, zelo aznolik in lahko zadovolji judi vseh starosti. Zatorej udi drsanje množično re-reaeijo starim in mladim, udi pa tudi umetnostno in itrostno drsanje in nena-idnje še hokej, ki je naj-olj dinamičen šport. Vse i pogoje so letošnjo zimo poštevali v Velenju in stanovih hokejski klub. lani pripravljalnega od-)ra so menili, da je za slenje lahko verjetno edi-i množični šport in relacija v širšem smislu ■av drsanje. Ker pa so li le za hokej zagotov-sni zasilni pogoji so naj-ej ustanovili prav lio-ijski klub. Odločitev ni
Vesni klub
bila zaman, saj so mladi hokejisti letošnjo dvomesečno delovanje izkoristili v največji možni meri. Do zaključka hokejske sezone, to je 13. inarca, so odigrali osem tekem, od tega stri prijateljske in pet prvenstvenih v tekmovanju za jugoslovanski pokal.
Hokejsko drsalni klub Celje je mladim velenjskim hokejistom bil v veliko oporo. Na voljo jim je dal nekaj opreme in drsalno ploskev. Velenjčani namreč nimamo igrišča, pa smo lahko dve prvenstveni srečanji, za kateri smo bili prireditelji, odigrali v celjskem mestnem parku. Tam smo odigrali tudi dve prijateljski tekmi in smo takrat Velenjčani prvič igrali na umetnem drsališču.
sakoletna plesna prire-v »Evropa pleše« in pri-najboljšega jugoslo-skega plesalca Draga :ka v Velenje je spodilo med mladino velik res za plesno športno ivnost. Tako so lani ibra ustanovili plesni i Velenje. Klub ima 60
članov, pretežno pionirjev, ki z veliko pridnostjo vadijo.
Poleg športnega plesa pa klub prireja tudi začetniške tečaje za družabne plese.
Na sliki: prvi večji javni nastop plesalcev velenjskega kluba na televizijski oddaji »Veseli tobogan«.
anjo Žučko osmi
i republiškem finalu cev za zlato puščico v iljani je nastopilo 78 cev iz vse Slovenije.
Zelo dobro se je izkazal Velenjčan Franjo Žučko, ki je s 526 krogi zavzel osmo mesto.
V okviru sindikalnega tekmovanja rudnika lignita so se najprej srečali med seboj strelci. Med devetimi ekipami je bil najboljši elektrostrojni obrat. Dosegli. so 605 krogov (Konrad Pevnik 165, Jože Uranjek 153, Janko Sme 149, Mirko Letonja 138 krogov).
Vrstni red ekip:
krogov
1.	elektrostrojni I.	605
2.	jama zahod I.	538
3.	elektrostrojni II.	507
4.	direkcija	504
5.	jama vzhod	482
Posamezniki:
krogov
1.	Konrad Pevnik ESO 165
2.	Jože Uranjek ESO	153
3.	Janko Šme ESO	149
4.	Franc Zavije JV	143
5.	Cveto Gaberšek JZ	141
Derbi za Velenje
Nogomet
ŠMARTNO : VELENJE 1:4 (0:2)
Na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki se je zbralo več kot 300 gledalcev.
Velenjčani kljub zmagi še niso rešeni zadnjega mesta. V borbi za obstanek bo potrebno še kar lepo število točk.
Velenje: Blaguz, Vogrinc, Kurat, Lipar, Koren, Sitar, Zlodej, Zmazek, Bizjak, Majdak, Devič.
Lestvica:
Šmartno: Napotnik, Turn-šek, Drev, Dolinšek, Berd-nik, Pokleka, Hohnjec, Reg-ner, Podgoršek (Hraneč), Zeleznik, Kosovinc.
Ostala srečanja 15. kola:
Sever : Osankarica 1 :1 (0 : 0)
Branik : Steklar 6:2 (2:1) Papirničar : Dokležovje 0 : 2 (0 :0) Kovinar : Peca 0 : 0 Celuloza : Fužinar 1 :1 (1 :0)
Šmarčani so bili enako-	Branik	15	12	2	1	42:12	26
vreden nasprotnik le v pr-	Steklar	15	10	2	3	37:21	22
vih minutah. Že pred od-	Fužinar	15	8	5	2	27:17	21
morom pa so Velenjčani	Kovinar	15	7	3	5	22:14	17
dosegli dva gola in si s tem	Šmartno	15	6	5	4	19:24	17
že zagotovili zmago. Tudi	Peca	15	4	7	4	20:19	15
po odmoru so gostje imeli	Dokležovje	15	6	3	6	28:28	15
pobudo na igrišču in doseg-	Celulozar	15	5	2	8	25:31	12
li še dva gola. Strelci go-	Osankarica	15	3	5	7	12:20	11
lov za Velenje so bili Devič	Sever	15	3	3	9	16:30	9
3 in Zmazek, za Šmartno	Papirničar	15	3	2	10	19:46	8
pa Hohnjec.	Velenje	15	3	1	11	15:24	7
Letošnja zima drsanju ni bila najbolj naklonjena, saj so bili na velenjskem jezeru zaradi mehkega ledu treningi onemogočeni. Vse tekme so bile tako istočasno tudi treningi in pa preizkus umetnih drsališč v Sloveniji, saj so fantje igrali na Jesenicah, v ljubljanski liali Tivoli, v Ceiju in še na naravnem drsališču v Tržiču. Na vseh srečanjih so pokazali izredno voljo in veselje dc hokeja, čeprav jim manjka še izkušenj in dobrega drsanja. V igri z našimi prvo-ligaši, (Olimpijo, Kranjsko goro) so spoznali, da bodo morali vztrajno trenirati, kljub temu pa so se po svojih močeh uspešno postavili boljšemu nasprotniku po robu in želi priznanje tako na Jesenicah in tudi v Ljubljani.
Elektrostrojni
obrat
najboljši
Dve zmagi Šoštanjčanov
Rokometaši Šoštanja so na svojem igrišču zabeležili dve zaporedni zmagi.
V 16. kolu so se srečali z mariborskim Branikom.
Košarka
Ves čas tekme so domačini imeli igro v svojih rokah in prepričljivo zmagali z rezultatom 24 : 15 (10 : 8). Gole so dosegli Požun 9, Bu-
bik 5, Kac 4, Hajsek 3, Kle-menčič 2, Zager 1.
V 17. kolu pa so se Šo-štanjčani pomerili z ekipo Tržiča. S premišljeno igro so domačini nadigrali sicer solidno moštvo Tržiča, ki po zaslugi odličnega vratarja niso prejeli več golov. Rezultat srečanja je bil 20 :16 (11 :6). Gole so
Rokomet
dosegli Požun 6, Kac 4, Bu-bik 3, Zager, Kemperle, Hajsek po 2, Kočevar 1.
Po 17. kolu so Šoštanj-čani na 7. mestu s 17 točkami (288 : 278 golov).
Tokrat brez točke
Košarkarji šoštanjske Elektre so v zadnjih dveh kolih ostali praznih rok.
V Škofji Loki so klonili proti domačemu Kroju z rezultatom 115 : 76 (66 : 39). Za Šostanjčane so bili najuspešnejši Jerič 14, De Co-sta 14, Skornšek 12 in Koren 11 košev.
Velenjčani zmagali
Na medobčinskem strelskem tekmovanju v Slovenj Gradcu je nastopila tudi sindikalna reprezentanca občine Velenje. Velenjčani so dosegli 1668 krogov in osvojili prvo mesto, drugi pa so bili Slovenjgradčani s 1643 krogi, tretji pa strelci iz Dravograda s 1415 krogi-
Za reprezentanco Velenja so streljali Ervin Sršen 350, Franjo Žučko 344, Hin-ko Bola 335, Dušan Perkač 323 in Jure Mogilnicki 316.
V 5. kolu pa so se srečali doma s trboveljskim Rudarjem. Vse do 35. minute igre so bili domačini boljši. Ko pa so morali zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče Koren, Skornšek in Polovšak so gostje v zadnjih minutah izenačili in dosegli zmago z rezultatom 71 : 61 (32 : 32). Koše za Elektro so dosegli Jerič 29,

STANOVANJA
# Mlajši samski moški išče skromno opremljeno sobo v Velenju, Šoštanju ali bližnji okolici s posebnim vhodom, kar pa ni obvezno. Ponudbe pričakujem na naslov: Božidar Horvat, Kersnikova 24/7, Velenje.
PRODAM
@ Prodam visokopritlično dvostanovanjsko hišo (pod streho) in 10 arov zemlje, na lepi sončni legi na Ko-novem. Informacije — Kari Stropnik, Konovo 7.
® Prodam enodružinsko hišo z 32 ari zemlje v Rakov-ljah v Savinjski dolini. Na-
Skornšek 16, Polovšak 9, Koren 7.
VELENJE : SLOVENSKA BISTRICA 68 : 52 (29 : 16)
V tekmovanju II. slovenske lige so košarkarji Velenja premagali Slovensko Bistrico z rezultatom 68 : 52 (29 : 16). Največ košev sta do-segla Cvikl 21 in Videm-šek 12.
slov: Jože Melanšek, Tekav-čeva 12, šoštanj, vsak dan od 14. ure dalje.
IZGUBLJENO
® Izgubila sem ključe v črnem etuiju na cesti skozi staro Velenje, od Šumija do gasilskega doma. Vrnite v uredništvu ŠR.
Vaš
prijatelj
ŠALEŠKI RUDAR
ŠALEŠKI ItDKAK — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 19S5 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina, se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
grivCev
v velenju
V spremstvu predsednika gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije, Toneta Boleta, je obiskal 8. aprila popoldne Velenje predsednik Gospodarskega zbora zvezne skupščine, dr. Vasil Grivčev skupaj s predsednikom Gospodarskega zbora Skupščine SR Bosne in Hercegovine inž. Vladkom Čosicem ter sodelavci.
Ob prihodu v Velenje je sprejel goste najprej predsednik občinske skupščine Nestl Zgank, pozneje pa so obiskali tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Po ogledu proizvodnje v tovarnah hladilnikov, pralnih strojev in štedilnikov, so predstavniki TGO Gorenje seznanili goste z nastankom in dosedanjim razvojem tega našega naj-
večjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva pri nas, hkrati pa tudi s predvidevanji za razvoj do leta 1975. Dr. Vasila Grivčev a je med razgovori zlasti zanimala struktura cen posameznih izdelkov oz. primerjava s cenami, ki veljajo na evropskem tržišču in pa dosedanje povezovanje proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva. Predstavniki TGO Gorenje pa so gostom ob tem tudi povedali, zakaj so se v Gorenju odločili za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. V svetu je v strojih za gospodinjstva čedalje več elementov elektronike, zato tudi v velenjskem Gorenju ne bi smeli zaostajati!
Predsednika gospodar-
—	Alojz KLOSTERNIK, roj. 1948, rudar iz Ljubije št. 77 in Milena PIRMAN-ŠEK, roj. 1950. delavka iz Podkraja pri Velenju št. 85
—	Franc PLANINC, roj. 1946, rudarski tehnik iz Velenja. Kidričeva c. št. 15/b in Valtrau d KNEZ, roj. 1942, laborantka iz Velenja, šaleška c. št. 16
—	Martin RAVNIKAR, roj. 1944, sprevodnik iz Velenja, Kersnikova c. št. 4 in Milena JERINA, roj. 1952. kuharica iz Velenja, Kersnikova c. št. 4
—	Rafael KRAJNC, roj. 1946, rudar iz Velenja, Aškerčeva c. št. 13 in Katarina ČAS, roj. 1950, gospodinja iz Velenja, Aškerčeva c. št. 13
—	Ivan MIHELIC, roj. 1944. tapetnik iz Velenja, Konovo n. h. in Štefanija RAT, roj. 1947, delavka iz Konovega n. h.
—	Mihael LEDINEK, upokojenec iz Gaberk št. 17, star 83 let
—	Angela MRAK, gospodinja iz Lokovice št. 132, siara 63 let
50 LET
ZBORA KAJUH
Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja bo letos slavil 50-letnico obstoja in uspešnega dela. Za to priložnost bo 16. maja ob 20. uri v domu kulture slavnostni koncert na katerem bodo peli moški pevski zbor društva upokojencev iz Velenja, mešani pevski zbor Danica iz št. Vida v Podjuni na Koroškem in moški pevski zbor Kajuh.
Naslednjega dne pa bo ob pol deseti uri dopoldan v
domu kulture revija pevskih zborov. Sodelovali bodo moški pevski zbori iz Šentjurja, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic, Zreč, Tabora, Celja, Žalca, Polzele, Mozirja, komorni zbor "Iz Celja, Šaleški oktet iz Šoštanja, zbor društva upokojencev iz Velenja, mešani pevski zbor F. Prešeren iz Celja in moški zbor Kajuh iz Velenja.
Taborniški mnogoboj v Šoštanju
V Šoštanju je bilo področno prvenstvo v taborniškem mnogoboju za čebelice in medvedke s širšega celjskega območja. Tekmovanje je pripravil »Odred pustega gradu« iz Šoštanja, nastopilo pa je več kot " tabornikov iz Rogaške Slatine, Žalca, Celja in Šoštanja.
Taborniki so se pomerili v orientacijskem pohodu, igrah z žogo, šaljivem tekmovanju in drugih tekmovanjih. Pri medvedkih so bili najuspešnejši obakrat šoštanjčani, pri čebelicah pa tabornice iz Rogaške Slatine.
skega zbora Zvezne skupščine, dr. Vasila Grivčeva, so zanimale tudi težave Gorenja. Predstavniki tovarne so povedali, da imajo največ težav zaradi nezadostne in nepravočasne oskrbe z reprodukcijskimi materiali, predvsem še s pločevino. »Vse druge težave pa rešujemo sami, saj jih tudi edino sami lahko rešimo«, so poudarili.
Pred odhodom iz Gorenja je dr. Vasil Grivčev izjavil, da je presenečen nad dosedanjim razvojem, položajem in načrti tovarne gospodinjske opreme Gorenje, pri tem pa je še poudaril, da se je Gorenje v kratkem času razvilo, resnično v tovarno strojev in opreme za gospodinjstva na evropskem nivoju.
—	Jernej GOLOB, upokojenec iz Skornega pri Šoštanju št. 22, star 76 let
—	Marko ZGOJZNIK, otrok iz Šoštanja, Cankarjeva c. št. 4, star 4 mesece
—	Jakob SLOMŠEK, upokojenec iz Šoštanja, Partizanska pot 12, star 87 let
—	Jožefa PODLESNIK, gospodinja iz Šoštanja, Tavčarjeva 9, stara 78 let
—	Alojz MARUSIČ, invalidski upokojenec iz Rifen-gozda pri Laškem št. 7, star 61 let
—	Franc VERČKOVNIK, upokojenec iz Šoštanja, Nova ul. št. 1, star 74 let
Ob težki izgubi dragega oče-ta
ALEKSANDRA RADOSAVLJEVIČA
izrekamo iskreno ZAHVALO
vsem, ki so ga posremdli na njegovi zadnji poti, zdravnikom slovenj gra-ške bolnice, posebno pa kolektivu TERMOELEKTRARNE Šoštanj. Žalujoči, otroci: Zdenka, Milivoj, Jasmina, Du-šanka in Aleksander.
ZAHVALA Ob težki, nenadni izgubi dragega moža in očeta
staneta hajseka
se najtopleje zahvaljujemo za pomoč sosedoma, ki sta nama v teh hudih trenutkih stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi prijateljem in znancem za izraženo sočustvovanje.
Lepa hvala tudi kolektivu Elektrarne Šoštanj za pomoč, njihovemu govorniku pa za tople besede.
Žalujoči: žena, hčerke Slavica, Marija z družino, Barbara z družino in sin Jože z družino.
ZAHVALA
Ob nenadni, težki izgubi našega dobrega očeta
DRAGA KOSTANJŠKA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se kolektivoma Elektrarne Šoštanj in Tovarni usnja Šoštanj za nesebično pomoč, organizaciji ZB, kolektivoma rudarskega šolskega centra Velenje in tovarni gospodinjske opreme Gorenje, sodelavcem sinov in vsem ostalim za darovano cvetje, sočustvovanje in spremstvo ob grobu.
Še posebej pa se zahvaljujemo za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih tovarišu Frenku Nagodctu ter dobrim sosedom Tamšetovim, Kurnikovim, Hlišovim, Hudobreznikovim in Pirečnikovim.
V globoki žalosti:
žena Zinka, sinovi Drago, Emil, Boris, hčerki Silva in Zinka z družinami ter sorodniki
..........m......m........i......"""""".........mu.....mm..............minulimi.......mi.......n..........m.......n......in.......nun mu ..............muli.........i.......um.....mini......mi......mi.......m......um......n.....i..........................i......mi................
J

OSREDNJA PROSLAVA STOLETNICE LENINOVEGA ROJ3TVA — V prostorih zvezne skupščine v Beogradu je bila 22. aprila centralna proslava v spomin stoletnice rojstva velikega Lenina. Seji je predsedoval tovariš Tito, o Leninu, njegovem delu in nauku pa so govorili Veljko Vlahovič, Savka Dapčevič-Kučar, Milan Vukanovič, Avdo Humo I Ljubčo Arsov in Janez Kocijančič. Slovesnega zborovanja so se udeležili člani vseh vrhovnih državnih in partijskih organov, kakor tudi mnogi ugledni kulturni in javni delavci. Na sliki: delovno predsedstvo seje med petjem Internacionale. — NEOBIČAJNI HOTELSKI GOST — Posebni gost cirkusa »Benevais«, Foka Boby, sicer zvezda Disnev landa, je prišel v Kopenhagen dan prezgodaj. Ker bazen še ni bil narejen, so morali organizatorji razvajeno zvezdo nastaniti v luksuznem hotelskem apartmaju. Seveda st je tudi hotelsko osebje z vso skrbjo posvetilo nepričakovanemu gostu. — PRVA USPELA PRESADITEV LEDVIC V JUGOSLAVIJI — Na ljubljanski kliniki je ekipa zdrav I nikov, ki sta jo vodila prof. dr. Mirko Košak in dr. Slavko Rakovec, presadila Josipu Podvorcu ledvico njegove matere. Med triurno operacijo je naloge človeških ledvfc | prevzela »umetna ledvica«, ki jo je sestavil in že večkrat uporabil dr. Rakovec. Bolnik in mati se dobro počutita. Na sliki desno: Josip Podvorec po operaciji.