Številka 15 • leto XUU • cena 2.500 din
Celle, 13. aprila 1089
NQVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH iN ŽALEC
Pojutrišnjem praznujejo svoj dan sloven-
ski železnicami. Ker so lanske pobude
o centralizaciji Jugoslovanskih železnic za-
spale po predalih, se tudi celjski ŽTO lote-
va nove poslovnosti. Stran 2.
Za 22 organizacij
s Celjskega in širše-
ga slovenskega ob-
močja ter celo s Hr-
vaške zahteva celj-
sko društvo za var-
stvo okolja uvedbo
postopka zaradi
kaznivih dejanj.
Enako predlagajo
tudi za nadzorne or-
gane v občinah, ki
so vrsto let dopuš-
čali takšno rav-
nanje.
Več o tem na strani
15.
lanka je spet premamil volan
o Janku R. iz Vodruža pri Šentjurju smo že večkrat pisali. Čeprav nima
izpita, zelo rad šofira, najraje tovornjake in avtobuse, bolj znan paje postal,
ko je v Šentjuiju sedel za volan zglobnega avtobusa (krpana) in uprizoril
prave dirke ter bil za to obsojen na leto dni zapora. Janko se tudi po vrnitvi
iz zapora ni mogel upreti žeiji po šofiranju in prejšnji teden je v Šentjuiju
spet ukradel tovornjak. Stran 15.
Celjske kegljavke
Iržavne prvakinje
Celjskim kegljavkam je uspel veliki met.
V dodatnem dvoboju so v Zagrebu premaga-
le kegljavke Reke in osvojile prvenstvo. Na
sliki so celjske prvakinje - zgoraj od leve:
Marta Zupane, Silva Razlag, trener Lado Go-
bec, Tanja Gobec in Biserka Petak, spodaj od
leve: Marika Kardinar (v tem prvenstvu ni
tekmovala zaradi srečnega dogodka v druži-
ni), Sonja Mikac, Jožica Seško in Metka Les-
jak. Na posnetku manjka Mira Grobelnik.
Kdo se danes boji
Martina Kačurja
Ing. Jože Jarh, ki že dve leti poučuje na domžalski srednji šoli, si zaman
prizadeva, da bi dobil zaposlitev v Celju. Odbili so ga na ŠCBK. Zakaj? Več
v reportaži na strani 13.
Miloščina, ici žaii
v komentaiju, ki odkriva našo neučinkovito socialno politiko, se sprašu-
jemo, koliko časa bo ta še »gasilska«, predvsem pa kako naj ljudje žive...
Več o tem na strani 2.
Trojeles iz Viîanja
Za Ravnakove iz Vitanja je bil 3. april gotovo dan, poln presenečenj. Koje
namreč srečni očka poklical v celjsko porodnišnico in vprašal, če je njegova
žena že rodila, so mu prijazno razložili, daje dobil kar tri štruce. »Tudi sama
sem bila presenečena, s^ sem pričakovala dva otroka, ne pa treh,« pravi
mama Manuela Ravnak. Vse tri so deklice in kar пекдј težav so imeli, da so
vsem izbrali imena. Še sreča, da je bilo dva dni časa za razmislek. Tako se
bodo v naslednjih dneh 20-mesečnemu bratcu doma pridružile še Katja,
Klementina in Nataša. Še sreča, da ne vedo, da so s svojim rojstvom prinesle
poleg veselja v hišo tudi težave. »Prosila bom za pomoč, saj sama ne bom
zmogla vsega. Oba z možem sva zaposlena, imamo pa tudi nekaj zemlje,
tako da dela nikoli ne zmanjka,« pravi mama Manuela. Gotovo ne bodo
ostali sami v skrbi za tri nove družinske članice, ki so življenje Ravnakovih
obrnile na glavo.	TC, Foto: EDO EINSPIELER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Titovo Veíanle hoče kongres
v soboto so se velenjski
komunisti sestali na svoji
letni konferenci, ki sta se je
udeležila tudi član CK KZS
Andrej Marine in član CK
ZKJ Josip Eterovič.
Svoj program delovanja za
leti 1988 in 89 so dopolnili
z uresničevanjem treh re-
form, sicer pa največji po-
udarek dali nujni sanaciji šo-
štanjske termoelektrarne in
izboljšanju življenja, dela in
medsebojnih odnosov Ve-
lenjčanov. S tem so pravza-
prav za svojega vzeli tako-
imenovani program Q, ki so
ga lani oblikovali v občinski
skupščini. Člani konference
so ponovno poudariU, da se
mora v partijski organizaciji
prekiniti z neuresničeva-
njem sprejetih nalog in
usmeritev, Andrej Marine pa
je med drugim poudaril, da
lahko prenovo Zveze komu-
nistov izpeljemo le z aktiv-
nim odnosom do vsebinskih
razvojnih vprašanj naše
družbe in ne s političnimi
frazami. Konferenca je spre-
jela tudi pobudo svojega
predsedstva, naj bi bil jesen-
ski kongres Zveze komuni-
stov Slovenije v Titovem Ve-
lenju.	BP
Železničarji na in ob tirih
Praznovanje ¥ znamenju nove poslovnosti
Pojutrišnjem praznujejo
svoj dan slovenski železni-
čarji, v Celju pa ga bodo to-
krat proslavili s športnimi
srečanji in delovnimi uspe-
hi. V torek so imeli v Želez-
niško transportni organiza-
ciji Celje poslovni dan.
Tudi v Železniško tran-
sportni organizaciji v Celju
ugotavljajo, da se morajo
svojega dela - predvsem so-
delovanja s poslovnimi part-
neri - lotiti na nov, sodob-
nejši način. Tako so v torek
gostili okoli petdeset pred-
stavnikov večjih delovnih
organizacij s Celjskega in jih
seznanili z vsemi ugodnost-
mi in novostmi, ki jih ponu-
jajo v svojem tovornem pro-
metu. Tako so naprimer že
lani predstavili nove trans-
pórtele, s katerimi lahko va-
gone s tovorom pripeljejo
prav do naročnika in kar po
cesti, vendar se delovne or-
ganizacije, do katerih še ni
industrijskih tirov, še vedno
Гсце poslužujejo cestnih pre-
vozov. Kljub temu in navk-
ljub lanskemu izpadu prevo-
zov premoga iz Bosne v Slo-
venijo, na ŽTP Celje ugotav-
Ij^o, da se količine po želez-
nici prepeljanih tovorov zla-
goma povečujejo. Tako so la-
ni marca prepeljali okoU 215
tisoč ton tovora, letos marca
pa okoli 232 tisoč ton.
Kljub temu, da tudi želez-
ničaijem primanjkuje nalož-
benega denaija, bodo letos
na Celjskem le opravili nekaj
manjših modernizacij tirov
in železniških objektov, kon-
čali pa naj bi tudi železniški
podhod na celjski postaji.
Z ureditvijo hiše v Aškerčevi
ulici pa so pridobili samska
stanovanja, tako da bodo
lahko izpraznili samski dom
v Novi vas in s tem ponudili
delavcem 25 družbenih sta-
novanj. Prihodnjo soboto pa
bodo predaU namenu tudi
novo pridobitev svojega
družbenega standarda, Pir-
šev dom nad Mislinjo.
BRANE PIANO
Dan železničarjev so v ŽTO
Celje pričeli proslavljati že
pred tednom dni, nekatera
srečanja pa se bodo vrstila
vse do junija. Prejšnji petek
so se tako v Podčetrtku sreča-
li njihovi lani upokojeni de-
lavci, v teh dneh urejajo mla-
di železničarji in bivši borci
spominske plošče padlim že-
lezničarjem, jutri pa bo v celj-
skem hotelu Evropa sloves-
nost ob dnevu železničarjev,
na kateri bodo podelili tudi
priznanja jubilantom. Že po
tradiciji se bodo slovesnosti
udeležili tudi predstavniki
železničarjev iz Slavonskega
Broda in Užičke Požege. Ves
april in junij se bodo železni-
čarji merili v različnih špor-
tih, junija pa se bodo pomerili
tudi s športniki iz pobratenih
kolektivov iz Slavonskega
Broda in Užičke Požece.
Okrogla miza
zdravnikov
Ob letošnjem svetov-
nem dnevu zdravja, ki je
minil pod geslom Govori-
mo o zdravju, je bila
v preteklem tednu v Ce-
lju okrogla miza na zelo
široko zastavljeno temati-
ko, ki je bila izbrana iz
perečih zdravstvenih pro-
blemov in aktualne pato-
logije prebivalcev. Poseb-
na pozornost je bila na-
menjena skrbi za lastno
zdravje, predvsem za du-
ševno zdravje. Precej je
bil v preteklosti zanemar-
jen pogovor kot osnovno
sredstvo sporazumevanja
in poti k boljšemu spoz-
navanju med seboj ter na
ta način premagovanja
težav.
Na organizirani okrogli
mizi, ki jo je vodil prima-
rij Jože Arzenšek, so so-
delovali eminentni stro-
kovnjaki iz Slovenije:
akademik prof. dr. Anton
Trstenjak s predavanjem
Biti človek skozi prizmo
besede; docent Dušan
Keber s predavanjem Ko-
renine krize zdravstvene-
ga varstva; magister Ivan
Eržen s predavanjem Po-
govarjamo se o AIDS;
primarij Rado Pilih s pre-
davanjem Vzroki nezgod
pri poškodovancih starih
nad 14 let; dr. med. kirurg
Majda Janež-Bizjak s pre-
davanjem Nezgode otrok
in dr. med. inter, pneu-
olog Branko Mežnar
s predavanjem Ostati
zdrav brez cigarete.
Z. S.
KOMENTIRAMO
Miloščina, ki žali
Medtem ko pričakujemo
od gospodarskih reform
v Jugoslaviji čudeže in troši-
mo sile za politično stabil-
nost v državi, pa smo priča
divjanju cen in v zvezi z nji-
mi siromašenju prebivalstva
v vsej državi. Slovenija ni
nobena izjema. V preteklosti
smo se trudili, da bi sistem-
sko in programsko zakoličili
socialno varnost ljudi, a nam
tudi to ni uspelo, zato se po-
služujemo različnih prije-
mov, ki so samo »gasilske«
narave, prišli pa so iz zvezne
uprave v Beogradu.
Ukinitev »socialnega« kru-
ha, za katero naj bi bil razlog
tržno gospodarstvo, so reših
tako, da naj bi vsakemu soci-
alno ogroženemu prebivalcu
v Jugoslaviji prišteli k soci-
alni podpori še 20 tisoč di-
narjev. »Ukrep so sprejele
vse republike in tudi namen-
ski denar za to je pripravljen.
V celjski občini je lani do-
bivalo socialno pomoč 172
upravičencev, od tega je bilo
73 takšnih, katerim je bila
socialna pomoč edini vir za
preživljanje, 99 upravičen-
cev pa je dobivalo dopolnil-
no pomoč. Od prvega marca
letos so te denarne pomoči,
ki so bile edini vir za preživ-
ljanje znašale 392 tisoč dinar-
jev. Prištejmo k temu 20 ti-
soč dinarjev in dobili bomo
vsoto, s katero naj bi občan
preživel oziroma prestra^
cel mesec. Za ta dva st^
milijona, ki jih bo kot do(j¡
tek dobil v kratkem, si
lahko dodatno kupil štiri {
tre mleka ali štiri kilogran^
kruha.
Socialni delavci, ki bod,
imeli nemalo dela, da bod,
to miloščino, ki žali revei
dodeljevali, se sami zgraž^
nad takšnim centralistični
ukrepom, ki je pljur^
v morje prihajajoči in obsk
ječi revščini.
Socialnih programov, ki^
bili vključeni v naše tržrn
gospodarstvo ali pa sistem
sko reševanje te zahtev^
problematike, pa ni in ni. JVj
Celjskem se trudijo, da bi sc
daino politiko iz mrtve toi
ke pognali v tek, a dalj o,
teorije še niso prišli. Čutijt
pa absurdnost trenutne sik
acije, ki z zadnjim ukrepon.
ljudi celo sramoti.
Če bi vprašali njih kaj b.
rekli? Namesto njih odgo.
varjamo mi: ne mečite reve
žem drobtinic, ker se zaU
knejo v grlu in potem k
pljuniti ni več mogoče!
ZDENKA STOPAi
Razbremenjevanje
še vedno samo želja
Predstavniki delovnih or-
ganizacij v žalski občini se
jezijo zaradi visokih obvez-
nosti, ki jih morajo plačeva-
ti. Toda, ko so v izvršnem
svetu zbirali podatke o tem,
koliko in kakšne obveznosti
plačuje gospodarstvo obči-
ne z dohodka, čistega do-
hodka, zaposleni pa z bruto
osebnih dohodkov, je na an-
keto odgovorilo manj kot
tretjina uporabnikov druž-
benih sredstev.
S pomočjo zbranih podat-
kov so v žalskem izvršnem
svetu želeli pripraviti pred-
log razbremenjevanja gospo-
darstva. Ker konkretnih po-
datkov niso dobili, lahko
ugotavljajo le to, kar velja za
celotno Slovenijo; da "se je
delež splošnih družbenih ob-
veznosti	gospodarstva
zmanjšal od 35,5 odstotkov
v letu 87 na 31,5 odstotkov
v lanskem letu. V žalski ob-
čini pa so lani v primerjavi
z letom poprej vse vrste ob-
veznosti, razen za splošno
porabo in za obresti, realno
padale bolj kot je realno pa-
del dohodek. Predvsem so
gospodarstvo lani obreme-
njevale obresti, ki so realno
porasle za več kot 80 odstot-
kov. V strukturnem deležu
dohodka zavzemajo že 10,6
odstotkov, leta 87 le 5,3 od-
stotke. Obenem pa, ugotav-
ljajo v izvršnem svetu, se je
gospodarstvo že samo po-
skušalo razbremenjevati
s tem, ko so v okviru obstoje-
čega obračunskega sistema
prikazovali nižje osnove za
plačevanje obveznosti.
Člani izvršnega sveta so na
eni zadnjih sej zahtevali, da
v občinskem sekretariatu za
občo upravo izdelajo pro-
gram aktivnosti za zmanjša-
nje obveznosti gospodar-
stva, racionalizacijo družbe-
ne nadgradnje in zmanjševa-
nje družbene režije, daje de-
narja manj, bodo morah upo-
števati tudi v samoupravnih
interesnih skupnostih. Žal-
čani so od republiškega iz-
vršnega sveta tudi zahtevali,
naj končno denar, namenjen
zdravstvu in šolsUoi, prene-
ha ležati na blokiranih žiro
računih v času, ko ti dve de-
javnosti resnično životarita.
»Nesprejemljivo je tudi to,
»menijo,« da Slovenija teko-
če poravnava obveznosti do
drugih, sama pa ne more
ohranjati dosežene ravni sto-
ritev na teh dveh področjih.«
IRENA BASA
Veliko neizpolnjenih nalog
Celjski dogovor o varstvu okolja
Organizacije, ki onesnažu-
jejo okolje v Celju, sicer rešu-
jejo svojo ekološko problema-
tiko, vendar prepočasi. Pre-
malo truda vlagajo v uvaja-
nje modernejših tehnologij,
v vzdrževanje čistilnih na-
prav, redko spremljajo emisi-
je in odpadne vode, da bi ugo-
tovili učinkovitost naprav.
Večina organizacij tudi nima
svojih ekoloških služb.
Pri ocenjevanju kakovosti celj-
skega zraka v preteklem letu
ugotavljajo, daje bila povpreč-
na onesnaženost z žveplovim
dioksidom nekoliko maryša
kot leto poprej, kar gre gotovo
na račun mile zime. Posamez-
ne organizacije podpisnice
družbenega dogovora pa tudi
lani niso storile vsega, kar bi
po dogovoru morale. To velja
za Emo in njegovo čistilno na-
pravo za fluor, pri čemer je
skrajni rok konec leta. Cinkar-
na je opravila večino nalog iz
sanacijskega programa. Do le-
ta 1990 пад bi še zmanjšala koli-
čine SO2 v zraku in sicer na 210
kilogramov na uro, medtem ko
so lanske emisije dosegle sko-
raj 300 kilogramov. Aero je lani
zbral podatke o emisijah or-
ganskih topil iz svojih obratov,
pri čemer podatki kažejo, da so
te previsoke. V železarni še
vedno niso izpolnili naloge
o sanaciji prekomernega one-
snaževarua s prašnimi delci,
Ljubečna pa je lani namestila
čistilno napravo za čiščenje
fluora iz dimnih plinov. Komu-
nala Celje izboljšuje strukturo
goriv v sistemu daljinske oskr-
be s toploto, tako da je več eko-
loško primernejših.
Pri varstvu voda so se neka-
tere organizacije lotile izdelave
sanacijskih programov za teh-
nološke, fekalne in meteorne
odpadne vode. Med ryimi je
Emo, železarna pa mora pro-
gram pripraviti do konca leta.
Cinkarna je zaključila nalogo
čiščenja izcednih voda iz depo-
nije, zgradila je napravo
v obratu barijevega sulfida in
uredila prvi del fekalne kanali-
zacije. Aero se še vedno ni lotil
izdelave katastra notranje ka-
nalizacije po posameznih obra-
tih z namenom ločevanja teh-
noloških in ostalih voda, če-
prav je bil rok za to nalogo že
leta 1987. Tudi ni zmanjšal ko-
ličine odpadnih vod iz Grafike.
Etol mora po odločbi inšpek-
toija prav tako pripraviti sana-
cijski program, Ingradov tozd
IGM pa se še vedno ni priklju-
čil na mestno kanalizacijo. Tu-
di Petrol še ni v celoti izpolnil
naloge o tesnjeryu lovilnih ba-
zen okrog rezervoarjev, da ne
bi prišlo do izlitja bencina.
T.CVIRN
Pri ravnanju s posebnimi
odpadki tudi lani ni prišlo do
bistvenih premikov. K spora-
zumu o združevanju sredstev
za ureditev deponije v regiji
je pristopilo le 16 delovnih or-
ganizacij, čeprav je po kata-
stru 109 organizacij, ki imajo
posebne odpadke. Komunala
je lani povsem prenehala od-
važati te odpadke na komu-
nalno deponijo oziroma na
posebej zgrajen plato in bo
počakala na soglasja občin za
iskanje ustrezne lokacije zbi-
rališča v regiji.
Od Žalca do Šentjurja
Mladinski plenum o težavah v kmetijstvu
Šentjur in tamkajšnja kmetijska šola
sta bila v soboto in nedeljo gostitelj
kmečko mladinskega plenuma, kot ga
je imenoval predsednik Zveze sloven-
ske kmečke mladine Emil Erjavec in so
ga pripravili pri RK ZSMS.
Prvi dan so mladi, bilo jih je okrog sto,
govorili o prenovi kmetijskega šolstva in
kmetijske politike, trženju v kmetijstvu
in organiziranosti mladih kmetov, na-
slednji dan pa so nadaljevali z lani začeto
problemsko konferenco (v Žalcu), ki je
med drugim pričela udejanjati politični
pluralizem v slovenskem prostoru in jo
tudi zaključili.
Že prva, uvodna rćizmišljanja strokov-
ryakov so nanizala srž problemov, s kate-
rimi se srečujejo mladi v kmetijstvu pa
naj si bo to v šolah ali doma na posestvu.
Zato je bila živahna tudi razprava. Kar
zadeva izobraževanje mladih kmetov in
srednjega kmetijskega šolstva so menili,
da to sedanjemu stanju ne ustreza več.
Sprejeli so vrsto obvezujočih nalog za
Republiško izobraževalno skupnost in
Republiški komite za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano. Med drugim, da je po-
trebno racionalno pretehtati število in
namen programov izobraževanja ter po-
sodobiti njegovo vsebino, šolam pa zago-
toviti lastna kmetijska posestva. Nadalje
so zahteveli, da morajo srednje kmetijske
šole v regiji postati nosilec izobraževanja
kmetov v regiji, absolventom kmetijskih
šol pa omogočiti opravljanje pripravni-
štva na usmerjenih kmetijah. Za izboljša-
nje položaja kmečkih žena je potrebno
ustanoviti centralno gospodinjsko šolo.
V zvezi s precejšnjim zmanjšanjem vpisa
na srednje kmetijske šole (Šentjur je pri
tem svetla izjema) so naložili Zadružni
zvezi Slovenije nalogo, da mora ta preko
pospeševalne službe usmerjati mlade
kmete oziroma kmečke otroke v kmetij-
ske šole.
Ko so govorili o položaju mladih
v kmetijstvu, so med drugim izpostavili
problem dedovanja kmetij in vlogo mla-
dih družin, ki če bodo hotele prevzeti
nase breme bodo morale biti zato dobro
stimulirane. O davčni politiki so menili,
da olajšav kmetje ne potrebujejo, ampak
zahtevajo ekonomske cene svojega dela.
Skratka. Kmetje želijo pošteno plačevati
obveznosti in zato želijo biti tudi pošteno
plačani.
In še o organiziranosti. V času od pro-
blemske konfrence o kmetijstvu lani do
danes je bilo v Sloveniji ustanovljenih
deset podružnic Zveze slovenske kmeč-
ke mladine, ki so nastale iz interesa mla-
dih. V tem času sta med drugim obe sta-
novski organizaciji (SKZ in ZSKM) dose-
gli to, da so kmetje znova pričeli pridobi-
vati na ugledu. »Sliši se«, so dejali, »da se
Zadružna zveza tudi bolj zavzema za
kmeta, kar se bo udejanilo šele, ko ta ne
bo več državna institucija.«
Ugotovili so, da sta obe zvezi sprožili
razprave o ključnih problemih sloven-
skega kmetijstva, obenem pa že naleteli
tudi na ovire v okviru obstoječega si-
stema.
VLADO MAROT
V Iskanju
izvirnega
greha
delegatskega
mrtvila
že drugič zapored sklica-ì
ne seje celjske skupščine
izobraževalne skupnosti
tudi v minulem tednu ni bi-
lo, ker je bilo premalo dele-
gatov. Nič novega in nić
posebnega, bi lahko ob tem
rekli in na prste prešteli
skupščine, ki so bile v zad-
njem obdobju »usposoblje-
ne« za odločanje. Na dnev-i
nem redu zasedanja pa je
bila za izvajalce, nič manj:
pa za uporabnike, tudi po-
membna točka: razpravljali
ter sklepali naj bi o zahte-
vah delavcev DO Združene
osnovne šole Celje. Govori-,
li naj bi o družbenoeko-
nomskem položaju delavca
v osnovnem šolstvu, o ŠO;
lah, ki se nam bodo počasi
sesule, da o nesodobnem
pouku sploh ne govorimo.
Počasi, a zagotovo nam raz-
pada celoten izobraževalni
sistem, delegatski oziroma
skupščinski pa je tako re-
koč že pri tleh.
Predstavnik izvajalcev je
na tem »srečanju« dejal:
apelirajmo na vodilne druž-
benopolitične delavce v ob-
čini in jih opozorimo na ne-
aktivnost delegacij. Pred-
stavnik izvajalcev se je na
ta izziv, ki ga je bržčas ob-
čutil kot kritiko, oglasil
z besedami: »Kje sploh je
mesto nas, delegatov, kon-
kretno v tej skupščini,« in
pridal: »Vse dobimo v roke
dirigirano, vsi pa se mora-
mo zavedati, da bomo čez
nekaj let postali nepismen,
bolan in nekulturen
narod.«
Prav ima delegat in za
takšno napoved ni treba bi-
ti kakšen Nostradamus. Iz;
hoda pa ni videti. Ne zaradi
neaktivnosti delegatov in
delegacij, ampak zaradi
dejstva, da s svojo funkcijo
v tej vsesplošni krizi nima-
jo kaj pametnega in korist-
nega početi. Vse se pač zač-
ne in konča pri denarju-
prazna vreča pa tudi
v družbeni nadgradnji ne
more stati pokonci.
MARJELA AGREŽ
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 3
Hflladínski
Kongres na
Roglì?
¿e lani so v konjiški mla-
dinski organizaciji izobli-
Ijovali pobudo o organiza-
^¡ji republiškega kongresa
^sMS na Rogli. Na okro-
gli mizi o razvoju turizma
pa Konjiškem so menili,
¿a bi bil tovrstni kongres
¿obra reklama za občino
slovenske Konjice in
Roglo.
Kmalu zatem se je OK
2SMS povezala z vsemi in-
teresenti, ki so pripravljeni
jodelovati in pomagati pri
pripravi kongresa. Tu gre
predvsem za sodelovanje
i organizacijami združene-
ga dela, v največji meri
i zreškim Unioijem, in
i različnimi društvi in
Idubi.
Mitja Hlastec, predsed-
nik OK ZSMS Slovenske
Konjice: »Nedolgo tega je
Roglo in Slovenske Konji-
ce obiskala delegacija RK
ZSMS, v kateri je bil tudi
Jože Školč, z namenom, da
bi ocenila možnosti in po-
goje za pripravo kongresa.
Poleg tega smo tudi že pri-
pravili celovit načrt finan-
ciranja s pomočjo pokrovi-
teljev. Po neuradnih podat-
kih za trinajsti mladinski
kongres kandidirajo še Pi-
ran skupaj s Portorožem,
Ljubljana in Ptuj. Odbor za
pripravo kongresa pri RK
ZSMS bo kandidata za or-
ganizacijo mladinskega
kongresa določil 20. aprila.
Kongres bo konec oktobra
ali v začetku novembra.«
Janja Romih, predsedni-
ca Medobčinskega sveta
ZSMS celjske regije: »Z
medobčinskega sveta smo
na RK ZSMS poslali dopis
(irealnih možnostih občine
Slovenske Konjice za orga-
lizacijo trinajstega republi-
kega mladinskega kongre-
a. Organizatorji imajo na-
nreč vse prostorske, teh-
nične in finančne možno-
sti, poleg tega pa tudi ka-
(irovsko in organizacijsko
pomoč drugih občinskih
konferenc na celjskem ob-
močju.«
VOJKO ZUPANC
Sindikat mora biti delavski
Celjski sindikalisti o nujnosti prenome
Lani se je položaj celjske-
ga delavstva še poslabšal,
občinski sindikati pa so se
zavedli potreb po razbreme-
nitvi sindikatov postran-
skih dejavnosti ter zahtev
po učinkovitejšem organizi-
ranju svojih članov. V četr-
tek so pri Mlinarjevem Ja-
nezu na Teharjah govorili
o lanskem delovanju in
oblikovali letošnje naloge.
Letne seje Občinskega
sveta Zveze sindikatov Celja
80 se, ob presenetljivo dobri
udeležbi članov, udeležili tu-
di sindikalni voditelji iz Ću-
prije, Somboija, Doboja in
Rakovice. Člani sveta so
ugotavljali, da je ponujeno
poročilo o lanskem delova-
nju dovolj kritično in ga niso
bistveneje dopolnjevali, zato '
pa so združili razpravljanje
o letošnjih programskih iz-
hodiščih in ocenjevanje lan-
skega gospodarjenja v ob-
čini.
Morda je najpomembneje,
da v letošnjih opredelitvah
OS ZSS Celje končno priče-
nja jasno opredeljevati neka-
tere zahteve, kijih delavci že
dalj čas izražajo. Tako пдј bi
se celjski sindikati letos še
naprej zavzemali za krepitev
družbenoekonomskega po-
ložna delavcev in njihovo
socialno varnost, ob tem pa
opredeljujejo tudi nekatere
konkretne naloge. Tako so
zapisali, da ne bodo upošte-
vali nikakršnega ugotavlja-
nja ekonomskih in tehnolo-
ških viškov, če ne bodo pred
tem upoštevana tudi sindi-
kalna stališča. Okrepili naj bi
predvsem zaščitno funkcijo
sindikata.
Maks Pečnik, Cinkarna:
»Sindikat mora zagotoviti
7 do 10-krat višje plače. Ne-
zainteresiranost za boljše
delo in inovativnost med
delavci lahko presežemo le
tako, da bodo ljudje plačani
po doseženih rezultatih
lastnega ustvarjalnega
dela...«
Na letni seji celjskih sindi-
katov so opravili tudi nekaj
kadrovskih sprememb v ob-
činskem svetu. Razrešili so
dosedanje člane Vlada Lipu-
ša, Mihajla Z vera in Roziko
Pažek, v svet pa izvolili upo-
kojenca Staneta Krivca, se-
kretaija občinskega sveta
Draga Mravlaka in Meto Vre-
čer iz Topra.
BRANE PIANO
Majda Meštrov, predsed-
nica OS ZSS Celje: »Prote-
stiramo proti načinu obli-
kovanja cen stanarin in ko-
munalnih storitev, saj se
odloča mimo skupščine in
skupščin sisov. Šele iz
Uradnega lista smo tako iz-
vedeli, da je Izvršni svet Ce-
lja sprejel ponovno podraži-
tev stanarin. Že pred časom
pa smo zahtevali, da podra-
žitve v občini ne smejo biti
višje od rasti družbenega
proizvoda, dosedaj pa na-
primer nismo dobili niti za-
dovoljivega odgovora, kaj
naj bi pomenile,ekonomske
stanarine'!«
izvršni svet se je ocenii
Izvršni svet v Celju je na
zadnji seji ocenjeval svoje
delo v preteklem letu in
ugotovil, da se je ukvarjal
predvsem s problemi načr-
tovanja in gospodarskega
razvoja, družbenimi dejav-
nostmi ter z urejanjem pro-
stora in varstvom okolja.
Pozornost je namenil tudi
drugim vprašanjem kot so
delitev dohodka in osebnih
dohodkov, kadrovska politi-
ka, delovanje krajevnih
skupnosti in drugo. Pri koor-
dinaciji dela upravnih • orga-
nov pa je nadaljeval s priza-
devanji za racionalizacijo
uprave.
Posebno pozornost je iz-
vršni svet lani namenil pri-
meijavi globalnih rezultatov
gospodaijenja z drugimi ob-
činami in povprečjem v Slo-
veniji. Pri tem je ugotavljal,
da je lani občina za eno me-
sto popravila svoj položaj
glede na narodni dohodek in
je sedaj na sedmem mestu.
Od vseh organizacij, ki že
dalj časa poslujejo na robu
rentabilnosti je izvršni svet
zahteval izdelavo ukrepov za
odpravo motenj. Za Emo in
Metko pa so morali predla-
gati ukrep družbenega var-
stva. Pri spremljanju proble-
matike družbenih dejavnosti
se je izvršni svet večkrat sre-
čal z usklajevanjem progra-
mov in prispevnih stopenj,
tako da ni prihajalo do večjih
likvidnostnih težav. Posebej
spodbudno pri obravnavi
problematike varstva okolja
pa so dodatni ukrepi, ki so
jih sprejeli na osnovi zahtev
dveh javnih tribun. Zaradi
ocen o prenizki izobrazbeni
strukturi, premajhnem iz-
rabljanju znanj in nezadost-
nem vlaganju v kadre, je iz-
vršni svet začel spremljati
kadrovske kazalce pri oce-
njevanju uspešnosti poslo-
vanja in s svojimi usmeritva-
mi skušal spodbujati organi-
zacije, da bi v strategijo po-
slovanja enakovredno vklju-
čile tudi kadrovsko kompo-
nento.
Pri usklajevanju dela
upravnih organov je izvršni
svet ugotovil, da se je hitrost
pri reševanju zadev v neka-
terih organih izboljšala. Izje-
me so le pri urejanju prosto-
ra, geodetski upravi in neka-
terih premoženjskih zade-
vah, ki so večkrat vezane na
spremembo prostorskih ak-
tov. Pri racionalizaciji upra-
ve pa ugotavljajo predvsem
več aktivnosti pri uv^anju
računalniško podprtega si-
stema.
TC
{odobni načini deiovanja
Prejšni teden so na volil-
»■programski konferenci
tiski mladinci izvolili no-
0 vodstvo, pred tem pa po-
lušali poročilo o dejavno-
'i OK ZSMS Žalec v zad-
jih štirih letih. Za novega
fedsednika so izvolili Voj-
ä Zupanca, za novega se-
ïetarja, ki funkcijo oprav-
la profesionalno, pa Gre-
gna Vovka.
Dosedanji sekretar Janko
os je na konferenci pouda-
i. da mladinska organizaci-
' postaja vse bolj enakovre-
dejavnik pri oblikova-
li občinske politike, toda
' Vedno je na mnogih po-
bočjih v podrejenem polo-
Težave so s službenimi
Jl^onnobili, ki jih imajo vse
'^ižbenopolitične organiza-
'Je razen mladinske, pri tem
izdelan pravilnik o rabi
''j'žbenih vozil, še vedno
?9dince poskušajo upora-
'li predvsem za razhčna or-
^izacijska in fizična opra-
Ч ne pa pri sprejemanju
•^ločitev, plače mladeinskih
"'ikcionaijev so bistveno
Nše kot plače v ostalih
^žbenopolitičnih organi-
^gjah, itn.
razmišljanja Janka Ko-
j je besedo navezal novi
i^^dsednik, ki je dejal, da je
^®dpogoj uspešnega delo-
^'ija vsake politične organi-
^^^ije njena avtonomnost in
^Odvisnost. Vendar nemo-
je biti neodvisen in av-
f'^omen, če je iz meseca
liesec dovolj denaija ko-
, ^ј za plače, za vsako drugo
^Javnost pa je že potrebno
iskati pokrovitelje. Vojko
Zupane je razmišljal tudi
o prihodnosti mladinske or-
ganizacije, ko je menil, da
mladinska organizacija, ki
združuje ljudi glede na sta-
rost in ne na nazore, nima
prihodnosti. V sodobnem
svetu se namreč ne družijo
v isto politično organizacijo
ljudje, ki so mladi ali stari,
temveč tisti, ki bolj ali manj
podobno mislijo.
Gregor Vovk, ki je zadnji
dve leti delal kot strokovni
delavec v skupščini SR Slo-
venije, je na konferenci med
ostalim govoril še o tem, da
mora OK ZSMS Žalec posta-
ti tista institucija, kjer bodo
mladi lahko resnično zado-
voljevali svoje interese. Po-
leg tega mora postati enako-
praven tekmec vsem ostalim
družbenopolitičnim organi-
zacijam in skupaj z njimi,
v demokratičnem dialogu in
s sodobnimi političnimi me-
todami dela, oblikovati ob-
činsko politiko.
Za novega
sekretarja
celjske fronte
Do 28. aprila bo izvršni
odbor Predsedstva Občin-
ske konference SZDL Ce-
lje sprejemal predloge za
novega sekretarja občin-
ske konference.
V postopku evidentira-
гца lahko občane za funkci-
jo sekretarja evidentire^jo
tako kolektivni člani OK
SZDL kot posamezniki,
pogoj je le, da so evidenti-
rana imena opremljana
z vsemi podatki in ustrezni-
mi obrazložitvami. Celjska
socialisitčna zveza se je za
nov postopek evidentiranja
in kandidiranja občanov za
svojega sekretarja odločila
zato, ker so že 28. marca
razrešili dosedanjega se-
kretarja, občinska konfe-
renca pa v prvem postopku
izmed dveh kandidatov ni
izvolila nobenega.
BP
Skrb za delavca
Delavci, zaposleni pri
obrtnikih v konjiški občini,
so na minuli letni članski
seji osnovne organizacije
sindikata kritično opozar-
jali na nekatere probleme,
s katerimi se srečujejo že
dlje časa. Tako na primer
na odnose med delavci in
obrtniki, prekinitve delov-
nega razmerja, dopuste, de-
lovne pogoje in podobno.
Pri obrtnikih v konjiški
občini je zaposlenih okoli
400 delavcev, njihov sindikat
pa ima deloven 9-članski iz-
vršni odbor. V program dela
za prihodnje so zapisali, da
morajo nameniti večjo po-
zornost zlasti obveščanju de-
lavcev, in da bodo poslej se-
stanke organizirali po ob-
močjih in se bolj zavzemali
za nove člane. Socialna pro-
blematika, reševanje stano-
vanjskih problemov delav-
cev in osebni dohodki pa bo-
do tudi v bodoče ostajali na
vrhu dnevnega reda podob-
nih sestankov.
Prav osebni dohodki so
namreč boleča točka delav-
cev zaposlenih pri obrtnikih,
saj je, na primer, januarja 69
delavcev prejelo manj kot
750 tisoč dinarjev osebnega
dohodka, nekateri pa niso
dobili niti toliko, kot je tedaj
znašal zajamčeni osebni do-
hodek. V minulem obdobju
so bili uspešni pri pridobiva-
nju stanovanj in dodeljeva-
nju kreditov, vendar pa je
veliko prosilcev še ostalo na
spisku. Glede na vse dražja
stanovanja bo tem delavcem
teže priti do stanovanja, ven-
dar pa sindikat tudi v pri-
hodnje ne bo smel kloniti, so
opozarjali na letnem se-
stanku.
M. PODJED
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovlć
Černobil ¥ moríu?
Ni še minil šok ameriške n svetovne javnosti po nesreči
ameriškega tankerja v vodah Aljaske (v morje se je izlilo
približno 240.000 sodov nañe), ko se je zgodila že druga, poten-
cialno še katastrofalnejša nesreča. 180 kilometrov jugoza-
hodno od norveškega Medvedjega otoka se je ponesrečila
sovjetska jedrska podmornica. Po uradnih poročilih je pri tem
izgubilo življenje 42 članov posadke, 27 pa so jih rešili. Že
človeške žrtve same so dovolj tragična razsežnost nesreče,
toliko hujše paje dejstvo, da utegnejo biti posledice še straš-
nejše. Kljub pomirjujočim sovjetskim izjavam namreč ne gre
izključiti možnosti jedrskega onesnaženja morja, do česar bi
prišlo, če bi reaktor podmornice iz kakršnegakoli vzroka začel
»puščati«.
Stranka zelenih na Danskem je med prvimi opozorila na
nevarnost eksplozije, če bi hladilno sredstvo iz reaktorjev pri-
šlo v stik z morsko vodo. Strokovnjaki, z njimi pa vsa medna-
rodna javnost, se zdaj sprašujejo, ali Moskva zaradi te nevarno-
sti ne bo poskusila dvigniti podmornico iz globine 2000
metrov. Pričakovati je, da se bo Moskva odločila za takšen
podvig, s^je to navsezadnje njena moralna dolžnost. Več kot
preveč je bil namreč že en Černobil, katerega posledice bodo
čutile še generacije.
In vendar so se nekatere černobilske napake spet ponovile.
Predvsem je Moskva zamudila z obvestilom Osla o nesreči.
Norveško obrambno ministrstvo trdi, da bi se reševanje pod-
mornice lahko začelo dosti prej, če bi prvi klic na pomoč
poslali tudi norveškim vojaškim silam.
Za zdaj, kot poročno, na kraju nesreče niso izmerili poveča-
nega radioaktivnega sevanja. Toda nevarnost ne bo minila,
pokier bo ponesrečena pomornica v morskih globinah. Kakor
ob Černobilu in drugih podobnih nesrečah je edina »pozi-_
tivna« plat katastrofe ta, daje zopet zdramila vest človeštva (ah
tudi politikov in generalov?). Gibanje Greenpeace je opozorilo,
daje na ladjah in podmornicah po vsem svetu trenutno polo-
vica vseh jedrskih reaktorjev, da o jedrskem orožju ne govo-
rimo. Bomo zastrupili tako tenko plast ozračja Zemlje kot
njene oceane?
Vsi se že zavedamo, da z razvojem znanosti in tehnologije
svet postaja vedno manjši. Še dosti prešibko pa je spoznanje,
da so brez ustreznega moralnega ravzoja tudi nevarnosti toliko
večje. Moralno plat življenja - v smislu spoznanja o soodvisno-
sti in odgovornosti za lastna dejanja - še vse prepogosto jem-
ljemo le kot nekaj abstraktnega in neobvezujočega. Posledice
utegnejo biti hudo konkretne.
No¥ šok za perestrojko
Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov bo naslednjič nemara že
strahoma odptoval v tujino. Prav ko se je mudil na obisku
v Londonu, so ga doletele slabe novice (enako je bilo ob
njegovem prejšnjem potovanju, v New York, ko je prišlo do
katastrofalnega potresa v Armeniji) - vest o nesreči sovjetske
jedrske podmornice in o nemirih v Gruziji. Slednji so prerasli
v krvave spopade, ko seje Gorbačov vrnil domov.
Z rušilno močjo je namreč izbruhnil dolgo časa tleči vulkan
nacionalnih nasprotij v tej republiki - med večinskimi Gruzijci
in manjšinskimi Abhazijci. Slednji imajo v okviru Gruzije
samostojno pokrajino, zdaj pa, sklicujoč se na družbeno in
politično zapostavljanje, zahtevajo samostojno republiko ali
pa vs^ vključitev svoje pokr^ine v republiko Rusijo. Reakcija
Gruzijcevje bila silovita - množične demonstracije z zahtevo,
naj bodo odpravljene vse avtonomne enote v Gruziji (poleg
Abhazije še avtonomna pokrajina Adžarija n Južnosetinska
avtonomna oblast), češ da je že ta razkosanost Gruzije zgodo-
vinsko krivična. Hkrati je nemalo Gruzijcev demonstriralo
tudi za neodvisnost oziroma odcepitev od Sovjetske zveze.
Med demonstracijami v Tbilisiju so posredovale varnostne sile
in v spopadih je bilo ubitih najmanj 16 ljudi. Položaj v Tbilisiju
in drugod je še vedno skrajno napet, Moskva pa je z letali
poslala vojaške okrepitve.
Kdo ima v gruzijsko-abhazijskem sporu »prav« je nemogoče
ugotoviti, že zato, ker vsaka stran navaja dokaze za svojo
resnico, v »vojni« pa so tudi zgodovinarji. Za Sovjetsko zvezo
pa je usodneje, da je po armensko-azerbejdžanskem sporu
v občutljivem Zakavkazju nastalo novo akutno krizno žarišče.
Če temu prištejemo še baltski etnični vozel - krepitev naci-
onalzma in separatističnih tendenc v Estoniji, Latviji in Litvi
-pa pojave nacionalnih napetosti še v nekaterih republikah, je
na dlani, da teorija idealnega sožitja v sovjetski državi poka po
šivih.
In če pustimo pri strani regionalne razsežnosti napetosti, se
kažejo te krize kot eden največjih izzivov politike perestrojke
in glasnosti. Ta proces, ki gaje spodbudil Gorbačov, namreč še
zdaleč ni pognal dovolj globokih korenin, težave, ki nastajajo,
pa utegnejo dati moč prav njegovim številnim nasprotnikom
v partijsko-birokratskem aparatu. V neizprosnem boju za
oblast se bo prav gotovo le težko uveljavila resnica, da pere-
strojka večine sedanjih sovjetskih težav ne povzroča, temveč
jih le spravlja na površje iz potlačenih in prikrivanih sfer. Kot
je znano tudi iz psihologije, pride ob vzniku potlačene travme
do šoka, ki lahko prinese bodisi odrešitev ali pa zlom.
»Libanon na Balkanu^
Medtem ko se v Jugoslaviji sprašujemo, ali bo tudi naša
država vključena v načrt ZDA o delni odpravi dolgov najbolj
zadolženim državam, in medtem ko se pripravljamo na gosti-
teljstvo vrha neuvrščenih, pa naš ugled v svetu doživlja nove
in nove udarce. Dejstvo, da kosovski problem rešujemo na
način, ki prinaša smrtne žrtve, sprejemajo v svetu in zlasti
v Evropi z izrazito zaskrbljenostjo. Toliko bolj so odjeknila
poročila nekaterih tujih novinarjev, med njimi italijanske tv
postaje Retaquattro. Dnevnik Unità je povzel njihovo pretre-
sljivo pričevanje, v katerem trdijo, da so na lastne oči videli,
kako sta miličnika ustavila osebni avtomobil in vpričo njih na
grozljiv način ubila dva Albanca v njem.
Nobenega olajšanja ni prineslo uradno spročilo zveznega
sekretariata za zunanje zadeve, ki obtožuje Unità »neodgovor-
nega opisa kriminalnega incidenta zunaj konteksta razmer na
Kosovu«. Po uradni verziji kosovske UJVso bili namreč milič-
niki prisiljeni s streljanjem poseči v »obračun med Albanci«
(ki naj bi ga v avtu začel neuravnovešeni, v žensko preoblečeni
Albanec). Naj bo resnica kakršnakoli, dejstvo je, da postiamo
v očeh sveta s Kosovom in notranjimi razprtijami potencialni
»balkanski Libanon« ali Ulster.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Dvodnevna stavka v šentjurskem Emo
Delavci v Emovem tozdu
Kotli so že v predzadnjem
tednu naslovili na vodstvo pi-
smo, v katerem so zahtevali
za 100 odstotkov večje osebne
dohodke. Na zahtevo odgovo-
ra niso dobili. Zadnji teden so
zvedeli za sklep delavskega
sveta delovne organizacije,
da bodo v Emu, ki je pod druž-
benim varstvom, po zakonu
o izgubarjih povečali plače le
za 23 odstotkov.
Zahtevano povišanje so de-
lavci utemeljevali z nizkimi
povprečnimi osnovnimi plača-
mi, ki nai bi znašale 800 tisoč
din. V celjskem Emu so izraču-
nah, da so v Kotlih prejeli pov-
prečne februarske osnovne
plače v višini milijon 200 tisoč
din. Delavci Kotlov sredine
dopoldanske izmene so začeli
s stavko, ki so jo utemeljevali
s podatkom o povprečnih os-
novnih plačah 800 tisoč din, da
so lani v tozdu poslovali brez
izgub in da so ugodni tudi prvi
letošnji rezultati, dobra proda-
ja izdelkov in neprekinjena
proizvodnja. S prekinitvijo de-
la so imenovali stavkovni od-
bor, ki ga vodi Marjan Čakš.
Na sestanku je predstavnik
Emovega kolektivnega poslo-
vodnega organa povedal, da se
plače zaradi položaja v Emu
lahko povečajo le za napoveda-
nih 23 odstotkov. Pozneje so
delavci Kotlov zahtevali name-
sto sto 50 odstotno povišanje
plač. Predlog o vrnitvi na delo,
s tem, da bi do 13. aprila prejeh
strokovni odgovor, so delavci
odklonili. Delavci so sklenili
o svojem položaju obvestiti
obe prizadeti občini in Ljub-
ljansko banko. V popoldanski
izmeni so s stavko nadaljevali
in vztrajali pri svoji zahtevi po
50 odstotnem povišanju plač.
V četrtek gutr^, drugi dan
stavke sta prišli v tozd, ob 6.
uri, hkrati dopoldanska in po-
poldanska izmena. Ob 11. uri
so se, brez rešitve, sestali vod-
stvi delovne organizacije in
tozda ter predstavniki obeh
pristojnih občin. Po 13. uri so
se prišli v tozd Kotli sestat
s stavkovnim odborom pred-
stavnika vodstev delovne or-
ganizacije in tozd Kotli ter
šentjurske občine. Stavkovni
odbor je še vnaprej vztr^al
s 50 odstotnim povišanjem
plač. Zaradi večjega števila
vnaprej plačanih naročil, veza-
nih na roke, za katere bi morali
s prekoračitvijo plačati penale,
je stavkovni odbor predlagal
delavcem vrnitev na delo. Lani
februaija so delavci Kotlov za-
radi pomanjkanja naročil mo-
rali na kolektivni dopust. Po
novih naročilih so nato delali
v dveh 12 urnih izmenah in jim
iz СеЦа niso pomagali s preme-
stitvijo celjskih delavcev. Tozd
Kotli je nato lansko leto zaklju-
čil s pozitivno ničlo. Plačali so
svoje obveznosti, dohodka pa
tudi zaradi tržno nezanimive
proizvodnje ni bilo.
Stavkovni odbor je sprejel
stališče, da vztr^a pri zahtevi
po 50 odstotnem povišanju
plač, vendar so delavce pokli-
cali, da se zaradi preprečitve
škode vrnejo na delo. Nadalj-
nja škoda bi položiO Kotlov, ki
ga bremeni tudi, sicer repro-
gramirano posojilo 3,4 milijo-
na DEM, še poslabšala. Tozdu
Kotli povzročajo težave teč^-
ne razlike, za katere plačujejo
tretjino dohodka. Stavkovni
odbor je predlagal za naslednji
dan, če bodo delavci še naprej
stavkali, referendum o nada-
ljevanju stavke, s tem, da vsak
stavkajoči delavec prevzame
odgovornost nase.
Denaija za 50 odstotno povi-
šanje plač ni, so ponavljali ved-
no znova. Celjski zvršni svet je
menil, da gre izključno za pro-
blem šentjurske občine. Šent-
jurski izvršni svet je ponudil
pomoč z iskanjem virov po-
vratnih sredstev partneijev.
Omenili so tudi prodno dol-
gov za izboljšanje likvidnosti,
kar bi se nato poznalo v višjih
plačah. Delavci Kotlov so na
popoldanskem zboru sprejeli
predloge stavkovnega odbora
in sklenili, da bodo naslednji
dan, v petek, znova delali. Izra-
zili so zahtevo, naj bi v tozdu
v n^krajšem času zaposlili fi-
nančnika, ki bo dnevno sprem-
ljal tozdove finančne tokove,
da se lahko vselej prilag^ajo
tržišču. Zaradi preprečitve
škode so se odločili, da bodo
med stavko izgubljene ure na-
doknadili. Stavkovni odbor bo
pogajanja za višje plače nada-
ljeval. V petek so delavci začeli
znova delati.
V Celju, v delovni organiza-
ciji Emo, pričakujejo, da bodo
letos poslovali s pozitivno ni-
člo, sicer pa bodo potrebovali
za izboljšanje stanja še nekaj
let. Stavke lahko stanje le še
poslabš^o in bi lahko povzro-
čile tudi steč^ delovne organi-
zacije, je povedal Marjan
Drev, predsednik začasnega
kolektivnega poslovodnega or-
gana.
BRANE JERANKO
Zakaj tako skromen odziv?
Z namenom, da bi gospodarstvu celjske regije prika
zali koristnost in nenazadnje nujnost stikov s Centralno
tehniško knjižnico, je Delavska univerza Celje prejšnji
teden organizirala posvet, na katerega se je odzvalo i«
kakšnih deset interesentov.
Marsikomu ni znano, daje CTK banka informacij, kjer je
z zanemarljivo majhnimi stroški mogoče dobiti najnovejše
podatke iz vsega sveta. Na seznamu odjemalcev informa,
cij je trenutno okoli trideset delovnih organizacij in zaseb.
nikov iz celjske regije, kar nesporno priča, da je v času
hitrega razvoja različnih zvrsti ekonomije tovrstno črpanje
podatkov za celjske gospodarstvenike še neodkrita Arne-
rika. In ko smo že ravno pri kontinentih - s takšnim
načinom dela bo tako za celjsko kot tudi za jugoslovansko
gospodarstvo Evropa 92 še naprej le fatamorgana.
BOJAN KRAJNC
Posodobllena proizvodnja keramičnih ploščic
v Gorenjevi tovarni kera-
mičnih ploščic končujejo
drugo fazo posodobitve pro-
izvodile, po kateri bodo do-
sedanjo tehnologijo dvojne-
ga žgai^a gline zamenjali
z enojnim. Načrte za poso-
dobitev, ki prinaša še nekaj
drugih novosti, so izdelali
v Gorenju Notranja
oprema.
Po prvi fazi posodobitve,
ki so jo v tej tovarni končali
leta 1986 in ko so z namesti-
tvijo nove peči čas žganja
skrajšali od prejšnjih 11 ur
na samo 45 minut, so se lotili
tudi druge faze, kjer pred-
stavlja poglavitno novost
enojno žganje v sodobni
valjčni peči. Maso za žganje
bodo pripravljali po novi re-
cepturi. Proizvodnjo bodo
posodobili tudi z novima sti-
skalnicama, s katerima bodo
lahko stiskali tudi ploščice
dimenzij 50 x 50 cm. S to po-
sodobitvijo bodo ob hkrat-
nem povečanju kakovosti in
sortimenta zmanjšali porabo
energije, drugih materialnih
stroškov ter za 50 tudi število
delavcev. Ob prehodu na
enojno žganje se bo nekoliko
povečal čas žganja. Letna
proizvodnja se bo zato zaen-
krat zmanjšala za okrog 50
tisoč m^, računajo pa, da bo-
do sčasoma spet dosegli sta-
ro raven.
V Goreryu Notranja opre-
ma načrtujejo tudi tretjo fazo
posodobitve, ki zajema pred-
vsem maloserijsko proizvod-
njo večkrat žganih dekora-
tivnih keramičnih ploščic za
znane - bolj zahtevne kupce.
Prostorske utesnjenosti so se y Toprovem Elegantu
v Šentjurju rešili s postavitvijo nove proizvodne dvorane.
Uradna otvoritev je bila v soboto.
Sanacija je uspeia
Toprov Elegant z novo proizvodno dvorano
z marcem so v Elegantu
uspešno zaključili dveletno
sanacijo. V času sanacije so
morali izboljšati poslovni
rezultat, združiti tozda Ele-
gant in Moda in zgraditi
proizvodno dvorano za lah-
ki program, na Eleganto-
vem zemljišču v Šentjurju.
S prizadevanji za izboljša-
. nje kakovosti izdelkov,
s spremenjeno proizvodnjo
in iskanjem tržišča, s pomoč-
jo širše družbenopolitične
skupnosti in sanatoija Mer-
xa, je sanacija uspela. Leto
1988 so zaključili z ostankom
dohodka. Z ustvarjenim či-
stim dohodkom so izplačali
obveznosti do družbenopoli-
tične skupnosti in druge za-
konite obveznosti. V tozdu
Elegant menijo, da je za de-
lovno organizacijo pomemb-
no, da so v času saniranja
uspeli združiti proizvodnjo
v Elegantu in Modi. Večlet-
nih teženj po združitvi prej
niso uspeli udejaniti, ker to
deloma niso smatrali za po-
trebno, po drugi strani pa tu-
di zaradi finančne nezmož-
nosti. Ovirala je tudi prostor-
ska utesnjenost, ki so se je
rešili s postavitvijo nove pro-
izvodne dvorane. Od novega
leta del^o na skupni lokaciji
in po enotnem programu.
Z novo naložbo so tozdov
proizvodni program razširili.
Poleg športnega programa
zimske športne konfekcije,
proizvajajo tudi srajce in tri-
kotažo. S sanacijo so obvaro-
vali tudi številna delovna
mesta. V Elegantu je zapo-
slenih 400 delavcev, desetina
delavcev v šentjurski občini.
B. J.
Sociaiizem je ijudi preveč razvadi!
Pogovor z vodjem pogodbene organizacije Steklarstvo Albertom Leskovškom
»V zadnjih desetih letih v resnici
nismo dobili niti enega strokovnja-
ka, ki bi ga usmerjeno izobraževanje
dalo gospodarstvu.« Tako meni Al-
bert Leskošek, vodja pogodbene or-
ganizacije v Celju, ki se že dvanajst
let, in to zelo uspešno, ukvarja s ste-
klarstvom. A naj o svojem delu, re-
zultatih in razmišljanjih spregovori
Albert sam.
»Leta 78 smo začeli s petimi zaposle-
nimi, danes imamo 25 delavcev. Naš
začetni kapital pred dvan^stimi leti je
bil 2 milijona dinarjev, zdaj je ta zne-
sek milijarda in pol dinarjev. V deset-
letju smo precej stvari izboljšali. Os-
novna sredstva so na začetku veljala
200 tisoč dinarjev, danes 550 milijonov
dinarjev. V vseh letih nismo koristili
nobenih kreditov, smo visoko likvid-
ni, precej denarja imamo posojenega.
Veliko tudi vlagamo v proizvodnjo, la-
ni smo npr. kupili za 200 milijonov
dinarjev osnovnih sredstev.«
Kako ocenjujete trenutne razmere
v obrtništvu? Določene stvari v zako-
nodaji se spreminjajo, kakšna pa je
vsakodnevna praksa?
»O obrtništvu v zadnjih štiridesetih
letih veliko govorimo, dejansko pa ni-
smo dosti storili za to, da bi se obrtni-
štvo razvijalo oziroma da bi imelo pri-
hodnost. Ce vzamemo samo posamez-
ne obrtnike - veliko jih je vsako leto,
ki odpovedo obrt ali ustanavlj^o ne-
k^ novega. Razvoj in uspešnost sta res
odvisna od vsakega posameznika, kar
tiče družbe pa menim, da kakšne po-
sebne podpore obrtništvu ne di^je.
Družba bi obrtnikom lahko pomagala,
če bi bila servis tistih, ki dobrine
ustvarjiOo. Pa temu ni tako. Samo
usmerjeno izobraževanje poglejmo.
Sistem izobraževanja so delali ljudje,
ki so zase pripravljali stolčke, naredili
so programe, kakršne so si sami zami-
slili, gospodarstva nihče ni niti vpra-
šal, кад potrebuje. Zato so danes lju-
dje, ki prihajajo iz šol, neuporabni. Če
pa nimaš dobrih strokovnjakov, tudi
podjetje ne more dobro delati.«
Kako potem vi skrbite za kadre
v vaši organizaciji?
»Imamo dobro kadrovsko strukturo,
med 25 zaposlenimi je tri četrtine kva-
hficiranih ljudi. Poleg tega imamo ne-
кад obetajočih mladih ljudi, ki smo jih
vzeli s sedmimi razredi osnovne šole
in jih kujemo v delavnici." Fluktuacija
je velika, vsak peti ostane in kdor en-
krat ostane, tri mesece tisti je naš, tisti
potem ne gre več stran. Poprečna sta-
rost delavcev je 27 do 28 let in mislim,
da je kolektiv na dobri poti.«
V čem pa poleg izobraževanja vidi-
te glavno coklo razvoju obrti, morda
konkretno v celjski občini?
»Pri izobraževanju, če ga še enkrat
omenim, je predvsem premalo prak-
tičnega dela. Učenci bi morali, tako
delajo tudi v svetu, preživeti po 9 me-
secev v delavnici. Tam, kjer so dobili
štipendijo, kjer bodo iskali socialno
varnost. Okolje mora te ljudi sprejeti
za svoje.«
»Kaj pa davčna politika? Se vam
zdi, da zavira razvoj drobnega gospo-
darstva?
»Menim, da so dosti večja zavora iz-
datki za nerazvite in izdatki za sise kot
pa sama davčna postavka. Ta za obrt-
nika nikoli ni bila sporna. V zadnjem
času se pojavljajo tudi razni drugi iz-
datki, npr. najemnine za poslovne pro-
store, tudi to precej bremeni obrt-
nike.«
Kako si zamišljate razvoj vaše or-
ganizacije glede na sprejet zakon
o podjetjih?
»Sam vidim prihodnost samo v za-
sebnem lastništvu. Zato resno razmi-
šljam, da bom začel pripravljati pro-
jekt za ustanovitev zasebnega podjet-
ja. Mislim, da so osnove dane, da je
zakon pravi, čeprav je nekatere stvari
treba še doreči. Predvsem, кцј bo po-
djetnik na koncu moral odvesti. Druga
stvar, ki se mi zdi pomembna, je razvoj
računalništva. S tem bomo znatno
zmanjšali režijo. Pretežni del storitev
že imamo v računalniku, v preteklih
letih smo že zmanjšali dve režiji, v pri-
hodnjem letu pa nameravamo v celoti
vso dejavnost spremljati preko raču-
nalnika.«
Kaj pa načrti v proizvodnji?
»Doslej smo delali vse za znanega
kupca, tudi sedaj delamo vse po naro-
čilih. Ugotovili pa smo, da se povpra-
ševanje zmanjšuje, zato smo lani uved-
li linijo izolacijskega stekla. V Arclinu
imamo poslovno enoto, tam so bili
prostori neizkoriščeni, zato smo lani
kupili najsodobnejšo opremo za proiz-
vodnjo izolacijskega stekla. Tudi v no-
vem podjetju, ki ga bomo ustanovih in
ki bo v ceioir zaseono podjetje, boH
ta program razvijali, posodabljali, tal
da bo v resnici vse faze izdelov
stroj.«
Lahko konkretneje pojasnite zaii
sli okrog zasebnega podjetja?
»Dogovarjam se z dvema, ki imata k
pital in sta ta kapital pripravljena vi
žiti v gradnjo podjetja. Dogovarjali
se tudi z vsemi 25 delavci, da bi b'
lastniki podjetja, da bi vsi vložih deli
ce in bili v resnici samoupravljal'
Skratka, prihodnost vidim v tem, '
bo vsak stimuliran, da bo vsak din
oplemeniten in da bo vsak vedel, da
bil denar pošteno zaslužen.«
Jugoslovani smo v zadnjih tedi^
optimistično razpoloženi, veliko p<
čakujemo od nove vlade. Kaj meni
vi - je Ante Marković pravi čloV<
v tem trenutku?
»Mislim, da je glede na prograi
pravi človek, osebno pa ne verjamei
da bo uspel. Vse, kar smo počenji
v 40 letih, je bilo zgrešeno; na podrofi
demokracije, podjetništva, samo
pravljanja. Menim, da ta trenutek
dobre volje, vs^ v pretežnem delu O
ših ljudi, ker jih je socializem preV|
razvadil. Vsi so pripravljeni samoj
mati, nič pa dajati. Poleg tega pa !
razmere takšne, da bomo denar daj'
za stvari, ki ne bodo rodile sadov.«.
IRENA JELEN-BAS
inovacije 89
Ljubljanska banka-združe-
na banka. Raziskovalna skup-
nost Slovenije in Gospodar-
ska zbornica Slovenije so do-
slej skupno pripravili že dva-
n^st razstav domačih inova-
cij - dosežkov usmerjenega
raziskovalnega dela, ki so bili
uspešno prenešeni v proiz-
vodnjo. Med dvaindvajsetimi
takšnimi dosežki sta se v le-
tošnji izbor za razstavo »Ino-
vacije 89« uvrstila tudi dva
z našega območja: keramična
rezalna orodja iz Cometa in
nova tehnologija odlaganja
pepela v termoelektrarni Šo-
štanj.
Keramična rezalna orodja iz
Zreškega Cometa, ki predstav-
ljao občuten tehnološki in
kvantitativni skok v primerja-
vi s klasično keramiko, pred-
stavljivo cilj razvojno razisko-
valnega dela v Cometu. Skupi-
na inovatorjev iz Razvojno raz-
iskovalnega sektorja v Come-
tu, ki jo sestavljajo Dušan
Dvoršek, Darko Mastnak, Anja
Cerjak in Albin Matovž je raz-
vila tehnologijo izdelave rea
keramike v sodelovaryu s stu
kov^aki instituta Jožef Steft
iz Ljubljane. Ob uspehu ргец
sa inovacije v proizvodnjo«
treba poudariti, da obvladov
цје obstoječe opreme omogoi
zanesljivost proizvodnje vis(
kokvalitetne tehnične ken
mike.
Inovacija »Nova tehnologij
odlaganja pepela« v term
elektrarni Šoštanj inovato)
Borisa Stropnika je tudi nagr
jena iz sklada Borisa Kidrij
Nova tehnologija omogo
transport pepela z bistva
manj vode (do 15 krat), s čim
se zmar\jša poraba in tu
onesnaževanje vode. Glede i
prejšrgi klasičen transport p
pela se vplivi na Velerijskoj
zero zmanjšujejo za 95 odst(
kov. Boljša je tudi protipraši
zaščita odlagališča, omogoi
na pa je tudi bistveno vei
uporaba pepela v rudniki
Ekonomski učinek осепјц^
na več kot 10 milijonov dim
jev letno.
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 5
Razstava ročnih
!jzdell(ov
lir Šentjuriu
Srednja kmetijsko živil-
jlia šola v Celju z enoto
v Šentjurju vsako leto pri-
pravi sedaj že tradicional-
no razstavo izdelkov učen-
cev njihove šole.
ría razstavi bosta kot go-
jta sodelovala še lončar
jYanc Busar iz Prožinske
vasi s prikazom izdelovanja
yporabnih predmetov iz
gline in Pokr^inski muzej
¡2 Celja s predstavitvijo
|{inečkega stavbarstva.
Razstavo bodo odprli na
Kmetijski šoli v Šentjuiju
jutri, v petek ob 12. uri in
bo odprta do nedelje, 16.
aprila zvečer.
VLADO MAROT
Aii obiast poicvari vse ijudi?
Veliko dobrih lastnosti lahko v zadnjem
času pripišemo slovenski republiški mla-
dinski organizaciji. Sprožili so namreč nič-
koliko pobud, ki so v začetku vzbujale raz-
lične dvome in obsodbe, kaj kmalu pa so se
uresničile in postale nekaj povsem vsakda-
njega. Spomnimo se začetnih pobud o civil-
nem služenju vojaškega roka, njihovih idej
o pluralistični in demokratični družbi in
s tem povezanimi drugačnimi oblikami po-
litičnega delovanja in organiziranja, skratka
mladinci na republiški ravni so uspeh dose-
či to, da sooblikujejo politiko.
Zadnje čase, pa imajo mnogi občutek, ne-
kateri med njimi so tudi občinski mladinski
funkcionarji, da so se mladi funkcionarji na
republiški ravni že kar precej nalezli slabih
lastnosti. Mladi politiki iz RK ZSMS na-
mreč precej radi potujejo na račun službe-
nih dnevnic in naročilnic, še posebno radi
gredo v tujino, če nim^o denarja za kakšno
večjo prireditev, takoj zaženejo vik in krik,
zelo radi se postavljajo pred kamere, ker jim
medijska popularnost pač prija, ko pridejo
kot »častni gostje« na kakšno prireditev
zahtevajo posebne pogoje, itn.
Da ne bo pomote. Nič hudega, če mladi
nastopajo kot sodobni politiki, ki jim tak
način dela in obnašanja prinaša uspešno
delovanje za organizacijo, ki ji pripadajo in
nenazadnje tudi zase.
Ne morem pa se znebiti občutka, da mladi
na RK ZSMS postajajo vse bolj »pokvarlji-
vo blago«. Tudi zato, ker jim za svoje akcije
nikoh ne zmanjka denaija, ko paje potreb-
no pomagati kateri občinski mladinski kon-
ferenci, nimajo denarja nikoli.
Mar res drži, da mladinci v svoji borbi za
oblast nimajo več časa za svoje notranje
celice.
VOJKO ZUPANC
KOMENTIRAMO
(ruii med delegati
Kruh vsakdanji, oziroma
navadni, se je v Pekarni in
slaščičarni Rogla v ponede-
ljek, 10. aprila ponovno po-
pazil. Za kilogram je po-
trebno zdaj odšteti 2500 di-
larjev. Sicer pa v tej pekar-
ni spečejo na dan 5 do 6 ton
iruha in peciva, od tega po
lovem okoli 18 odstotkov
iruha osnovne vrste.
Tak odstotek peke osnov-
le vrste kruha je v veljavi
ele dober mesec in pol, saj
o v januarju spekli le 0,4 od-
totka osnovnega kruha. Na
o so opozorili tudi delegati
skupščinskih klopeh, v iz-
rpnem odgovoru pa so do-
Ш tudi nekaj pojasnil o te-
ïvah, s katerimi se srečuje
fekarna Rogla.
Lani so v Pekarni Rogla
«kli 1555 ton kruha, od te-
1152 ton osnovne vrste, ali
J odstotka. Zvezni izvršni
№1 je pekarnam s peko os-
novne vrste kruha naložil ve-
liko breme, ker so proizvod-
ni stroški kilograma kruha
osnovne vrste 2 do 3 krat viš-
ji kot prodajna cena. Pri
manjših količinah se dispari-
tete v ceni krijejo z drugimi,
specialnimi vrstami kruha,
pri večjih pa nastajajo razli-
ke v ceni, ki jih ne more po-
kriti ne delovna organizacija
in ne občinski sis za pospe-
ševanje proizvodnje hrane in
preskrbo. Tako so lani nasta-
le razlike v ceni osnovne vr-
ste kruha v višini 77,6 milijo-
nov, ki so jo delno pokrili iz
sredstev sisa in z nepovratni-
mi sredstvi, v višini 4 milijo-
nov. Razliko paje morala Pe-
karna kriti v cenah drugih
specialnih vrst kruha. Zato
je na začetku leta zmanjšala
peko osnovne vrste kruha na
0,4 odstotka, kar pa je priza-
delo potrošnike, ki so reagi-
rali preko delegata krajevne
skupnosti Slovenske Ko-
njice. MATEJA PODJED
Prva veieniska zasebna pekarna
♦ v krajevni skupnosti Stara vas v T. Velenju je Milena
Tratnik-Krajnc odprla prvo zasebno pekarno na tem
območju. Od realizacije zamisli do prve peke kruha je
minilo le tri mesece. Trenutno so v pekarni zaposleni štirje
delavci-peki, vendar bi glede na povpraševanje radi zaposlili
še vsaj dva. Dnevno spečejo okoli tisoč petsto kilogramov
kruha različnih vrst; največ socialnega (trideset odstotkov).
»Tratnikov kruh« je razen v prodajalni na Stanetovi cesti
mogoče kupiti v vseh velenjskih samopostrežbah, vozijo pa
ga tudi v Skale, Šentilj, Pesje in na Vinsko goro. Izmed
delovnih organizacij sta večja odjemalca Rudnik lignita in
Vegrad.
Tratnikovi zatrjujejo, da bodo v prihodnje tržišču ponudili
še več vrst kruha in pekovskega peciva.
LOJZE OJSTERŠEK
Ibnova cerkve iz
eta 1226
z namenom, da se ohrani
¡ulturno-zgodoviriski spo-
nenik, so krcani Šentilja pri
Г Velenju zbrali sredstva za
«iaptacijo farne cerkve, ki je
>ila zgrajena v trinajstem
loletju. Nazadnje je bila cer-
ev prenovljena pred tristo
;ti.
LO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Na Kosovu ie zdaj mirneje
v ponedeljek je prišlo v Prištini na predavanja okrog
7000 študentov (od 20.000), v klopi je sedlo okrog 340.000
osnovnošolcev, doma so ostali le še srednješolci; policij-
ska ura je skrajšana (zd^ od 22.30 do 5. ure, kar pomeni, da
jo bodo verjetno kmalu ukinili); vse to so podatki, ki
kažejo, da se položaj na Kosovu umirja.
Manj razveseljivi so podatki, da je bilo v februarju in
marcu v pokrćgini 181 stavk v podjetjih in na 75 šolah, daje
bila povzročena s tem velika gmotna škoda (nikomur
vsote še niso znane), da je zaradi neizpolryevanja delovnih
obveznosti zaprtih okrog 300 delavcev, da je bilo 818
delavcev v disciplinskem postopku, od teh so 303 ostali
brez službe.
Vrstijo se odstopi, zadnja je ta teden odstopila, »ker
zaradi družinskih vzrokov objektivno ni mogla opravljati
funkcije« Bahtija Abrashi, predsednica konference za
družbeno aktivnost žensk na Kosovu. Bahtija Abrashi je
žena Aziza Abrashija, bivšega predsednika poslovodnega
odbora kombinata Trepča, ki je priprt zaradi suma, da je
s protirevolucionarnim delovanjem ogrožal družbeno ure-
ditev SFRJ. Prva kosovska ženska je odstopila na priporo-
čilo predsedstva PK SZDL Kosova.
Slobodan Milosevic hvali In
graja
v beograjski Politiki, ki se je zadnja meseca izkazala
s svojo »naklonjenostjo« Sloveniji, Slovencem in njihovim
voditeljem, se je oglasil lastnoročno Slobodan Miloševič,
kandidat za red junaka socialističnega dela. Potem ko je
pohvalil časnik Politiko, ki je po Miloševiču »najboljši
jugoslovanski dnevnik«, je prvi človek ZK Srbije zameril
uredništvu, ker seje pridružilo »neodmerjenemu in popol-
noma neupravičenemu pripisovanju zaslug njemu, da so
bila sprejeta dopolnila k ustavi SR Srbije«. »Veliko veselje
zaradi ustavnih sprememb ne bi smelo biti povod, da bi
slavili kateregakoli posameznika,« je zapisal Slobodan
Miloševič. Zanj je bila največja nagrada, ker je imel prilož-
nost in čast - skup^ z vsemi državljani SR Srbije - prispe-
vati k tem spremembam.« Zato poudarjanje mojih poseb-
nih zaslug ni v skladu ne z etiko ne z resnico, sa so te
spremembe rezultat gibanja vseh državljanov Srbije in
njihovega boja za lastno republiko. Poveličevanje posa-
meznikov bi lahko samo kompromitiralo politiko, ki jo
skupeg vodimo,« je zapisal Slobodan Miloševič.
Slobodan Miloševič je tudi očital Politiki, da ne bi smela
posnemati malomeščanske navade bulvarskega tiska
z reklamiranjem in populariziranjem neke osebnosti, ker
to ni v skladu z uveljavitvijo sprememb, tudi ko gre za
moralne vrednote. Prosil je uredništvo Politike, пад ne
dela več tega, da bi mnenja o njem, čeprav bi bila še tako
pozitivna in dobronamerna, še objavljala. »Moja osebnost
in moje lastnosti so zadeva izključno moje družine, ne
sprejemam tega, da se o tem javno piše,« je bil kategoričen
Slobodan Miloševič.
Levinja navija za Slobodana
Vzrok za tako pismo Slobodana Miloševiča je bil ponatis
članka iz beogr^ske Duge v Politiki. Gre za intervju
s splitsko pevko Gertrudo Munitič, Gertrudo Nazionale,
kot njo tudi imenujejo, operno in operetno pevko, ki jo je
izredno rad poslušal pokojni predsednik Tito. Na vpraša-
nje, kaj mish o »kričanju, ki prih^a z zahodne strani, zoper
mitinge solidarnosti in Slobodana Miloševiča«, je Ger-
truda Munitič odgovorila:
»Nesmisel. Osebno sicer ne poznam Slobodana Miloše-
viča, toda on in jaz sva rojena v znaku leva. Pomeni, da je
on lev, jaz pa levinja. Trdim, da je zelo pošten in strpen,
absolutno pravičen in iskren Jugoslovan, je tudi šarman-
ten. Govori naravnost, brez fraz, razločno, z jezikom ljud-
stva. Bori se za bratstvo in enotnost. Res ne vem, zakaj
nekateri krogi napadajo tega človeka, tega antibirokrata,
ki se strašansko bori, da bi se naša država prebila v evrop-
sko gospodarstvo in kulturo, tega človeka, ki se bori, da bi
se naposled prekinilo dolgoletno poniževanje otrok in
odraslih na Kosovu, človeka, ki se bori za svobodo in
enakopravnost vseh republik in pokrajin, ki je izrpčan
humanist in pripadnik naroda, ki je zmeraj prinašal svo-
bodo in demokracijo. Zato verujem v Sloba Miloševiča,
v njegove ideje in poštenost,« je rekla pevka, ki v sedem-
desetih letih ni našla toliko lepih in pohvalnih besed za
takratnega šefa države oziroma ji ni bila dana takšna mož-
nost.
Neveljavne glasovnice
Medtem ko se Slobodan Miloševič pripravlja, da bo
prevzel mesto predsednika predsedstva Močne Srbije
(ožje Srbije z Vojvodino in Kosovom), so se Črnogorci
odločih - na podobnem glasovanju, kot smo ga imeli
v Sloveniji - za Nenada Bučina, da jih bo predstavljal
v predsedstvu SFRJ pod predsedstvom Slovenca dr. Ja-
neza Drnovška. Veliko hujše težave im^o v Bosni in Her-
cegovini, kjer bodo morali ponoviti ves volilni postopek,
da bodo dobili naslednika Raifa Dizdareviča v kolektiv-
nem šefu države. Potem ko je glavni kandidat dr. Nenad
Kecmanovič odstopil (vzrok so zakulisne politične igrice,
v katerega so ga hoteli vplesti), delegati v skupščini BiH
s pomočjo neveljavnih glasovnic niso izvolili novega člana
predsedstva SFRJ iz svoje republike. Tako bo treba vse
začeti znova, pri čemer so vse glasnejši tisti - nćOglasnejši
pa sar^evski študenti - ki hočejo imeti podobno glasova-
nje za novega člana predsedstva SFRJ iz BiH, kot so ga
imeli v Sloveniji in Črni gori.
Pa пад še kdo reče, da je politični pluralizem z neposred-
nim glasovaryem rezerviran samo za Slovence oziroma da
je Slovenija nek^ posebnega v jugoslovanski skupnosti.
Napredne ideje, če so plasiranega iz nekega okolja v druga
obinočja v prvi obliki in ob pravem času, bodo zmeraj
našle plodna tla. Seveda pa je treba imeti tudi precej
potrpljenja, razumevanja za druge in za njihove argu-
mente.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
V Zagoriu
petnajst novih
telefonov
v Zagorju, pretežno
kmetijski šmarski kra-
jevni skupnosti, bodo
imeli kmalu več telefon-
skih priključkov.
Še letos naj bi dobili
petnajst dodatnih številk.
S tem bo v slehernem za-
selku Zagoija vs^ po en
telefon. Med večje akcije
v tej krajevni skupnosti
sodi še asfaltiranje 600
metrov ceste med Bistri-
co in Pokorno vasjo, čim-
prej pa bi radi začeli tudi
s posodabljanjem vodo-
vodnega omrežja v kraju.
M. A.
iVIodei sončne eieiitrarne
Franc Rojnik, doma iz
Zgornjih Grušovelj pri
Šempetru v Savinjski doli-
ni, je po poklicu pedagog,
sedaj pa že nekaj časa izde-
luje razne didaktične pripo-
močke za osnovne in sred-
nje šole.
V ponedeljek so na Gospo-
darskem razstavišču odprli
razstavo didaktike, na kateri
med drugim razstavlja tudi
Franc Rojnik. Njegova no-
vost na sejmu je model sonč-
ne elektrarne z elektronskim
krmiljenjem potrošnikov.
Pred odhodom na sejem
smo ga obiskali, ob tem pa
nam je povedal, da je osnov-
ni namen modela vzpodbu-
janje zanimanje učencev os-
novnih in srednjih šol za
elektroniko in elektrotehni-
ko. Model omogoča spozna-
vanje pretvarjanja svetlobne
energije v električno, kot na-
čin izkoriščanja sončne ener-
gije v bodočnosti, prikazuje
pretvarjanje električne ener-
gije v druge oblike energije
in njihove učinke, ter poma-
ga spoznavati glavne načine
elektronskega krmiljenja in
regulacije. Učitelj bo lahko
omenjene možnosti pouče-
vanja realiziral s prikazova-
njem in demonstracijo. Po-
leg tega model omogoča sa-
mostojno eksperimentiranje
posameznikov ali manjše
skupine učencev v okviru
dodatnega pouka.
Osrednji del modela je fo-
tonapetostni modul - sončna
baterija, ki pretvarja svetlobr
no energijo v električno, ta
pa se zbira v akumulatorski
bateriji, na katero so vezani
potrošniki, ki jih aktivirao
elektronsko. Seveda so ti po-
trošniki nizkonapetostni in
manjših moči, po besedah
Franca Rojnika, pa je na tak
način z več celicami, na pri-
mer desetimi, možno proiz-
vajati tudi dosti več električ-
ne energije, kar bi bilo mo-
goče koristno uporabiti na
odaljenih kmetijah, viken-
dih, planinskih kočah itd.
T. TAVČAR
Franc Rojnik in Metod Bankovec iz Polzele, ki jeza шом
sončne elektrarne uredil elektroniko in vezje.	J
Izrabi dan delovno
Pod tem naslovom so učenci 6., 7. in 8. razredov osnovne šole Bratov Juhart iz Šempetra
pripravili kulturni dan. Učenci teh razredov so pri en^stih obrtnikih v tej kr^evni skupnosti
preživeli delovno dopoldne. Tako so učenci spoznali različne dejavnosti in se tudi sami spoprijeh
z delom. Nastala je cela vrsta izdelkov, ki so jih s pomočjo mentorjev izdelali učenci sami m nato
pripravili zanimivo razstavo. Marsikomu bo ta izkušnja pomagala pri izbiri pokhca.
Na sliki: Učenci sodelujejo pri peki ki;uha v pekarni Fijavž v Šempetru. ^qj^^ TAVČAR
Prednost oifoiiu in varnosti
Komunalni načrti Celja še amblcloznejšl	Ì
V načrtih celjske Komu-
nalno cestne skupnosti pred-
videvajo letos veliko dela,
prednost pa dajejo urejanju
zelenih površin oziroma bi-
valnega okolja nasploh ter
povečanju varnosti občanov
z ureditvijo nekaterih pro-
metnih površin. Zanimivost
- Nemška zveza za ureditev
vojaških grobov naj bi finan-
cirala prekop posmrtnih
ostankov vojakov iz prve in
druge svetovne vojne.
Da bi v Celju še povečali
varnost v cestnem prometu,
bo letos v občini vsa pozor-
nost namenjena še boljšemu
vzdrževanju prometnih po-
vršin in prometni signaliza-
ciji. Krajevnih cest naj bi le^
tos uredili približno toliko
kot lani - asfaltirali naj bi jih
okoli 50 kilometrov - krajev-
ne skupnosti pa bodo dolžne
ureditve pravočasno načrto-
vati in vsa dela razen asfalti-
ranja tudi financirati.
V samem mestu Komunal-
no cestna skupnost že finan-
cira rekonstrukcijo Staneto-
ve ulice, letos pa naj bi obno-
vili še Gregorčičevo in kri-
žišče s Kersnikovo. V Trnov-
Ijah in Liscah, Ljubečni in
na Ostrožnem bodo uredil
pločnike, ponekod pa postj
vili tudi javno razsvetljavo!
Na mestnem pokopališki
bodo prekopali 600 posmrt
nih ostankov vojakov iz prvt
in druge vojne in uredili n¿
katera krajevna pokopališči
BRANE PIANO
Na Kersnikovi ulici, ki je z zgraditvijo podvoza postd
prepustnejša, so letos že uredili avtobusni postajališči fl
glavni vhod v Zdravstveni center.
Foto:EDO EINSPIELEÌ
OBRAZI
Ivaniia Žerovniic
Najbrž je zelo malo dija-
kov nekdanje celjske gimna-
zije, ki ne bi.poznali profeso-
rice Ivanke Žerovnik. Tam je
poučevala matematiko sko-
r^ trideset let in še vedno
priskoči na pomoč, če kje
zmanjka delovne moči.
Zd^ je upokojena in živi
v Celju, pa je njen upokojen-
ski dan poln dela. Gospodi-
nji, zvečer pa z veseljem vodi
krožek ročnih del v krajevni
skupnosti Dečkovo naselje.
»Šestajamo se enkrat te-
densko, ob sredah popoldne.
Za eno ali dve uri pozabimo
na vsakdanje težave in se po-
globimo bodisi v izdelavo
novih vzorcev ali pa praktič-
nih predmetov za vsakdanjo
rabo. Že v začetku delovanja
krožka smo se dogovorile, da
ne bomo izbrale posebne
mentorice. Vsaka izmed nas
bo svoje znanje posredovala
vsem ostalim,« skromno pri-
poveduje profesorica Ivanka
in ker ima ona tega znanja
n^več, je nehote njihova vo-
diteljica. Skrbno preštudira
vse novosti ročnih del, ki so
jo privlačevale že v mladosti
in jo spremljajo vse življenje.
»Tudi to delo je potrebno
matematično preštudirati in
^otem vdihniti življenje, ki
je potem vidno v dobrem ali
slabem izdelku.
Tako kot je bilo v šoli« in
že spet smo pri spominih na
to delo, ki ga je opravdala
z veliko ljubeznijo. Z disci-
plino, pravi ni imela težav,
najbolj pa je vesela, ker je
vzgojila veliko matematikov,
v Celju trenutno poučujeta
njen predmet dva njena
učenca.
In če smo že omenili dve
ljubezni profesorice Žerov-
nikove, omenimo še tretjo
- zelo rada ima ljudi, oni pa
njo, zato je priljubljena in
spoštovana v krajevni skup-
nosti Dečkovo naselje v Ce-
lju. Vse, kar počne, dela z lju-
beznijo in to seji zdi samo po
sebi umljivo in hkrati sproš-
čujoče. Pri tem pa čisto po-
zabi, da svojo toplino žarči
tudi na druge ljudi. K njej se
obračajo po nasvete in kot
dolgoletna pedagoginja, ki
pozna delo z ljudmi, zlasti pa
z mladimi, zna sogovornika
najprej poslušati, potlej pa
potolažiti ali svetovati.
ZDENKA STOPAR
Soia solidarnosti
¥ Vitanju boao gradui prizidek k šoU
Vitanjska osnovna šola je
edina v konjiški občini, kjer
učenci obiskujejo pouk
v dveh izmenah in se povr-
hu dnevno soočajo s pro-
storsko stisko. Te bo kmalu
konec. V maju, mesecu mla-
dosti, bodo namreč pričeli
graditi prizidek k osnovni
šoli, ki bo predvidoma na-
red že do jeseni oziroma do
praznika konjiške občine.
Z vitanjskega območja drg-
ne klopi 380 učencev, ki obi-
skujejo pouk v dveh stav-
bah: v eni učenci razredne
stopnje in v drugi učenci viš-
je stopnje, ki pa kljub teža-
vam vendarle obiskujejo po-
uk v eni izmeni. Vitanjča-
nom pa ni vseeno, kako je
z njihovo osnovno šolo, zato
so se že pri programu samo-
prispevka opredelili za grad-
njo prizidka. Januarja je kra-
jevna skupnost imenovala
gradbeni odbor, kjer so po-
leg predstavnikov krajevne
skupnosti tudi najodgovor-
nejši gospodarstveniki obči-
ne, skupščine in družbeno-
političnih organizacij. Tako
sestavljen gradbeni odbor
ima dokaj zahtevno nalogo,
s^ bo denar za gradnjo pri-
zidka v glavnem prispevalo
združeno delo v občini, iz
sredstev samoprispevka bo
le 15 odstotkov vsega po-
trebnega denaija. V prizidku
bo namreč osem novih učil-
nic. Gradnje pa se bodo lotili
etapno. Néùprej bodo zgradi-
li le toliko učilnic, da bodo
lahko vsi učenci obiskovali
pouk v eni izmeni. Prvi del
gradnje bo z^el 820 kvadrat-
nih metrov, drugi pa še do-
datnih 380. V prizidku bo tu-
di večnamenski prostor, je-
dilnica in kuhinja. Teh pro-
storov zdaj šola namreč ni-
ma. Z novogradnjo bodo pri-
dobili tudi dve specializirani
učilnici - eno za tehnični po-
uk in drugo za fiziko in ke-
mijo.
Po sed^i oceni bo prva eta-
pa gradnje stala 3 milijarde di-
naijev, denar pa bo potrebno
zbrati še za opremo. »Kar velja
pred začetkom gradile prizid-
ka posebej izpostaviti, je dej-
stvo, da je denar za novograd-
njo prve etape že zagotovljen
po zaslugi velikega razumeva-
nja in solidarnosti združenega
dela v občini. To bo resnično
šola občinske solidarnosti«,
pravi direktor Vzgojno izobra-
ževalnega zavoda Slovenske
Konjice Filip Beškovnik.
MATEJA PODJED
ŽalčanI za lepše
okolje
v soboto bodo v žalski obči-
ni pripravili občinsko akcijo
za lepše okolje.
Po vseh kr^evnih skupno-
stih bodo krcani in šolaiji či-
stili obreda potokov, okolice
hiš, zelenice, parke, lotili pa se
bodo tudi divjih odlagališč. Po
kr^evnih skupnostih bodo ak-
cijo vodile kr^evne organiza-
cije, v delovnih organizacijah
pa sindikati. V akcijo za lepše
in čistejše okolje se bodo v so-
boto vključili tudi ribiči. Po-
dobne akcije so doslej bile v tej
občini vsako leto, vendar so jih
organizirale posamezne kra-
jevne skupnosti, letos pa akci-
jo vodi koordinacijski odbor za
komunalne zadeve pri sociali-
stični zvezi ter občinski sekre-
tariat za urejanje prostora, var-
stvo okolja in gradbeništvo. Za
odvoz odpadkov bodo tudi le-
tos poskrbeli delavci Suro-
vine.	IB
Zastrupljena divjad
Lovci Savinjsko-kozjanske-
ga gojitvenega območja,
združeni v Savinjsko-koz-
jansko zvezo lovskih dru-
žin, so na sobotni letni
skupščini ocenili svoje
delo.
2500 lovcev je v preteklem
letu opravilo več kot 50 tisoč
prostovoljnih delovnih ur
v loviščih na našem območ-
ju. Poleg tega iztrebljajo ste-
kle živali, predvsem lisice, in
skrbijo za ogrožene živalske
vrste, kar je po sprejetih
mednarodnih konvencijah
naloga celotne družbe.
Na letni skupščini so govo-
rili še o prihodkih od lovske-
ga turizma. Le malokdo ve,
da so tuji lovci, ki so lovili na
celjskem območju, obogatili
državno blagéyno za 109 tisđ
ameriških dola^ev. Tu nis
upoštevani devizni prihodi
od prodane divjačine, ten
več samo cena trofej.
V Celju in okohci se lov
zadnje čase soočajo z veï
kim problemom. V divjačilj
namreč odkrivajo vse v«
škodljivih snovi, predvseij
prevelike količine težkil
kovin.
Sobotna letna skupščiđ
Savinjsko-kozjanske zve«
lovskih družin je bila hkra<
še volilno-programska. V Ш
slednjih štirih letih bo zvei
vodil Franc Auberšek, *
-predsednika izvršnega odW
ra pa je bil ponovno izvolj^
Hubert Kolšek.
V!
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 7
go treba prestaviti strugo Lučnice?
^raianl PotlvolowUeka sami odstranili plaz
Ko je pred skoraj mese-
¡.(tn dni plaz zasul cesto Lu-
¿e^-Kamnik, so bili krajani
podvolovljeka skoraj tri
tedne odrezani od sveta,
po tej cesti ni bilo mogoče
službo, otroci pa niso mo-
Љ v šolo. Potem ko plaza ni
piJiče odstranil, so krcani
^eli stvar v svoje roke in ga
pod vodstvom kmeta Ivana
¡plačnika, sami odstranili, ta-
lco da je cesta spet odprta za
promet. Ob tem pa je nastalo
nekaj zapletov, kajti njihove-
ga posega niso odobravali
strokovnjaki.
Mozirski izvršni svet je si-
cer takoj ukrepal in na po-
moč poklical predstavnike
RepubUške skupnosti za ce-
ste, območne vodne skupno-
sti Savinja-Sotla in geologe.
Ugotovili so, da bi vsakršni
posegi na hitro lahko bih ka-
tastrofalni, s^j obst^a mož-
nost, da je plaz živ in da se
lahko še večkrat sproži, nih-
če pa ne more tudi garantira-
ti ali bo obmiroval. Strokov-
njaki zato priporočajo, da bi
del ceste, ki ga je zasul plaz,
prestavili v sedanjo strugo
reke Lučnice, reko pa naj bi
speljali v drugo strugo. Ob
tem pa seveda nastra vpra-
šanje, kje dobiti denar za
prestavitev struge Lučnice.
Po prvih ocenah bi za to po-
trebovali okrog dve milijardi
dinarjev, repubhška skup-
nost za ceste pa bi bila pri-
pravljena primakniti kakš-
nih šestdeset milijonov. Ve-
čino preostalega denarja naj
bi torej zbrali v mozirski ob-
čini.
Razumljivo je, da zaenkrat
še nihče ne ve, kje dobiti de-
nar, res pa je, da krajani tudi
niso mogli čakati in se v Lu-
če voziti ali hoditi, po cesti,
ki je osem kilometrov daljša.
Na svojo pest so torej rešiti
problem, ki jih tare, ne glede
na to pa bo po vsej verjetno-
sti treba upoštevati mnenja
strokovnjakov. Če bi plaz
znova oživel, bi bile posledi-
ce verjetno mnogo hujše kot
pa je prestavitev struge Luč-
nice.
JANEZ VEDENIK
V Šentjurju obnavljajo bazen
v Šentjurju so se odločili za obnovo bazena zaradi dotr^a-
nosti školjke, obnavljajo pa tudi čistilne naprave. Poliestr-
sko školjko bodo uvozili iz Italije. Z deli so začeli konec
lanskega leta in naj bi končali maja. Voda v bazenu ne bo
ogrevana. Bazenu, ki meri 25 krat 13 metrov se bo pridružil
še nov otroški bazen, 6 krat 3 metre.	ВЈ
Tekmovanje fizikov
v soboto, 8. aprila je bilo na
STŠ maršala Tita v Celju ob-
močno tekmovanje iz reševa-
nje fizikalnih nalog za učence
sedmih in osmih razredov os-
novnih šol.
Tekmovarvje poteka v dvoji-
cah. Vsaka šola lahko sodeluje
:eno dvojico iz vsakega razre-
da. le v i^emnih primerih
г dvema. Tekmovarye organi-
ára Društvo matematikov, fi-
zikov in astronomov SRS Slo-
venije ob pomoči šol in Zavo-
da za šolstvo. Namen tekmova-
nja je vzpodbujati pri učencih
zanimanje za fiziko, ki je eden
izmed osnovnih predmetov
mnogih strok. Ta tekmovanja
¡ггцдјо že nekaj let, vendar ne
tako dolgo kot tekmovarya iz
matematike.
V celjski regiji prihaja na
tekmovalca vsako leto več
aèencev. Letos jih je bilo 92.
Posebej je razveseljivo, da se
ja tekmovanja pryavlj^jo tudi
manjše šole, kjer je marySi iz-
bor učencev in da te šole dose-
go lepe uspehe.
Na letošnje tekmovarçe so
prišli učenci iz 21 osnovnih šol.
, Najboljše uspehe pa so dose-
gli: v 8. razredu: Alma Miklavc
in Borut Repše iz OŠ II. grupe
odredov Mozirje z mentorico
Gelco Pungeršek; Jernej D(>
lenšek in Sandi Murn iz COŠ
F. Roš Ceje z mentorico Dragi-
co Čander; Petra Debelak in
Mitja Mastnak iz OŠ F. Malgaja
Šentjur z mentorico Matejo
Šumej ter Rok Erjavec in Aleš
Praznik iz OŠ V. Vlahovič Ce-
he z mentorjem Aleksandrom
Specom.
V 7. razredu: Luka Ležaič in
Marko Štor iz OŠ G. Šilih
T.Velenje z mentorjem Jani-
jem Čedetom; Tadej Dovšak in
Boštjan Kuzman iz OŠ G. Šilih
T.Velenje z mentorjem Jani-
jem Čedetom ter Marko Aleš
in Mitja Dvornik iz OŠ bratov
Juhart Šempeter z mentorico
Karolino Mlakar.
Vsi ti tekmovalci se bodo
udeležiU republiškega tekmo-
vanja, ki bo 6. maja na Pedago-
ški fakulteti v Mariboru.
JOŽICA DOLENŠEK
O Steklini
in zdravju
Ob svetovnem dnevu
zdravja z letošnjim delov-
nim naslovom »Pogovar-
jamo se o zdravju«, bosta
za konec tega tedna v laški
občini dve zdravstveno
vzgojni predavanji.
Eno o zdravju bo v La-
škem in ga je pripravil dr.
Borič, drugo pa na Brezah.
Tam bo magister Jakob
Kolman nekaj več povedal
o steklini, njenih razsežno-
stih in bolezni sami. Gre za
dve pomembni temi, ki jim
je vredno prisluhniti, zato
pričakujejo, da bo temu
primerna udeležba.
V Laškem bo predavar\je
v nedeljo, ob 9. uri dopol-
dan v prostorih Krajevne
skupnosti, na Brezah pa tri
ure kasneje v prostorih Os-
novne šole.
Kregevni organizaciji
Rdečega križa Laško in
Breze, ki sta predavanji or-
ganizirali bosta po njem
opravili še programsko vo-
lilno skupščino.
Soia v Dobovcu je pod strelio
Naložba iz šmarskega sa-
moprispevka - osnovna šo-
la v Dobovcu - poteka po
načrtih. Objekt je pod stre-
ho, izvajalec del, Ingradov
tozd iz Rogaške Slatine pa
obljublja, da bo z gradbeni-
mi deli končal do julija
letos.
Predračunska vrednost na-
ložbe je 990 milijonov dinar-
jev. Do zd^j je Vzgo^ovar-
stveni organizaciji Šmarje
pri Jelšah uspelo zagotoviti
80 odstotkov te vrednosti.
Nigveč denarja je iz naslova
samoprispevka, del pa so ga
zbrali z združeno amortizaci-
jo osnovnih šol na Šmar-
skem. Ob tem je treba še po-
vedati, da so nekatere kra-
jevne skupnosti iz šmarske
občine svoj januarski in fe-
bruarski denar iz naslova
krajevnega samoprispevka
v celoti odstopile za gradnjo
šole v Dobovcu ter s tem pre-
prečile zastoje pri gradnji.
Da bi septembra lahko šolar-
ji stopili v novi hram učeno-
sti, pa bo treba postoriti še
marsikaj, predvsem pa zago-
toviti sredstva za opremo
učilnic ter ureditev šolskega
okolja. Prav tako je septem-
berski pričetek pouka odvi-
sen od izgradnje vodovoda
v Dobovcu, ki ga je šmarska
samoupravna cestno komu-
nalna skupnost v svojem le-
tošnjem načrtu uvrstila med
prednostne naloge,
M. AGREŽ
Po skrivnih
poteh do cilja
Kurirčkova torba je bila do
lanes v rokah pionirjev in pi-
onirk žalske občine. Sprejeli
»jo minuli petek pionirji OŠ
Prebold od svojih vrstnikov
iz Hrastnika pri domu Ravir-
iih in Savinjskih borcev na
Vrheh.
„ Danes ob 10. uri bodo pionir-
Í osnovne šole Petrovče pre-
dali torbico vrstnikom iz celj-
ske občine. Pri Joštovem mli-
lu jo bodo sprejeli učenci os-
novne šole Slavka Šlandra, na-
jo pa bo obiskala osnovne šole
"eljka Vlahoviča, Ivana Kova-
JJa-Efenke, Frana Roša in
ííanja Vrunča, kjer bo preno-
vila.
Do torka bodo kurirčkovo
grbico nosili še učenci vseh
i^gih osnovnih šol v celjski
obtini, dokler je ne bodo ob 10.
¡Jri na Frankolovem predali
''oiyiSkim vrstnikom.
T. T.
Pomagajo si sami
Taborniki Odreda II. gru-
pe odredov Celje si iz težke-
ga gmotnega položaja v veči-
ni pomagajo sami, kakor ve-
do in znajo. Dotira jih sicer
ZTKO Celje, a s skromnim
deležem komajda poravnajo
stroške najemnine klubskih
prostorov v kleti Gledališke
2.
Vesela taborniška družba
pa zlepa ne vrže puške v ko-
ruzo. Prav te dni zbirajo ma-
terial za gradnjo saniti^
v Kokarjih pri Mozirju, kjer
imigo svoj prostor že dve de-
setletji. Zavihali so rokave in
se sami lotili gradnje, ki bo
nadomestila poljske sanitari-
je, ki sanitarnim inšpektor-
jem že dolgo niso bile pogo-
du, še manj pa tabornikom
samim. Do sredine junija bo-
do s to akcijo končali, veljala
pa bo 10 milijonov dinarjev.
Zbrali so jih s pomočjo razu-
mevaiija nekaterih delovnih
organizacij, žal pa so na glu-
ha ušesa naleteli pri števil-
nih obrtnikih, ki so jih v sti-
ski tudi prosili za pomoč.
Da bi dobili še kakšen di-
nar za urejanje tabora in za
poletno taborjenje v Savu-
driji, pa so se letos prvič od-
ločili za organizacijo taborni-
škega plesa, ki bo v soboto
zvečer ob osmih v domu
JLA v Celju, in kjer bo igral
duo Mega. Družabni večer
bodo popestrili s srečelo-
vom, za katerega so uspeli
zbrati okoli 200 dobitkov.
MP
Zaradi Inventure odprto
ï^red polno dvorano, so se po daljšem času na odru KUD Svobode Šempeter zopet
ff^dstavili člani domače dramske skupine z krajšim delom »Zaradi inventure odprto«.
! nadaljevanju programa so rezultate inventure pokazale tudi ostale sekcije kulturnega
^štva, kjer je vidno vlogo odigral predvsem podmladek kulturnikov. Razveseljivo je, da
f je na odru pokazala tudi najmlajša folklorna skupina, ki d^e rutiniranim šempeterskim
'ijkloristom upaiye, da bi v svoje vrste pridobili še nekaj odličnih plesalcev. Poleg glasbe-
j ^ov, ki obiskujejo glasbeno šolo v Žalcu, so se na odru predstavili še mladi pevci, ki jih je
^t^remljala skupina Mix-Max. EDI MASNEC
Ч^ ___
8. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
»Brezsrčna komedija««
v celjskem gledališču je
bila v petek zvečer peta pre-
miera v tej sezoni. Tokrat se
je ansambel razigral s ko-
medijo Stefana Zweiga Vol-
pone, ki je zlasti v drugem
delu razvnela tudi sicer bolj
zadržano premierno občin-
stvo.
Ponovno se je potrdila
usmeritev celjskega gledališ-
ča, da mora biti na repertoar-
ju dobršen del zabavnih del,
ki občinstvo nasmejijo, zaba-
vajo, a tudi uče.
Prav takšen pa je bil tudi
Volpone, v režiji Francija
Križaja. Volpone je bogataš,
brez otrok, ki kar počez ob-
ljublja dediščino. Hlini, da
umira in uživa ob spletkah,
ki jih sam zakuha, dokler ne
pade v jamo, ki si jo je sam
izkopal. Dela se drži tudi
podnaslov »brezsrčna kome-
dija«. Godi se v Benetkah,
v času renesanse. Na sceni
Maijana Kravosa, v kostu-
mih Cvete Mirnik, lektor-
stvom Katje Podbevšek, dra-
maturgiji Tanje Viher, so zai-
grali: bogatega La van tinca
Janez Bermež, njegovega
prisklednika Mosco, Iztok
Valič. V vlogi notaija Volto-
reja Bogomir Veras, Corbac-
cio, star oderuh je bil Stane
Potisk, Corvino, trgovec, Mi-
ro Podjed, Leone, Corbacci-
ev sin Igor Sancin, Colomba,
Corvinova žena, Anica, Ku-
mer. Canina, kurtizana, Ljer-
ka Belak, sodnik. Drago Ka-
stelic in poveljnik straže
Bruno Baranovič.	MP
Uspele revije pevskih zborov
Bile so ¥ Rogaški Siatini, Šentjuriu in na Poizeii
, Rogaška Slatina, Polzela in
Žalec so bili pretekli konec
tedna v znamenju lepega pet-
ja, saj so se predstavili števil-
ni pevski zbori, ki redno in
kvalitetno delujejo ter dajejo
pomemben delež h kulturne-
mu življenju v svojem kraju,
v občini in tudi širše.
Zveza kulturnih organizacij
Šmaije pri Jelšah je letos pred-
stavila svoje zbore v zdravili-
ški dvorani v Rog. Slatini. Ta
odločitev ni slučajna, saj je
prav ta kraj znan po veliki na-
klonjenosti zborovskemu pet-
ju in po kakovostnih zborih.
Dvanajst zborov je za Šmarsko
občino veliko; če pa so ti zbori
dosegli še kakovostno rast (to
je dokazala letošnja revija), je
zadovoljstvo še popolnejše.
Šmarska revija je pokazala lep
napredek, saj je selektor prof.
Ivan Verbančič predlagal za
nastop na medobčinskem sre-
čanju kar pet zborov: MPZ
Zdravilišča Atomske toplice
Podčetrtek p.v. Andreja Kele-
mine, MPZ Kostrivnica p.v.
Lojzeta Kampuša, MPZ KD
»A.Aškerc« iz Šmaija pri Jel-
šah p.v. Romana Drofenika,
ŽPZ Zdravilišča Rog. Slatina
p.v. Mihaele Pihler in MPZ
ZdraviUšča Rogaška Slatina
p.v. Franca Plohla. Iz celotne
prireditve je vel duh odgovor-
nosti, skrbi za lepo in ubrano
petje, nekaj pripomb je imel le
na,izbiro programa.
Šentjurska občina je v sobo-
to predstavila šest zborov, to
pa ne pomeni, da so nastopih
vsi, ki tod prepevajo. Iz razgo-
vora, ki je izzvenel (predvsem
po zaslugi prof. Ivana Verban-
čiča in prof. Egona Kuneja)
zelo strokovno in odkrito, smo
izvedeli za vse probleme, s ka-
terimi se zborovodje in organi-
zatorji srečujejo. Za področno
srečanje sta ocenjevalca pred-
lagala zbore: ŽPZ »Skladate-
ljev Ipavcev« iz Šentjurja p.v.
Franca Klinatja, MPZ »Skla-
dateljev Ipavcev« p.v. Edvarda
Gorišiča in MPZ PD »Otona
Župančiča« iz Ponikve pri
Grobelnem.
Žalski pevski zbori so se
predstavili na Polzeli. Z brez-
hibno organizacijo je organiza-
torjem uspelo razvrstiti tri-
najst zborov, ki so imeli pogoj
za nastop na reviji - najmanj 16
pevcev. Oceryevalca tega sre-
čanja sta bila prof. Marjan Le-
bič in prof. Vid Marčen in sta
predlagala za celjski nastop
naslednje zbore: MPZ DPD
»Svoboda« Polzela p.v. Mije
Novak, MPZ Braslovče p.v.
Marka Slokarja, MePZ Gomil-
sko p.v. Mateje Žnidar, MPZ
Prebold p.v. Draga Kumra in
ŽePZ p.v. Milana Lesjaka.
Ugotovila sta tudi, da je bil ze-
lo uspel nastop Dekliškega
pevskega zbora z Gomilskega,
ni pa mogel v ogi izbor, ker
v njem pojejo tudi osnovnošol-
ci. Zborovodje so bili mladi in
kažejo veliko željo po izpopol-
njevanju, kljub temu pa je bila
revija na lepi višini, zaželela pa
sta si nekoliko več »drznej še-
ga« in novejšega programa.
Revije, ki ta čas potekajo
v celjski regiji sodijo tudi
v sklop pregleda vokalno glas-
bene poustvarjalnosti, ki bo
prihodnji mesec v Celju. Kvali-
teta letošnjih revij so nedvom-
no tudi zelo odkriti strokovni
pogovori. ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Slika kot
predmet
slikanja
Nobeno umetniško de-
lo ni zgolj osebna izpo-
ved, temveč je hkrati tudi
sporočilo gledalcu, je
predmet komunikacije
med umetnikom in druž-
bo. Umetniška stvaritev
se uresničuje šele s sti-
kom s kulturno občutlji-
vim občinstvom in ena
oblika tega stika je goto-
vo razstava.
Da pa razstava ne osta-
ne zgolj sama sebi na-
men, da umetniško delo
oplemeniti obličje neke
sredine in postane pred-
met pozornosti javnosti,
bomo v prostorih Likov-
nega salona Celje v četr-
tek, 13. aprila 1989 ob 19.
uri pripravili ob razstavi
likovnih del akademske-
ga slikarja Braneta Sever-
ja razgovor »O sliki kot
predmetu slikanja«.
Gosta razgovora bosta
avtor razstave Brane Se-
ver in umetnostni kritik,
ravnatelj Moderne galeri-
je Ljubljana dr. Jure Mi-
kuž. Razstava slik in risb
Braneta Severja iz cikla
»Survival«, nastalih
v zadnjih dveh letih, ki je
že na ogled v Likovnem
salonu (5elje od 6.4. dalje,
bo impulz teme razgovo-
ra, bo vzgon komunikaci-
je med občutji umetnika
in javnosti.
Razgovor je namenjen
srednješolski mladini, li-
kovnim pedagogom in
predavateljem umetnost-
ne vzgoje in seveda vsem,
ki so vedoželjni globine
sodobnega slikarstva.
ALENKA DOMJAN
Obnova špitaia
¥ notranjosti kapoio so našii freske
Konec lanskega leta so se
začela prenovitvena dela na
stavbi nekdanjega mestne-
ga »špitaia« s kapelo sv. Eli-
zabete - današnjega Slom-
škovega trga, številka 5.
Zgodovina mestne bolniš-
nice sega v srednji vek. Prvi
»špital« so ustanovili celjski
große ob cerkvi sv. Duha.
V drugi polovici 15. stoletja
(med leti 1459 in 1487) so ga
prestavih na današnje me-
sto. Kapela sv. Elizabete je
bila, tako pričajo viri, zgraje-
na po letu 1487, današnji stil-
ni elementi pa jo uvrščajo
v čas okoli leta 1600.
Zaradi dveh velikih poža-
rov, ki sta v srednjem veku
temeljito uničila mesto, je bil
špital prezidan, ter je seda^
njo podobo dobil v začetku
19. stoletja. Poslopje je nekaj
časa služilo tudi kot mestna
ubožnica, po drugi svetovni
vojni pa je bilo namenjeno
stanovanjem.
Konservatorsko izhodišče
pri prenovi celotnega stavb-
nega sklopa je bilo ohranja-
nje primarne zasnove in pre-
zentacija le te ter vseh po-
membnih arhitekturnih se-
stav in, tako špitaia kot tudi
kapele.
Stavba špitaia je bila zara-
di svoje starosti, številnih
gradbenih posegov ter dol-
goletnega propadanja v zelo
slabem stanju. Statične oce-
ne so narekovale rušitev ter
rekonstrukcijo nadstropne-
ga dela, ki na srečo zara^
številnih prezidav ni bil vçj
prvoten. Ohranitev obočnik
konstrukcij v prithčju pa j,
pomenila zahteven gradben
poseg.
Raziskave stavbe (sondirj
nje) so botrovale številni^
novim odkritjem.
V prostorih špitaia so naJij
številne stenske niše, ki so
po vsej verjetnosti služil^
bolnikom.
Celotna kapela sv. Elizabe.
te pa je poslikana. Sonde
v notranjščini kapele kažejo
na kombinacijo arhitekturne
in figuralne poslikave, celot
no odkrivanje fresk in njiho.
va prezentacija pa čaka na
mojstra restavratorja.
Na zunanjščini so strokov,
njaki našli renesančno arhi.
tekturno poshkavo v obliki
»šivanih« robov v kombina.
ciji sive ter zemeljsko rdefe
barve. Odkriti so bih še tudi
drugi številni arhitekturni
elementi ter sestavine kot
poznogotska okna, korno
stopnišče, portali in drugo.
Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine v Celju
je vsa ta odkritja dokumenti,
ral in pripravil izhodišča za
prezentacijo te stavbe.
Obnovljeni špital s prese-
netljivimi odkritji v notra-
njosti ne pomeni samo obo-
gatitve mestnega ambienta,
marveč tudi pomembno zgo-
dovirisko in kulturno ter tu-'
ristično pridobitev za Celje. '
ZDENKA STOP ARI
Svež prepiesk za Našo besedo
Medobčinsko srečanje Naša
beseda 89 je bilo minuli četr-
tek in petek na odru kulturne-
ga doma v Titovem Veleigu in
v Šoštanju. Nastopilo je 15
skupin, za katere je selektori-
ca Mija Mijačevič iz Ljublja-
ne dejala, da so vse dosegle
visoko kakovostno raven, in
da v resnici vse sodijo v ta
izbor. V ponedeljek popoldne
pa so na seji republiškega
Združenja gledaliških in lut-
kovnih skupin Slovenije do-
ločili tudi program pionirske-
ga srečanja gledaliških sku-
pin Slovenije, ki bo maja
v Tolminu. Z našega območja
so izbrali tri skupine.
Ko se je v petek zagrnil za-
stor za Medobčinsko Našo be-
sedo, je padlo tudi nekaj skup-
nih ugotovitev o prireditvi, ki
se je tako razmahnila, da se jo
zdi potrebno nekoliko bolj de-
finirati. Zato so se odločiU, da
bo v prihodnje Naša beseda se-
stavljena iz treh sklopov: sre-
čanja pionirskih skupin Getos
Tolmin), mladinskih in plesnih
skupin. Slednje bo tudi v ma-
ju, pred Dnevi plesa, ki so
v Ljubljani. Do takšnega skle-
pa in odločitve je bilo konec
koncev potrebno priti pred-
vsem iz organizacijsko tehnič-
nih težav, ki so se porajale pri
posameznih zvrsteh predstav.
Sicer pa je bil letos, tudi po
besedah selektorice, viden na-
predek pionirskih predstav.
kar pomeni oživljarije Naše be-
sede, katere usoda je pač gene-
racijsko nihanje v kakovosti in
številčnosti skupin. Letos so
bile med 15 skupinami le štiri
mladinske.
Velenjčani so se kot organi-
zatorji zelo trudili, a se je žal
izkazalo, da mlado občinstvo
(brez katerega predstave niso
popolne) nekako še ni doraslo
spremljanju predstav, kar seje
odražalo z vrvežem med pred-
stavami. A bržčas ne bi bilo nič
drugače tudi kjerkoli drugje.
Naša beseda je stara 22 let,
ali ravno toliko, da je potrebna
preobrazba tudi sama. Zdaj, ko
je še čas. V uvodu zapisana de-
litev srečanja je torej pravi,
upajmo, da čvrst korak.
V mesecu maju bodo v Tol-
minu nastopili: osnovna šola
Edvard Kardelj Slovenske Ko-
njice z delom Roke, za katere-
ga je tekst napisala in režirala
Marija Golčer, mladinska sku-
pina osnovne šole Gustav Še-
Uh iz Titovega Velerya z igrico
Picko in Packo v prevodu
Svetlane Makarovič in v režiji
Irene Poljanšek-Sivka in Nuše
Gošnik. Nastopila bo tudi pi-
onirska skupina Gledališča
pod kozolcem iz Šmartnegaob
Paki z delom Thorbjör Egnera
Razbojniki iz Kardemome,
v režiji Slavice Pečnik.
MATEJA PODJED
Za popestritev še
pevci Iz
Obirskega
šestnajsta revija pevskih
zborov v organizaciji Zveze
kulturnih organizacij občine
Laško in KUD Anton Aškerc
Rimske Toplice, se bo pričela
jutri ob 19. uri na Osnovni šoli
Rimske Toplice. Poleg sedmih
pevskih zborov iz laške občine
se jim bo pridružil še gostujoči
moški pevski zbor iz Obirske-
ga na avstrijskem Koroškem,
ki so člani Slovenske prosvet-
ne zveze v Celovcu.
Izvajalce bo spremljala stro-
kovna žirija področnega pev-
skega združenja celjske regije.
VLADO MAROT
30 let moškega
zbora Braslovče
Moški pevski zbor Braslovče
bo v nedeljo ob 20. uri imel
samostojni koncert ob svoji
tridesetletnici. Po besedah
predsednika zbora Franca Ku-
mra st. šteje zbor 24 pevcev, za
nedeljski koncert pa se že dalj
časa pripravljao. Zbor vodi
Marko Slokar iz Polzele.
TT
Koncert ob 40. obletnici
Moški komorni zbor iz Celja letos praznuje 40. let svojega delovanja, ki gaje minuh konec
tedna proslavil s samostojnim koncertom. Zbor je, pod vodstvom prof. Janeza Boleta,
naštuđiral in zapel več novih pesmi slovenskih avtorjev, od Gallusa do Foersterja, Jenka,
Šivica in drugih skladateljev. Posebej je treba izpostaviti skladbi Riba Faronika (baje-
slovna) in pa narodno Voznica, v priredbi Emila Adamiča. Kot solista sta tudi tokrat
nastopila Stane Bizjak in Ivan Grobler. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna in
obiskovalci so lahko uživali v lepem ter ubranem petju.
Srečanje z Dragom Jančarjem
V ponedeljek 3. aprila, je bilo v Knjižnici Edvarda
Kardelja v Celju zanimivo srečanje s priznanim slo-
venskim pisateljem in dramatikom Dragom Jančar-
jem. Pogovor z njim je vodila prof. Marija Končina,
predsednica Slavističnega društva Celje.
Drago Jančar, kije zaslovel predvsem s svojo drama-
tiko, se je sproščeno odzival na včasih kar provoka-
tivna vprašanja sogovornice, in poglobljeno analiziral
svoje literarno ustvarjanje od začetnih novel do zadnje
drame Zalezujoč Godota, nagrajene z Grumovo
nagrado 1989. Ob koncu je spregovoril še o kratki
zgodovini slovenskega PEN kluba in o svojem poslan-
stvu v njem.
Poslušalci so z zanimanjem sledili iskrivemu in pri-
jateljsko toplemu dialogu dveh enakovrednih govor-
cev - Marije Končina in Draga Jančarja. Popestrila sta
ga dva dijaka Tehniške srednje šole, Vid Burnik in
Ronald Novak, ki sta interpretirala odlomek iz zadnje
Jančarjeve drame.
T. P.
VIDEOFAEUU)A
VOJAŠKI ROK III - Hrib - Tóur of Duty-The Hill) - akc - (б5<
- ★★★
Film bo blizu ljubiteljem Bulatovičevih kavbojk. Tudi tu pd
čica junakov neumorno zmaguje in pobije več nasprotnikov, ko
pa lahko en človek nese municije. Na koncu filma so junaki â
dovolj spočiti, da bodo svoje podvige lahko nadaljevali v četj
tem delu.
NERODA - (La Chevre) - kom - (681) - ★ * ★
Še en film s tipičnim francoskim humorjem, brez tipičrJ
francoskih humoristov; glavni vlogi sta zaupani Gerard'
Depardieu in Pierru Richardu. Nerodno dekle, ki se ]
povrhu vsega drži smola, ugrabijo zlikovci. Ker vsi stal
dardni detektivski postopki iskanja pogrešanih odpovedi
se starši ugrabljenke odločijo za predlog psihologa, da b
tako nerodno dekle, ki se je drži tolika smole, našel 1
človek, ki je vsaj toUko neroden kot ona in ki se ga drži vsi
tohko smole kot nje. Neverjetna »hipoteza« se na konc
izkaže za popolno...
PAVLIHA - (Le Guingolo) - kom - (680) - ★ ★ ★ ,
Pavliha, ki ga igra Belmondo, je pravzaprav nevešči pi*
varant in lopov, ki mu spodleti vse, česar se loti. Lahkoti
komedija za dolgočasne nedeljske popoldneve.
VOJŠČAK SREČE - (Soldier of Fortune) - akc - (683) -
Bud Spencer je tokrat italijanski vitez, ki se za italijans»
čast bori s španskimi vitezi proti francoskim. Film niti i
tako nizkoproračunski, vendar ne ponuja nič več kot to, W
smo že véOeni od Buda Spenserja.
OGNJENI OCEANI - (Oceans of Fire) - akc - (682) - ★
Dogajanje je postavljeno na oceansko naftno ploščad '
opisuje trdo in nevarno delo potapljačev, ki delajo tui
štirinajst kilometrov pod morsko gladino. Sicer pa film taí
po igralski kot po scenaristični plati ne dosega kvaUte
povprečne ameriške produkcije.
ZAKLJUČNI IZPIT - (Final Exam) - triler - (684) - ★
Film, ki ne služi ničemur.
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ali Cellanom res ni več za Goite?
^ tei sezoni ie dvanajst smučarsidii dni
§0 Golte le stvar mozirske in ve-
ujijske občine? Tako bi se lahko
^rasali ob dejstvu, da kaže celjska
ločina za ta rekreacijsko turistični
looter vedno manj navdušenja. To se
affina tudi pri plačevanju obvezno-
ki je praviloma neredno in pre-
dino. Kaj to pomeni ob takšni infla-
je menda jasno.
Očitno se Celjani počasi a vztrajno
otepajo Golt in se preusmerjajo na Ro-
jlo, pri tem pa pozabljajo, da so bili
prav v mestu ob Savinji med pobudni-
ci za ustanovitev Golt. Nihče seveda
mdi ne more zanikati dejstva, da je
0ied smučaiji v celjski občini še vedno
0inogo takšnih, ki radi hodijo na Gol-
le^ pozabiti pa ne smemo tudi tega, da
50 Golte središče za množičnost, re-
^eacijo, tekmovalni in sindikalni
jport, pa se jim tudi zato ne bi smeli
¿dreči. Tudi zato, ker se Rogla s svo-
jim turizmom vse bolj razvija v staci-
onarni turizem na evropski ravni.
Ob tem je treba zapisati, da so za
takšen odnos krivi tudi na Golteh, kjer
so se še pred leti marsikdaj neodgo-
vorno obnašali, vse to pa je bila tudi
posledica različnih gospodarjev, ki so
si ta center podajali iz rok v roke, pri
tem pa je bilo vse manj občutka za
odgovornost. Dodatni udarec za Golte
je bila letošnja zimska sezona, ko so
zabeležili le dvanajst smučarskih dni.
Kakšen finančni polom to pomeni, ni
treba posebej govoriti. Najprej je na
pomoč priskočila mozirska občina
s plačilom dotacij za vse leto, razbre-
menitvijo dajatev in odložitvijo neka-
terih obveznosti, omeniti je treba po-
moč zduženega dela iz velenjske obči-
ne in sorazmerno redne finančne
injekcije žalske občine, ki se Goltem
kot regijskemu smučarskemu centru
ne odreka. Vse to bo vsaj nekoliko
omililo skoraj tri milijarde dinarjev iz-
pada načrtovanega dohodka.
Na Golteh jim ne preostane nič dru-
gega, kot da se z vso vnemo začnejo
ubadati z letno sezono. Brez pomoči
pa seveda spet ne bo šlo in krepko bo
treba sodelovati s turističnimi in go-
stinskimi organizacijami, zlasti v mo-
zirski občini. Nekaj gostinskih delav-
cev pa bo poleti po vsej verjetnosti
prevzelo tudi dom planincev v Logar-
ski dolini, medtem ko bodo žičničarji
opravljali remontna, vzdrževalna in
nekatera investicijska dela, s čimer bo-
do ustvarili izredni dohodek.
V nobenem primeru pa se do Golt ne
bi smeli mačehovsko obnašati, saj
družbeni dogovor še vedno velja. V le-
tu, ko praznujejo dvajsetletnico obsto-
ja in ko se kažejo pozitivni premiki
(tudi z izgradnjo nekaterih objektov,
med drugim žičnice na Smrekovec), bi
bilo to skrajno neodgovorno.
JANEZ VEDENIK
Smučarsici ples v Žalcu
Smučarjem letošnja sezona ni bila n^bolj naklo-
njena. Kljub temu pa v klubih redno delajo in se
poskušajo čimbolj pripraviti za prihodnjo sezono. Za
to pa rabijo denar, ki ga običajno od zvez ne dobijo
dovolj. Tako si pomagajo z raznimi akcijami in prido-
bivanjem sredstev na razne načine.
V Smučarskem klubu Gozdnik Žalec so letos pripra-
vili dva sejma, nekaj tekmovanj (kohkor jih je bilo
mogoče), sezono pa bodo zaključili s smučarskim ple-
som, ki ga bodo organizirali v soboto, 15. tega meseca
v Nami Žalec. Za ples bo igral ansambel Vikend iz
Radeč, kot gostja pa bo nastopila Tatjana Dremelj.
Pripravili bodo tudi bogat srečolov, saj bodo vsi
dobitki več vredni kot kartice. Vstopnice z aperitivom
bodo po 15 tisoč din, kupiti pa jih je mogoče v Nami
Žalec.
If znamenju uspeiiov
Občni zbor Ceijsiie turistične zveze
Jutri se bodo na rednem
volilnem občnem zboru
¡brali delegati Celjske turi-
stične zveze, ki združuje 37
društev in štiri občinske
zveze s 5896 člani. Položili
[lodo obračun za opravljeno
delo v minuli mandatni do-
bi, ki je bilo dobro. V tem
obdobju so nastala tri nova
turistična društva, večina
pa se je izkazala predvsem
fri urejanju krajev, turi-
itični vzgoji in organizaciji
rireditev, kar je navsezad-
je tudi osnovna dejavnost
irističnih društev.
Celjska turistična zveza je
ivzeto usklajevala društve-
0 delo, vrstili so se obiski
bčnih zborov, vsestransko
¡pomagala društvom, pred-
sem pa se je zavzemala za
Istanavljanje in delo turi-
üínih podmladkov, ki jih je
edaj na našem območju že
semindvajset. Tudi v turi-
iični propagandi in infor-
natiki smo dosegli lepe
Bpehe. Ob tem gre pohvaliti
Komo sodelovanje in po-
moč Poslovne skupnosti za
uizem, ki se je v zadnjih
veh letih zelo uveljavila,
tem obdobju je Celjska tu-
istična zveza sama ali pa
' sodelovanju s Poslovno
bpnostjo za turizem izdala
lajst turističnih propa-
ändnih in informativnih
"Jblikacij v skupni nakladi
lîd sto tisoč izvodov, infor-
[lacije pa je posredovala tu-
^ slovenski in jugoslovan-
^ informacijski službi, ra-
jskim post^am in časopi-
'om doma in v tujini.
Ob tem ne bo odveč še ne-
кад podatkov. Na celjskem
turističnem območju je bilo
lani milijon 24 tisoč nočitev,
od tega 250 tisoč nočitev tu-
jih gostov. Število nočitev
domačih gostov se je znižalo
za desetino, tujih pa poveča-
lo za osemnajst odstotkov.
Najuspešnejša so bila zdravi-
lišča, spodbudni so rezultati
izletniškega turizma, slabše
zasedene pa so bile zasebne
turistične sobe in kmečki tu-
rizem. Zadovoljni smo lahko
tudi z izgradnjo turističnih
zmogljivosti. Nastalo je novo
sodobno turistično središče
na Rogli, tik pred otvoritvijo
je veliko apartmajsko nase-
lje v Atomskih toplicah,
v Zrečah nastaja novo zdra-
vilišče, velike načrte pa ima-
jo tudi v Rogaški Slatini in
na Dobrni. Na Celjskem se
lahko pohvalimo s solidnim
družbenim in zasebnim go-
stinstvom.
V šestih komisijah pri
Celjski turistični zvezi so do-
bro delali. Tako je v organih
sodelovalo kar 57 aktivnih
turističnih delavcev. Kot za-
nimivost zapišimo, da so bile
vse seje sklepčne, s čimer se
ne morejo pohvaliti niti po-
klicne institucije.
Z letošnjim občnim zbo-
rom se bodo vrste društve-
nih odbornikov močno po-
mladile, skromno pa bomo
proslavili tudi jubilej, saj
prav te dni mineva 35 let od-
kar je bila ustanovljena Celj-
ska turistična zveza.
ZORAN VUDLER
TURISTIČNI NAMIG
V Zreče In na Skomarje
Na južnem pobočju Po-
horja najbolj poznamo Ro-
glo, je pa na tem delu slo-
venske zemlje še kar nekaj
lepih in prijaznih krajev, ki
so primerni za spomladan-
ske izlete. V mislih imamo
Zreče in prijazno pohorsko
vasico Skomarje, na višini
944 metrov.
Odcep s ceste Celje-Mari-
bor (stara cesta) za Zreče je
štiri kilometre pred Sloven-
skimi Konjicami ali dva kilo-
metra za Stranicami. Na kri-
žišču je Ulipijeva gostilna.
Do Zreč, ki naj bodo izhodiš-
če izleta, imamo samo dva
kilometra. Če potujemo z av-
tobusom iz Celja, bomo tu
prestopili na lokalni avtobus
Slovenske Konjice-Zreče.
Zreče se delijo na stare-
spodnje, kjer so vsi industrij-
ski obrati in na nove-zgornje,
ki so nastale v zadnjih dvaj-
setih letih. Tu so novi stano-
vanjski bloki z vso potrebno
infrastrukturo. Ko smo že tu,
si bomo ogledali lepo ureje-
no okolje od avtobusne po-
staje do prijaznega hotela
Dobrava, kjer nastaja novo
bodoče zdravilišče. Le sto
metrov proč je dobro založe-
na Mercatoijeva blagovnica.
Na Skomarje bomo krenili
po cesti v zahodni smeri. Iz
Zreč do Skomarij je šest ki-
lometrov. Kraj je zanimiv po
svoji legi, za katero pravijo
geologi, da je gorsko razlože-
no naselje. Ogleda je vredna
cerkev s freskami iz 15. sto-
letja. V Skomarjih se je rodil
tudi ljudski pesnik Jurij Vo-
dovnik. Skomarje so odigra-
le pomembno vlogo tudi
med NOE. Drugače pa je to
območje pravi raj za gobaije.
Izredno lep je razgled proti
dolenjski in Savinjski dolini.
Okrepčali se bomo v Be-
škovnikovem gostišču, kjer
imajo tudi lepo urejene
apartmaje ali pa v prijaznih
in znanih hišah kmečkega
turizma Terezije Kovše in
Marice Ločnikar. Vrnete se
lahko po isti poti, če pa ste
prišli v Skomarje peš, pripo-
ročamo povratek čez Hudi-
njo in Vitanje, hoje pa ni več
kot pol ure. Iz Vitanja odpe-
lje ob delavnikih zadnji avto-
bus ob 18.55, ob nedeljah pa
ob 17.10.
Z. V.
Ob jezero na ribe
•če želite po utrudljivem
vsakdanu preživeti prijeten
dan v tišini narave, posku-
siti ribiško srečo ali se re-
kreirati, potem obiščite
Šmartinsko ali Slivniško
jezero.
Na obeh jezerih se je letoš-
nja ribolovna sezona že pri-
čela.
V	Šmartinskem jezeru so
predvsem krapi, amurji in
ploščiči, za katere stane
dnevna ribolovna dovolilni-
ca 30 tisoč dinarjev. Ulovi pa
se lahko enega amurja nad
50 cm, ali dva krapa nad
28 cm ali do dva kilograma
ribjega drobiža (ploščič, zele-
nika, rdečeoka, rdečeperka).
Za lov roparic stane dnevna
dovolilnica 40 tisoč dinarjev,
dovoljeno pa je uloviti enega
soma nad 60 cm аИ ščuko
nad 50 cm аИ smuča nad
40 cm. Lov roparic bo dovo-
ljen od 1. m^a dalje. Za
Šmartinsko jezero lahko
dnevne ribolovne dovolilni-
ce kupite v ribiški koči na
polotoku Brezova, v gostiš-
čih Jamnišek v Šmaijeti in
Raj pri brani jezera, ter kme-
tiji Zlavs, Loče 8 in pri Da-
rinki Božič, Runtule 8.
V	Slivniškem jezeru je do-
voljeno na dnevno ribolovno
dovolilnico uloviti dva krapa
ali dva linja ali dva tolstolo-
bika аИ dva amurja ali štiri
ploščiče oziroma klene ali do
50 komadov ribjega drobiža.
Najmanjša lovna mera za
krapa, ploščiča in klçna je
28 cm, dnevna ribolovna do-
volilnica pa stane 40 tisoč di-
narjev. Lov roparic je letos
zopet dovoljen na mrtvo ri-
bo, ulovi pa se lahko eno
ščuko ali soma ali smuča ali
bolena. Za lov roparic stane
dnevna dovolilnica 50 tisoč
dinarjev, kupite pa jih lahko
v ribiškem domu iia Tratni,
glavni recepciji Železarne
Store, motelu Merx Šentjur,
gostišču Mulej-Gologranc,
Prožinska vas, Pri mostu,
Šentjur, Hvaleč, Nova vas in
Milanu Kokošaiju v Gorici
pri Slivnici.
Ribiška družina Vogljana
ima tudi ribiški dom na Trat-
ni, ki bo s svojo gostinsko
ponudbo na razpolago od 1.
maja do 15. oktobra. Za orga-
nizirane skupine ali piknike
sprejemno pismene rezerva-
cije na naslov »Ribiška dru-
žina Voglajna Štore«, po te-
lefonu 27-411 aU 28-411 (in-
terno 141 ali 542) najmanj se-
dem dni pred nameravanim
obiskom.
FRANJO BOGADI
Nlhalka na Golte po novem
Nihalka na Golte obratuje sedaj po novem, letnem času.
Od ponedeljka do vključno petka vozi ob 8., 12. in 16. uri,
ob sobotah in nedeljah pa vsaki dve uri od osme ure naprej.
Za skupine nad dvajset oseb opravijo prevoz tudi izven
navedenih ur.	j v.
REKLI SO:
Jože Glinšek, vodja pivni-
^ Pri Starem piskru
^ Celju:
•Razvoja turizma in go-
'^instva si ne moremo pred-
^vljati zgolj z velikimi na-
^žbami v nove objekte, pač
je pomembno tudi sprot-
obnavljanje starejših go-
^skih lokalov. Pred dnevi
obnovili tudi pivnico
^ Starem piskru. Gostin-
podjetje Majolka tozd
'a-Na je za to namenil okrog
?|rtdeset milijonov dinarjev.
Ponovili smo točilni pult, ta-
^ da imajo delavke sedaj
^ajšo pot od kuhinje in pul-
do gostov, kar se prav go-
precej pozna pri množi-
' Korakov, kolikor jih je tre-
^^ opraviti vsak dan. Na ta
[^^in smo v bistvu poiskali
^^ranje rezerve in lahko
j^^njšali število zaposlenih
delavko. Opravili smo
, nekaj drugih manjših
^avil, hkrati pa razširili tu-
, Ponudbo hrane in pijače,
i^t eno izmed novosti naj
^enim sendvič pizzo, pri-
<__
merno za otroke in za ljudi,
ki radi na hitro pojedo nekaj
toplega. Menim, da se mora-
jo gostinski delavci s svojo
ponudbo prilagoditi gostom,
prav pa je tudi, če uvajamo
novosti, ki jih gostje še ne
poznajo in tudi v tem smo
pri nas kar uspeh, saj je bilo
povpraševanje potem kar ve-
liko.«
JANEZ VEDENIK
10. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Bodo domačije v Brdcaii
in Strmcu spet oživeie?
Naj so hribi še tako lepi, hudičevo
jih prekolneš, če moraš dan na dan
v strmi breg pa spet nizdol. Tam gori
je morebiti lepo izletnikom, domači-
nom ne more biti. Je torej čudno, če
živi danes na območju Strmca in
Brdc le še 154 prebivalcev? Še pred
četrt stoletja je tamkaj imelo dom
preko 300 judi.
Da bi zaustavili izseljevanje s teh
hribovskih domačij, so krajani sami
predlagah, v kmetijski zadrugi Celje in
odboru za pospeševanje kmetijstva pri
izvršnem svetu skupščine občine Ce-
lje pa podprh izdelavo študije o stanju
in možnostih razvoja kmetijstva na ob-
močju Paškega Kozjaka. Pripravila sta
jo samostojni svetovalec za hribovsko
kmetijstvo pri zadružni zvezi Sloveni-
je Tone Ribič in Celjan Bojan Nendl.
O razmerah in možnostih razvoja kme-
tijstva v Brdcah in Strmcu sta obširne-
je spregovorila minuli teden v prosto-
rih kmetijske zadruge Celje.
V raziskavo, ki jo je izvedla zadruž-
na pospeševalna služba, so vključili
43 kmetij. Od tega je 40 odstotkov
mešanih kmetij, čistih kmetij je 41
odstotkov, ostarelih 7 odstotkov,
5 kmetij pa ni več naseljenih. Na teh
domačijah se je od leta 61 zmanjšalo
število ljudi s 328 na 154, oziroma za
47 odstotkov. Od nekdanjih 56 gospo-
dinjstev jih je ostalo le še 38.
Večino kmetijskih zemljišč v teh hri-
bih pokrivajo travinje. Intenzivnost
proizvodnje je nizka, le 18 odstotkov
kmetov uporablja umetna gnojila. Os-
novna dejavnost je govedoreja, v hle-
vih je skupno 274 glav živine, 7,4 glave
poprečno na vsaki domačiji. Razmere
v hlevih niso zadovoljive, le dva hleva
sta preurejena na odplakovanje, v njih
skorajda ni čistokrvnih pasem. Živino
redijo predvsem za zakol, mleka zaradi
oddaljenosti zbiralnic in slabih cest ne
oddajajo. Še največ dohodka ustvarijo
s prodajo lesa.
Kako torej ta hribovski svet približa-
ti dolini in preprečiti nadaljnje izselje-
vanje? Zaenkrat so predlogi naslednji:
povečati rejo klavne živine, v nasled-
njih petih letih naj bi stalež govedi
povečali na 390 glav. Kmetje naj bi
tudi povečali proizvodnjo mleka, ki bi
ga porabili za pitanje telet, nekaj pa
predelali v sir, maslo in skuto. Pose-
ben program razvoja bodo pripravili
za štiri kmetije. Obenem pa bodo v teh
zaselkih poskušali vzpodbuditi razvoj
obrtnih dejavnosti in kmečki turizem.
Pogoj za uresničitev teh ciljev pa bo
ureditev cest, krepitev električnega
omrežja in preskrba z vodo. Le tako
bodo ti hribi ponovno oživeli, ljudje pa
ostajali na svojih domačijah.
IRENA BAŠA
Setev tudi s termometrom
strokovni nasvet za boijši prideiek
Letošnja mila zima je bila
kmetom naklonjena v toliko,
da so lahko zunaj postorili
prenekatera dela tudi na zem-
lji, ki jih sicer ne bi mogli.
»Kmetje v konjiški so izkori-
stili blago zimo za izravnava-
nje zemljišč,« pravi Ida Tepej,
vodja pospeševalne službe pri
Kmetijski zadrugi Slovenske
Konjice.
V konjiški občini je večina
kmetijskih gospodarstev v hri-
bih in na teh področjih so
kmetje odvajali odvečno vodo
z zemljišč, na travnikih so de-
lali drenaže in poravnavali
zemljišča, vendar pa so zdaj,
spomladi, nastopili problemi.
Ljudje so dali svoj denar za
drage stroje, da bi pripravljeno
zemljo obdelali, zd^ pa nimego
dena^a za semena in gnojila in
zgodi se, da pride tudi do deset
ljudi na dan v Kmetijsko za-
drugo s prošnjo za pomoč. Žal
pa tudi zadruga nima denaija,
saj denaija iz kmetijskega
sklada ni dovolj, kajti dogovo-
rili so se, da bodo regresirali
koruzno seme. Tako za travno
seme, ki bi bilo zdaj tudi po-
trebno, že ni več denaija.
Na vprašanje, ali to pomeni,
da bodo nekatera zem^išča za-
voljo teh kmetovih težav ostala
neobdelana, odgovaija Ida Ta-
dej z bojaznijo, da bo temu res
tako.
Zato pa strokovryaki toliko
bolj skrbno opozaijajo, svetu-
jejo kako ravnati pri setvi ko-
ruze, da bo pridelek kar пгц-
boljši. »Na pomladansko, setev
koruze pa je pravzaprav treba
misliti že jeseni, koje treba na-
rediti praho. Praha je nenavad-
no dragocen ukrep,« pravi Ida
Tepej. »Kdor je ni naredil, sije
naredil škodo, kdor jo ima, jo
bo zd^ pognojil z mineralnimi
gnojili. КоИко bo pognojil
zemljo, je odvisno od vsakega
posameznika oziroma od de-
naija, ki ga ima. Sicer pa mi
kmetom svetujemo, da kupu-
jejo tista gnojila, ki imajo na
vreči napisano v oznaki visoko
drugo številko. Če piše na vre-
či NPK 52010, je to gnojilo zelo
primerno za našo zemljo, ki ni-
ma veliko fosfoija. Fosfor pa
pomeni prav druga številka na
oznaki, kjer v danem primeru
pomeni 5 dušik, 20 je fosfor in
10 je kalij, ki ga je pri nas celo
preveč. Po gnojenju je potreb-
no še enkrat poravnati in poš-
kropiti preden bodo kmetje
zadnjikrat branali in sejali.
Pred brana^em je treba na-
mreč škropiti z gnojili zoper
plevel. Škropivo bo učinkovi-
to, če ga bodo kmetje phtvo
zabranali. Pri setvi je treba po-
tem paziti, da se naredi po-
skus, koliko semena izletava,
da ne bo setev preredka in ne
nenavadno gosta.
Pri Zadružni zvezi Slovenije
pred setvijo svetujejo pospeše-
valcem, katera semena so naj-
primernejša in potem ukrepa-
mo še v zadrugi, da je tega do-
volj na zalogi. Pri nas so zelo
dobre sorte semena tiste z oz-
nako 200 ali 300, vendar vedno
poudaijamo, da so zlasti za sla-
bo zemljo vedno boljša tista se-
mena, ki imajo okrogla zrna.
Še nekaj se zdi pomembno.
Koruzo je treba začeti sejati še-
le tedaj, koje zemlja dovolj to-
pla, ko se ogreje do 10 stopinj
Celzija. Kar pametno bi bilo,
če bi kmetje kd^ potisnili ter-
mometer v zemljo. Zadnji rok
za setev koruze pa je v naših
predeUh okoli 15. maja. Kas-
nejša setev pride v poštev, če
je zemlja hladna. V hladni
zemlji seme namreč ogrožajo
škodljivci in bolezni, ker pre-
dolgo leži v zemlji, ko klije. Iz
tople zemlje pa seme hitro
uide škodljivcem.«
MATEJA PODJED
Namaiiaini sistem
Temeljna zadružna tíxga-
nizacija Braslovče je ела
večjih v sestavu Kmetijske
zadruge Savinjska dolina.
Pokriva dve krajevni skup-
nosti in sicer Letuš in Bra-
slovče, vključenih pa je 290
združenih kmetov.
Glavna dejavnost je hme-
ljarska proizvodnja, proiz-
vodnja mesa, mleka in pi-
ščancev. Kohko so pridelali
lani in kakšne načrte imajo
za letos? Vodja TZO Bra-
slovče Konrad Toman je ta-
kole povedal:
»Lanska letina je bila ne-
koliko slabša zaradi vremen-
skih pogojev vendar lahko
sedaj ugotavljamo, da bi-
stvenih odstopanj proizvod-
nje ni bilo. Proizvodnja hme-
lja je dosegla 175 ton, kar po-
meni deset ton manj kot smo
planirah in pa dvajset od-
stotkov manj kot je bilo
hmelja v rekordnem letu
1987. Prireja pitancev je bila
nekoliko večja kot smo pla-
nirah in sicer smo dosegli
197 ton mladopitanega gove-
da, mleka smo proizvedh 950
tisoč htrov, piščancev je bilo
402 toni, nadalje pa smo pri-
redili še 15 ton prašičev in
130 ton zelja. V naši kmetij-
ski preskrbi, ki služi pred-
vsem za oskrbo naših članov
z repromaterialom in kmetij-
sko mehanizacijo, je bil pro-
met nekaj več kot štiri mili-
jarde din. Za letos načrtuje-
mo realno povečanje proiz-
vodnje od 2 do 8 odstotkov
glede na posamezne proizvo-
de. Če pa hočemo bistveno
povečati proizvodnjo na po-
sameznih področjih, potem
moramo vsekakor vlagati
v izboljšavo kmetijskih zem-
ljišč in ena od takih izboljšav
je predvidena letos. Gre za
izgradnjo namakalnega si-
stema med Letušem in Bra-
slovčami, ki bi naj zajel
460 ha kmetijskih površin.
Ta sistem bo na zemljiščih
Kmetijstva Žalec in zemlji-
ščih naših članov. Z izgrad-
njo tega sistema bomo na-
makali približno 90 odstot-
kov hmeljskih površin.«
T.TAVČAR
Po čem le
živina?
Minuli teden so povi-
šali odkupne cene živine
v Celjskih mesninah.
Zadrugam obračunava-
jo v mesninah od tretjega
aprila naslednje cene: kg
mesa v ekstra klasi velja
19.440 dinaijev, I. klasa
18.460 dinaijev in II. kla-
sa 15.550 dinaijev. Kg me-
sa starejše govedi velja
v I. klasi 14.510 dinaijev,
v II. klasi 12.310 dinaijev
in meso v III. klasi 8.690
dinaijev. Končni izkupi-
ček rejcev bo nekoliko
nižji, tohko, kolikor znaša
marža po zadrugah.
V šentjurski klavnici pa
so minuli teden veljale še
marčevske odkupne ce-
ne. Kg mesa mladopitane
govedi je znašal 17.935 di-
narjev, I. klasa 16.669 di-
narjev, II. klasa 14.348 di-
naijev in izven klasa
10.761 dinaijev. Kg mesa
starejšega goveda je zna-
šal v I. klasi 13.715 dinar-
jev, II. klasa 11.660 dinar-
jev, III. klasa 9.600 dinar-
jev in meso izven klase
7.540 dinaijev.
I. BAŠA
Ceii aii rezani gomolji?
Kako povečati prideiek krompirja in zmanjšati stroške
Kakšne ukrepe n^ bi pov-
zeli v pridelovanju krom-
pirja, da bi povečali pridel-
ke, se večkrat sprašujejo
kmetje. Izkušnje pridelo-
valcev v svetu in pri nas ka-
žejo, da je eden izmed ukre-
pov lahko tudi rezanje go-
moljev.
V strokovnih navodilih za
sajenje krompiija strokov-
njaki najpogosteje priporo-
čajo, da je treba saditi cele
gomolje. To priporočajo
predvsem zaradi ohranjanja
zdravstvenega stanja krom-
piija in preprečevanja pre-
nosa bolezni.
Pri sajenju cehh gomoljev
potrebujemo za hektar pri-
bližno 2500 kg semenskih
gomoljev. Pri sedanjih ce-
nah semenskega krompiija
je to izredno velik strošek,
vse manj kmetov se odloča
za nabavo kvalitetnega se-
mena. Večina se odloča za
Siljenje doma pridelanega
krompiija, ki pa je večkrat
dvomljive kakovosti. Posle-
dica tega so nizki poprečni
pridelki, ki jih dosegamo
kljub uvajanju sodobnejše
agrotehnike pridelovanja.
Rezanje gomoljev je tako
lahko ukrep za pocenitev
stroškov vlaganja pri stenju
kvalitetnega semenskega
krompiija. Rezultati razi-
skav in izkušenj nekaterih
pridelovalcev z rezanjem go-
moljev na eno do dve očesi
kažejo, da ob 20 do 30 odstot-
nem gostejšem sajenju dose-
gamo približno enake pridel-
ke kot pri sajenju celih go-
moljev. Pri tem porabimo le
500 do tisoč kg semenskih
gomoljev na hektar. Poleg
tega pa ima rezanje celih go-
moljev tudi nekatere pred-
nosti. Pri rezanju gomoljev
vsak gomolj pregledamo, iz-
ločimo obolele, česar pri sa-
jenju celih gomoljev ne stori-
mo. Pri rezanju nakaljenih
gomoljev na tri ali štiri kose
zmanjšamo porabo semena
za tri do štirikrat, kar se kaže
tudi na sami ekonomičnosti
pridelovanja.
IRENA BAŠA
KMETIJSKI NASVETI
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
II.	Setev koruze
1.	Gostota setve
Razred:
100-200 100.000 rastlin na ha (70 cm x 14 cm)
200-300 95.000 rastlin na ha (70 cm x 15 cm)
300-^00 90.000 rastlin na ha (70 cm x 16 cm)
nad 400 85.000 rastlin na ha (70 cm x 17 cm)
Obvezen preizkus sejalnice!
2.	Čas setve
Koruzo sejemo, ko sta zemlja in zrak že dovolj ogreta,
najprimernejši čas je od 25. aprila do 5. maja oziroma ko
zeleni bukev.
3.	Globina setve
4 cm težja tla ali bolj zgodna setev
6 cm lažja tla ali bolj pozna setev
4.	Hitrost setve
Pri mehaničnih sejalnicah 4 do 6 km na uro, pri pnev-
matskih do 7 km na uro.
III.	Priprava zemlje
Rastlinski ostanki morajo biti zaorani pod setveno glo-
bino. Predsetvena priprava zemlje je le do globine 8 cm.
Na težjih tleh priporočamo globoko jesensko oranje.
IV.	Gnojenje koruze
Primerne pridelke dosežemo le, če uporabljamo večje
količine organskih-domačih gnojil. Zaotjemo do 40 dt
hlevskega gnoja ali do 100 m^ gnojevke na ha. Če nimamo
kemične analize tal, da bi po njej gnojili, dodamo koruzi še
naslednje količine mineralnih gnojil: 200 do 250 kg čistega
dušika na ha, 120 do 150 kg čistega fosfoija na ha, 200 do
250 kg čistega kalija na ha.
Mineralna gnojila NPK (600 do 800 kg na ha) zaoijemo
ob osnovni in deloma predsetveni pripravi zemlje, okrog
200 do 250 kg na ha NKK-ja z večjo vsebnostjo dušika
(17:8:9 ali 15:15:15) pa trosimo ob setvi ob vrsti semen.
S tem smo koruzi dali ves potreben fosfor in kalij, dušika
pa vsaj tretjino. Ostali dušik damo ob dognojevanju
v enem ali več obrokih, skupaj 400 do 600 kg KAN-a na ha.
S prilagojenimi adapretji na vakumskih cisternah lahko
dognojujemo tudi z gnojevko med vrstami, vse do faze
razvoja, ko jo s traktorjem ne poškodujemo.
V.	Varstvo posevka
Talne škodljivce (strune, ogrce, sovke) zatiramo z Vola-
tonom G5 20 do 40 kg na ha ob vrstah semena (5 cm od
vrste in 5 cm v globino). Zaradi ekoloških problemov pa
bolj priporočamo odvračalo Mesurol FS 500 v odmerku
1 do 2 litra na 100 kg semena. Preparatu in semenu
dodamo pivo ali mleko, dobro premešamo in nato posu-
šimo. Dobro deluje proti pticam in strunam.
Uničevanje plevela
Enoletne semenske plevele uničimo, če škropimo takoj
po setvi koruze ali pa škropimo že pred setvijo, nato pa.
poškropljeno zemljo s predsetvenikom še plitvo obde-
lamo. Pred aU takoj po setvi priporočamo naslednje herbi-
cide: Primextra 5 do 7 litrov na ha (51 za lažja, 71 za težja
tla), Lasso combi 5 do 7 litrov na ha ah Ciatral KSZ 6 do
8 litrov na ha.
Po vzniku plevelov, ko ima koruza 2 do 4 liste, pa
uporabljamo proti večini enoletnih in širokolistnatih ple-
velov Clap 3 do 4 litre na ha ali Lentagran 2 do 3 kg na ha.
Slak, osat in preslico uničujemo v koruzi, ko je posevek
visok 15 do 20 cm z Deherbanom A 1,5 do 2,5 htrov na ha.
V vseh primerih uporabimo 300 do 500 litrov vode na ha.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE.
Po sklepu delavskga sveta
OPREMA CELJE, Babno 3
razpisuje
naslednje dela in naloge
direktorja DO
1.	Za direktorja DO OPREMA Celje je lahko imeno-
van, kdor poleg v zakonu določenih pogojev izpol-
njuje še naslednje:
-	višja strokovna izobrazba lesne, organizacijske,
ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na
samostojnih delih in nalogah na področju gospodar-
stva ali srednješolska izobrazba lesne smeri ter 5 let
delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah
na področju lesno predelovalnih obrti
-	da ima sposobnost vodenja ali organiziranja dela
v delovni organizaciji,
-	da se zavzema za samoupravne in socialistične
odnose pri delu in da ima pravilen odnos do družbe-
nopolitičnega dela v delovni organizaciji.
Za navedena dela in naloge ima delavec posebna
pooblastila in odgovornosti in se imenuje za dobo 4.
let.
Razpis za navedena dela velja 15 dni po objavi.
Vloge sprejema komisija pri delavskem svetu DO
OPREMA CEUE.
Nepopolnih in nepravočasnih vlog razpisna komisija
ne bo obravnavala.
2.	K sodelovanju vabimo tudi več mizarjev širokega
profila.
-	zaželena praksa
-	vloge sprejema komisija za delovna razmerja pri
DO OPREMA CELJE.
Vse kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po ime-
novanju navedenih del.
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 11
sporočilo veterinarjev
člani Hiedobčinskega društva veterinarjev in veteri-
narskih tehnikov Celje smo se na svojem rednem let-
nem občnem zboru seznanili tudi s stališči občnega
zbora Društva slovenskih pisateljev, ki so bila objav-
ljena v Delu 30. marca letos, in z njimi soglašamo.
Podpiramo izjavo iz Cankarjevega doma in izražamo
nezaupanje slovenskim delegatom, ki so v zvezni
skupščini glasovali za uvedbo izrednega stanja na
Kosovu. Soglašamo z izjavo Slovenske demokratske
zveze za uveljavljanje in varstvo slovenske suvereno-
sti. Zahtevamo obnovo Ljubljanskega vojaškega pro-
cesa!
Ne strinjamo se z načini reševanja kosovskih proble-
niov s silo, tudi ne s kršenjem človekovih pravic in
s sprejemanjem srbske ustave na Kosovu v senci tan-
kov in specialnih enot. Prav tako ne odobravamo
»internacionalnega poslanstva« slovenskih miličnikov
in vojakov na Kosovu. Soglašamo z zahtevo, da jih
slovenske oblasti odpokličejo.
FRANC KOVAČ,
Predsednik MDVT Celje
UVOZ politikov
' izvoz
spletkarjev
v prejšnji številki Novega
gdnika je bilo pod gornjim
naslovom objavljeno pismo
Predsedstva OK ZSMS Ce-
je, ki je bil objavljen v NT
23. marca 1989 in ne 16. mar-
ca, kot je napačno (verjetno
nenamerno) napisano v nji-
hovem pismu. Kljub temu,
da se pismo v glavnem nana-
ša na uredniško politiko, ki
si je dovolilo, po mnenju
predsedstva ZSMS, vključiti
v »predvolilno zakulisno
Igro« na tako »primitiven«
način z objavo mojega »dis-
dminatorskega« komentar-
a, se vendarle čutim dolžne-
ga dati odgovor na tisti del,
ki zadeva moj odnos do te
jroblematike. O vseh ome-
ijenih »napakah« uredni-
itva, in sinuacijah ter njego-
i »objektivnosti in analitič-
losti« pa n^ presodi uredni-
tvo samo.
Če bi bili avtoiji pisma po-
leni in temeljito prebrali
aoj komentar, bi lahko že
mvodu ugotovili, da tudi do
etalih dveh kandidatov ni-
em bil prizanesljiv. To je
azumeti tudi tako, da po
иојет mnenju nihče ni bil-
po meri vohlcev in zahtevah
prenovljene vloge SZDL, ka-
kršne si verjetno vsi želimo.
Da je temu res tako, se je
kasneje celo potrdilo, sćg ni
bil nihče, kljub dvakratne-
mu sklicu konference in po-
javljanju voUtev, izvoljen.
Torej, tudi vohlni niso več
listo, kar so nekoč bili. Zato
le očitek, da sem bil »diskri-
»inatorski« do »vašega«
wdidata, odveč, saj ga
4ub njegovi »sposobnosti,
se kaže skozi minulo de-
Û«, ne poznam. Šele preko
Vegovega programa in bio-
^afije, ki ju je podal v kandi-
¡■acijskem postopku, sem
jSmo) ga »spoznal«. Zaradi
•ega tudi nisem pisal o nje-
govem programu, ker je bil
Pač takšen, kot so vsi taki
Programi. Nič kaj bistveno
^ ni razlikoval od ostalih
kandidatov. Papir pač
^se in veliko prenese, saj ve-
î'^o, kaj vse so nam nekateri
^ obljubljali v svojih pro-
^arnih. Važna so dejanja!
^ot osebnost, ki je po vašem
J^nenju celo »moder člo-
pa smo ga lahko »spoz-.
^li« samo in le skozi predlo-
^rio biografijo, iz katere je
^brati, da je »vaš« kandi-
tri leta delal v združenem
J^lu, da še študira in da se je
[glavnem politično (kot pro-
^sionalec) doslej preizkušal
? uveljavljal ^ le znotraj
K^MS v občini Šentjur in na
JK ZSMS. Zato ga objektiv-
° niti jaz, niti (v to sem pre-
^'^¿an) večina Celjanov ne
рпа. In če pri tem upošte-
згпо še nekatere kriterije za
jPravljanje politične funkci-
v občinski organizaciji
jj^^L, da kandidat pozna
Л^Це (pa ne le geografsko)
ij^oma sredino, v kateri bo
njene probleme in lju-
di ter da ga poznajo tudi lju-
dje, pri katerih mora imeti
ugled in uživati njihovo za-
upanje, je več kot očitno, da
se upravičeno zastavljajo po-
misleki. Upam si trditi še ne-
кгу več, da je bilo tako z vaše
strani, ko ste ga kandidirah,
kot z njegove, nepremišljeno
in politično nemodro deja-
nje, saj ste ga potisnih v takš-
no »avanturo«, ki mu lahko
celo več škodi kot koristi.
Pri tem se seveda z vsem
spoštovanjem tovarišu Jože-
tu Artnaku opravičujem, da
takole preko časopisa raz-
pravljam o njem, vendar me
v to prisiljuje (vestno brez
njegove vednosti) pismo
predsedstva OK ZSMS
Celje.
Zaradi vsega doslej napi-
sanega sem v svojem ko-
mentarju »uvoz politikov«
tudi pisal zgolj o principu
smotrnosti kandidiranja
kandidatov iz drugega živ-
Ijeryskega in delovnega oko-
lja in izven članstva v »naši«
občinski organizaciji. Pre-
pričan sem, da je odveč po-
novno ponavljati moje pomi-
sleke o tem dogodku, ki je
vsekakor marsikoga prese-
netil in spravil v dilemo. To-
da opredehti se je bilo treba.
Zato z vso odgovornostjo
stojim za napisanim in tudi
podpisanim komentarjem.
Ob tem pa dopuščam mož-
nost, da nimam prav, saj tudi
zame velja Voltairova maksi-
ma: »ne strinjam se s tvojim
prepričanjem, toda priprav-
ljen sem...« itd, vam verjet-
no poznana.
Zato željno pričakujem re-
zultate vaše vohlne konfe-
rence, na kateri boste volili
novega predsednika OK
ZSMS Celje, čeprav vaših
možnih kandidatov in more-
bitnih »predvolilnih zakulis-
nih iger« ne poznam. Sled-
nje, tako kot nasploh v druž-
bi, tudi v ZSMS ne odobra-
vam. Sedaj imate vse možno-
sti, da boste vi prvi, ko bi
lahko presegli »tradicijo« in
izvolili »svojega« predsedni-
ka, ki bi prišel iz drugega živ-
Ijenskega in delovnega oko-
lja ter bo izven članstva celj-
ske ZSMS.
Za »spletkarjenje« pa sem
jaz premajhna riba v more-
bitnih »zakuhsnih igrah«. Za
to imajo več možnosti neka-
teri zsmsjevski kadri, ki že
po svoji funkciji sodelujejo
v raznih kadrovskih postop-
kih in tudi v morebitnih
kombinatorikah. Moj ko-
mentarje bil le odraz mojega
videnja razprave na eni iz-
med sej predsedstva OK
SZDL, ki je obravnavalo
predlog možnih kandidatov
in na kateri so bili ti pomisle-
ki izrečeni in prisotni tudi
pri večini članov.
In ker z vašim pismom in-
sinuirate tudi možnost, da je
»vaš« kandidat odstopil za-
radi mojega komentarja, mo-
ram vam in bralcem pojasni-
ti še nekaj dejstev.
Tovarišu Jožetu Artnaku
je bilo v razgovoru na OK
SZDL rečeno, da obstajajo
pomisleki na njegovo kandi-
daturo, ker nima »baze«
v celjski občini. Toda njego-
va želja je bila, da gre v širšo
javno razpravo in da se mu
tudi pove, kakšen bo odmev
iz krajevnih konferenc
SZDL in drugih na njegovo
kandidaturo. V javni razpra-
vi ga nobena krajevna konfe-
renca v celjski občini ni pod-
prla in nobeden frontni del
SZDL, razen vas, ki ste ga
evidentirali in nič več, saj ko
seje razpravljalo na predsed-
stvu OK SZDL 13. marca
o kandidatih, vaših članov
v tem organu na tej seji
sploh ni bilo. Ne vem zakaj,
toda tam bi imeli vse možno-
sti spodbijati navedene argu-
mente. Tudi na občinski
konferenci, ki je imela na
dnevnem redu temo o preno-
vi SZDL, demokraciji in po-
litičnem plurahzmu, ni nihče
s strani ZSMS razpravljal,
čeprav imajo v tem trenutku
v slovenskem prostoru o tem
največ za povedati mladi. In
prav je tako. Samo v Celju se
ZSMS, po mojem mnenju, te
problematike loteva z dru-
gačnih pozicij - ne tam, kjer
je za to pravo mesto. Zato žal
tudi s tem pismom in s to
»polemiko«, če to sploh je
polemika, ne bomo nič do-
segli.
Ko je bil moj komentar ob-
javljen v NT, še ni nastopil
t.im. čas volilnega miru. Ta
institut je za vohlne postop-
ke v Sloveniji že lani predla-
gala tudi vaša organizacija
ZSMS. Kandidacijski posto-
pek (zbiranje mnenj) paje bil
že zaključen pred objavo ko-
mentarja in tako le-ta ni mo-
gel vplivati na oblikovanje
mnenj v krajevnih konferen-
cah in drugih frontnih delih.
Tovariš J. A. je na to, ko je bil
seznanjen z razpoloženjem
in pomisleki na njegovo kan-
didaturo, sam poslal odstop-
no izjavo. V izjavi je med
drugim zapisal: »Kandidatu-
ro sem sprejel iz načelnih po-
bud, zavedajoč se, da je delo
vezano za poznavanje terena,
razmer in okolja, kar daje
vsebinsko prednost aktivi-
stu iz domačega okolja«.
S tem je nekako potrdil moje
trditve v komentarju, da je
primernejše, če je kandidat
iz domačega okolja. V njej
(na razpolago je na OK
SZDL Celje) nikjer ne nava-
ja kot razlog moj komentar
in kot »moder človek« tudi
ne tega, kar vi navajate
v svojem pismu, da je »od-
stopil od kandidature, saj ne
žeh delovati v tako spletkar-
skem okolju«. To je vaš kon-
strukt (domnevam, da brez
vednosti J.A.), s katerim ne
vem, kaj želite doseči, kot to,
da zavajate javnost, za katero
se zopet ravno ZSMS (in tudi
jaz) najbolj zavzema in na
njo prisega. Istčasno pa pozi-
vate uredništvo na »objek-
tivnost in analitičnost« Ali se
vam ne zdi to protislovno in
morda še več, ali ni to vaše
pismo tudi neke vrste poiz-
kus »pritiska« na neodvisno
uredniško pohtiko? In to
ravno sedaj, ko se v prokla-
miranju koncepta civilne
družbe med drugim (vsaj ne-
kateri) najbolj zavzemamo
tudi za avtonomno javno sfe-
ro in neodvisni tisk.
Vse to je res dokaz več, da
smo še vedno v prvem razre-
du šole demokracije in poli-
tičnega pluralizma ter da se
bomo morali še veliko učiti
in naučiti. Tudi obče in poh-
tične kulture, argumentira-
nja in strpnega dialoga.
VIKI KRAJNC
Pa še enkrat
Vsakdo ima, seveda, pravi-
co misliti po svoje in na svoj
način, zato celjskim mladin-
cem oziroma njihovemu
(anonimnemu) predsedstvu
nikakor ne zamerim, da mi-
sli, kot je to napisalo v pismu
Uvoz pohtikov - izvoz splek-
tarjev. Rad pa bi, kot odgo-
vorni urednik NT zapisal
v odgovor vsaj naslednje.
Mishm drugače kot užaljeni
mladinci. Mishm, da ni do-
volj drugim očitati nedemo-
kratičnosti, splektarstva in
še česa, sam pa se posluževa-
ti natančno takšnih metod
v imenu idealov kot so de-
mokracija, poštenost, odprti
dialog.
V pogojih razvijajoče se
demokracije, kjer bomo ime-
li pri volitvah za vse po-
membne in tudi nepomemb-
ne funkcije po več kandida-
tov, se bo pač treba naučiti
zmagovati in tudi izgubljati.
In treba se bo naučiti, da bo-
do imeh mediji javnega ob-
veščanja vso pravico, da se
postavijo na stran enega ali
drugega kandidata. Če se bo
komu to zdelo diskrimina-
torsko, navijaško, neobjek-
tivno in splektarsko, bo to le
izraz nemoči in nesposobno-
sti soočati se z novimi pogo-
ji, ki jih takšni postopki in
takšna razvijajoča se demo-
kracija ponuja.
Da pa so to zakulisne
splektarske igre, je čisto na-
tolcevanje, kakršno bi člo-
vek pričakoval od razočara-
nega smrkavega najstnika,
ne pa od zrele, v prihodnost
zreče mladine.
BRANKO STAMEJČIČ
Pohvala
bolnišnici
v Slovenj Gradcu
Bil sem na urološkem od-
delku slovenjegraške bolniš-
nice, kjer so me operirah za
prostato. V sobi nas je bilo
več, od tega pribhžno tretji-
na iz drugih republik, in vsi
smo bili prijazno sprejeti,
najbolj pa sem se spoprijate-
ljil z bolnikom,'ki je prišel iz
Titovega Drvarja.
Ob tej priložnosti bi se rad
zahvalil prof. Pirkmajerju za
uspešno opravljeno operaci-
jo, hkrati pa bi se rad v ime-
nu vseh, ki smo bili takrat na
urološkem oddelku, zahvalil
tudi ostalemu zdravniškemu
in strežnemu osebju, ki je
z vestnim delom in odnosom
do nas poskrbelo, da smo se
v bolnišnici bolje počutih.
MIHA PLASKAN
Male Braslovče 16
Službe po
zvezah
K pisanju me je vzpodbu-
dila usoda nekaterih deklet
- medicinskih sester. Vsi
prav dobro vemo, koliko je
danes brezposelnih medicin-
skih sester (seveda tudi osta-
lih), ki so primorane poiskati
službo drugje, izven svojega
poklica, ali pa morajo študi-
rati dalje.
Tiste, ki ostanejo v svojem
pokhcu, pa so obsojene na
pisanje prošenj in tekanje od
vrat do vrat zdravstvenih
ustanov, kjer prosijo za zapo-
slitev.
Seveda so to le tista dekle-
ta, ki nimajo v zdravstvu no-
benih zvez, nobenega bliž-
njega ali daljnega sorodnika,
ki bi bil tam že zaposlen. Za
tiste z zvezami se še najde
zaposlitev, pa čeprav ni no-
benega prostega delovnega
mesta! Večina sester pa dobi
delo za določen čas. In po-
tem se ta čas podaljšuje, po-
daljšuje, včasih traja tudi ne-
k^ let. In če v tem času zano-
sijo, se znajdejo na cesti. Ta-
ko je po zakonu, toda гакгц
potem ta zakon ne velja za
vse zaposlene v zdravstvu?
Res se mi od srca smilijo
uboge medicinske sestre
brez zvez. In prav te so pona-
vadi najbolj ustrežljive, pri-
jazne, čeprav je v njihovih
glavah nenehoma skrb za
službo.
Kaj danes res ne moreš de-
lati kot medicinska sestra, če
nimaš zvez? Je takšen način
zaposlovanja značilen za vse
zdravstvene ustanove v Slo-
veniji, ah samo za celjsko in
žalsko občino?
ZOFKA GORENJAK
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v tem
tednu predstave dela Stefana Zweiga Volpone. Danes ob 19.30
uri za abonma četrtek in izven, jutri ob 18. uri za abonma
Laško in izven, v soboto, 15. aprila ob 17. uri pa za abonma
sobota popoldan in izven.
V	ponedeljek, 17. aprila bo na celjskem odru gostovalo Slo-
vensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom Uga Bettija
Zločin na Kozjem otoku. Predstava bo ob 19.30 uri za izven,
vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni.
V	torek, 18. aprila bo v Slovenskem ljudskem gledališču
gostoval gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje s komedijo
farso Ervina Fritza Kralj Malhus. Predstava bo ob 19.30 uri za
izven, predprodaja vstopnic je v pisarni Zveze kulturnih orga-
nizacij Celje in uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
V	sredo, 19. aprila bo v celjskem gledališču predstava Fede-
rica Garcie Lorce Krvava svatba ob 17. uri za 3. šolski abonma
in izven.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo jutri ob 20.
uri gostoval Litvanski komorni orkester, ki mu dirigira
Saulius Sondeckins. IzvEyali bodo dela Mozarta, Rossinija,
Räätsa in Macasinosa.
V	dvorani kulturnega doma v Vitanju bo v nedeljo, 16.
aprila gostovala folklorna skupina Kompole. Prireditev, na
kateri bodo sodelovali tudi domači godci, kompolske pevke in
citrarji, se bo pričela ob 15. uri.
V	Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri
ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila ženski pevski
zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in moški pevski zbor
Oton Župančič iz Ponikve.
V	ponedeljek, 17. aprila, prav tako ob 20. uri bo v Kristalni
dvorani večer jugoslovanske folklore, ki jo bo predstavila Fol-
klorna skupina France Prešeren iz Celja.
V	torek, 18. aprila pa bo v Kristalni dvorani Zdravilišča
koncert gostov iz Sovjetske zveze, violinista Grigorija Feigina
in pianistke Elene Aškinasi. Koncert se bo pričel pb 20. uri.
V	dvorani v Kompolah bo jutri ob 16. uri osrednja prireditev
kurirčkove pošte in partizanski miting, ki ga organizira Občin-
ska zveza prijateljev mladine. V programu bodo nastopili
učenci osnovnih šol Kompole in Štore ter mladinci in krajani
Kompol.
V	Opatijski cerkvi v Celju bo v torek, 18. aprila ob 19.30 uri
koncert duhovne glasbe skupine Advent.
Na osnovni šoli v Rimskih Toplicah bo jutri ob 19. uri 18.
revija odraslih pevskih zborov občine Laško. Na reviji bo
sodelovalo osem zborov.
Plesno gledališče Igen Plesnega studia Celje bo jutri gosto-
valo v mozirski občini s plesno predstavo Trnuljčica. Prve tri
predstave, ob 8.45, 9.45 in ob 10.45 uri bodo za osnovno šolo
Mozirje v Domu kulture v Mozirju, ob 12.30 uri pa bodo plesali
na osnovni šoli v Gornjem gradu za učence te šole.
V	delavskem dmu v Nazarjah organizirajo jutri Kviz znanja
s kulturnim programom, na katerem bodo nastopila šolska
kulturna društva ter mladinske skupine prosvetnih društev
mozirske občine.
V	domu kulture v Slovenskih Konjicah bo jutri ob 19. uri
občinska revija odraslih pevskih zborov občine Slovenske
Konjice. Na reviji bo sodelovalo enajst pevskih zborov.
Konec tedna bo v žalski občini revija pevskih zborov osnov-
nih šol žalske občine. V soboto, 15. aprila ob 17. uri bo revija na
osnovni šoli Griže, v nedeljo, 16. aprila ob 16. uri pa na
osnovni šoli Vransko.
V	dvorani glasbene šole v Celju bosta v torek, 18. aprila dva
koncerta učencev glasbene šole. Učenci nižje stopnje bodo
imeli koncert ob 17. uri, učenci višje stopnje pa ob 18. uri.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del iz
cikla Survival Braneta 'Seveija. Razstavljena dela si boste
lahko ogledali do 6. maja.
V	hotelu Donat v Rogaški Slatini bodo danes, 13. aprila
odprli razstavo likovnih del Srečka Škoberneta in Nika Ignja-
tiča, ki jo bo spremljal kulturni program. Namenjena pa je
v korist društva gluhonemih v Celju.
V	dvorani Opreme na Babnem bo kulturniška skupina Med-
log v nedeljo, 16. aprila ob 18. uri ponovila uspelo predstavo
Ptički brez gnezda, Frana Miličinskega, v odrski priredbi in
postavitvi Darinke Jošt.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Eno samo dolgo potov:	m ši
Pol stoleUa organizirane ljubezni Majde Dejak Iz Celja
Pisati o Majdi Dejak iz
Celja pomeni pisati o eni sa-
mi ljubezni, ki jo spremlja
vse njeno življenje. Zvesta
ji je ostala do danes, prodr-
la je do njenih korenin, jih
stresla in kakor žitne snope
povezala v povesen. Potem
jih je omlatila, presejala, da
se je rešila plev, zrna zmlela
do čiste beline in zgnetla
vse skupaj v kruh, ki je do-
bro zapečen in ga zdaj pre-
daja svoji namestnici.
Maj dina ljubezen je šport,
narava in nešteto danosti, ki
ji osmišljajo življenje, čeprav
ima za sabo že šest desetletij
življenja.
Na zunaj živi osamljeno
življenje v eni izmed stolpnic
na periferiji Celja. Njeno sta-
novanje, ki je tako čisto kot
umito nebo po nevihti, je
polno drobnih predmetov
z estetskim okusom. Polno
je rož in slik, ki izdajajo, da je
Majda tudi ljubiteljica umet-
nosti, ne samo telovadbe ena
- dva - tri, roke gor, noge
dol...
Izpolnile so se želje
Zibel, ki je zibala M^do
Dejak, je tekla v obrtniški
družini v Ljubljani. Oče je
bil torbar, mati gospodinja
in Majda je imela še starejše-
ga brata, ki mu je zavidala to,
da so bile njemu dovoljene
vse vragolije, njej pa ne.
Kljub temu se mu je večkrat
pridružila in mu »držala
štih« pri vseh neumnostih,
ki sta jih skupaj ušpičila.
To je bilo v začetku detin-
skih let, potlej pa se je druži-
na Dejak leta 1935 presehla
v Celje in tu sta se, mlada
vragca pridružila še ostalim
otrokom, ki so poleg šole lju-
bili še sedmo šolo pod mo-
stom. Smučali so se na La-
hovni in ker ni bilo denari a
za prave smuči, so jim služile
tudi doge od sodov. Po dv^-
set se jih je zbralo skupaj in
»zamorček« kakor so imeno-
vah M^do zaradi njene tem-
ne polti in navihanosti, je bil
tudi poleg. Poskusila se je
tudi na skakalnici in takrat
je njen brat mižal, Majda pa
je skočila, se malo potolkla,
a ostala cela.
»Kadar me je hotel oče
kaznovati, me je kaznoval
najbolj s tem, da me ni pustil
k telovadbi, kajti že takrat
sem kot otrok zahvala v ga-
brsko telovadnico. V Celju
sem napravila tri razrede
meščanske šole, potlej pa so
našo družino takoj ob priho-
du Nemcev v Celje, sehli
v Osijek.
Čez leto dni so nas vrnili
v Ljubljano in takoj sem se
povezala z Osvobodilno
fronto. Bila sem obveščeval-
ka in decembra 1943. leta so
me belogardisti v Ljubljani
zaprli. Mučih so me, a ker
sem bila podučena, kako
moram reagirati, sem se ne-
kako zmazala (tepli so me se-
veda tudi). Kot skojevka sem
delala vse do maja 1944. leta,
potem pa so me internirali
v Šlezijo. Brat mi je medtem
padel v partizanih, kar sem
zvedela šele potem, ko sem
se vrnila ob osvoboditvi do-
mov. Osvobodili so nas Rusi
in preko Češke, Dunaja, kjer
sem doživela nenadno sreča-
nje s stricem, ki se je prav
tako vračal iz nemškega ta-
borišča in nisva vedela eden
za drugega, vrnila domov.
Uresničen sen Iz
otroštva
Pred vojno je Majda opra-
vila tečaj za fizkulturno vod-
nico, leta 1946 pa je začela
z delom. »Kar v vodo so me
vrgli,« pove z nasmehom »in
jaz sem se znašla. Deset let
sem delala v torbarski delav-
nici pri očetu, potlej sem se
poročila, imela dva otroka,
zaposlila pri Prevozništvu
v Celju in bila tam tudi leta
1974 upokojena. Ko sem še
živela z možem borcem, ni-
sem smela v telovadnico, ko
pa sem postala svobodna je
bil moj prvi korak namenjen
tja. K ljubezni, ki sem jo mo-
rala za nekaj časa potisniti
v ozadje, potlej pa sem se
z njo tudi reševala. Končno
pa - saj je bila to moja prva
ljubezen že od nekdaj.
Začela sem poučevati naj-
prej cicibane - sto pet sem
jih imela in z njimi sem se
ubadala petnajst let. Po se-
dem ur sem preživela v telo-
vadnici, pa nisem bila nikoh
utrujena. Včasih ob sami ju-
hi, a kdo je takrat tako gledal
na hrano kot zdaj. Nismo sa-
mo telovadili, to je bila tudi
vzgoja z najmlajšimi. Včasih
sem reševala celo družinske
primere, tragedije in otroci
so prihajali na vaje prav zato,
ker je bilo doma prehudo.
Tudi s starši sem se dobro
razumela. Skoraj pet let sem
rabila, da sem prebolela cici-
bane, ker so biU tako prisrč-
ni in nepokvaijeni. Mislim,
da so danes otroci drugačni,
v bistvu pa še vedno dobri, le
standard jih je nekoliko po-
kvaril. Tophne pa so bolj po-
trebni kot nekoč.«
Voditeljica starejših
žena
»Ko sem pričela v Gabiju
delati s starejšimi ženskami,
je bila voditeljica Milojka
Božič in ko je ona prenehala
z delom, sem jaz prevzela va-
jeti v roke. Deset let že
opravljam to delo in počasi
ga tudi že oddajam svoji na-
mestnici Dori Slemenšek, ki
je moja pomožna vodnica,
a bova kmalu zamenjah vlo-
gi. Jaz bom izpregla, ker
vem, da morajo poprijeti
mlajše.
V moji skupini je trenutno
vpisanih 106 starejših telo-
vadk, vsak torek zvečer pa se
zbere v telovadnici vsaj 54
članic. Niso vse iz Celja, pri-
hajajo iz šentjurske občine
in tudi ostale celjske regije.
N^starejša članica je Albina
Cocej, kije stara čez osemde-
set let. Pa na Anico Tovornik
tudi ne smem pozabiti. Tudi
ona že šteje preko osemde-
set, a redno prih^a k vadbi.
Saj ni važno, da telovadi na
krogih, važno je to, da sode-
luje, da premika roke in no-
ge, dela predklone, pač toli-
ko kot zmore. Najvažnejše
pri mojih ženskah je to, da se
zavedlo, da je zdrav duh
v zdravem telesu. In katera
osvoji to, ne bo nikoli klonila
pod bremenom.
Pa ne ostajamo samo pri
premikanju rok in nog v te-
lovadnici in pri preskokih in
bradli, ampak smo aktivne
tudi v izletih. Svojo skupino
žensk sem že trikrat popelja-
la na Triglav, pa še jih bom,
saj vse zdrave pridemo do-
mov in nobena še ni oma-
gala.
S posebno ljubeznijo
Méyda spominja skupnih па,
porov in pohodov s slepita
ljudmi. Deset let je bilj
spremljevalka slepih iz Ce,
Ija, hodih so skupaj smučat
na moije, na Triglav.
Bila je voditeljica - sprem,
Ijevalka slepe Jožice Režat
šla je z njo dvakrat na Tri!
glav in skupaj sta prehodili
slovensko transverzalo.
Vsa leta vodi M^da skupf
no starejših žena iz Celja na
pohod okoh okupirane Ljub.
Ijane. Niti enkrat še ni poho.
da izpustila in leta 1991 bo
Majda prejela zlato značko
za deset let vztrajnega dela
in hoda okoli mesta, kjer je
ona kot mladinka preživljala
hude in lepe trenutke.
Dokler bo mogla
Ko Majda v teh dneh neka-
ko predaja štafetno palico
Med ženskami v telovadnici.
Članica plesne skupine Veronika je gledalce navdušila
z »izjemnim* plesnim nastopom.
Noč Dee Jayev v Casabllí
Minuli petek so bili v Klubu Ca-
sabllanca v Celju polfînalni boji
dva meseca trajajoče akcije Dee
Jay šef 89'. Od dvajsetih polfinali-
stov, ki so si vizo za nastop primi-
xali na šestih izločilnih tekmova-
njih širom Slovenije, se je za vstop
med osem najboljših pomerilo le
dvanajst glasbenih animatorjev,
tako da je bila pot v fínale nekoli-
ko lažja.
Komisija, ki so jo sestavljali preiz-
kušeni glasbeni strokovnjaki, je
ocenjevala izbor glasbe, kvahteto
mixa, uporabo mikrofona, posebne
DJ-evske efekte in splošni vtis.
Kandidati so v desetih minutah, ko-
likor jim je bilo na razpolago, vrteli
v glavnem acid house zvrst glasbe,
ki jo je še pred časom obsojala vsa
puritanska Anglija (ne zaradi glasbe
same, ampak zaradi tablet, ki so jih
poslušalci uživali za boljši feeling).
Svojih deset minut je najbolje izko-
ristil Simon Klanfer iz T.Velenja,
sicer DJ v discoteki Ah Baba v Pre-
boldu, ki ga zmaga na polfinalnem
srečanju uvršča med največje favo-
rite za naslov Dee Jay šefa 89'. Iz-
med predstavnikov s širnega celj-
skega območja bosta v soboto na
finalnem tekmovanju v discoteki
Black Jack v Črnučah nastopila še
Mitja Ozis iz Celja (4. mesto) in To-
maž Majerič iz T. Velenja (8. mesto).
Glavni iniciator in organizator ak-
cije Dee Jay šef 89' Samo Satler,
preizkušeni Disc Jockey, o odzivu
in namenu akcije pravi: »Na izločil-
nih tekmovanjih je sodelovalo
okrog petdeset glasbenih animator-
jev iz vse Slovenije, vendar se na-
prej prebijejo le najboljši, ki bodo
ob morebitnem uspehu deležni veli-
kih ugodnosti. Pred tremi leti, ko
smo s to akcijo začeli, nismo imeli
takšnih možnosti in smo si za razli-
ko od DJ-ev, ki danes tekmujejo,
morali sami odpirati vrata v svet
medijev ali discotek. Danes je ne-
primerno lažje. V pet ur trajajočem
sporedu so se poleg DJ-ev številnim
obiskovalcem predstavili še: ljub-
ljanska skupina Rdeči baron, ples-
na skupina Viktorija in sloviti roko-
hitrec Miran Čanak v svojevrstnem
magic showu.
Sklepna prireditev akcije bo torej
čez dva dni v Črnučah pri Ljubljani
in upamo lahko, da se bo črni Jakec
nasmehnil kateremu od DJ-ev
s celjske regije.
Simon Klanfer, Ali Baba, zmago-
valec izločilnega tekmovanja v Ma-
Najboljši med najboljšimi DJ-i. Z desne proti levi: Mitja Ozis (Celje), I
pol finala Simon Klanfer (Ali baba) in edina » discojockyca* Suzana Kot
NOVI TEDNIK - STRAN 13
¿ pa se svoji
cha ne misli
bo telovadila
uj bilo dovolj
takor pa bo
Jo čuti njen
,ena - dva
iazaj-poskok
l^ajdi je to, da
¡2 svoje slabo-
jtako smejati,
glikraguljčki.
,pa ne pozabi
atke v svojem
japrav se s te-
^da zdaj, ko
,je skazilo vse
je včasih bori-
so sicer tabo-
a bile so eno
iipaj za vsako
,Ko so tovari-
na zaslišanje,
(in pripravlja-
lo, da ji bomo
g, ko se bo vr-
vsa pretepena
lulirala Italija
peli internaci-
jo nas Italijani
gumijevkami,
bipaj.
10 imeli, imeli
Dseči svobodo.
Т, Veste, to je
a razvrednotili
tem potrebno
toliko odliko-
iDejak dobila
Vsa so prišla iz
üzan v Gabiju
I, Zadnji - pre-
I uspešno delo
starejše člani-
vesela, zato se
D z lahkim sr-
Bli za nov dan
ti jih bo še ve-
ÎKA STOPAR
EINSPIELER
ivCasabllanci: »Z
J ukvarjam že pet
Preboldu pa vrtim
'S leti. Menim, da
ìdysem dober psi-
oti uspe obvladati
^ču, ki ima svoj
ПЈ mora skrbeti,
■ki prihajajo v dis-
•vali, skratka uži-
BOJAN KRAJNC
ii), zmagovalec
EINSPIELER
Kdo se danes boji Martina Kačurja
če so delčki v mozaiku sistema
umazani, le-ta izgubi sijaj in bolj ko
jih oblastniško ogroženi čistijo, večji
madež ostaja za njimi. Grde luknje so
izjeme, ki potrjujejo pravila. Toda,
aH lahko izjeme postanejo pravilo?
Žal je vse mogoče, kajti primer Jo-
žefa Jarha, triinštiridesetletnega in-
ženirja strojništva, zanesljivo ni
osamljen kot tudi niso redki tisti, ki
jim položaj dovoljne izrekati dvom-
ljive sodbe in krojiti usodo hkrati.
Kdo je enfant terrible v pričujočem
tekstu, boste presodili sami, vendar
vas opozarjam: ne bodite skeptični
na koncu, kajti sodstvo je, vsaj na
papirjih, še vedno avtonomno.
Novi škornji - stara frizura
Jože Jarh živi z družino v Celju, ven-
dar ga od nje že dobri dve leti ločuje
razdalja med domom in Domžalami,
kjer je zaposlen na Srednji kovinarsko
usnjarski šoli. Zaradi vsakodnevne
dolgotrajne in mučne vožnje v odda-
ljeni kraj si že nekaj časa zaman priza-
deva dobiti zaposlitev na podobni šoli
v domačem kraju. Tako seje v začetku
lanskega leta prijavil na razpisano de-
lovno mesto za vodjo cestno prometne
in kovinsko predelovalne usmeritve
na Šolskem centru Boris Kidrič (v na-
daljevanju ŠCBK). Bil je edini kandi-
dat in ravnatelj Franc Erjavec ga je
povabil na razgovor.
»Na pogovoru sta sodelovala tudi
predsednika sveta šole in razpisne ko-
misije. Pokazalo se je, da kandidat ni
imel prave slike nad delom v šoli, am-
pak je predvsem želel dobiti zaposlitev
v Celju. Pretežni del svojih razmišljanj
je namenil ostalim aktivnostim, ki пад
bi jih izvajal. Tako jaz kot komisija
smo ocenih, da ni primeren za zahtev-
no delo na šoli. Takšno je bilo moje
mnenje, ki ga je kasneje sprejela raz-
sj)isna komisija,« komentira ravnatelj.
Zal zapisnik (stenogram) spornega raz-
govora ne obstaja. Na osnovi pogovora
in predložene dokumentacije so Jarhu
prošnjo zavrnili, vendar brez obrazlo-
žitve. Ker je hotel ustrezno razlago za-
vrnitve, se je zopet pismeno pritožil.
Dobil je enak odgovor - brez obrazlo-
žitve.
Jarh ugotavlja: »Napačno ravnajo
o stvareh, ki so argumentirane in jas-
ne. Vendar kljub temu odgovorni čud-
no odločajo, kar vodi k sporom in stag-
naciji ne le dela na šoli.«
Ko je postopek sprožil na sodišču
združenega dela, je končno dočakal že-
leno obrazložitev, ki jo ravnatelj Erja-
vec takole interpretira: »V razpisnih
pogojih smo zahtevali koncept pogle-
dov na razvoj in delo, da bi ocenili
primernost kandidatov. Vendar, ko
sem ocenjeval njegov program, sem
ugotovil, da je skromen in preveč
splošen.«
Streljanje brez nabojev
Jarhov inovacijski predlog - Dan
X ali alternativni urnik učiteljev teore-
tičnega pouka, vsebuje funkcionalno
doponilno izobraževanje pedagoških
dalacev na ŠCBK, drugačno razporeja-
nje delovnega časa, pomen stimulacije
ob delu in uvajanje sodobne vzgojno-
izobraževalne tehnologije ter računal-
niško vodene opreme. Profesor Erja-
vec dod^a: »Menim, da ne bi bil slab,
vendar je za naše razmere neuresnič-
Ijiv.«
Z inovacijskim predlogom soglaša
tudi republiški komite za vzgojo in izo-
braževanje, ki v dopisu navaja, da se
del programa v praksi že izvaja.
Videti je, da »strokovna neusposob-
ljenost« ing. Jarha ni glavna zavora pri
sprejemu na delovno mesto. V njegovi
»kartoteki« bode v oči tudi dejavnost
na področju ekologije, saj je Jože član
upravnega odbora Zveze df4ištev za
varstvo okolja Slovenije. Pred časom
je v okviru ekološkega gibanja pri mla-
dinski organizaciji pripravil projekt
- Ekološki informacijski center
v Cehu.
Poudariti je treba, da njegova aktiv-
nost na tem področju temelji na či-
stem volonterstvu že dvajset let.
Ravnatelj opozaija: »Na šoli potre-
bujemo ljudi, ko bodo opravljah delo
na šoli. Nimamo nobenih sredstev, da
bi financirali takšne dejavnosti, ki niso
neposredno vezane na vzgojno-izobra-
ževalni proces.«
Jarh mu nasprotuje: »Celje kot tudi
vsa družba se sooča z velikimi ekolo-
škimi problemi in najnovejši pogled
občine je, da bi na vodilna delovna
mesta prišh ljudje, ki jim ekologija ne-
kaj pomeni. To je razlog več, da bi šola,
ki je naravnana prosvetljeno, dobila
človeka, ki je na tem področju aktiven
že vrsto let.
Tako pa očitno omalovažujejo moja
ekološka prizadevanja. Postavlja se
vprašanje odgovornosti tistih, ki na
takšen način razmišljajo o prihodnosti
sedanjih in bodočih generacij.«
K dvema povsem različnima stališ-
čema, dodajam še tretje. Predsednik
predsedstva SRS Janez Stanovnik
Jarhu v pismu med drugim svetu-
je:«... Zato vam priporočam, da se
s svojimi zamislimi in prizadevanji
vključite v dejavnost teh ustanov, ka-
kor tudi v druge obhke varstva
okolja...«
Če sta bili sporni točki inovacijski
program in ekološka aktivnost vidi-
mo, da ima Jarh za sabo tehtne argu-
mente. Zakaj torej ravnatelj (če ste
pazljivo prebrali njegove izjave, ste
ugotovili, kdo na SCBK pravzaprav
odpira in zapira vrata) nasprotuje spre-
jemu edinega kandidata?
Neprijeten zadah preteklosti
Jože Jarh je bil pred več kot deseti-
mi leti zaposlen na šoh, ki ga sedaj
očitno zavrača. Takrat je dal odpoved
zaradi stanovanjske intrige, v kateri je
bil izigran. Prof. Erjavec, ki je v tistem
obdobju še poučeval, je v omenjeni
spletki igral eno izmed večjih vlog,
vendar se sedaj ne spominja dobro,
kakšen naj bi bil spor in dodaja: »Kar
je bilo takrat na šoli, nima s sedanjo
kandidaturo nobene povezave!«
Ravnatelj tudi predlaga: »Pridobite
informacije o tov. Jarhu še na drugih
šolah, kjer je bil zaposlen. Mislim, da
izjave ne bodo preveč pozitivne.«
Ravnatelj se ni spuščal v klevete in
tega tudi sam nisem nameraval storiti,
saj je tovrstni trič-trač neobjektiven.
Vendar sem v pogovoru z Jarhom in
njegovimi znanci ugotovil, da s svoji-
mi alternativnimi idejami in hberal-
nim značajem pooseblja sodobnega
Martina Kačuija. Je potem Celje mo-
goče Blatni dol?
Epilog pred sodiščem
Lansko jesen se je spor prenesel na
sodišče združenega dela, vendar pa,
kot pravi stari ljudski rek, da božji in
sodni mhni meljejo počasi, je sodišče
šele v začetku marca obravnavalo za-
devo in predlagatelju Jarhu tožbo za-
vrnilo. Nekaj dni po obravnavi je taisti
Jarh v pogovoru s predsednikom se-
nata izvedel drugo plat resnice - rav-
natelja in ostale je sodišče ovadilo na
UJV zaradi objave dveh razpisov, ki
sta bila nezakonita, k^ti spor z Jan-
kom Zhčaijem, ki je pred časom doži-
vel podobno usodo kot Jože, še vedno
ni rešen. Zanimivo pa je, zakaj je so-
dišče sploh obravnavalo sedanji spor
in celo izreklo sklep, čeprav je ve-
delo ...
Prava afera se šele začenja in vsak
opran madež v mozaiku sistema bo
puščal sledove umazanih nog tako dol-
go, dokler si jih nekateri ne bodo umi-
h. Tako ah drugače, četudi novi škor-
nji ponavadi zakrijejo iz notrajosti pri-
hajajoči smrad...
BOJAN KRAJNC
Jože Jarh: »Boril se bom do konca,
čeprav so mi rekli, da zaman trošim
energijo.«
JANEZ CVIRN
Družabno zivl¡en¡e v Cel¡u
pred L svetovno vo¡no
Nočni iokaii
Po celjskem policijskem
redu so se gostilne v mestu
zapirale ob 24. uri, kavarne
pa so smele obratovati do
ene ure zjutraj.
Za kršitve zapiralnega ča-
sa so veljale stroge kazni in
celjska policija je budno pa-
zila, da se občinski odlok ni
kršil. Gostilne so si ob različ-
nih družabnih prireditvah
(plesih, veselicah, jourfixih)
sicer lahko pridobile dovo-
ljenje za prekoračitev zapi-
ralnega časa in lahko reče-
mo, da pri tem režim ni bil
prestrog. Pa vendar je bil
edini lokal v Celju, ki je
obratoval čez celo noč, ka-
varna Hausbaum (danes
Mignon) v bližini železniške
postaje, v kateri so se poleg
na vlak čakajočih potnikov
zbirale zlasti vesele družbe,
ki se jim potem, ko so v me-
stu zaprli vse gostilne in
boljše kavarne, še ni ljubilo
v posteljo. Zaradi tega je bila
ta kavarna na najslabšem
glasu, saj so dognanja v njej
kršila ustaljene moralne
norme.
Razvpitost kavarne Haus-
bauitipa je najbolj izvirala iz
dejstva, da so vanjo najraje
zahajale celjske vlačuge, ki
jim je struktura gostov (ob
malo sreče) zagotavljala pre-
cejšnje možnosti za hiter za-
služek. Celjska pohcija je
prostitucijo sicer preganjala,
vendar ji z represijo nikoh ni
uspelo doseči zadovoljivih
rezultatov. Zato se je celjski
občinski odbor leta 1895 od-
ločil urediti problem »vsilji-
ve cestne ponudbe« s poseb-
nim regulativom, ki je v 28.
točkah natančno določal po-
goje za delovanje prostitutk
v mestu. Vsaka prostitutka
se je morala prijaviti mest-
nim policijskim oblastem, ki
so jo vpisale v poseben regi-
ster. Ta je vseboval nasled-
nje rubrike: popisna števil-
ka, razred, ime in priimek,
starost, stan, rojstni kraj,
prejšnji in sedanji domicil,
čas opravljanja tega pokhca
in tudi motiv za prostituira-
nje. Nadalje je dobila vsaka
namiguša ob prvem zdravni-
škem pregledu posebno
zdravstveno knjižico, v kate-
ro so se poleg podatkov iz
registra vnesli še podatki
o osebnem opisu in po mož-
nosti dodala tudi fotografija.
Zdravstveno knjižico je mo-
rala imeti prostitutka stalno
pri sebi in če jo je izgubila, so
ji takoj izdali novo. Ob dva-
krat tedenskih zdravniških
pregledih je moral celjski
mestni zdravnik v knjižico
vnesti rezultate pregleda.
Zadovoljivo zdravstveno sta-
nje je vpisal s formulo: Ge-
sund Befunden, v primeru
znakov težje spolne bolezni,
zlasti sifihsa, pa so prostitut-
ki knjižico odvzeli, in jo na-
potih v mestno bolnišnico na
temeljitejši pregled. Če so se
sumi mestnega zdravnika
potrdih, je bila prostitutka
zadržana v mestni bolnišnici
na obveznem zdravljenju,
drugače pa jo je lahko že po
nekajdnevnem opazovanju
zapustila.
Stroga zdravstvena in poli-
cijska regulativa in nadzor
nad prostitucijo, ki so bistve-
no omejila svobodo in po-
dročje delovanja celjskih na-
miguš (prepoved delovanja
na frekventnih cestah in jav-
nih mestih do 9. ure zvečer),
seveda niso zatrla najstarejše
obrti v Celju. Iz poročil mest-
ne pohcije je namreč razvid-
no, da je tudi od tega časa
dalje po mestu križarilo pre-
cejšnje število prijavljenih in
ilegalnih prostitutk, ki so se
kaj malo menile za občinska
določila.
Na podlagi regulativa pa
so leta 1896 v Celju odprh
tudi prvo javno hišo, ki je
bila diskretno locirana v te-
danji Gizelini (današnji Ipav-
čevi) ulici, nasproti mestne
bolnišnice! Njena lastnica
Marija Plevčak iz Maribora
je dobila koncesijo za to »ta-
ko potrebno ustanovo« sredi
decembra 1896, potem ko je
že v začetku meseca pričela
z delom, ne oziraje se na raz-
burjenje sosedov. Ti* so že
pred formalno otvoritvijo
javne hiše pričeli pošiljati
ogorčene pritožbe na mestni
urad in odločno zahtevah
prepoved pohujšanja v nji-
hovi ulici. Vendar pa ugledni
celjski meščani Franz Pacc-
hiaffo, dr. Josip Sernec in ce-
lo baron Bruck, lastnik pose-
stva Spodnji Lonovž, kljub
vztrajnosti niso imeli uspe-
ha. Celjski občinski možje so
se pred njihovimi pritožba-
mi namreč branili z enostav-
no razlago: dve ali tri nami-
guše, ki delajo v bordelu Ma-
rije Plavčak, ne delajo niče-
sar v nasprotju z avstrijsko
kazensko zakonod^o, še
manj pa v nasprotju s celj-
skim regulativom. Zato ni
nikarkšnih zakonskih osnov
za prepoved obratovanja
hiše.
Od konca leta 1898, ko so
se prizadeti sosedje le neko-
liko pfbmirili, pa vse do leta
1912, ko je občina vsaj delno
uslišala pritožbe in spreme-
nila lokacijo, je celjska javna
hiša obratovala brez večjih
peripetij. Kakšno je bilo nje-
no poslovanje, dnevni pro-
met, socialna in nacionalna
struktura zaposlenih, se iz
skopih virov ne da ugotoviti.
Do neke mere pa je jasna
struktura obiskovalcev: iz
kasnejših pritožb ogorčenih
sosedov je namreč razvidno,
da je bilo v javni hiši zlasti
živahno ob orožnih v^ah in
prihodih rekrutov, uporab-
niki te vrste uslug pa so bili
tudi sinovi najuglednejših
celjskih meščanov, ki so si
prav v rdeči hišici na Gizeli-
ni ulici pridobih prve seksu-
alne izkušnje.
Kakorkoli že: tudi javna
hiša je v skladu s svojimi
možnostmi pomembno pri-
spevala k živahnemu dru-
žabnemu življeriju v mestu.
Da o njenih drugih učinkih
sploh ne govorimo!
Prihodnjič: Pretepi
14. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Dragi prijatelji!
Pa smo spet prišli do
malo več prostora in tako
se boste našli med pri-
spevki na tejle strani. Ni-
kar ne obupavajte, če mo-
rate včasih dolgo čakati,
da tudi vaš prispevek za-
gleda luč sveta. Še največ
možnosti za objavo boste
imeli, če boste napisali iz-
viren tekst, ki bo druga-
čen od drugih. Tako pa se
večkrat zgodi, da dobim
cel kup spisov z istim na-
slovom in potem pač iz-
berem samo enega. Torej,
na plan z idejami in do-
brimi prispevki!
Vaša Tanja
Kako me Je sošolka
potegnila za nos
čakali smo na novinarski kro-
žek. Prijateljici Natalija in Alen-
ka sta se nek^ skrivnostno po-
menkovali. Nato je Alenka po-
gumno izjavila: »Jaz znam prero-
kovati usodo iz las!« »Kaj še!«
smo ji prijateljice ugovarjale.
»Ne verjamete?« nas je z očmi,
polnimi žalosti, vprašala in nas
s tem prepričala. »No, poskusi-
mo!« smo rekle vse v en glas.
Alenka se je razveselila in
skrivnostno pomežiknila Natali-
ji. Odšla sta v razred in падргеј
poklicali Cvetko, nato pa še me-
ne. »Izpuli si las!« mi je z resnim
glasom velela Alenka. Jaz, trapa,
sem jo hitro ubogala in si izpulila
las. »Sedaj pa poglejmo tvojo pri-
hodnost«, je rekla. Cvetka se je
obrnila stran, ker ni mogla zadr-
žati smeha. Alenka pa je nadalje-
vala s prerokovanjem: »Poročila
se boš, ko boš stara dvajset let.
Imela boš dobrega fanta. Imela
bosta tri otroke. Prvi bo zdrav-
nik, drugi pijanec, tretji, tretji pa
bo...« Bila sem vsa nestrpna:
»Brž povej, lepo te prosim, кад bo
tretji!« »Malo potrpi. Tretji, da,
tretji otrok pa bo takšen cepec
kot ti, ki si za prazen nič puliš
lase!« mi je med smehom odgo-
vorila Alenka. Tudi jaz sem že
koga potegnila za nos, a nikoli
tako uspešno kot ona.
TATJANA ZALOŽNIK, 7.r.
OŠ 3. bataljona VDV
Vitanje
Dasen o metulju In
polžu
Zlato rdeč metulj je plaval pod
nebom. Sonce seje pozibavalo in
na nebu so se sončne vile poigra-
vale z žarki, ki jih je pošiljalo son-
ce. Metulj se je klanjal soncu in
zemlji. Na zemlji je zagledal pol-
ža, ki je počasi in previdno lezel
med cvetočimi marjeticami. Me-
tulj se je spustil in pristal blizu
polža. Ogovoril ga je: »Polž, ti
grda stara škatla se potepaš po
zemlji in počasi ležeš. A glej me-
ne, jaz sem lep in še sonce se mi
priklanja.« Polž ni rekel nobene,
le zavzdihnil je in odšel naprej.
Metulj se je namrščil in odletel.
Ujela ga je nevihta in ni našel
prostora, kamor bi se skril. Iskal
je polža in ga našel. Potrkal je na
vrata in polž ga je sprejel. Metulj
je spoznal pregovor: ne norčuj se
iz drugih in prijatelja spoznaš
v nesreči.
MAJA ŠPILJAK, 3. r.
OŠ Franc Kranj c
Celje
Lačen kot volk
Z atijem smo v gozdu grabili
listje. Preden smo prišli domov,
je že zahajalo sonce in bil sem
lačen kot volk. Doma sem naj-
prej zaklical: »Kruha!« Mamica
mi ga je odrezala kar po dolgem
čez hleb. Pojedel sem ga, preden
je lahko mamica vprašala, če
bom še кдј zraven.
TONI BOROVŠAK, 2. r.
OŠ Kompole
Rojstvo-žlvljenje-
smrt
Privekal je... rojen je...
Srečna mati ga je povila,
svojega prvega sina;
zamišljeno gleda v svet.
Kaj mu bo prinesel?
Postal je mož,
izučilo ga je
življenje:
takšno in drugačno,
veselo in žalostno.
Končal je svojo pot,
življenjsko pot.
Družina joče za njim.
Vzela jim ga je
smrt, kruta smrt.
NATAŠA MOHORIĆ, 8. r.
OŠ Štorski železaiji
Štore
Zakaj se peteršiljček
In korenček ne
ljubita?
Peteršiljček in korenček sta
rastlini iz naših vrtov. Nsgveč ju
uporabljamo v prehrani. Oba
imata plod, ki se imenuje koren.
Peteršiljev plod je bel, korenč-
kov pa oranžen. Nad korenom
imata oba šop listov. Zaradi
míúhnih različic med njima pa
včasih pride do prepirčkov.
Nekega jutra, ko sta se družini
Korenčkovih in Peteršiljčkovih
lenobno prebujali, so se na nebu
začeli zbirati sivi in črni oblaki
ter zastrli sončnim žarkom pot
do vrta. Ker so bili Korenčkovi
malce višji od Peteršiljčkovih, so
se Peteršiljčkovi začeli pritože-
vati, da jim ti ogromni oranžneži
kradejo toploto in svetlobo jutra-
njega sonca. Oče Koren je bil se-
veda ponosen na svojo družino,
s£g je bila višja od sosedove, še
bolj ponosen paje bil, koje videl,
kako so Peteršiljčkovi vase zapr-
ti in slepi. Vzvišeno se je ponor-
čeval iz Peteršiljčkovih: »Nič ne
rečem; če bi se vas sonce ne dota-
knilo zaradi naše višine, ampak
preljubi moji bledi peteršiljčki,
ozrite se malo naokoli, potem pa
se lahko razburjate, kolikor ho-
čete! Še prejšnji teden ste se hva-
lili, da imate novo televizijo, da-
nes pa ne veste, da se bodo ves
dan na nebu nabiredi oblaki, ker
bo morda jutri deževalo. Kaj pa
potem gledate, če ne vremenskih
napovedi? Ph, pa takšni sose-
dje!« Stari sosed Peteršiljko je
popolnoma prebledel. Sploh ni
vedel, kako пгц se obdrži pokon-
ci. Njegova žena Peteršiljka je hi-
tro stopila k vodnjaku in priprav-
ljala obkladke za svojega možic-
Ца, ker bi drugače sočni zeleni
listki na njegovi glavi oveneli in
se povesUi. Ko je to videl Koren,
je začel pokati in se zvijati od
smeha. Zd^ se je prebudila še
soseda Korenka in hotela poka-
zati, kako lahkomiselna je Peter-
šiljka. »Možek in jaz vedno prebi-
rava vremensko napoved v časo-
pisu. ali pa gledava po nebu, kaj
se bo zgodilo z vremenom. To
vendar mora delati vsaka skrbna
rastlinica! Кгу pa bi bilo, če bi
kar naprej jedli, jedli in jedli, po-
tem pa dolgo ne bi bilo dežja?!
Zboleli bi in oveneli, morda pa
celo pomrli,« je bila razburjena
Korenka. Kar naenkrat se je Pe-
teršiljka odtrgala od moževega
čela in začela: »Sig ni čudno, da
morate kar naprej paziti pa zalo-
ge hrane, ko pa toliko pojeste!
Nas si poglejte, nas, kako malo
pojemo! Nam sploh ni treba pazi-
ti, koliko hrane imamo
v shrambi!«
Zdaj si je Peteršilj že malo opo-
mogel, pa tudi Koren se je zres-
nil. Ker je vsak hotel sebe poviša-
ti, nasprotnika pa kolikor je mo-
goče potlačiti, so se drli drug čez
drugega. Korenčkovi so se hvali-
li, da so slajši, debelejši..., Peter-
šiljčkovi pa so se branili, češ da
ljudje uživajo tudi njihovo listje
in podobno.
Prepirali so se tako dolgo, do-
kler ni prišla na vrt gospodinja.
Taje ravnokar pripravljala kosilo
in jih zato pobrala z vrta. Očistila
jih je, nekaj jih je sesekljala in
vrgla v juho, пекгу pa shranila
v hladilniku.
ANITA ŠTARKL, 1. 1.
STŠ Boris Kidrič
Celje
Nesreča v šoli
Hodila sem v prvi razred, ko se
mi je v šoli pripetila nesreča. Ne-
kega dne me je sošolka porinila
v klop in prebila sem si ustnico.
Sošolci so povedali tovarišici,
ona pa socialni delavki. Socialna
delavka je poklicala mamo, ki je
prišla pome in me odpeljala
k zdravniku. Zdravnica mi je po-
vedala, da bom dobila пекад ši-
vov. Dobila sem napotnico. Nato
sem šla v operacijsko sobo, kjer
so mi dali injekcijo, da nisem ču-
tila bolečin. Potem mi je zdrav-
nik zašil ustnico in šla sem do-
mov. Naslednji dan nisem šla
v šolo. Odslej bom pazila, da se
k^ takega ne bo več zgodilo.
LAURA POTOČNIK. 3.r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Plesni venček
za najmlajše
Učenci podružnič-
ne šole v Anražu so
svojim staršem poka-
zali, кцј vse so se na-
učili v začetnem ples-
nem tečaju. Zaplesali
so račke, angleški val-
ček, polko in disco
ples, najprej sami, po-
t^n pa so se zavrteli
še s svojimi starši. Ob
belo pogrnjenih mi-
zah s pomladanskimi
šopki so postregli
s kavo in pecivom.
Plesni tečaj, ki ga je
vodila tovarišica Na-
nika Cvikl je tako
v celoti izpolnil svoj
namen.
MARINKA MAROVT
Pismo zaljubljenega
petošolca
Haj! Odgovori mi prosim! Ka-
ko se imaš? Ali si prejela moje
prejšnje pismo? Ali me še ljubiš?
Ali boš šla z menoj na morje?
Kot veš, te še vedno ljubim,
zato te prosim, da prideš v sobo-
to ob šestih na dogovorjeno me-
sto. Tam se bova dokončno zme-
nila za moije. Še enkrat te pro-
sim, pridi!
Če bi lahko šla z mano na mor-
je, bi bilo res lepo. Peljala bi se
z avionom, kajti šla bi na Vis. Na
avionu bi se lahko pogovaijala in
pila limonado. Ko bi prišla na
Vis, bi si najprej ogledala kočo.
Potem pa bi si ogledala še vse
znamenitosti otoka. Šla bi tudi
tja, kjer je bil med vojno tovariš
Tito. Ali pa bi šla in si ogledala
ladje in čolne? Ko bi si vse ogle-
dala, bi se lahko šla kopat. Lahko
bi iskala školjke. Zvečer pa bi se
vozila s čolnom in gledala, kako
zahaja sonce. Če pa bi deževalo,
bi si ogledala hotel, ki je tam bli-
zu. In če imaš rada ribolov, bi
lahko lovila ribe. Ali pa bi si ogle-
dala park? V njem je zelo veliko
živali in ena je bolj zanimiva od
druge. Bilo bi krasno, kaj?
Oprosti mi, moram končati.
Ljubim te!!!
MATEJ MOHORIČ, 5.Г.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Naša družina
V naši družini nas je pet: jaz,
mami, oči, Ksenija in Saba. Živi-
mo v stolpnici. Vsak od nas je
zaposlen. Jaz hodim v šolo, ma-
mi hodi v službo, oči dela na ra-
diu, Ksenija študira, Saba pazi
stanovanje. Z očijem in mamico
se pogovarjam. S Ksenijo se več-
krat skregam. Včasih jo tudi raz-
jezim. Rad živim v moji družini,
čeprav težijo.
MITJA UMNIK, 3. r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
СеУе
Spremenila bi...
Na svetu je veliko stvari, ki mi
niso všeč. To so: onesnaževanje,
vojne, slabo gospodarstvo, zao-
strene politične razmere in še
marsikaj. V Jugoslaviji bi rada
пгоргеј spremenila gospodarstvo
in politične spletke. Delavci bi
morali delati vseh osem ur. Po-
djetja bi povečala izvoz in zmanj-
šala uvoz. Pri tem bi si prizadeva-
li, da bi imel dinar večjo vred-
nost. Politiki bi navezovali stike
z razvitimi državami in se zavze-
mali za svoj narod. Med seboj bi
bili bratski in bi skušali ohraniti
enakopravnost med narodi in na-
rodnostmi.
Danes nas pesti tudi velika
onesnaženost rek, gozdov in vse-
ga življenja na Zemlji. Če bi ime-
la možnost, bi vse to spre^nila.
Zahtevala bi, naj imajo vse tovar-
ne filtrirne naprave in naj ne
ogrožajo ljudi. Za tiste, ki tega ne
bi upoštevali, bi uvedla visoke
kazni. Mislim, da bi se s takšnimi
postopki dalo izboljšati naš
planet.
SIMONA CENTRIH, 8. r.
OŠ Bratov Letorye
Šmartno ob Paki
RAČUNALNIK - MOJ PRIJATELJ
4.	Zgodovina računalništva
Prvi računalnik so izdelali na univerzi
v Veliki Britaniji okrog leta 1940. Vseboval
je približno 3 tisoč elektronk. Včasih je ta
računalnik delal celo nekaj ur, preden seje
pokvarila kakšna elektronka, ki je povzro-
čila razpad sistema. Če ta računalnik pri-
merjamo z računalnikom, vgrajenim v za-
pestno uro, vidimo, da so današnji mnogo
manjši in zmogljivejši.
5.	Disk
Disk je posebna upogljiva ploščica v tr-
dem ovitku. Uporablja se za shranjevanje
programov. Pred kaseto ima velike pred-
nosti. Naštel bom samo dve: na disk lahko
posnamemo veliko več programov kot na
kaseto, poleg tega pa se program hitreje
včita. Vsi večji računalniki uporabljajo di-
skete, vendar pa morajo imeti zraven di-
sketnik, napravo, ki bere podatke z diske-
te. Diskete se pri nobeni odprtini ne sme-
mo dotikati! Nanjo ne smemo pisati, ne
smemo je prepogibati ah jo imeti v bližini
magnetov!
6.	Pokukajmo v notranjost
če odpremo računalnik in pogledamo,
kaj je znotraj, bomo videli nekakšne črne
škatlice, ki se imenujejo integrirana vezja.
Označujemo jih z oznako IC. V čipu je vse
polno elektronk in drugih stvari, ki sestav-
h^o IC (čip).
7.	Basic ukazi
Basic (izg. bejzik) je programski jezik. Ta
jezik se uporablja pri računalniku ZX
Spectrum. Ima vehko različnih ukazov kot
so: PRINT, INPUT, LET, IF, BEEP, FOR,
PLOT, DRAW... Več o posameznih po-
membnih programskih ukazih prihodnjič.
II. PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA RAZPISUJE
DELOVNA SKUPNOST V SKLADU Z 49. ČLENOM
STATUTA DELOVNE SKUPNOSTI LB SPLOŠNE
BANKE CELJE IN 8. ČLENA PRAVILNIKA O RAZVIDU
DEL IN NALOG DELA IN NALOGE DELAVCEV S PO-
SEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI ZA
PODROČJA
vodenje kadrovsko-splošnega
sektorja
z naslednjimi pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba organizacijske, kadrov-
ske, pravne ali druge ustrezne smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
vodenja sektorja računovodstva
z naslednjimi pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne
smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
vodenja ekspoziture Žalec
z naslednjimi pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne, or-
ganizacijske ali druge ustrezne smeri
-	48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah.
Mandat za vsa razpisana področja traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev za opravljanje razpisanih
področij se od kandidatov pričakuje, da so z delom
in širšo aktivnostjo dokazali odgovornost in uspeš-
nost pri opravljanju nalog ter razvijanju samouprav-
nih družbenoekonomskih odnosov.
Kandidati naj ponudbi priložijo dokazila o šolski
izobrazbi in predlog o načinu realizacije programa
za posamezno področje z opredelitvijo svoje vloge
pri njegovi realizaciji.
Prijave sprejema LB Splošna banka Celje v zaprtih
ovojnicah 15 dni po objavi z oznako:
pod I. »za razpisno komisijo«
pod II. »za razpisno komisijo za razpis del in nalog
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi«
na naslov: LB SPLOŠNA BANKA CEUE, Vodnikova
2, 63000 CELJE.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri oziroma imenovanju.
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Gordan M. iz Štor je
prišel v ponedeljek zvečer
ob 23.15. uri domov na pre-
cej majavih nogah, vendar
pa je lahko doma ostal le
borih 40 minut, potem paje
moral - v prostore za trez-
nenje. Gordan je namreč
doma razgr^al, grozil in
razbijal, tako da res ni bil za
drugam kot v kletne pro-
store na UNZ Celje.
•	Jožica R. večkrat po-
skrbi, da so tudi ženske
ustrezno zasotpane med kr-
šitelji javnega reda in mira.
Jožica je prejšnji petek
spet zašla v Celje in se ga
nacukala, potem pa razgra-
jala v bifejih in na ulicah.
Miličnikom ni preostalo
kaj drugega, kot da so jo
vtaknili v prostore za trez-
nenje.
•	Vinko S. si je naredil
precej več škode, ker je bil
v nedeljo zvečer preveč tr-
mast. Potem, ko so ga mi-
ličniki ustavili in mu pre-
povedali nadaljno vožr^o
zaradi vinjenosti, se je Vin-
ko počutil dovolj korajžne-
ga, da je še enkrat sedel za
volan. Ko so ga miličniki
drugič ustavili, so bili ne-
koliko bolj strogi - Vinko
je moral v prostore za trez-
nenje.
•	Hilarij P. je prejšr\ji te-
den v četrtek hotel z avto-
mobilom v mesto, bil pa je
vse prej kot sposoben za
vožnjo. Ko je po Malgajevi
vozil le preveč nevaren sla-
lom, so stanovalci poklicali
miličnike. Hilarij je posku-
šal pobegniti, vendar v ta-
kem stanju ni bil sposoben
za kakšne dirke, tako da se
je njegov izlet z avtomobi-
lom kmalu neslavno
končal.	S. Š.
Društvo Je prijavilo onesnaževaioe
Celjsko društvo za varstvo okolja
je temeljnemu javnemu tožilstvu
v Celju poslalo ovadbo zaradi kazni-
vih dejanj oziroma gospodarskih pre-
stopkov onesnaževala človekovega
okolja. Na seznamu je 22 organizacij
s Celjskega in širšega slovenskega
prostora, ki jih društvo obtožuje, da
so vrsto let zahrbtno in trajno za-
strupljale prebivalstvo in okolje. Za-
to zahtevajo takojšnjo in učinkovito
preiskavo.
Na seznamu je na prvem mestu celj-
ska Cinkarna, v kateri nekatere proiz-
vodnje že vrsto let delsyo brez obratnih
dovoljenj in filtrirnih naprav. Zaradi
svoje proizvodnje spušča. Cinkarna
v zrak in vodo ter odlaga na deponije
ogromne kohčine razhčnih strupov.
Gre za kadmij, arzen, selen, fluor, ba-
ker, cink, žveplo... Ker je nekaj časa
kurila kish gudron, je vnesla v okolje
PCB in dioxin ter furan. Vsi ti strupi
zastrupljajo ljudi, živali in rastline ter
zemljo, onesnaženje paje seglo tudi 15
kilometrov daleč.
Delovni organizaciji Emo društvo
očita, da prav tako nima urejenih vseh
dovoljenj za obratovanje in da dela
brez čistilnih naprav, s čimer vnaša
v okolje fluor in kadmij.
Železarna spušča v zrak in vodo
strupe kot so vanadij, krom, železo,
kadmij, celjsko bolnišnico pa so ovadi-
li zaradi neurejene kurilne naprave in
nestrokovnega kurjenja, s čimer spu-
ščajo v zrak hude strupe.
Za Kovinotehno in Erin skladiščni
center v Bukovžlaku so zapisah, da
prodirata premog z vehko vsebnostjo
žvepla in težkih kovin in s tem prispe-
vata k onesnaženju zraka. Za šoštanj-
sko termoelektrarno pa velja, da obra-
tuje brez filtrirnih naprav in porabi
ogromne kohčine premoga z visoko
vsebnostjo žvepla in drugih strupov,,
s čimer ogroža širši slovenski prostor.
S svojim odlaganjem radioaktivnega
pepela ogroža tudi prihodnje rodove,
prav tako z izdelavo in prodajo radio-
aktivne opeke. Keramična industrija
Liboje izpušča fluor in težke kovine,
Aerov obrat v Šempetru pa ogroža pre-
bivalstvo in pitno vodo v občini Žalec.
Med šentjurskimi organizacijami sta
po menenju društva najbolj problema-
tični Alpos in Tolo. Prva zaradi izpusta
aerosolov v obratu barvanja, ki vsebu-
jejo strupene snovi, druga pa zato, ker
uporablja mutageno in kancerogeno
lepilo, posebej nevarno za nosečnice.
Društvo je na seznam uvrstilo tudi
Zdravilišče Rogaška Slatina, ki že 12
let obratuje brez čistilnih naprav in je
s tem pripomoglo h katastrofi Sotelj-
skega jezera. Steklarni v Rogaški Sla-
tini pa očitajo, da onesnažuje zrak
s fiuoijem in drugimi strupi. Fluor je
prisoten tudi v Gorenjevi proizvodnji
keramičnih ploščic, v Ljubečni pa so
v zadnjem času sicer uredili filtrirne
naprave, medtem ko so vrsto let za-
strupljali okolje.
Na seznamu pa so še organizacije
izven Celjskega kot so trboveljska Ter-
moelektrarna in Cementarna, Rudnik
svinca v Mežici, Tovarna glinice in alu-
minija Kidričevo, tovarna dušika Ru-
še, INA Kutina in Straža Hum na Soth.
K ovadbi je društvo priložilo z^eten
kup dokaznega gradiva, ki naj bi pod-
krepil njihove obtožbe. Hkrati pa
predlagajo, da se enako kot proti ones-
naževalcem ukrepa tudi proti uprav-
nim organom v občinah, ki so krivi za
takšno stanje.
T. CVIRN
Veliko
kršiteliev
Prejšnji četrtek zvečer
so miličniki na Celjskem
pripravili še eno akcijo,
v kateri so odkrivali
predvsem vinjene vozni-
ke. Sodelovalo je 38 mi-
ličnikov, ki so ustavili
710 voznikov.
Tudi pri tokratnem po-
ostrenem nadzoru pro-
meta, ki sodi v okvir akci-
je »Minus deset odstot-
kov«, se je izkazalo, da je
mnogim voznikom кгц
malo mar za prometne
predpise, s tem pa tudi za
svojo in varnost drugih
udeležencev v prometu;
več kot vsak tretji ustav-
ljeni voznik je namreč kr-
šil predpise. Mihčniki so
tako izrekli 105 mandat-
nih kazni, napisah 85
predlogov za sodnika za
prekrške, odvzeh 32 voz-
niških dovoljenj, 74 voz-
nikov pa ni smelo nada-
ljevati vožnje.
Ponovno v zapor zaradi tatvin
Celjsko višje sodišče je
zvišalo kazen Andželku
Markiču iz Marija Dobja pri
Dramljah na leto dni in
6 mesecev zapora. Markič je
bil obsojen na prvo stopenj-
skem sodišču zaradi dveh
tatvin.
Andželko Markič, ki je ne-
zaposlen, je 5. maja lani, pri-
bližno ob 23. uri zvečer opa-
zil tri lovske puške, ki so bile
v osebnem avtomobilu, par-
kiranim pred gostilno Med-
ved v Škofji vasi. Lastniki
orožja so ga videli, kako je
odnesel eno puško, nato pa
vzel še dve in zečel bežati.
Bil pa je prepočasen, da bi
jim ušel - prijeh so ga in ga
pridržali do prihoda milični-
kov. Markič se je na sodišču
zagovarjal, da je bil takrat pi-
jan in ni vedel, кад dela. Ven-
dar pa je sodišče po pričeva-
nju izvedenca (zdravnika
psihiatra ovrglo njegov za-
govor.
Drugo tatvino je Markič iz-
peljal 24. avgusta lani, ko je
skozi okno splezal v stanova-
nje A. J. v Razgoiju 2 in od-
nesel vrtalni stroj. Lastnik
trdi, da je odnesel tudi 85 ti-
soč dinarjev, vendar pa so-
dišče tega ni moglo dokazati.
Markiča so 24. oktobra lani
prijeh in priprli.
Za kr^o pušk, ki so vred-
ne približno 5 milijonov di-
narjev, ga je sodišče obsodi-
lo na leto dni zapora, za кгдјо
vrtalnega stroja pa na 3 me-
sece zapora, potem pa izre-
klo enotno kazen leto dni in
2 meseca zapora.
Na sodbo sta se pritožila
zagovornik obdolženca in
javni tožilec, višje sodišče pa
je delno ugodilo le javnemu
tožilcu glede kazni.
Markič je namreč takoime-
novani specialni povratnik,
ki je že prej kradel, a ga kaz-
ni niso spametovale. Poleg
tega je ukradel puške, ki so
precej vredne; če bi mu ta-
tvina uspela, pa bi orožje kaj
lahko prišlo v roke osebam,
katerim ga ne bi bilo dobro
zaupati. Zato so mu za krajo
pušk zvišali kazen na leto
dni in 5 mesecev zapora, po-
tem pa mu izrekli novo enot-
no kazen - leto dni in 6 mese-
cev zapora. V kazen so mu
všteh tudi čas prebit v pri-
poru.
S. ŠROT
Vlom v avto
Prejšnji četrtek je neznanec
vlomil v osebni avtomobil, ki
je bil parkiran v Oblakovi ulici
pri celjski bolnišnici. Vlomilec
je odnesel denarnico z doku-
menti, devizne čeke in pet mi-
lijonov dinaijev.
Poiomilene piatane
Objestnost, predvsem
mladih, naredi v Celju vsa-
ko leto precej škode. Komu-
nalci merijo polomljene
znake, kažipote, razbite luči
javne razsvetljave, potrga-
ne rože in polomljena dre-
vesa v milijonih dinarjev,
ki jih porabijo, če hočemo,
da mesto izgleda vsaj neko-
liko urejeno. Žal je vse sku-
paj Sizifovo delo - za komu-
nalci pridejo objestneži, za
objestneži komunalci...
Pred dnevi so se objestne-
ži lotih tudi drevoreda platan
ob peš poti ob Savinji v Med-
logu. Polomih so 15 platan,
ki so jih lani posadih delavci
vrtnarstva. Vsaka platana
stane 15 starih milijonov,
precej večja škoda paje zara-
di uničenega drevja, saj bo
drevored zrastel z enoletno
zamudo. Če bodo, seveda,
preživele nove platarie, ki jih
bodo posadih. Podohne teža-
ve imajo vrtnaiji povsod
v mestu, ko poskušajo zasa-
diti nov drevored, žal pa niso
tako opremljeni, da bi sadih
večja drevesa, ki jim nepridi-
pravi ne bi bili kos.
V Celju ekološka zavest
postaja vse močnejša. Med
prizadevanja za bolj zdravo
okolje sodijo tudi drevesa in
drugi nasadi zelenja v mestu,
ki jim radi pravimo mestna
pljuča. Žal ekološka zavest
nekaterih ni dovolj vehka,
skorsg povsem pa izgine, ko
nekohko preveč popijejo.
S. ŠROT
Loviine mreže na stopnišču
Pred nekaj leti je v Titovem Velenju v uhci Vrnjačke
Banje padla deklica iz petega nadstropja v klet, ko se je na
stopnišču igrala z vrstniki. Deklica je padec preživela,
čeprav huje ranjena; vendar jo je kar srečno odnesla, saj je
danes že prava šolarka.
V stanovanjskem bloku so se zamislih, anahzirah nesrečo
in ukrepali. Ker odprtina med stopniščem z vrha stavbe do
kleti ni zavarovana, so stanovalci kupih močno jekleno
mrežo in jo z jekleno vrvjo napeh med stopnicami. Mreže so
namestili v vsako drugo nadstropje, tako da so ljudje v tem
bloku zdaj bolj varni, še posebej otroci, ki se večkrat igrajo
kar na stopnišču.	JOŽE MIKLAVC
Za varnost otrok ni nilcoli dovolj
posl(rbi]eno
Slika s Titove ceste v Ljubljani, ko je na cesto poleglo
1818 otrok, Псц bi bilo nazorno opozorilo staršem, učite-
ljem in drugim, da za prometno varnost otrok ni nikoli
dovolj dobro poskrbljeno. Toliko otrok je bilo namreč lani
med žrtvami prometnih nesreč v naši republiki, od tega jih
je 63 umrlo, 1755 pa jih je bilo ranjenih.
Akcijo je pripravil republiški svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, sodi pa med vse številnejša
prizadevanja pri nas, da bi vsaj za deset odstotkov zmanj-
šali število prometnih nesreč.
Otroci so bili tudi na našem območju med pogostimi
žrtvami prometnih nesreč v preteklem letu; povzročili so
96 nesreč, žrtve pa so bili kar v 225 hujših prometnih
nesrečah, v katerih so umrli trije otroci in sedem mladolet-
nikov. Ranjenih je bilo 151 otrok in 163 mladoletnikov.
Žal prometne statistike tudi za letos ne obetajo nič
dobrega. Doslej je v naši republiki umrlo v prometnih
nesrečah že 12 otrok in mladoletnikov, na našem območju
pa ngjbolj skrbi število prometnih nesreč, kijih zakrivijo
mopedisti-mladoletniki. Vse skupaj bi moralo biti dovolj
veliko opozorilo, da moramo za prometno vzgojo mladih
narediti še več.
S.Š.
Požar v stanovanju
v torek zvečer je zagorelo
v podstrešnem stanovanju Av-
guština Pirnata v Župančičevi
ulici v Titovem Velenju. V ku-
hinji si je lastnikov 33-letni sin
Ervin pekel krompir, pri tem
pa se mu je vnelo olje v ponvi,
potem pa prekipelo po štedil-
niku in po tleh. Ogenj se je
tako hitro širil, da ga sam ni
mogel pogasiti, zato so morah
priti na pomoč prostovoljni ga-
silci z Titovega Velenja in Šale-
ka. Ogenj je uničil podstrešno
stanovanje z opremo in pod-
strešje stanovanjske hiše, tako
da je škode za pribhžno 50 mi-
lijonov dinaijev.
Razpokan dimnik
Prejšnji četrtek je zagorela
stanovarijska hiša v Mralem
Polju pri Jurkloštru, ki sta jo
pred časom kupila Marija in
Ivan Kukovič. Nova lastnika
sta zakurila v krušni peči, kjer
je bilo precej starega papirja.
Ker peči že dolgo ni nihče oči-
stil, so se vnele saje, zaradi raz-
pokanega starega dimnika pa
je ogenj najprej zajel tram na
podstrešju, potem pa se je raz-
širil na ostrešje. Naprej sta ga-
sila samo lastnika, ki sta se pri
tem lažje opekla, kasneje pa so
prišli na pomoč gasilci iz Jur-
kloštra in Planine ter sosedje.
Kljub temu je zgorel ves gornji
del hiše, spodnji pa je precej
poškodovan, tako da je škode
za približno 10 milijonov di-
narjev.
Prijeli vlomilca
Zlatko Š. in Džemaludin M.,
oba brez zaposlitve sta se le
kratek čas veselila plena, ki
sta ga odnesla iz Merxove tr-
govine v Adamovičevi ulici
v Celju, v katero sta vlomila
v noči z nedelje na ponede-
ljek. Vlomilca sta si v trgovini
nabrala za 2,3 milijona dinar-
jev hrane in pijač. V ponede-
ljek zjutr^ ob 7.40. uri pa ju je
ustavila patrulja celjskih milič-
nikov, ki so pri pregledu avto-
mobila našh plen iz trgovine in
oba vlomilca takoj odpeljah
h preiskovalnemu sodniku.
Prehitro po mokri
cesti
Prejšnjo sredo, malo pred 18,
uro je 46-letni Ivan Ošir iz Pon-
graca vozil.z osebnim avtomo-
bilom po lokalni cesti v Kasa-
zah. Zaradi neprimerne hitro-
sti in spolzke ceste je v ovinku
zdrsnil s ceste, tako da je avto
vrglo na breg Savinje. V nesre-
či se je voznik huje ranil.
Požar v toplotni
podpostajl
V ponedeljek zvečer ob
19.30. uri je začelo goreti
v električni razdelilni omari-
ci v toplotni podpostaji v sta-
nov^skem bloku v Ulici
Milčinskega 3 v Celju. Požar
so pogasili celjski poklicni ga-
silci, zgorela pa je električna
napeljava v podpostćgi, tako da
je škode za približno 10 milijo-
nov dinaijev. Vzroke požara še
raziskujejo.
Zgorela vinska klet
V	ponedeljek popoldne ob
13. uri je zgorela vinska klet
last Stanislava Tovornika
v Virštanju. Zgorel je leseni,
zgodnji del kleti, v kateri je bi-
lo tudi pol tone sena, medtem
ko so iz spodnjih prostorov
uspeli rešiti sode in stiskalni-
co. Ogenj so pogasili gasilci iz
Virštanja in Podčetrtka, goreti
paje začelo, ker seje lastnikov
sin igral z vžigalicami na dvo-
rišču, medtem ko staršev ni bi-
lo doma.
Padel pod traktor
V	ponedeljek zjutraj je 74-
letni Jože Kurent iz Goreljic
pri Radečah peljal proti do-
mu traktor Tomo Vinkovič
z manjšim priklopnikom. Za-
radi prevelike hitrosti doma ni
uspel zaviti pod skedenj, pač
pa je zapeljal v hrib ob sked-
nju. Voznik je pri tem padel
z vozila in ostal ukleščen pod
traktorjem in ga je šele čez
skoraj štiri ure našel sosed. Če-
prav je takoj poklical zdravni-
ka, je Jože Kurent umrl.
Hotel HUM
Lcuko
vas vabi
V petek
in soboto
na ples
z ansamblom
DUO »RIKI«
Janifo se spet ni mogel upreti šofiranju
Kaže, da se Janko R. iz Vo-
druža pri Šentjurju nikakor
ne more upreti želji po šofi-
ranju, čeprav je bil že več-
krat kaznovan zaradi od-
vzema vozila.
Čeprav še mlad in brez
vozniškega dovoljerija, ima
že precej vozniških izkušenj,
najraje pa vozi tovornjake in
avtobuse. Boli znan pa je po-
stal, ko je v Šentjurju sedel
za volan krpana (zglobnega
avtobusa) in uprizoril prave
dirke. Zaradi tega je moral
tudi za leto dni v zapor.
Janko R. se tudi po priho-
du iz zapora ni mogel upreti
šofiranju in tako je prejšnji
četrtek sedel za volan tovor-
njaka TAM 1100 T, last Anto-
na Mačka z Lopate, ki je bil
parkiran pred Modo v Šent-
jurju. Janko se je zapeljal
v Osijek, kjer je prodal cera-
do, potem pa je v ponedeljek
hotel prodati še tovornjak.
Vendar pa kupec ni bil tako
naiven; prijel ga je in odpe-
ljal na postajo mihce.
Lastnik je tako dobil nazsO
tovornjak, Janko pa je v to-
rek zjutraj spet moral k prei-
skovalnemu sodniku.
S.Š.
DO IGM »GRADNJA« ŽALEC
razpisuje
dela in naloge
vodja razvojnega sektorja
Pogoji:
Visoka izobrazba gradbene ali strojne smeri in
ustrezne delovne izkušnje,
opravljen strokovni izpit in družbeno politična aktiv-
nost.
Vodja razvojnega sektorja bo imenovan za štiri leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev in zasnovah programa dela sektorja, naj
kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa na
naslov:
IGM »GRADNJA« ŽALEC, Latkova vas 45/b, 63312
Prebold
16. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Petič državne prvaicinje
Kegljavke, združene v kegljaškem
klubu EMO Celje, so prve športnice Ce-
lja, znova državne prvakinje. Zadnji
triumf so pod vodstvom trenerja Vlada
Gobca dosegle v nedeljo v Zagrebu, kjer
so v dveh dodatnih dvobojih premagale
najhujše konkurentke, ekipo Reke.
Vlado Gobec se takole spominja teh
napetih srečanj:
»Prvenstvo smo skupaj z Reko končali
z enakim številom točk, to pa je pomeni-
lo dva dodatna dvoboja na nevtralnem
kegljišču za naslov državnega prvaka se-
zona 88/89. Bilo je napeto, vendar moja
dekleta so vzdržala. V Zagrebu so dva-
krat premagale Reko in tako razbile
kompleks te ekipe, ki nas je stalno pre-
magovala od leta 1979 do 1986. V borbo
smo šli sproščeni, saj nismo imeh kaj
izgubiti, lahko smo samo ponovili prejš-
nje uspehe, ko smo bili že štirikrat držav-
ni prvaki. Letos smo postali petič, od
tega tretjič zapored in drugič, kar so lani
ustanovih zvezno hgo. Prej smo tekmo-
vah po turnirskem sistemu. Reka se je za
letošnje prvenstvo okrepila in bila favo-
rit, mi smo ostah brez najboljše Marike
Nagy. Imamo pet odličnih tekmovalk,
s šesto so vedno problemi. Razlagova ne
more in ne more igrati z Reko, vedno ima
težave. Ker pa je v letošnjem prvenstvu
imela samo en sam slab nastop sem jo
uvrstil v ekipo. Zadel sem, kajti bila je
med najboljšimi. Prvi dan smo postavili
celo dva rekorda ekipno kegljišča in Mik-
čeva kot posameznica. Po prvem dnevu
smo imeh 73 kegljev prednosti, to pa je
bila lepa osnova za drugi dvoboj, ko smo
lahko igrali bolj sproščeno. Smo državni
prvaki in znova bomo zastopali Jugosla-
vijo v svetovni kegljaški areni. Srečen in
vesel sem, da smo vse to zmogh.«
T. VRABL
Na dodatnem dvoboju na nevtralnem
kegljišču Rade Končar v Zagrebu so
kegljavke EMC premagale v boju za na-
slov državnih prvakinj Reko 5001:4892,
posamezna dvoboja 2520:2447 in
2481:2445. Ekipo je vodil predsednik
kluba in trener Vlado Gobec, državne
prvakinje pa so postale: Petak (409,399),
Razlag (435, 408), Lesjak (438, 432), Go-
bec (402, 438), Mikac (453, 390) in Seško
(383, 414).
Celjske kegljavke so v dvajsetih letih
prinesle v Celje pet zlatih, šest srebrnih
in dve bronasti medalji! Séra, vredna
vsega spoštovanja!
Šest medalj
Matjaža
Kolčana
v Kranju je bilo republi-
ško plavalno prvenstvo za
mlajše pionirje B, kjer je
nastopilo 167 tekmoval-
cev iz 14 plavalnih klubov
Slovenije, med njimi tudi
dva člana PK Klima Nep-
tun Celje.
Matjaž Kolčan se je do-
mov vrnil s šestimi meda-
ljami - zlato na 50 m kravi,
srebrno na 100 m kravi ter
bronastimi na 100 in 50
m hrbtno ter 100 in 200
m mešano.
Blaž Kandorfer je sicer
ostal brez medalj, vendar je
med 55 plavalci letnik 1978
in mlajši osvojil 6. mesto na
50 m delfin, 7. mesto na 50
m prsno in 9. mesto na 100
m delfin. Predsednik PK
Klima - Neptun Jože Jurak
je ob tem povedal, da je
s tem uspehom izredno za-
dovoljen, saj gre za mlada
plavalca, ki veliko obetata.
JOŽE KANDORFER
Roifometaši Aera spet vodijo
v 2. zvezni ligi so do konca
izredno napetega prvenstva
ostala še štiri kola. Vodijo tri
ekipe, ki imajo tudi največ
možnosti, da osvojijo 1. mesto
in se vmejo v 1. zvezno ligo.
Med njimi so tudi rokometaši
Aera, ki so prevzeli vodstvo
pred Vrbasom in Partizanom
Bjelovar.
Rokometaši Aera so gosto-
vah na vročem terenu v Trav-
niku in po odlični igri prema-
gah borbene ter vedno ne-
ugodne domačine 18:21. Naj-
boljši strelec je bil Ivandija, ki
je dal 6 golov. Tekmo ocenjuje
predsednik IO Aero Celje An-
drej Šušterič:
»Partizan Bjelovar je izgubil
v gosteh, Vrbas zmagal, mi tu-
di in zaradi boljše razlike v go-
lih smo prevzeli vodstvo. V Vr-
basu je odločila predvem naša
dobra igra v drugem polčasu
v obrambi, medtem ko smo
v začetku nekoliko lagodno
igrali v napadu. Na srečo brez
večjih in težjih posledic za nas.
Domačini, ko so videli, da jim
ne gre, so začeli igrati grobo,
vendar smo tudi to zdržah. Ta-
ko še vedno ostajamo v borbi
za sam vrh. Vsi trije kandidati
- Partizćm Bjelovar, Vrbas in
Aero - imamo do konca prven-
stva težke dvoboje in vsi čaka-
mo na spodrsljaj drugega. Vsi
smo se pripravljeni boriti do
konca, fantje so zdravi in psi-
hično zreli za težke preiz-
kušnje.«
Odhčno igrajo tudi rokome-
tašice Velenja v 2. zvezni ligi,
saj so v 22. kolu doma prema-
gale Zamet 32:24, po 11 golov
pa sta dali vedno boljši Kariče-
va in Zidarjeva. Zdaj so s tek-
mo manj proti Kranju Velenj-
čanke na odličnem 6. mestu in
so tako potrdile, da je prav, da
pred začetkom prvenstva niso
izstopile iz lige, kajti to bi bil
neusmiljen razpad kvalitetne
športne panoge v rudarskem
mestu.
V moški repubhški ligi je Šo-
štanj premagal Jadran v Kozi-
ni 22:25, najboljši strelec je bil
Požun 8 in so tako Šoštanjčani
še vedno na 2. mestu s štirimi
točkami zaostanka za vodečim
STT Rudarjem iz Trbovelj.
T. VRABL
Sto iet teiesne
icuiture v Celju
Bojan Planinšek, znani celj-
ski in slovenski športni dela-
vec, je bil pred časom imeno-
van za vodjo organizacijske-
ga odbora za pripravo in iz-
vedbo pomembnega jubileja
- 100-letnice organizirane te-
lesne kulture v Celju oz. celj-
ski občini.
»Kmalu bo nastopilo leto
1990, ko bomo slavili 100-letni-
co organizirane telesne vzgoje
v Celju oz. celjski občini. Vsa-
ka športna prireditev od 1. ja-
nuarja do 31. decembra pri-
hodnje leto naj bi imela obelež-
je te pomembne obletnice.
Med vodilnimi nalogami pa so
izdaja almanaha o nastanku in
razvoju športne dejavnosti
v Celju, kar kot vodja priprav-
lja z ekipo Jože Kuzma, zaklju-
ček pa s podehtvio najvišjih
slovenskih priznanj športni-
kom, športnim delavcem, ko-
lektivom in ostalim v novem-
bru, to so Bloudkove plakete
in priznanja. Delali bomo na
nadaljnem razvoju kvalitetne-
ga in množičnega športa v Ce-
lju, rekreaciji, zgodovinskih
arhivih, obnovi najpomemb-
nejših objektov, kjer prednja-
čila bazen in drsališče itd. Vse
to pa bomo zmogh, če bo do-
volj denaija. Razumljivo je, da
pri obeleževanju pomembne
obletnice pričakujemo pomoč
delovnih organizacij v prispev-
kih, ostalih amaterskih šport-
nih delavcev pa v vedno ljubi-
teljskem odnosu do te po-
membne zvrsti, ki krepi naše
telo, zdravje in dobro počutje.«
T. VRABL
invalidi tekmovali
v Vrbju
Ob dnevu invalidov so v Vrb-
ju pri Žalcu pripravili tekmova-
nji v šahu in namiznem tenisu.
V	šahu po dvokrožnem sistemu
je ekipa DIO Žalec premagala
DIO Celje 6:2, med posamezniki
pa so bili najboljši Stane Skok,
Jože Grobelnik, Ivan Pevnik itd.
V	namiznem tenisu je zmagal
Vlado Veber pred Leonom Bev-
cem in Jožetom Glušičem.
JOŽE GROBELNIK
Nagrajenci
Partizanove igre
vsi iz Celja
Pravilni odgovor za nagrad-
no igro Partizan 6 je bil, da bo
organizator letošnjega sreča-
li a Partizan Vukovar, sodelu-
jeta pa še partizanski društvi
Gabeije СеЦе in Rakovica
Beograd. Nagrajence je izžre-
bal dosedanji predsedujoči
Rudi Rovan, nagrade ženskega
frizerstva Milan Petrovič, Lile-
kova 2 iz Celja pa dobijo: 1.
Saška Drugovič, Na zelenici 9,
Celje, 2. Jožica Vuk, Trubaije-
va 53/a, Celje in 3. Irena Na-
glav, Miklošičeva 1, Celje.
METOD TREBIČNIK
Na posnetku član Boksarskega kluba Celje Dušan Obrez, lan-
skoletni mladinski vicei šampion Jugoslavije v težki katego-
riji.	Foto: EDO EINSPIELER
Reicreacija v ringu
Boksarski klub Celje je bil
ustanovljen pred desetimi le-
ti in v tem času beleži nekaj
vidnih uspehov z državnih pr-
venstev, kar v športu, ki sodi
med paradne discipline v Ju-
goslaviji, ni niti najmanj
lahko.
Lanska sezona, ko so kar
štiije mladinci osvojih medalje
na prvenstvu države, bi lahko
bila mejnik v razvoju celjskega
boksa. Vendar je ta uspeh
odjeknil brez pričakovanih po-
sledic. Med celjskimi perspek-
tivnimi športniki, ki so v začet-
ku leta prejeh bolj ah manj za-
služena priznanja, ni bilo mo-
goče najti niti enega izmed če-
tverice boksarjev, čeprav je
merilo za omenjena priznanja
medalja z državnega prven-
stva. Zakaj tako? Mislim, da ni
argumentov za primerno obra-
zložitev, če se slučajno motim,
naj me popravijo tovariši iz
ZTKO-ja, ki se med drugim
lahko pohvalijo tudi s tem, da
so boks uvrstili med rekreativ-
ne športe.
S takšnim statusom boks
v Celju nima možnosti za na-
predovarye. Čeprav je zanima-
nje mladih vehko, se večina že
v kratkem času odloči za šport,
kjer si ne bodo sami kupovah
opreme, plačevali tekmovanj
in potnih stroškov. Kjer bodo
torej imeh normalne pogoje za
trening, kajti prostor, ki jim ga
trikrat tedensko nudi OŠ I.
celjske čete, je poleg nekom-
pletne opreme za ring vse kar
predstavlja materialno »boga-
stvo« boksarske sekcije. Poleg
simbohčne miloščine Cinkar-
ne je glavni vir dohodkov last-
ni žep, denar v zaprašeno klub-
sko blagajno pa člani prispeva-
jo tudi s priložnostnim delom
varnostnikov. Prav zaradi
skromnih finančnih zmožno-
sti, pred leti niso vstopih v II.
zvezno ligo, kamor po kvahteti
gotovo sodijo. Tako sedaj na-
stopajo v slovenski revijalni li-
gi, vsako leto pa organizirajo
memorial Darka Krivca.
Petindvajset boksaijev, ki
prih^ajo iz vseh koncev Jugo-
slavije, na lastni koži občuti,
da družbeni interes v Sloveniji
zanemaija panogo, za katero
večina mish, da so dovolj tri
komponente: hrabrost, trde
pesti in marmornata glava. Pri
različnih športih, najbolj pa pri
boksu, je primarna psiha. Ta
»pokhcna« umirjenost je ver-
jetno vzrok, zakaj peščica fana-
tikov vztr^a v pogojih, ki niso
po meri niti amaterskih šport-
nikov. BOJAN KRAJNC
Druga zmaga
Ingrad Kiadivarja
v republiški članski nogo-
metni ligi so odigrali 16. kolo,
ki je značilno po tem, da so
nogometaši Ingrad Kiadivar-
ja doma dosegli drugo zmago
v prvenstvu, ko so z golom
Štancerja 1:0 premagali solid-
no Izolo, Partizan Hmezad Ža-
lec je z 2:1 po pričakovanju
izgubil v Rušah s Pohorjem,
velenjski Rudar se je vrnil
s točko iz Nove Gorice, kjer je
igral neodločeno 1:1 z Vozili,
pomembno zmago pa so doma
dosegli nogometaši Elkroja,
ki so z 2:1 ugnali presenečenje
spomladanskega dela prven-
stva - Kovinarja iz Maribora.
O tem trener Bojan Praš-
nikar:
»Srečanje z Izolo je bilo za
nas izredno zahtevno in smo
ga s strahom pričakovali. Re-
zultat v našo korist je sicer te-
sen, vendar pravičen, lahko pa
bi bil ugodnejši, s£Ó smo po
vodstvu 2:0 imeli vrsto zrelih
priložnosti, da dodobra napol-
nimo mrežo sicer solidnega
Kovinarja.«
Po 16. kolu je med vodečo
Ljubljano in vami na 5. mestu
samo točka razlike. Kdo bo
prvak?
»Vodita Ljubljana in Mura
s po 20. točkami, potem pa
smo Stol Virtus Kamnik, ve-
' lenjski Rudar in mi s po 19.
točkami. Med nami je verjetno
tudi treba iskati novega prva-
ka in člana medrepubliške li-
ge. Vsi imamo pribhžno eneiko
število točk, ki se do konca pr-
venstva ne bodo »prodajale«
ali »delile«, tako da smo še
vedno vsi v borbi za vrh. Vse
bo odločeno na igrišču, ne pa
v zakulisju, ki ga mi tudi sicer
ne poznamo.«
V nedeljo gostujete pri so-
lidni Izoli, ki je v tem kolu
v Celju izgubila z Ingrad Kla-
divarjem. Kaj pričakujete?
»Veseli smo, da so nogometaši
Ingrad Kiadivarja to srečanje
dobih in si tako izboljšali mož-
nosti, da ostanejo v ligi, kamor
tudi sodijo. Izola je zlasti na
domačem terenu izredno mo-
čen nasprotnik in z njimi bo
težka tekma. Vse bomo dafl od
sebe, predali se ne bomo kar
tako. Nismo brez možnosti, da
se vrnerfto tudi s točko. Sicer
pa upam, da bo tekma fair, к^.
ti nekaj zadnjih srečanj je bilo
po »zaslugi« Izolčanov za nas
neprijetnih in smo ostah z vr-
sto poškodovanih igralcev.«
Pokal?
»Med tednom smo premaga,
li v gosteh ERO Šmartno 4:0
ter se uvrstili v finale pokala
na območju MNZ ah med ig
najboljših slovenskih ekip
V finalu 17. maja bomo igrali
z zmagovalcem Dravinja - Pa.
pirničar, oba finalista pa se
uvrstita naprej.«
Je razlika med republiško
ligo in vzhodno območno?
»Je. Prvak območne lige - to
je bil lani Steklar - se ponavadi
пекгу kol »lovi«, da spozna vse
muhe in težave zahtevnejšega
tekmovanja. Ko se »najde« je
žal prepozno in izpade. Tako je
bilo tudi s Steklarjem, ki letos
vodi v vzhodni omočni hgi in
če se vrne v republiško ligo,
prav gotovo ne bo imel takšnih
problemov kot lani. To je izku-
šena ekipa, ki pa bo imela veli-
kega konkurenta v ERI
Šmartno.«
Vzhodna območna nogo-
metna liga 13. kolo: ERA
Šmartno je doma presenetljivo
izgubila z ptujsko Dravo 1:3,
gol je dal Tomažič, Steklar je
v derbiju premagal Papirničar-
ja 2:0, strelca Mhnarič in Brun-
dič, Dravinja pa Veržej tudi
2:0, strelca Gruden in Horvat
Lestvica: 1. Steklar 21, 2. Era
Šmartno 19, 6. Dravinja 14 in
11. do 12. Papirničar 7.
Medobčinska nogometna
zveza Celje člani 10. kola:
Hrastnik - Celulozar 2:0, Kovi-
nar - Odred 3:2, Opekar - Svo-
boda 0:1, Orlica - Šmarje 3:0 b.
b., prosta je bila Oplotnica. Še
vedno vodi jesenski prvak Ko-
vinar Štore pred Odredom in
Hrastnikom.
V polfinalu za Titov pokal na
področju celjske MNZ je El-
kroj v Šmćirtnem premagal
ERO 4:0, včeraj, sreda, 12. apri-
la, pa je bila druga polfinalna
tekma ob 17. uri med Draviryo
in Papirničarjem. Zmagovalec
bo z Elkrojem zaigral v finalu
na celjskem območju, obe eki-
pi sta se uvrstili med 16 naj-
boljših slovenskih ekip, »celj-
sko« finale pa bo predvidoma
17. maja. TONE VRABL
Jesenski prvaki startall z zmago
v soboto, 8_. aprila, se je začel spomladanski del prvenstva v MNZ Celje za člane, kjer nastopa
devet ekip. Že v 1. kolu je bil derbi na Lipi v Storah, kjer je jesenski prvak Kovinar Štore
premagal drugouvrščeni Odred Kozje 3:2, tako zadržal mesto na lestvici in napovedal pohod
k zmagi, ki vodi v območno vzhodno repubhško ligo. Spredaj od leve Dušan Ježovnik, Franci
Valek, Zvonko Kresnik, Branko Lovrek, Sakib Filovič, Aleksander Kompolšek in Hikmet
Eminič, stojijo Ladislav Brečko, Dušan Šasič, Ladislav Brečko, Aleš Slaphik, Peter Kelenc,
Franci Tržan, Boris Krofiič, Zvonko Jager, Milan Bukovšek, Drago Bobnič in trener Mirko Sivka.
Foto: EDO EINSPIELEB
Nagradna igra Partizan - 7
Koliko društev Partizan je tre-
nutno v Sloveniji?
Okoli 100
Okoli 200
Okoli 300 ali več
Odgovor obkrožite, kupone
sprejemamo do petka, 21. apri-
la, nagrajuje pa KLEPARSTVO
JUG, Aškerčeva ul. Celje.
Preberite
Letošnje srečanje celjskih
društev Partizan bodo za-
čeli najmlajši cicibani v to-
rek, 18. aprila ob 17. uri
v telovadnici Partizana Ga-
ber je na Mariborski cesti 42
v Celju.
Nastopili bodo v spretnost-
nem poligonu.
20. aprila ob 16. uri bo
v Novi vasi v COŠ Fran Roš
prvo srečanje v gimnastiki
za pionirke, 21. aprila v Što-
rah ob 16. uri pa za pi-
onirje.
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 17
REKU SO:
Jaro Grajžl, predstavnik
fVD Partizan Lopata pri
Celju:
»Da bi popestrili našo de-
javnost, smo se odločili, da
bomo v spomladanskih
dneh začeli s krajevno ligo
v malem nogometu. Vsi, ki
¿elijo sodelovati, se lahko
zberejo v nedeljo, 16. aprila
na igrišču TVD Partizan
Lopata, kjer bomo določili
pravila tekmovanja. Zbor
vseh ekip in vodij je ob 10.
uri, takoj po uvodnih infor-
macijah pa bomo začeli tu-
di s prvimi tekmami.*
TV
Slovo, ki ni bilo potrebno
Zadnjo bilko za rešitev
pred izpadom iz 1. B zvezne
lige so košarkarji Merxa iz
Celja iskali v Sarajevu, kjer
so se srečali z neposrednim
konkurentom za izpad - Želez-
ničarjem. Celjani niso izgrali
slabo, imeli so celo priložno-
sti za rešilni podvig, ki pa jim
ni uspel, saj so izgubili 77:75
in se tako vsaj za leto dni po-
slovili iz lige.
Trener Boris Zrinjski pač ni
imel sreče, s^ je razpolagal sa-
mo s skupino igralcev, kjer so
breme tako kot že več kot de-
setletje nosil nekdarxji udarni
stebri na čelu s Pipanom in
Golcem. Investicija v Todoro-
viča ni bila пгцboljša, ostali so
igrali primerno »vremenu«
- danes dobro, jutri slabo, to
pa ni uspelo zakrpati lukenj, ki
so bile za takšno konkurenco
prehude. Ob koncu je prišlo še
do odpovedi igranja nekaterih
igralcev in trener z vodstvom
je imel resnično močne živce,
da je vse zdržal.
Z ljudmi, ki imcOo radi ko-
šarko, in teh ni malo, smo se
pogovarjali. Obžalujejo ta ne-
srečni spodrslj^. Vendar je
treba pogledati resnici v oči.
Igralski kader je preskromen
za takšno konkurenco, zaledja
v lastnem klubu ali regiji pa ni.
Včasih je to bilo. Celjski košar-
karji niso izpadli po zadnjem
porazu v Sar^evu, ampak
mnogo prej, za kar govorijo tu-
di »suhe« številke: dali so 2126
košev, dobili 2261 ob 16 pora-
zih, kar pomeni, da so tekme
v poprečju izgubljali s 4,7 koša.
Zato trdimo, da so vzroki drug-
je. Kje, o tem vedo ali pa bodo
po izpadu vedeli v klubu. Naša
iskrena želja je, da se stvari
v KK Merx uredijo, začne dela-
ti z mladimi, strokovno in da
se ne z besedami, ampak' de-
lom vrnejo čez leto tja, kjer so
bih.	T.VRABL
NA KRATKO
Štefanu Čuku
bronasta medalja
štirje člani judo kluba Ivo Re-
va iz Celja so nastopili na držav-
nem prvenstvu v Beogradu.
Edino medaljo ^ osvojil v kate-
goriji do 65 kg Štefan Cuk in to
bronasto za delitev 3. mesta. Pri
tem so ga močno oškodovali sod-
niki, SĆU bi po znanju in prikazani
nioči lahko segel celo po zlatu ali
srebru.
Matej Dobovlčnik
deveti
v Paračinu je bilo državno pi-
onirsko prvenstvo z zračno pu-
iko, kjer je član SD Celje Matej
Dobovičnik s 179 krogi osvojil
solidno 9. mesto. Do osvojitve
srebrne medalje sta mu manjkala
samo dva kroga. Razveselil je tu-
di drugi Celjan Tadej Dolar, ki je
nastrerai 169 krogov, kar je lep
uspeh za njegov prvi nastop na
tako zahtevnem tekmovanju.
Železar - livar
v Štorah
SD Kovinar Štore je pripravi-
la tradicionalno tekmovanje
z zračno puško, kjer je nastopilo
30 najboljših slovenskih ekip.
Domačini, SD Kovinar Štore so
jsvojili 2. mesto v postavi Ivan
Kočevar, Vili Ravnikar in Bran-
ko Maleo, ki je bil s 367 krogi
med posamezniki drugi. SD Ju-
teks Žalec je bil tretji (Vojko
Skodnik, Mladen Melanšek in
Justin Smrkolj).
Prvi zmagovalec
Jože Zorko
v Vinski gori je šahovska sek-
cija pri Partizanu Vinska gora
pripravila prvi letošnji turnir ob-
line Žalec, kjer je nastopilo 16
listov. Zmagal je Jože Zorko
pred Karlijem Turkom, Andre-
jem Kampušom, Jožetom Štor-
manom itd.
Znova najboljši
stane Skok
šahovski klub Savinjčan iz
Šempetra je pripravil mesečni
hitropotezni turnir. Nastopilo je
19 šahistov. Zmagal je veteran
Stane Skok pred Jankom Voš-
njakom, Jožetom Petemelom
itd.
V	namiznem tenisu
posamično
Pri TVD Partizan Radeče so
pripravili občinsko prvenstvo
v namiznem tenisu posamično
za sindikalne organizacije in te-
lesnokultuma društva, ki je bi-
lo v športni dvorani Radeče.
V	tekmovanju je sodelovalo 54
posameznikov iz devetih sindi-
kalnih organizacij in petih TK
društev.
Med posameznicami iz TKD je
bila prva Vera Kranjc iz Partiza-
na Radeče, pri moških pa Jože
Šunta iz ŠD Jagnjenica. Od sin-
dikalnih organizacij je bila med
ženskami prva Andreja Pader iz
Prevzgojnega doma Radeče pred
Vido Zoreč iz OŠ Primož Trubar
Laško in Tatjano Gorišek iz Os-
novne šole Marjan Nemec Rade-
če. Pri moških je prvi Mirko Pe-
tek iz DEM RTP Laško, drugi je
Marko Kosem iz Papirnice Rade-
če, tretji pa Slavko Kočevar iz
Upravnih organov občine Laško.
VLADO MAROT
Derbija Šempetru in Cellankam
v moški republiški odbojkarski hgi so odigrah 20. kolo. Derbi
je bil v Šempetru, dobili pa so ga domačini, ki so gladko, s 3:0
odpravili Celje, medtem ko je Topolšica zgubila v Ljubljani
s Partizan Narodni dom tudi 3:0. Lestvica: 4. Šempeter, 9. Topol-
šica in 11., predzadnji СеЦе.
V ženski hgi so derbi v Lučah dobile odbojkarice Celja, ki so
v 18. kolu republiške lige premagale Ljubno Glin 1:3. Vse kaže,
da so Ljubenčanke, ki so dolgo bile v vrhu lestvice in igrale celo
v višjem rangu tekmovanja, v rahli krizi, ki ni samo v »nezna-
r\ju« igranja, ampak bolj drugje. Škoda bi bilo, če bi ta priljub-
ljeni šport v tistem delu celjskega območja sčasoma propadel.
Nekaj znakov za to je že. Topolšica Kajuh je gostovala v Mari-
boru, kjer je izgubila z Rogozo 3:1. Lestvica: 2. Celje, 7. Ljubno
Glin in zadnja, 10. Topolšica Kajuh.
Na sliki odbojkarji Celja. Stojijo od leve Žilnik, Puncer, Pelko
in trener Mestnik; spredaj M. in A. Cafuta, Vujanovič in Stoja-
novič.	TV, Foto: TONE TAVČAR
ŠPORTNI KOLEDAR
Rokomet:
2. zvezna liga moški 23. kolo:
sobota, 15. aprila ob 19. uri dvo-
rana Golovec Aero Celje - Bos-
namontaža.
2. zvezna liga ženske 23. kolo:
sobota, 15. aprila ob 18. uri Boro-
vo - Velenje.
Republiška moška liga 17. ko-
lo: sobota, 15. aprila Rdeča dvo-
rana T. Velenje Šoštanj - Ba-
kovci.
Nogomet:
Republiška liga 17. kolo: ne-
delja, 16. aprila (vse tekme ob 16.
uri): Medvode - Ingrad - Kladi-
var, Izola - Elkroj in v Žalcu
v športnem parku lokalni derbi
Partizan Hmezad Žalec - Rudar
(TV).
MNZ Celje člani 11. kolo: so-
bota, 15. aprila (vse tekme ob 17.
uri) Orlica - Hrastnik, Šmaije
-	Opekar, Oplotnica - Kovinar,
prosta je Svoboda, tekma Obred
-	Celulozar pa preložena na 27.
april.
Mladinska liga, nedelja, 16.
aprila ob 10. uri 16. kolo: Elkroj
- Hrastnik in Partizan Hmezad
Žalec - Papirničar.
Odbojka:
Republiška liga moški 21. ko-
lo: sobota in nedelja, 15. in 16.
aprila Brezovica Šempeter, To-
polšica - Agroplod Ljutomer in
Fužinar Celje.
Četrtek, 13. aprila ob 19. uri
telovadnica osnovne šole Vlado
Bagat Braslovče pokalna odboj-
karska tekma med OK Braslovče
in OK Topolšica.
Jugo:
Sobota, 15. aprila od 10. ure da-
lje v telovadnici Tehnične šole
v Celju republiško prvenstvo za
pionirje v judu, organizator judo
klub 1. Reya Celje.
Štirje diamanti v Celju
Celjski jadralci so ob Leščanih med najaktivnejšimi,
poleg tega pa so ugodne jugozahodne vetrove izkoristili
za doseganje velikih višin, ki sodijo k pogojem za naj-
višja mednarodna priznanja.
Pred tednom dni sta se nekaj nad 4 tisoč metrov povz-
pela Matjaž Krašek in Andrej Pelikan in s tem osvojila
pogoj za zlati »C«, ob koncu tega tedna paje bilo uspešnih
še pet jadralcev.
Pogoj za diamantni »C«, n^višje jadralno priznanje FAI
so v višini dosegli Leon Bauer, Janez Habjan, Uroš Koče-
var in Peter Galeša. Prvi trije so se povzpeli na višino
5700 m, slednji pa je valovno dviganje nad goro Oljko
zapustil šele na višini 6100 m. Denisu Tomažinu se je
uspelo dvigniti na 4200 m.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne meiodije:
1.	TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA	(5)
2.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(5)
3.	ORINOCO FLOW - ENYA	(8)
4.	LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(4)
5.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(8)
6.	PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HAND -
ANNIE LENNOX AND AL GREEN	(2)
7.	ESPECIALLY FOR YOU -
KYLIE MINOGUE AND JASON DONOVAN	(10)
8.	BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS	(9)
9.	LIKE A PRAYER - MADONNA	(1)
10. ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF	(8)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe meiodije:
1.	NITI MAR-SLAK	(10)
2.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(7)
3.	LUČ UUBEZNI - KOVAČIČ	(9)
4.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(4)
5.	GLASBA IZ SLOVENIJE - SLOVENIJA	(3)
6.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(5)
7.	KO PRIDE POMLAD - NAGELJ	(4)
8.	ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7	(3)
9.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(8)
10. VESEUE DRUŽI NAJ LJUDI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih nfielodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij____
izvajalec_
Ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Cvetka Krameršek, Svetelka 8a, Dramlje
Karlina Tratnik, Latkova vas 111, Prebold
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
Karli Gradišnik, veseljak
s citrami, je končno prišel
do svoje kasete, ki jo je pos-
nel v studiu Sraka v No-
vem mestu. Na kaseti je 13
njegovih skladb, od katerih
So nekatere že prave uspeš-
nice, kot na primer Sestav-
ljena polka, M^da itd.
• Brane Klavžarje bil gost
Osmega telefona, kije, pro-
pričakovanju, zvonil non-
stop, s^ so vpraàaiya kar
deževala z vseh krajev Slo-
venije • V diskoteki Aliba-
ba Hotela Prebold bo to so-
boto gostoval ansambel
Romeo • Celjski instru-
mentalni kvintet bo po vsej
Verjetnosti novo televizij-
sko oddajo posnel v Logar-
ski dolini. Mogoče bo to pr-
vi trn, ki bo odpadel iz bo-
deče neže • Dva bivša »Jo-
Keija« sta se te dni vrnila
s »tezganerya« v tujini. Ge-
org Kr^nc samo za пекдј
^asa, k^ti vmil se bo igrat
naz^ v Švico, Srečko »Je-
žek« pa bo verjetno ostal
^ar doma, s^ pravi da ima
dovolj igranja v tujini •
Izjemen glasbeni večer
Glasbeni večer s studiem Nade Žgur je bil prijetno doživetje tako za poslušalce v dvorani
kot tudi za nastopajoče, saj lahko zapišemo, da je skoraj polna dvorana Narodnega doma
tako rekoč dihala z glasbo, ki so jo izvajah (na shki z desne) Damjana Penič, ^Simona
Vodopivec, Alenka Vidrih, Davor Božič, Alenka Godec, Marta Zore in Nada Žgur ter
seveda glasbeniki, ki so spremljali pevce.
Prireditev je potrdila, da imamo v Sloveniji vrsto mladih glasbenikov, ki lahko izvajajo
vse, od standardnih jazzovskih evergreenov do lahkotnejših skladb, ki pa nikakor niso
komercialne. Pokazala je tudi, da so domače skladbe (Ti, Tvoja) enako kvahtetne kot tuje in
kar je še posebej razveseljivo, avtorji so mladi glasbeniki.
Skorajda je nemogoče izdvojiti posameznike na tej prireditvi, saj so se vsi potrudih in
pokazah vse kar znajo. Tega pa ni malo. Lahko si samo žehmo, da bi podobno glasbeno
prireditev kaj kmalu v Celju spet doživeli.	p p
18. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
ZDRAVILNE RASTLINE
Trobentica
Trobentica (Primula vulgaris Huđs.) ali brezste-
belni jeglič poznamo vsi zelo dobro, saj je rastlina
poleg zvončkov znanilka pomladi. Spada v družino
jegličevk. To družino sestavljajo v glavnem eno-
letna, dvoletna ali trajna zelišča, včasih pa tudi
grmovnate rastline. Rastejo po vsej zemlji, vendar
jih je največ na severni polobli. Poznamo okrog 20
rodov, ki štejejo skupaj do tisoč vrst.
Trobentica spada v rod jegličev, ki šteje okrog 500
vrst, ki rastejo po goratih krajih Evrope in Azije, včasih
pa jih srečamo tudi na ameriškem severu. To so
zehšča, največkrat dvoletna in so zelo znana po svojih
ljubkih cvetovih. Ista vrsta jegliča ima lahko cvetove
različne zgradbe. Cvetovi so prilagojeni različnim
žuželkam, ki opravijo oprašitev.
Trobentica je doma v zahodni Evropi, od severnega
roba sredozemskega bazena in Alžirije do Krima.
V zemlji ima razvejano koreniko, iz katere požene
rozeta velikih puhastih listov. Med njimi poženejo
posamezni rumeni cvetovi na dolgih pecljih. Cvetni
venec je v sredini temnejši. Peclji se po odcvetenju
povesijo, da plodovi poležejo po tleh. Tedaj pa mravlje
raznašajo seme.
Pri navadni trobentici nabiramo liste in cvetove. Vse
dobro posušimo v senci na prepihu, da ohranijo svojo
naravno barvo. Listi vsebujejo eterično olje, saponine,
čreslovine, glikozide, cvetovi pa še flavone.
Pripravki iz listov in cvetov trobentice olajšajo izka-
šljevanje, ženejo na vodo in pospešujejo prebavo. Pri-
sotni saponini redčijo gosto sluz v dihalnih poteh,
vanje se veže več vode in bolnik se lažje odkašlja. To se
odlično obnese pri starejših ljudeh, ki jih muči kro-
nični bronhitis. To je tako imenovani starostni kašelj,
ki nastaja dostikrat zaradi manjše zmogljivosti srca, ki
povzroči zastajanje krvi v pljučih in s tem draženje na
kašelj. Tem ljudem pomagamo tako, da se olajša izka-
šljevanje ter razbremenimo tudi njihov krvni obtok
s pospešenim odvajanjem vode. Flavoni imajo kom-
pleksno delovanje in olajšujejo zdravljenje nenor-
malne krhkosti kapilar, nekaterih motenj v delovanju
srca in krvnega obtoka, ter pri odpravljanju krčev
v prebavilih. Drugače pa ojačujejo zdravilno delovanje
ostalih učinkovin. Imajo antibakterijski in proti vnetni
učinek.
Posušene cvetove trobentic lahko mešamo s cve'tovi
bezga, lipe in trpotčevimi listi in odlično pomaga pri
prehladnih obolenjih.
Ljudsko zdravilstvo uporablja čaj iz cvetov za lajša-
nje bolečin v glavi in pri migreni, čaj iz listov pa proti
nespečnosti, za jačanje živcev in za pospeševanje pres-
nove in izločanje presnovkov iz telesa, za lajšanje težav
pri putiki, revmatičnih obolenjih sklepov.
Seveda pa pri nekaterih ljudeh povzročajo jeghči
alergijo, zato moramo biti previdni pri uporabi te zdra-
vilne rasthne.	BORIS JAGODIC
Poiščite v... MAVRICI
Bliža se čas, ko boste morali zunanje lesne površine
ponovno zaščititi. V Mavrici imajo različne vrste lesnih pre-
mazov, v različnih barvnih odtenkih, ter veliko izbiro kvalitet-
nih čopičev. Sporočajo pa vam, da so v zalogi tudi Nivedur
lepilo in fogene mase po ugodnih cenah.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Blitva ali mangoid
Blitva je zelenjadnica, ki
je pri nas bolj znana v Pri-
morju. Ker tudi pri nas od-
lično uspeva in je vsestran-
ko uporabna (za juhe, kot
nadomestek za špinačo,
špargelj, kot priloga), bi bi-
lo prav, da bi jo sejali v vsa-
kem vrtu. Vsebuje veliko
železa, vitaminov A, BI, B2,
C in rudninskih snovi.
Uravnava presnovo.
Blitvo navadno sejemo na
stalno mesto v vrste 20 cm
narazen. Sejemo aprila ali
maja. Liste režemo od polet-
ja do jeseni, režemo vedno
nad osrčjem, da se lahko
vedno znova obraste. Če se-
jemo od avgusta do oktobra,
prezimi na prostem in jo po-
biramo spomladi. Po vzniku
jo okopljemo in razredčimo
na 5 do 10 cm. Pod list trikrat
dognojujemo z dušičnim
gnojilom (KAN 3 do 4 kg na
ar). Za bolezni in škodljivce
ni občutljiva. Če se pojavi
hstna pegavost, škropimo
s pripravkom Dithane M 45,
karenca 14 dni ali Orthocid,
karenca 5 dni ali bakreni an-
tracol. Pri nas je v sortni listi,
srebrnohstna, ki je primerna
za kombinirano rabo-kot
špargelj ah kot špinača.
Kaj lahko naredimo iz
blitve:
Blitva s smetano
Potrebujemo: 800 g blitve,
1/2 lončka kisle smetane,
50 g masla, 25 g moke, 2dl
juhe, sol.
Blitvo očistimo, operemo in
skuhamo v majhni količini
slane vode. V kozici razpu-
stimo 30 g masla, dodamo
moko in počasi prilivamo
vodo. Mešamo, da sé ne na-
redijo grudice. Primešamo
dobro odcejeno bhtvo, prili-
jemo smetano, solimo ter
mešamo nad ognjem, da iz-
hlapi nekaj tekočine. Doda-
mo še preostalo maslo in ta-
koj postrežemo.
Kremna Juha iz
blitve
Potrebujemo: 400 g blitve,
3 krompirje, 2 žlici olja,
2 žlici moke, 1 jušno kocko,
sol poper, muškatov oreš-
ček, 4 žlice kisle smetane,
2 trdo kuhani jajci, peter-
šilj.
Krompir olupimo, zreže-
mo na koščke ter skuhamo.
Blitvo očistimo, operemo in
stresemo h krompirju pet
minut prej, preden je ta ku-
han. Še vročo zelenjavo zme-
Ijemo in zlijemo v lonec,
v katerem smo na olju pre-
pražih moko. Dodamo jušno
kocko, muškatov orešček in
če je juha pregosta, prilijemo
še malo vode ter prevremo.
Preden ponudimo, popopra-
mo, primešamo smetano, se-
sekljani jajci in peteršilj.
Nadevana blitva
Potrebujemo: 500 g večjih
blitvinih listov, 50 g masla,
E žemlji, 2 rezini črnega kru-
ha, majaron, timijan, zeleni
peteršilj, 1 jajce, 1 žlica stla-
čenega kostnega mozga, sol,
sir, bešamel.
V malo slanem kropu
zmehčamo večje hste blitve
(5 minut). Posebej gladko
umešamo maslo, dodamo
namočene ter ožete žemlje in
kruh, sesekljamo čebulo,
majaron, timijan ter kostni
mozeg. Čebulo lahko na
kostnem mozgu malo opraži-
mo. Nadev dobro zmešamo,
solimo in z njim nadevamo
bhtvine liste. Cmoke zloži-
mo drugega poleg drugega
v pomaščeno nepregorno
posodo, prelijemo z bešame-
lom ter potresemo s sirom in
postavimo za 15 minut v vro-
čo pečico (200 stopinj). Za
bešamel potrebujemo: 3dl
mleka, 50 g masla, 40 g moke,
sol, poper. Na maslu speni-
mo moko, prilivamo mleko
ter mešamo, da se ne naredi-
jo grudice. Solimo, popramo
in še 3 minute mešamo nad
šibkim ognjem.
MOJCA RATEJ
GREMO V KINO
KINO UNION
do 16. 4.: KOBILICA-ameri-
ški film
13. do 19. 4.: WALL STREET
-	ameriški film
MALI UNION
do 15. 4.: AVTOSTOPAR
-	kanadsko-ameriški film
17.	do 19. 4.: ŠKRLATNA
ROŽA KAIRA - ameriški
film
KINO METROPOL
do 16. 4.: ROSEMARIE
-	nemški film
do 16. 4.: SUPERLEPOTEC
-	italijanski film
od 17. 4.: dalje SRCE ZA
ROCK N'ROLL - ameriški
film
od 17. 4.: dalje OBSEDENOST
-	ameriški film
Matineja
15.	4.: MLADI VOLKODLAK
-	ameriški film
KINO DOM
do 16. 4.: MILAGRO - ameriški
film
od 17. 4.: dalje PETEK 13., 7.
del - am0riški film
Mladinski program
do 16. 4.: NE JOČI, PETER
-	slovenski film
KINO VOJNIK
15.	4.: POPER IZ MIAMIJA
-	2. del - ameriški film
16.	4.: ČETRTA NORA MISIJA
-	ameriški film
KINO ŽALEC
13.	4.: LETEČI BANDITI
-	ameriški film
14.	in 16. 4.: KDO JE TO DE-
KLE - ameriški film
15.	4.: AMERIŠKA PITA
-	ameriški film
18.	4.: PLEŠI ALI UMRI
-	ameriški film
KINO PREBOLD
13. 4.: NEVARNA VROČINA
-	ameriški film
14.	4.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
16.	4.: LETEČI BANDITI
-	ameriški film
16.	4.: MOJA AFRIŠKA
AVANTURA - italijanski film
18. 4.: ZALJUBLJENI LU-
KAS - ameriški film
KINO POLZELA
13. 4.: SKRIVNOST MOJE-
GA USPPEHA - ameriški
film
15.	4.: LETEČI BANDITI
-	ameriški film
15.	4.: NEVARNA VROČINA
-	ameriški film
16.	4.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
18. 4.: AMERIŠKA PITA
-	ameriški film
KINO LIBOJE
15.	4.: MOJA AFRIŠKA
AVANTURA - italijanski
film
KINO GRIŽE
16.	4.: PLEŠI ALI UMRI
-	ameriški film
KINO VRANSKO
16.	4.: NEVARNA VROČINA
-	ameriški film
19. 4.: KDO JE TO DEKLE
-	ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
13. in 14. 4.: POLICIJSKA
AKADEMIJA, 5. del - ameriški
film
14. 4.: DOM ZA OBEŠANJE
-	jugoslovanski film
15.	in 16. 4.: ČLOVEK NA
BEGU - ameriški film
17.	in 18. 4.: KAKŠNA ZME-
DA - ameriški film
19. 4.: ANGELI IZ
POPRAVNEGA DOMA
-	ameriški film
Nočni program
13.	4.: ORGIJE V CARSKI
VASI - nemški film
Nočni video program
14.	in 15. 4.: ŠIVILJA
EROTIČNEGA PERILA
-	ameriški film
16. in 17. 4.: LETEČI SEKS
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
14.	4.: U 2 - VELIKA ROCK
PREDSTAVA - ameriški
film
Matineja
16.	4.: ROBIN HOOD - ame-
riški risani film
Filmsko gledališče
17.	4.: CARMEN - špansko-
francoski film
KINO ŠOŠTANJ
16.	4.: DOM ZA OBEŠANJE
-	ju^goslovanski film
17. 4.: ČLOVEK NA BEGU
-	ameriški film
Otroška matineja
16.	4.: ROBIN HOOD
-	ameriški risani film
Nočni program
15.	4.: ORGIJE V CARSKI
VASI - nemški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
14.	4.: ČLOVEK NA BEGU
-	ameriški film
18.	4.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA, 5. del - ameriški
film
Otroška matineja
17.	4.: ROBIN HOOD - ame-
riški risani film
Nočni program
17. 4.: ORGIJE V CARSKI
VASI - nemški film
KINO DOM MOZIRJE
13. 4.: SKAVT - nemški film
15.	in 16. 4.: JUTRO
NASLEDNJEGA DNE
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
15. in 16. 4.: TEKS VILLER
-	italijanski film
19.	4.: DUH PORNO ZVEZ-
DE - ameriški film
KINO UUBNO
15.	in 16. 4.: STRIKER-ame-
riški film
KINO RADEČE
16.	4.: NORA ZABAVA
V EVROPI - ameriški film
KINO ŠMARJE
13.4.: ŠEFOVA ŽENA - ame-.
riški film
14.	4.: NISEM NORA - amerišk«
film	,
15. in 16. 4.: SAIGON-ameri-
ški film	'
KINO ROGAŠKA SLATINA !
13.	in 14. 4.: SUPERMAN, 3.|
del - ameriški film
15.	in 16. 4.: DVOJNA	'
UGRABITEV - ameriško- i
italijanski film ^
17.	in 18. 4.: PREVARA NA'
LOTU - ameriški film
Nočni program
14.	in 15. 4.: STRASTNO JU-
TRO - ameriški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
13. in 14. 4.: BRATA PETAR-
DE - fi-ancoski film
NASVETI ZA DOM
Lepljivo povoščeno plat-
no namažemo s firnežem in
posušimo. Vzrok, da se plat-
no lepi, je prevelika toplota.
Likalnik spodaj zgladimo,
če ga namažemo z oljem in
potem otremo s soljo.
Steklo se da striči. V glo-
boko posodo potopimo roko
s steklom in drugo roko
s škarjami tudi. Da se striči
približno tako, kakor navad-
na lepenka.
Ali je ogledalo dobro, pre-
izkusimo, če držimo pred
njim bel robec. Če je v ogle-
dalu enako bel, je ogledalo
dobro. Če je rdečkast ali ze-
lenkast, je ogledalo slabo.
Igle in bucike nam pobira
s tal magnet, ki ga, priveza-
nega na sukancu, vlačimo po
tleh.
Žebelj lažje zabijemo, če ga
namažemo z milom.
Da črnilo ne usiha, mu
prilijemo пекад kapljic čiste-
ga glicerina. Črnilu glicerin
ne škoduje.
Tope (skrhane) škarje na-
brusimo, če vlečemo jekleno
buciko prav pri njeni glavici
po poševni strani ostrine na
obeh polovicah škarij. To je
dobra pomoč, predno jih da-
mo brusit.
Omehčane ščetke za lase
postanejo spet trde, če jih
potopimo v močno raztopino
galuna in vode ter pustimo,
da se posuše.
KOTO KOTEKS
TOBUS
Odkupna postaja
Celje
Cesta v Trnovlje 19
po sklepu komisije za
delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
blagovni knjigovodja
Razen splošnih, mora kan-
didat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	srednja šola ekonomske
smeri
-	eno leto delovnih izku-
šenj
-	natančnost in zaneslji-
vost.
Dela in naloge so za nedo-
ločen čas s polnim delov-
nim časom in poskusno do-
bo treh mesecev.
Kandidati naj dostavijo vlo-
ge z ustreznimi dokazili na
gornji naslov v roku 8 dni
od dneva objave.
Komisija za delovna razmerja
ŽG - Železniški zdravstveni dom
Maribor
objavlja
prosta dela in naloge:
čiščenje ambulantnih prostorov
v zobni in obratni ambulanti v Celju, Aškerčeva 1.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
POGOJ: - Končana osnovna šola.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema-
mo 8 dni po objavi na naslov:
Železniški zdravstveni dom Maribor, Kopitarjeva 2/1.
Prijave lahko oddate tudi v eni izmed ambulant na
Aškerčevi 1.
RECEPT TEDNA
Piščanec v riževi enolončnici
Potrebujemo: en doma vzgojen piščanec, 1,5 litra vode,
jušno zelenjavo, por, 2 šalotki, žličko soli, 300 g graha, 200
g korenčka, 200 g riža, dve žlici peteršilja.
Piščanca damo v vrelo slano vodo in ga na majhni vročini
kuhamo pol ure. Pri tem pobiramo pene, ki pri tem nasta-
nejo. Jušno zelenjavo in por zrežemo na manjše koščke,
šalotki na osmine. Damo v juho in kuhamo še pol ure
v pokriti posodi. Nato piščanca in zelenjavo poberemo iz
juhe in ju spravimo. V juho zakuhamo riž in kuhamo, da se
zmehča. Piščancu odstranimo kožo in kosti, meso zrežemo
na majhne koščke in jih stresemo v juho k rižu. Dodamo
kuhan grah, korenček in por. Jed potresemo s sesekljanim
peteršiljem.
13. APRI11989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
t3. APRIL 1989
ШШ РИ шшш	NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
13. APRIL I9(is
Bog na »pravi« strani
v počastitev svetovnega dneva
zdravja in v stalni borbi za daljšo živ-
Ijensko dobo novinarjev (zadnji poda-
tek: 47 let) sta se v nedeljo v žalski
šolski športni dvorani srečali nogo-
metni ekipi Športne sekcije Pax Slo-
venskega duhovniškega društva in
Novega tednika-Radia Celje. Kakšna
je potencialna življenska doba s strani
novinaqev izzvane ekipe sicer nismo
izvedeli, a glede na fizične in tudi igral-
ne sposobnosti bodo svoje tuzemsko
poslanstvo verjetno opravljali dlje od
svojih novinarskih nasprotnikov.
Rezultat tekme: 7:6 v korist Paxov-
cev. Zaslužena zmaga čeprav so imeli
Boga na svoji strani (kar so priznah
tudi po tekmi). Kako sicer komentira-
ti, da so poraz (5:6) v zadnjih dveh
minutah z dvema goloma spremenih
v zmago.
Dobro je bilo tudi sojenje sodnika
Bojana Jereba (ki novinarjem ni dovo-
hl kajenja med tekmo), srečanje pa je
bilo enako prijateljsko pred, med, kot
tudi po tekmi. Povratna tekma bo jese-
ni, ko ne bo šlo zgolj za zdravje in
prijateljstvo, temveč tudi za »revanš«!
RP

Ko zmaga želena de-
mokracija, nejde svo-
je mesto nova biro-
kracija.
Tisti, ki želijo spremi-
njati oblast, tudi not
starih skladb ne ljubi-
jo preveč.
m
Nihče mi ni nikoli po.
vedal kaj je tajna.
Vedno so mi govorili
samo o grehu.
Politiki v igrah vedno
dobivajo. Izgublja le
ljudstvo, čeprav ima
svoje adute. OBAD
Furmansifi prazniic
Televizija Ljubljana in TD
Postojna tudi letos priprav-
ljata prireditev z imenom
»Furmanski praznik«. Ta bo
25. junija, osrednji del, od
17.00 do 18.30 ure, bo prena-
šala ljubljanska televizija.
Na prizorišče drugega fur-
manskega praznika v P,ostoj-
ni, kjer bodo delovale kova-
ška, sedlarska in kolarska
delavnica, kjer se bodo po-
merili vsi tisti, ki znajo poka.
ti z bičem, pokazali se bodo
mnogi z lepimi konji in vozo.
vi, na sejmu pa bo mogoée
tudi marsikaj kupiti, lahko
pridejo vsi, ki jim je pri srcu
vse v zvezi s konji.
Za sodelovanje se lahko
vsi zainteresirani prijavijo na
TD Postojna ah RTV Ljub-
Ijana.
MITO TREFALT
V	Laškem zanimiva novost
V začetku marca so v Laškem odprh Cvethčno darilni bar.
V	zadnjem času odpirajo razhčne prodajalne, katerih namen
je popestriti ponudbo v zasebnem sektorju predvsem
v zanemarjenih panogah. Posebnost Cokanovega lokala
v Laškem je v tem, da v njem združuje gostinsko in cveth-
čarsko dejavnost, zraven pa prodajajo še unikatne konfek-
cijske izdelke. Na ta načinje Laško bogatejše še za en lokal,
ki bo, sodeč po obisku, vzdržal.	EDO EINSPIELER
-	•	'	T
» ' ' . ■ ^íX
Narodni dnevnik, 10. april 1909
Žalec - hmelj. Našega hmelja se mnogo proda na
Angleško. Minolo leto so pa angleški agrarci zahtevali
postavo, naj se uveljavi prisilno zaznamovaiye vsake
bale hmelja, tudi za tuji hmelj ne le za domači. To pa bi
bil hud udarec za nas. Društveno vodstvo za hmelj iz
Žalca je potom c. kr. trg. min. prosilo c. kr. minister-
stvo za zunanje zadeve, naj se isto potrudi, da se name-
ravano oškodovanje našega hmelja ne bi izvršilo. Reši-
tev nam je došla v ugodnem smislu. Največ hmelja
obirajo všmarskem in okoliških okrajih. Za obiranje je
izposlovalo društvo na Južni železnici polovično vož-
njo, na državni železnici pa le delno in pogojno s popu-
stom vožnje.
Ljudje tožijo o slabih cenah hmelja. Upravičeno
tožijo, a mnogi so sami krivi. Prav je, da se ne smejo
cela posestva zasaditi s hmeljem. Hmelj je plemenita
rastlina, potrebuje najboljšo zemljo. Le najboljši del
posestva zavzame hmeljarstvo. Priporočamo, vsak n^
hmelj sadi, toda ostane naj vedno v pravem razmerju
z velikostjo posestva.
Krojačev nasvet pa je pri-
šel prepozno, kajti zadeva je
začela hitro mleti, ko so se
vključila tudi vladna kolesa.
Zaradi stroškov, ki so izvirali
še iz prejšnjih čarovniških
procesov, so laški tržani poi-
skusili kraj procesa prestavi-
ti v Celje, kjer je bil sedež
dr. Apostohsa. Ker pa dežel-
na oblast v nemškem Grad-
cu do dogovorjenega dne, 27.
julija, na to prošnjo ni odgo-
vorila, je dr.Apostohs dal
razglasiti, da pride v svoj-
stvu svojega uradnega polo-
žaja v Laški trg na nedeljo
27. julija 1691. Naslednji dan
so tržani ponovno poskusili
preiskavo zavleči, na kai
sodnik ni pristal.
Sodnik dr. Apostolis je
najprej zashšal krojača Filièa
na štiri oči, saj je celo svoje-
ga pisarja odslovil. Iz poznej
ših zapisov v protokol pa ji
razvidno, da je krojač na vse
kriplje skušal svojo vlogo pr
vsej stvari potisniti v ozadje
Tudi to je bilo prepozno..
Prihodnjii
DLAKOCEPSKJ
NATANČNOST SODNIKJ
APOSTOLISi
Janžetu je sreča opoteča
Janžetova trma in samodopadlji-
vost sta pripeljala do tega, da je bil
v juniju 1691 pripeljan v trški magi-
strat, predstavljen trškemu sodišču
in zashšan. Ko je Janže imenoval
Gméynerico in Brotkamerco, je ob
tem omenil še Kompanjona Se-
bastjana Fihča. Tudi tega so pripe-
ljali v rotovž in ga zaslišali. Pri so-
očenju je Janže vztr^al, da je ime-
noval le Gmajnerico in Brotkamer-
co, krojač Sebastjan pa je vsem
navzočim v brk očital, da hočejo
svoje sorodnike, ki naj bi bili osum-
ljeni čarovništva. Po krajšem od-
moru so v sodniško sobo pripeljah
še obe osumljenki in več drugih
žensk. Na vprašanje trškega notar-
ja Ottla, kaj n^j se z obema ovadu-
homa zgodi, so ženske vsevprek
vpile, da ju je treba obsoditi za tato-
ve časti, ju zapreti in tri tedne zapo-
redoma privezati na trški sramotil-
ni steber - pranger ter vsakič prebi-
čati. In res sta oba, Janže in Sebast-
jan, vklenjena v verige obtičala v tr-
škem zaporu. Vendar je krojač
kmalu odprl zapah in pobegnil na-
ravnost h graščinskim, torej
k upravitelju Grmeku, ki ga je vzel
v zaščito. Ko so tržani pri Fihpu
Grmeku zahtevali izročitev Sebast-
jana Fihča, se je upravitelj obrnil
na dr. Apostolisa.
Sodnik Apostolis je za govorice
zvedel že poprej, vendar se ni vme-
šal. Zdaj pa se mu je ponudila pri-
ložnost, da bi obračunal s trškim
notarjem Ottlom. Tu je nujno treba
omeniti dvojnost oblasti v Laškem
trgu, ki izhaja iz trških pravic in iz
tega izvirajoče omejenosti fevdalne
gospoščine.
Tako je torej sodnik, dr. Petrus
Lukretius von Apostolis, s tržaške-
ga območja izvirajoči lovec na ča-
rovnice v celjskem okraju, dal svoji
juridični zvitoreposti krila. Vladi
notranje-avstrijskih dežel ni sliko-
vito opisal samo predmeta spora
med tržani in graščinskimi, ki daje
prišla na dan s pomočjo »božjega
čudeža«. Poročal je tudi o izjavah
trškega notarja proti preganjanju
čarovništva. Pri tem je poudaril, da
so bih zadnji čarovniški procesi
speljani v izrazitem soglasju s sta-
lišči vlade in namignil, kakšne po-
sledice bi lahko take izjave Ottla
imele in kako bi vplivale na okoli-
ške kmete, katerih žene so v minu-
lih letih bile kot čarovnice usmrče-
ne. Opozoril je, da je treba brez od-
lašanja osvoboditi Janžeta Skorja,
ki bi utegnil pod pritiskom trške
oblasti svoje izjave prekhcati.
Notranjeavstrijski regimentskan-
zler Valerian Rochus Längner-
sperg se je pri priči osvestil nevar-
nosti in ukazal 11. julija 1691 celj-
skemu sodniku dr. Apostolisu spe-
ljati preiskavo. Hkrati so v laškem
rotovžu dobih pismo in ukaz kan-
zlerja Löngnersperga naj Janžeta
Škorjo takoj izpustijo in predajo
upravitelju gospoščine Filipu Gre-
meku. Res je Janže kmalu bil na
prostosti, vendar pa se je prijatelj-
ski odnos med osemnajstletnim
Škorjo in krojačem Sebastjanom
močno ohladil. »Vranji krempelj«
si je zdaj poiskal tudi drugo bivališ-
če, a je vendar poiskal Janžeta in
mu svetoval, naj v bodoče ne nava-
ja nobenih imen, marveč zatrjuje le
to, da so ga nadlegovah dve beloo-
blečeni ženski.
Ilustracija: (Katalog Hexen und Zauberer str
161)
Podoba, kako se ženska spentlja s hudiéetì^
je iz knjige Ulricha Molitorja, kije veljali^,
prvega previdnega kritika lova na čarovof
ce. Napisana je bila 1489. »Čarovniško kl>
divo* pa je bila knjiga, ki je veljala k»
osnova za preganjanje čarovništva. LeJ^.
1487 sta jo napisala dominikanska inkvifi
torja Heinirich Institoris in Jak^
Sprenger.