VIBRACIJE ZA VSE GENERACIJE
(Mef) Poletje je čas za počitek. Počivajo ideje, počivajo želje, počivajo zahteve in počivajo možgani, ki jim ni prav veliko do tega, da bi se naprezali več kot je potrebno ampak se prilagodijo zunanji temperaturi in naredijo le toliko, kolikor je zares treba. Poleti nimamo velikih zahtev niti v kulturi in zabavi. Gledališčniki pravijo, da je poletje čas za komedije, glasbeniki pa prisegajo na množične prireditve in na zanesljiva, preverjena imena. Tako je bilo tudi to soboto na plaži v Simonovem zalivu, kjer so Kreslin z Malimi bogovi ter Parni valjak zbrali več kot tisočglavo zadovoljno množico, ki je dobila natanko to kar je pričakovala - dobro rock žurko.
Skoraj istočasno se je v neposredni soseščini dogajalo retrogradistično zmagoslavje turbo narodnjakov na pop festivalu in pop jodlarjev na otroškem popevkarskem festivalu. V portoroškem Avditoriju smo lahko videli kako je moč z enim samim zamahom izničiti bit nekega glasbenega dogodka, na Manziolijevem trgu pa smo ugotavljali, kako so starši za svoje ambicije pripravljeni kupiti slavo
1C Banka Koper
22. iulii 2004
svojih otrok, tudi tako, da jim dovolijo prepevati stvari, ki bi jih pripisali čisto drugi generaciji.
V primerjavi s tema dogodkoma je bil koncert v Simonovem zalivu pravzaprav revolucionarno napreden: Dobri teksti, odlična izvedba, solidni aranžmaji in sodoben pristop k popularni glasbi. Za povrh pa so bili nastopajoči v Simonovem zalivu vsaj tri desetletja starejši od tistih, ki so iskali svoj trenutek slave na MMS in Fens festivalu.
Četrtek 22, petek 23.7.- Shoto klub PodBelvedere
MEDITERAN FESTIVAL-Druga Istra
Sobota, 24. julij • Manziolijev trg ob 21.00 BATISTA&STRING.SI - etno jazz koncert Sreda, 28. julij - Manziolijev trg ob 21.00 KATALEN A - etno rock koncert Četrtek, 29. julij • Shoto klub ob 22.00 Ll ARS (New York) ■ koncert
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
DltOGA
NOVA STRATEGIJA
Jezili so se vsi po vrsti, politiki in proletarci.
Po nič posebej krivem uredniku so padali udarci.
»Zakaj pa ravno mene«, in, »Kaj sem se ti zameril.
»Izbiraj drugič bolj besede, da se ne boš na koncu cmeril«
Ker si ljudje poleti drugega želijo je urednik začasno zamenjal strategijo. Kjer je bil prej politik se zdaj pokaže lepa pupa, pa naj zdaj nad lepoto protestira, tisti ki si upa.
	
i_JEz F?Ei:Q	
AVTO CENTER	
	
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
DODATNO POJASNILO K ČLANKU "KDO JE (SO) CIVILNA INICIJATIVA"
Pojasnilo ni napisano kot kritiko uredniku Mandrača, želi le dodatno osvetliti nekatere navedbe urednika
Začnimo na začetku. Prostori, ki jih urednik navaja kot galerijo REX so v resnici društveni prostori Društva prijateljev morja REX, ki jih je le to dobilo v brezplačni najem od občine Izola. Morda so nekateri člani civilne iniciative tudi člani zgoraj omenjenega društva vendar ti dve stvari ne sodita v isti koš in bilo bi lepo, če jih ne bi enačili. Zaradi zgornje navedbe in korelacije med člani društva in civilno iniciativo naj v kratkem obrazložim delovanje društva.
Društvo prijateljev morja je bilo ustanovljeno dne 26. maja 2003 skupaj z celotnim vodstvom in sprejetjem statuta. Njen predsednik oz. predsednik upravnega odbora je postal g. Marjan Kralj. Takoj zatem se je začelo sistematično onemogočanje tistih članov, ki se niso strinjali z g. predsednikom ali so želeli početi kaj svojega v tem društvu, čeprav je bilo ravno zato ustanovljeno. Dokazov za to je več. Upravni odbor društva, kakor tudi ne nobeden drugi organ, se ni sestal niti enkrat, ključe od društvenih prostorov ima le predsednik in le on odloča kdo, kdaj in zakaj bo vstopil v prostore. V predsednikovi odsotnosti je delo v društvu (ki ga v resnici sploh ni) nemogoče.
V skladu z statutom društva bi se moral najkasneje do 25. maja 2004 sklicati občni zbor, ki bi pregledal rezultate prejšnjega dela, določil smernice novega in izvolil novo vodstvo. Nihče ne ve kakšno je finančno poslovanje društva. Predvidevam, ali da društvo ne obstaja ali pa deluje nelegalno. Je pa sam predsednik v tem času dovolil in aktivno sodeloval pri druženju članov društva ŠKURE v teh prostorih in sedaj pri delovanju civilne iniciative zmeraj v teh prostorih. Ob tem ni imel nikakršnega soglasja ne upravnega odbora in ne članstva. Samostojno in samoiniciativno je s temi organizacijami sklepal dogovore.
Namen društva prijateljev morja REX ob ustanovitvi je bil zbiranje in posredovanje informacij vezanih na', morje in na ladjo REX. Še več jih je bilo pa jih ne bi sedaj navajal. Nikakor in nikdar pa ni bil namen društva oddajat svoje prostore drugim društvom niti se politično udejstvovat, če le to ni vezano na morje, morsko ekologijo in podobnih stvari. Gradnja ali ne gradnja neke stavbe v Izoli ni niti slučajno problem društva. Absolutnost g. predsednika društva se kaže tudi v podatku, da je sklenil ustni dogovor, ki prinaša novemu članu društva znaten (blizu 10 letne članarine) popust pri udeležbi na nekem tečaju. Katerem ni važno. (Lahko pa izveste pri g. predsedniku društva) To bodo verjetno zares pomembni in uspešni člani društva.
Še zaključek. Morda bi morala ga. županja zares prisluhniti civilni iniciativi in se resno zamisliti nad vsemi, ki namerno uzurpirajo prostor v Izoli, ali, ki uporabljajo prostor v neskladju z pogodbami in zakonom. Morda bi bilo dobro, če bi občina odvzela prostore društvu prijateljev morja REX saj jih le ta uporablja v nasprotju s sklenjeno pogodbo in za druge namene. Kasneje jih pa lahko odda tudi civilni iniciativi ali društvu Škure ali komurkoli, kijih bo znal koristno uporabiti.
Darko Baloh,
član (sedaj nelegalnega) upravnega odbora Društva prijateljev morja REX
KOLIKO VELJA 65 OBČANOV ?
V	Primorskih novicah je bil dne 16. julija v rubriki "PISMA z znamko in brez" objavljen prispevek Vladimirja Drobnjaka (za Civilno iniciativo Gibanje za Izolo) na temo poteka hitre ceste po terenu Občine Izola.
V	prispevku opozarja na odnos Občine Izola do občanov in kako jih
poskuša peljati »žejne čez vodo«. Ob tem želim opozoriti na to, da je v januarju mesecu 65 občanov, ki bodo tako ali drugače prizadeti s potekom predvidene hitre ceste, s svojimi podpisi predlagalo Občini Izola sklic sestanka s predstavniki DARS-a in odgovornih ministrstev,	na katerem bi jim predstavniki
kompetentno odgovorili na zastavljena vprašanja o stroškovnih in okoljskih primerjavah med variantama BI in B5.
Podpisniki peticije še do danes (23. 7. bo minilo natanko 6 mesecev od podpisa) niso dočakali niti sklica predlaganega sestanka niti niso bili vredni, da bi jim pristojne službe občine na ta poziv odgovorile. (Prilagam fotokopijo tega dopisa s podpisi krajanov.)
Morda pa ti krajani Izole nimajo »prave teže«, morda niso ustrezno
strankarsko opredeljeni, morda ....kaj se pa ve, so s svojimi
problemi za Občino že odpisani.
Kje so tisti lepi časi, ko so predstojniki na občini ob sprejemu vsakega novega uslužbenca najprej poučili, da imajo to službo zaradi občanov, da so tam zaradi občanov in da niso občani zaradi njih. No ja, to so bili vendar stari časi, ki niso več moderni, sedaj je moderno, da se tudi občina tržno obnaša, zato bi bilo tudi kar prav, ko bi uspešno »potržila» tudi tiste občane, ki »občinsko strukturo« motijo in ovirajo pri opravljanju poslanstva v lastno korist in v korist tistih, ki imajo pri tem »roke v Žaklju«. Občanov pri tem tako in tako ne potrebujejo več.
Valter Božič
za Civilno iniciativo, Gibanje za Izolo
Občina Izola
Izola 26.01.2004
Krajani in Občani Občine hale
Polje 29.6310 Izola
ZADEVA Zahteva za .tklic sestanka s preilstavniki DARS-u in Odgovornih Ministerstev
\	i	^ \ i
(i,!	—-
• •
01 SL&ij J-rsu K

Na tiskovni konferenci,ki jr bila dne 23.01.2004 sklicana na kmetiji Batič,
Polje 29. zaradi izbrane različice trase obalne hitre ceste, smo v prisotnosti predstavnice Občine Izole sprejeli sklep. da je za nas edina sprejemljiva Vurijanta OS z izhodom cestnega predora pri Hudi. Ker nam prisotni pretiš ta vnici Minislerstva za okolje in prostor ter Ministrstva za promet in zveze nista znali odgovoriti na zastavljena vpra.ianja a stroškovnih in okoljskih primerjavah mrd varijantama BI in BS. predlagamo, da pristojna občinska %! ul ha zahteva sestanek s kompetentnimi /tretlslavniki DARS-a in odgovornih Ministerstev.
Odgovor pričakujemo do f/elku 30.01.2004.
Na sestanku želimo obvezno sodelovati.
r.i/.A k
it



J'*«1”
' /A-Vf, AC
U<Q
J(, !l*0.•K' 11	f ^
>
v« V<w r/> (r J> Wt V-
f '>0 7..	jfifc
■	j,,,
i,um.	... ,
> (V-o J
TV %
f,	j, ;	, ŽVli
pni
< S4v>i jfajKo -C Os
>	P P
i •	j ^ ..
v,/


•1.
L.
•3
VvtA* i
Au
a KtJ L*, v,
a'
■n-:.-./-.:'-..
1vlite (r:.„ ttf -- /^\ »'H-OC
Tn
. fi.j

K
PKiii!. Ute^c
ČASOPIS IN VLADO
VSakokrat ko na pošti predamo položnice za plačilo polletne naročnine za Mandrač nas je kar malo strah. Sprašujemo se ali smo se trudili dovolj in bili dovolj zanimivi za branje in potem, ko že prvi teden polovica bralcev obnovi naročnino, si oddahnemo. Tudi tokrat je bilo tako in hvaležni smo vsem, ki ste že poravnali obveznosti za drugo polletje. Verjamemo, da boste to pravočasno storili tudi tisti, ki zdaj morda niste računali na ta strošek.
Pa še to: Naš raznašalec je to noč razdelil drugo tretjino zgoščenk Vlada Jeremiča. Prihodnji teden pa jo bodo prejeli še zadnji naročniki Prijetno poslušanje Vam želimo.
16. seja Občinskega sveta
BO ARGOUNA VZDRŽALA BREZ STANOVANI?
16. redna seja občinskega sveta je bila poletna a tudi sicer dovolj razgreta in zanimiva, ne le za novinarje ampak tudi za Izolane nasploh, saj so svetniki odločali o petih spremembah prostorskih planov za posamezna območja občine Izola.
Zapletlo se je že pri dnevnem redu, saj so svetniki LDS predlagali umik tretje točke dnevnega reda, ki je bila namenjena spremembam odloka o prepovedi delitve parcel za jugovzhodno območje Izole (pred ladjedelnico). Njihova pobuda je bila le delno uspešna, na koncu pa pravzaprav neuspešna, saj je bil v javni razpravi njihov predlog preglasovan, čeprav so trdili, da gre za tako pomembne posege v prostor, da odloka ne bi smeli sprejemati po hitrem postopku. Na koncu smo izvedeli tudi za vsebinski del - te točke dnevnega reda. Županja je v vlogi predlagatelja zagovarjala spremembo prostorskega akta zato, da bi lahko gradili prečno cesto do Tovarniške ulice, ki jo zahtevajo stanovalci območja ob Delamarisu, nasprotniki pa so trdili, da gre pravzaprav za legalizacijo začasnega gostinskega objekta na neurejenem parkirišču pred ladjedelnico, katerega lastnik je menda eden od občinskih svetnikov. Kljub takšni zaostritvi stališč so svetniki z večino sprejeli predlaganim dokument.
GOLFA ŠE NE BO
Še pred tem so svetniki na predlog županje umaknili odločanje o spremembi prostorskega plana za območje Baredi - sv. Donat, kjer je bila načrtovana gradnja golf igrišča, saj vlada ni dala soglasja za takšen dokument.
Brez večjih pripomb je bila v nadaljevanju sprejeta sprememba prostorskih aktov za območje obale med Koprom in Izolo in območje Simonovega zaliva, zapletlo pa se je pri območju Marina, kjer je seveda bilo kar nekaj dvomov in neprijetnih vprašanj. Eno takšnih je zastavil svetnik DeSUS-a, Branko Simonovič, ki je spraševal ali je gradivo, ki ga je prejela v odločanje vlada enako tistemu, ki so ga sprejeli po javni razpravi. Gre za vprašanje gradnje stanovanj v Argolini Predlagatelj je menil, da zadošča, če v dokumentu stanovanja niso zapisana in jih torej ni mogoče graditi, nasprotniki pa so menili, da to ne zadošča ampak je treba zapisati, da na tem območju ni možno graditi stanovanj ali turističnih prostorov za trg. Z glasovanjem so takšen predlog tudi sprejeli in tako dejansko v dobri meri onemogočili stanovanjsko gradnjo na tem območju.
Zapletlo se je tudi ob definiciji mladinskega centra v parku ArrigonL Svetniki LDS so predlagali, da se dikcija spremeni tako, da se to območje nameni dejavnosti mladih in hotelski dejavnosti, predlagatelji in svetnik liste Mladi za Izolo pa so vztrajali pri formulaciji Mladinskega centra. Po premoru in usklajevanju ter verjetnem lobiranju je obveljal ta predlog, čeprav se zdi, da je prav ta formulacija ožja, saj mladinski center ne vključuje pridobitne dejavnosti, kar naj bi bil načrtovani mladinski hotel v Arrigoniju.
V zvezi z spremembami prostorskega plana za Šared ni bilo posebnih zapletov in je bil dokument sprejet.
SVETNIKI ZA POSOČJE
Ob točki dnevnega reda svetniška vprašanja in pobude smo slišali tudi pobudo svetniške skupine SDS, ki predlaga, da se občinski svetniki odpovejo eni sejnini za pomoč prizadetim v potresu. Kot je povedal Alojz Padar so se v njihovi skupini že odločili za takšno gesto, zdaj pa čakajo, kako bodo ravnali tudi ostali.
Občinske svetnike so pred začasno sejno dvorano v hotelu Mrina pričakali nekateri aktivisti Civilne iniciative Gibanje za Izolo s transparenti na račun upravljanja s prostorom v občini Izola.
SUPERMATURANTOV PA NIMAMO
Med letošnjimi 249 slovenskimi 'zlatimi' maturanti splošne mature -ti so na 'zrelostnem izpitu' dosegli najmanj trideset točk in bodo za svoje znanje in delo na osrednji slovesnosti 25. septembra v Ljubljani nagrajeni še s posebno pohvalo - je tudi 36 Primorcev. Najvišji možni uspeh pa je letos doseglo 21 maturantov, torej kar devet več kot lani. Zlati maturanti prihajajo iz 43 slovenskih srednjih šol, med katerimi sta tudi gimnaziji iz Kopra in Pirana. Med 'zlatimi' maturanti je v Sloveniji 167 deklet in 82 fantov, v Kopru so to: Sara Može, Ana Tripar in baš pripravnik Janoš Vidali, ki je dosegel sto odstotnih točk pri višji ravni iz matematike. V Piranu je bila »zlata« Tadeja Lukežič. Ali je kdo od zlatih Izolan pa nismo izvedeli.
IZjAVA 0 PRAVILNIKU 0 ŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAH
Šolsko ministrstvo je objavilo nov pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah. Na Dijaški organizaciji Slovenije ocenjujemo, da pravilnik ni dovolj dobro pripravljen, ter da je predvsem enostranski. Pravilnik uvaja avtonomijo šol do takšne mere, da bomo, v kolikor bo pravilnik dejansko obveljal, čez nekaj let govorili o konzervativnih in liberalnih javnih šolah. Menimo, da je ta pravilnik v nasprotju z načeli enakosti vseh, saj bo položaj dijakov na različnih šolah, različen že brez t.i.javnih skrivnosti o delovanju in načinu dela posameznih šol.
Izraziti moramo obžalovanje, da se je končna odločitev, o pravilniku, ki bo več kot korenito spremenil življenje slovenskih dijakinj in dijakov v slovenskih srednjih šolah, sprejela brez konsenza in predvsem, žal, brez končnega mnenja dijakinj in dijakov.
Podpredsednik vlade Dijaške org. Slovenije: Jan Škoberne
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
Nedelja, 25. julija ob 19.00	v
PRAZNOVANJE SV. JAKOBA NA ŠAREDU
Letos je praznik sv. Jakoba prav na nedeljo. Torej kot naročeno za praznovanje. Seveda to ni glavni razlog za veselje. Za slovesnosti je dober skoraj vsak datum in tudi izgovor.
Cerkev sv. Jakoba na Šaredu je nekaj povsem drugega. Korenine iz 14. stoletja govorijo o imenitni zgodovini in upravičenem ponosu; razdejanje po drugi vojni in požig cipres še pred nekaj leti so nedvomno madež na častitljivi preteklosti.
Že nekajletna obnova tega svetišča in druženje ob prazniku pa vliva novega upanja. Vsako leto je cerkev lepša, imamo že umetniške upodobitve sv. Jakoba, Križanega in Matere Božje, namenjene za ta sveti kraj. Ureja se okolica, nova asfaltna prevleka, ureja se fasada....
Sveti Jakob že povezuje - domačine, vernike, Krajevno skupnost, Občino Izola, številne turiste, zlasti kolesarje ... Počasi se oblikuje občestvo, ki postaja ponosno na svoje korenine in delo ter se z odgovornostjo ozira naprej.
NE GLEJ, OD KOD PRIHAJAŠ,
SLOVENSKA ISTRA, GLEJ, KAM GREŠ!
Trenutna slovenska družba ne more zagotoviti normalnega družbenega razvoja, če ne bo zmanjševala revščine, socialne anomije, ki se kaže v atomizaciji interesov, nizki solidarnosti in v osamljenosti posameznikov in skupin ter alienaciji (delovni, politični), ki se kaže v nemoči in v nesodelovanju populacije pri uvajanju družbenih sprememb.
Strokovno politična razmišljanja o sicološkem vidiku razvoja v Slovenski Istri bi prispevala k ozaveščanju o razsežnostih, problemih in možnostih obvladovanja družbeno prostorskih sprememb v pogojih uveljavljanja novega političnega reda in radikalnega odpiranja Slovenske Istre do vplivov iz okolja (EU in NATO) vse v smislu kvalitetnejšega socialnega razvoja. Gre za spoznanja in dileme, ki bi jih morali postaviti na dnevni red strokovnih in političnih razprav v občinah Slovenske Istre ter v državnem merilu. Še posebno to velja v tem trenutku, ko se občine v Slovenski Istri ambiciozno lotevajo uporabe procesov lokalne Agende 21 za dogovor o lokalnih strategijah trajnostnega razvoja in njihovo izvedbo (Koper že ima razvojni projekt 2020).
To naj bi pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja v Slovenski Istri ob upoštevanju okoljskih omejitev ter tako posredno k uresničevanju načel trajnostnega razvoja. Skratka, morali bi narediti več z manj vloženimi sredstvi, da bi bolj uporabljali naše znanje in manj naravne vire, da bi bili skromnejši pri materialnih potrebah, da pa bi vseeno zahtevali kvalitetnejše okolje in višjo kakovost življenja. To pa bi dosegli v partnerstvu z vsemi sektorji v lokalni skupnosti. Tu gre tudi za samopomoč, ki kombinirana s pomočjo družbe predstavlja »tiho revolucijo«, ki se bo v naslednjih desetletjih verjetno širila v vseh razvitih industrijskih družbah. S tem bi preprečili nadaljnjo asinhronijo med ekonomskim in socilanim razvojem, ki v končni fazi blokira sam ekonomski razvoj.
Z vstopom Slovenije v EU postajajo ponovno aktualne razprave o razvojnih perspektivah in problemih ob odprti meji, v katerega sklop sodi tudi kvalificirana razprava »Evroregija Istra«. To pa zato, ker so se tudi Slovencem v Ljubljani razjasnili pogledi na geostrateški vpliv vključitve Slovenije v EU na naš sevemojadranski prostor in so se pričeli zavedati pomembnosti naše prehodnosti in geotransportne lege. Mogoče jih je k temu prisilila (odprla oči) sosednja Furlanija Julijska krajina, ki pri strateških odločitvah dosledno postavlja na prvo mesto svojo prehodnost in geotransportno lego. V Slovenski Istri bi morali za rušilno delovanje ekonomsko socialne asinhronije pričeti razprave o uresničevanju velikih strateških projektov, kot so: peti evropski koridor, sevemojadranski luški sistem, raziskovalna in razvojna dejavnost.
Prav je, da širša skupnost (Občina Izola) v svoje načrte za prihodnost tega kraja vključuje tudi svetišče starodavnega in častitljivega zavetnika V starih knjigah so tukajšnji ljudje s ponosom zapisali, da prebivajo preprosto pri sv. Jakobu.
Prihodnost teh krajev se torej na novo začenja in zarisuje. Načrti o desetinah hektarjev zazidljivih površin nakazujejo številčno obljudenost, ki bo še bolj kot že sedaj zahtevala središče in dušo kraja Naj sv. Jakob - ne le kamnito svetišče - daje življenjski zagon in smisel vsem, ki prebivajo v njegovi bližini. Simbolno bomo med sv. mašo to božje delovanje - na priprošnjo sv. Jakoba - osmislili tudi s podelitvijo zakramenta sv. krsta malemu Janezu Jakobu.
Vabljeni torej na praznovanje.
Andrej Sedej, župnik
Z vstopom v EU smo odpravili formalnosti državnih meja in s tem tudi zmanjševanje vlog držav na obeh straneh meje. Dinamika odpiranja Slovenske Istre preko državne meje (Istra Evroregija) bo v veliki meri odvisna od tega, koliko bo tudi v javnem političnem delovanju prevladala usmeritev k skupnim evropskim perspektivam in manj v usmeritev v preteklost Največ nasprotnikov čezmejnega sodelovanja je ravno na tržaškem območju in manj obremenjeno je sodelovanje gospodarskih in drugih subjektov z bolj oddaljenimi italijanskimi partnerji. Vse oblike izražanja zahtev po spremembah, ki bi pomenile teritorialne premike sedanje etične razmejitve, povečujejo občutek ogroženosti in obrambne reakcije v smislu ponovnega zapiranja na zgodovinske okope. Prvi poizkus istrske čezmejne regije ni dobil podpore predvsem zaradi tega, ker je pobuda izhajala iz teritorialne preureditve, ki je predstavljala tudi prerazdelitev politične moči ob nepravem času. Menim, da bodo šele s konkretnimi zgoraj omenjenimi razvojnimi projekti čezmejnega sodelovanja med številnimi akterji ustvarjeni potrebni pogoji medsebojnega zaupanja, ki ne bodo obremenjeni z zgodovinskim spominom in z različnimi dvomi o iskrenosti namenov. To pa ne pomeni, da projekt istrske čezmejne regije kot »Istra Evroregija« nima perspektive v bližnji prihodnosti. In ta prihodnost se je že začela.
Bilateralno sodelovanje bo torej le prva stopnja pri vključevanju v širša transnacionalna omrežja akterjev na področju gospodarstva, kulture, izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega delovanja itd.. Tukaj bo lahko Slovenska Istra uveljavila svoje (nekdaj zamolčano) geografsko zgodovinsko posebnost kot svojo komparativno prednost, torej istrsko-mediteransko identiteto. To ni vračanje v zgodovino, temveč zrenje v prihodnost in širjenje mreže povezav enakopravnih partnerjev, ki bodo tudi ostali Sloveniji odpirale pot v mediteranski prostor.
S svojim prispevkom bi želel spodbuditi ponovne razprave o
prihodnosti Slovenske Istre, zavedajoč se, da ljudi ne motijo
stvari, ampak to, kako gledajo nanje, in zavedajoč se, da iz
sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, temveč zmeraj samo
v bodočnost.	T t T ,
Mag. Janez Jug, Izola
Pomor čebel na izolskem podeželju
v
|E ŠKROPIVO ZA TRTE MORILO ČEBELE ?
V Slovenski Istri se je zgodil eden največjih poginov čebel doslej, saj je bilo v eni noči uničenih skoraj 200 panjev, po najnovejših podatkih pa naj bi bilo v Istri uničenih kar 300 panjev, še 100 pa so jih našteli na Gorenjskem. Med možne vzroke množičnega pogina, ki se je zgodil na območju od Izole do Sečovelj, so čebelarji v prvih odzivih uvrščali škropiva za oljke ali herbicid za trave, na katerih se pasejo čebele, po najnovejših ugotovitvah, ki še niso uradne, pa je bil za pogin čebel v Istri najverjetneje krivo škropivo s katerim so obdelovali trte v bližini čebelnjakov.
Včeraj so slovenski čebelaiji pripravili tiskovno konferenco na kateri so ponovno opozorili na nespoštovanje zakonodaje in navodil ustreznih ministerstev ter na nevarno uporabo škropiv in herbicidov med katerimi je tudi Gaucho, ki ga največkrat omenjajo kot čebelam najbolj nevarnega. Sicer pa je v Sloveniji možno kupiti kar 74 insekticidov, ki so čebelam škodljivi, od tega jih je 70 odstotkov za čebele strupenih.
NAJPREJ POMOR NA ŠAREDU
Na množični pogin čebel je najprej opozoril Alojz Palčič s Šareda, ki je nenavadno obnašanje čebel opazil že v petek zvečer, v soboto dopoldne pa je ob pregledu čebelnjaka našel na stotine poginulih čebel in v hipu ostal brez tretjine čebel pašnic. Ker je opazil, da imajo nenavaden in neprijeten vonj, jih je nekaj shranil, druge pa zakopal. Kmalu je podoben pomor opazil še sosed, Dino Juriševič, za njima pa še drugi čebelarji z Malije, Nožeda in sosednje Piranske občine: Kosmina, Henigman, Radoslav, Kante, Lukežič in Goljuf z Malije, iz Nožeda, Seče, Lucije in Sečovelj.
Rajko Kalister, predsednik Obalnega čebelarskega društva je tako na Čebelarski zvezi Slovenije poročal o tem, da so čebelarji na Obali letos ostali že brez 300 panjev, v katerih je bilo več kot pol milijona čebel. Inšpektorji in veterinarji vzroke za pogin sicer še zmeraj ugotavljajo, vsekakor pa je Kalister zatrdil, da čebele niso bile bolne, temveč so umrle zaradi človeškega faktorja, najverjetneje za posledicami intenzivnega kmetovanja. Kmetje na Obali trenutno škropijo trto proti kaparju in oljke proti oljčnim muham Škropijo tudi koruzo, kjer uporabljajo insekticid, ki je pripravljen tudi iz sporne surovine gaucho, ki je na osnovi analiz mrtvih čebel lani že povzročil velik pogin čebel. "Tokrat so se čebele vračale v bližino panjev, toda vanje - po vsej verjetnosti zaradi delovanja pesticida - niso znale" je povedal Rajko Kalister.
Na kmetijskem ministrstvu so o nastalih razmerah razpravljali v torek in oblikovali tričlanske skupine (inšpektor, veterinar, predstavnik Nacionalnega veterinarskega inštituta), ki so si ogledali prizadete kraje. Podobno so ravnali tudi po lanskem poginu čebel, ker pa so takrat na rezultate bolonjskega laboratorija čakali tudi štiri mesece, so sklenili poiskati drugi laboratorij, ki bo lahko potrdil ali zanikal ugibanja, da je za pogin čebel krivo škropljenje, ki ga je v bližini opravljalo Vino Koper. Ali bodo tokrat uspeli najti zvezo med insekticidom in poginom čebel, je vprašanje, ki ostaja odprto tudi po tem pomoru čebel na Primorskem in Gorenjskem.
Strokovnjake so lani zmedli predvsem rezultati odvzetih vzorcev: Analizirali so 49 vzorcev poginulih čebel, saj kar v 42 vzorcih insekticida imidokloprida, ki je pripravljen tudi iz surovine gaucho, niso našli. Čebele so poginile pozimi, najbolj množično januarja, ko v Sloveniji kmetje tudi sicer rastlin ne škropijo.
Na ministrstvu in tudi čebelarji tako z zanimanjem čakajo na rezultate analize, ki bi pojasnila vzrok letošnjega pogina čebel, čebelarjem, ki se je to pripetilo pa se obeta sezona brez čebel in brez medu, kar nekaterim pomeni celo pomemben vir prihodkov.
(DM)_________________________________________
Prejeli smo
HRUP SREDI TURISTIČNE SEZONE
Na območju križišča v Jagodju so se na začetku tega tedna, prav v času glavne turistične sezone začela izvajati zaradi hrupa zelo moteča gradbena dela. Gre za nadaljevanje gradnje apartmajskega naselja ob Prešernovi cesti, natančneje se nova gradnja izvaja od trgovine »Spar« do križišča. Investitor TPC Livade preko svojih izvajalcev del, že kmalu po sedmi jutranji uri zbuja tamkajšnje okoliške prebivalce, med katerimi je kar nekaj upokojencev, predvsem pa hrup teh strojev moti jutranje spanje okoliških turistov.
Zakaj del ni možno prestaviti na jesenski čas? Menim, da se tudi v tem primeru kaže popuščanje občinske oblasti, velikim gradbenim lobijem, saj ne naredi ničesar, da bi zaščitila javne interese pred zasebnimi. Če je izvajalec pri prvotnih izsiljenih dokumentih že obstoječih objektov kot pogoj moral upoštevati, neizvajanje del, ki povzročajo hrup v času glavne turistične sezone, zakaj se lahko to pot do tega spreneveda?
Vse davščine, turistične takse in prispevke iz naslova oddajanja nastanitvenih zmogljivosti pa pristojni vedo dobro obračunati. V kolikor odgovorni ne bodo nemudoma preprečili izvajanje motečega hrupa v času sezone, naj ne bodo presenečeni, če se bo tudi za odvajanje dajatev potrebno poslužiti nepokorščine.
Ker opažam, da na veliko večino zastavljenih vprašanj, odgovorni molčijo in ne reagirajo bom v tem primeru, če bo potrebno obvestila tudi druge odgovorne organe.
Viktorija Carli
MeTra
MeTra Izola Suhar Mariella s.p. Smrekarjeva 62 .Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13
Vhod je z Manziolijevega trga (ob knjigarni Libris)
V naši trgovini vam nudimo bogato izbiro metrskega in Rilskega blaga, potrebščine za šivanje ter opravimo manjša šivilska dela.
Nel nostro negozio trovate un ricco assortimento di stoffe a metro ed a chilo e vi offriamo servizi sartoriali.
Pridite, čakamo vas od ponedeljka do petka dopoldan od 8. 30 ure - 12. ure in popoldan od 16.ure do 20. ure, v soboto pa samo dopoldan.
Polletno poslovanje jP Komunala
jjašabofj msjlglosi uri b(?'j5 loinoS
Javno podjetje Komunala Izola je prvo polletje letošnjega leta zaključilo dobro. Izpolnilo je skoraj polovico vseh načrtovanih aktivnosti za letošnje leto in doseglo minimalni primanjkljaj. Z delom Komunale je bil zadovoljen tudi nadzorni svet, ki je danes dopoldne potrdil polletne poslovne rezultate.
Gibanje prihodkov Komunale Izola je v določeni meri povezano s turistično sezono, zato v prvem polletju običajno realizirajo tretjino svojih načrtovanih aktivnosti. V letošnjem letu pa so do konca junija uresničili že 45 odstotkov letošnjega poslovnega načrta in dosegli minimalni primanjkljaj v višini 2,7 milijona tolarjev. V prvih šestih mesecih so tako poleg običajnih komunalnih aktivnosti v tem obdobju skladno z načrtom izpeljali tudi nekatere dodatne občinske projekte, kot so ureditev otroškega igrišča v Kraški ulici in botaničnega vrta ob obali, sanacija valobrana, investiranje v deponijo in ureditev Sončnega nabrežja.
Marino Domio, direktor JP Komunala Izola: »Do konca leta nameravamo v celoti izpeljati letošnji poslovni načrt, tako kot smo si ga zastavili. Poleg storitev, ki jih opravljamo na področju klasičnih gospodarskih javnih služb, predvidevamo v drugi polovici leta še ureditev Trga padlih z namakalnim sistemom, sanacijo nekdanjega izolskega vodovoda Ricorvo, dokončanje sanacije valobrana, zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov in deponije.«
Breda Pečan, županja in predsednica nadzornega sveta JP Komunala Izola: »F nadzornem svetu smo pregledali in preučili poslovanje Komunale Izola v prvem polletju letošnjega leta in bili z rezultati zadovoljni. Komunala je s svojimi aktivnostmi presegla načrte za prvih šest mesecev in prav tako presegla načrtovano rast prihodkov za 15 odstotkov.«
Poleg vseh aktivnosti, ki jih v Komunali načrtujejo za drugo polovico leta, bo na povečanje prihodkov vplivala tudi na občinskem svetu že sprejeta uskladitev cen komunalnih storitev, zato v Komunali verjamejo, da jim bo uspelo zagotoviti finančno stabilno poslovanje in da bo njihov poslovni rezultat ob koncu leta še boljši, (pr)
V vročih dneh imejte vedno pri roki nekaj hladnega!
Pri pikih insektov, opeklinah, zvinih, oteklinah, udarcih ipd. pomaga takojšnje hlajenje: hladilni geli in hladilni sprej.
Hladilni obkladek za enkratno uporabo: idealen za potovanje ali za plažo. Samo udarite po njem in takoj postane hladen.
Ni potrebno predhodno hlajenje.
Pripravljen za takojšnjo uporabo kadarkoli in kjerkoli. Poceni in za vsakogar. Tudi za šport ali pa kar za hladilne torbe.
UGOTOVITE, kaj vse lahko slovite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
PARKIRANJE VSEVPREK
Tako je bilo zasedeno parkirišče in zelenica ob parkirišču Pod Belvederjem v nedeljo dopoldne, ko so se tam skupaj znašli zadnji ostanki koncerta v Simonovem zalivu, žurerji iz Portoroža na začasnem delu v The Club-u in afterpartijevci iz Gaviolija. K sreči se je druženje končalo brez posebnih neprijetnosti, razen za kopalce iz hotela, ki so se čudili raznovrstni druščini mladih iz vseh koncev Slovenije. Še najbolj zadovoljni so bili parkiriščniki, ki so parkiranje seveda zaračunali
Prejeli smo
REKLAMNI PANOJI NA MORJU
Od nedavnega obalo pred kopališčem v "San Simonu" spet kazijo plavajoča oglaševalska spakedrala - panoji (podoben način kot reklamne table ob cestah), kot v posmeh trudu in strokovnjakom, ki jih je letos vložil hotel Simonov zaliv za ureditev kopališča. Na vodni površini štrlijo plastično železne spake ter ogrožajo plavalce, da o izgledu in estetiki ne govorimo.
Ni dovolj, da imamo vedno manj površin urejenih za kopalce (beri Svetilnik), ki so osnovni pogoj za izvajanje turistične dejavnosti, da te površine pestijo problemi kot šo cvetenje alg, naplavljena umazanija, huligani, ki ponoči razbijajo luči, smetnjake, klopi in vse kar jim pride pod roke,: pa tropi psov, ki vsako jutro v spremstvu ali brez neutrudno zalivajo površine namenjene kopalcem in še bi lahko naštevali. Vsem tem nadlogam se je sedaj pridružilo še oglaševalsko posiljevanje okolja (beri turistične infrastrukture). Oglaševalci, ki jim je prav malo mar za izolske turistične uspehe so našli svoje pomagače in se družno spravili še nad morsko površino. Kdo so ti pomagači in za koliko prodajajo tisto kar sploh ni njihovo, bo verjetno prišlo na dan.
Do takrat	pa pomislimo:	Če je turizem	pomembna
gospodarska panoga za razvoj Izole, pptem s takšnim odnosom odgovornih služb in diletantskim delom turističnih subjetkov kmalu ne bo več.
Kdo izdaja dovoljenja za postavitev teh spakedral?
wLia11
Temeljni kamen za nova stanovanja
30 PRIVARČEVANIH IN 30 NEPROFITNIH STANOVAN)
Včeraj, v sredo 21.7. so v občini Izola postavili temeljni kamen ob začetku gradnje stanovanjskega stolpiča 30 stanovanj, ki jih bo Stanovanjski sklad RS začel graditi v Livadah. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma do meseca julija 2005. Ze v jeseni pa v občini Izola načrtujejo še gradnjo 30 neprofitnih stanovanj.
Stanovanjski stolpič, ki bo zrasel v Livadah, v ulici Zvonimira Miloša, bo prva novogradnja v občini, namenjena varčevalcem iz nacionalne varčevalne sheme. Zemljišče je Stanovanjski sklad kupil od občine Izola ze leta 2002, z gradnjo pa bodo pričeli v teh dneh. Ocenjena neto vrednost celotne naložbe stanovanj po podatkih Stanovanj skega sklada RS znašabOO milijonov tolarjev.
V trinadstropnem stanovanjskem stolpiču bo na voljo 30 stanovanj, bodoči lastniki pa bodo lahko izbirali
med garsonjero, enosobnimi, dvoinpolsobnimi, trisobnimi in štirisobnimi stanovanji, nekatera pa bodo prilagojena potrebam invalidov. Stanovanjski sklad v naslednjih mesecih pripravlja razpis za stanovanja, prednost pri nakupu pa bodo imeli varčevalci iz nacionalne varčevalne sheme s stalnim bivališčem v Izoli. Ta pogoj je ob prodaji zemljišča postavila občina Izola. Cena kvadratnega metra novega stanovanja ne bo presegala 1.250 evrov.
ŠE EN STOLPIČ NEPROFITNIH STANOVANJ
Ob postavitvi temeljnega kamna je županja Izole Breda Pečan napovedala nadaljevanje sodelovanja s SSRS, s podpisom pogodbe o sofmanciranju stolpiča 30 neprofitnih stanovanj, ki ga bodo začeli zidati že v jeseni. 12 stanovanj bo v lasti Stanovanjskega sklada RS, 18 pa v lasti' občine Izola, ki namerava svoj	del investicije pokriti	s kreditom
Stanovanjskega sklada RS.
Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 500 milijonov tolarjev. Stanovanja bodo razdeljena po predhodnem javnem razpisu v naslednjem letu in
vseljiva do septembra 2005.
Občina Izola ima v lasti 284 neprofitnih stanovanj, v SOSEDNII UNIVERZI SE ZBLIŽUJETA
letošnjem	letu pa so bile do današnjega dne	y	* 19 , 20(M je Univerz0 na p^JL obiskal
obnovljene tr.	neprofitne stanovanjske	enote,	^	^ pro| Domenlco Romea	Rektorja obeh
pripravlja pa se	obnova	se 19 stanovanj	v	Izoli	in	unjverz	sta	podpisala sporazum o	znanstvenem,
Kortal1-	izobraževalnem	in kulturnem sodelovanju	Med prvimi
tovrstnimi projekti, ki se bodo pričeli izvajati še v tem študijskem letu, bo sodelovanje Univerze v Trstu pri razvoju in izvedbi novega študijskega programa s področja naravoslovja, ki ga bo razvijala Univerza na Primorskem. Sodelovanje bo potekalo pri pripravi skupnih razvojnih in raziskovalnih projektov na naravoslovnem kakor tudi na kulturnem področju, tudi z izmenjavami učiteljev, študentov in raziskovalcev.
Rektorja	sta	se	ne nazadnje tudi dogovorila, da univerzi
pripravita skupni program, ki ga bosta začeli izvajati v prihodnjem študijskem letu.
jHUte.'
^ ^
m-
Po besedah Tomaža Umeka, predstojnika Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine v občini Izola trenutno beležijo še okoli 160 interesentov za neprofitna stanovanja.
V občini Izola ocenjujejo sodelovanje s Stanovanjskim skladom zelo pozitivno. Kot pravi izolska županja,
Breda Pečan:
»Sodelovanje s Stanovanjskim skladom RS ima velik pomen za občino, saj gradnja bloka stanovanj namenjenega varčevalcem po nacionalni varčevalni shemi, predstavlja prvo možnost za mlade družine, da pridejo do stanovanja in si skozi varčevalno shemo zagotovijo stanovanje tam, kjer živijo. Prav zato smo prodajo zemljišča pogojevali s prednostjo za varčevalce iz Izole. Želimo, da imajo možnost, da ostanejo v domači občini. Stanovanjski sklad je že kreditiral občino Izola pri izgradnji prvega bloka z neprofitnimi	stanovanji, ki smo ga	predali
najemnikom	leta 2000. Nadaljevanje	našega
sodelovanja predstavlja drugi Stanovanjski stolpič neprofitnih stanovanj, ki ga bomo v neposredni bližini prvega pričeli graditi jeseni ob sofmanciranju Stanovanjskega sklada RS.« (pr)
KAPUČINO
Hogomet
Obetavna igra izolskih nogometašev
Članska ekipa MNK Izola je minuli teden odigrala dve prijateljski tekmi.
Na prvi se je pomerila s tretjeligašem iz Dekanov in jo dobila s 4:0. Zadetke so dali Rojc,Pahor,
Hanc in Basic. V soboto pa je v Izoli gostovalo ajdovsko Primorje, točneje njihova druga ekipa, ki so jo varovanci trenerja Darija Pribaca ugnali s 3:1.. Izolski fantje so kljub vročini prikazali dobro igro, ki vsekakor obeta. Kot bi preklopili v višjo prestavo so v primerjavi dosedanjimi tekmami igrali precej hitreje in si v primerjavi s Primorjem pripravili več priložnosti, od katerih so jih tri tudi izkoristili. Za Izolo so zadeli Meš, Klariča in Rastoder.
Sicer smo pri Izdanih videli tudi nekaj novih obrazov, ki so se dobro ujeli s fanti iz dosedanje garniture, . V trener pa je dal priložnost tudi jjjjg nekaterim mladim igralcem. O spremembah v ekipi bomo več pisali v naslednjih številkah. Moštvo bo v naslednjih tednih odigralo še nekaj prijateljskih srečanj in dokončalo priprave skladno z načrti trenerja Pribaca. Prva uradna tekma jih čaka že 4. avgusta, ko se bodo na pokalni tekmi v Vipolžah pomerili z moštvom Brd, novo prvenstvo pa se začne štiri dni kasneje.
Kljub napovedim, da naj bi se v tem tednu na treningu pojavil tudi Edis Čauševič, ki je bil v zadnjem prvenstvu najboljši izolski strelec, se to ni zgodilo. Kaže pa, da je bila tudi vrnitev Davorja Klariče zgolj začasna, saj bo prestopil k sosedom v Koper.
Jadranje
Medtem ko se večina športnikov pripravlja na nadaljevanje tekmovanj pa so jadralci sredi tekmovalne sezone. Optimisti, laseristi in mladinci v razredu 470 so na evropskih in svetovnih prvenstvih, rezultati pa so kar dobri.
Optimisti v Ekvadorju
Peterica slovenskih predstavnikov je v spremstvu Tineta Možeta in Klavdija Pletikosa minuli teden odpotovala na svetovno prvenstvo razreda optimist v Ekvador. Kljub nekaj "logističnim" nevšečnostim (na letališču v Caracasu, kjer naj bi prestopili na letalo za Ekvador, so zaradi okvare letala na naslednji let čakali dobrih 15 ur) se slovenski podmladek na SP dobro drži. Med 228. tekmovalci je trenutno naš najvišje uvrščen Nik Pletikos, ki je v osmih plovih zbral 108 točk in je na 38. mestu, Simon Laganis (Olimpic) je s 122 točkami 45., Jakob Božič (Burja) je po osmih regatah 103., Andraž Gulič 112. in Rudi Hrvatin 181. Po treh tekmovalnih dneh je v vodstvu Kitajec Wei Ni, pred Novozelandcem Snovv-Hansnom, Mehičanom Brockmannom in Hrvatom Filipom Matiko.
Stanišič kroji vrh SP na Gardi
Vrhunski jadralci si na Gardskem jezeru kar podajajo roke, saj je le to ponovno prizorišče velikega tekmovanja. Tokrat se na Evropskem in Svetovnem prvenstvu merijo najboljši jadralci razreda laser 4.7. Za 280. tekmovalci sta že dva tekmovalna dneva in lahko bi rekli štirje uspešno odpeljani plovi, saj je naš Dany Stanišič po odličnem začetku (zmagi in drugem mestu) rezultata ponovil tudi drugi dan. Podobno je storil tudi Luka Domijan, ki je 1. in 15. mestu prvega dne pripisal še eno 2. in ponovno 15., ter se z 18. mesta naglo povzpel na 9. Jure Mrakič je po štirih regatah 27, na sinočnjem "pašta partiju" pa so špageti zagotovo najbolj teknili Južnoafričanu Justinu Onyleeju, ki pred Stanišičem ostaja v vodstvu s točko prednosti.
Na EP-ju razreda laser Sekardi in Markič
Ponovno je pestro tudi v nemškem Wamemundeju, kjer je bilo že prvi dan Evropskega prvenstva razreda Laser zaradi prezgodnjega štarta na črno zastavo diskvalificiranih precej tekmovalcev članske in mladinske konkurence. In če uvodoma tekmovalcem ni bil naklonjen regatni odbor, jim drugi dan užitka na vodi ni privoščil veter. Tako so dvakrat po dve regati odvozili 101 tekmovalec članske konkurence, medtem ko je 115 mladincem uspelo odjadrati le 3 plove. Zaradi intenzivnih priprav na OI se EP ni udeležil Vasilij Žbogar, ga pa zato "nadomeščata" dva slovenska podmladka: trenutno 30. Marko Sekardi in 47.uvrščeni Jernej Markič.
Hmeljak in Nevečnv tudi v tretje?
V soboto bi morale na madžarskem Balatonu steči prve kvalifikacijske regate Mladinskega evropskega prvenstva razreda 470, a se je organizatorjem zaradi brezvetija načrt izjalovil. Tako je 98 posadk iz 22 držav dan zabilo na nogometnem igrišču in na internetu, vse skupaj pa je bilo prestavljeno na naslednji dan. V nedeljo je jugozahodnik s 3 do 5 m/s res razveselil tekmovalce, s 5., 3., 4. in skupnim 6. mestom pa sta slovenske ljubitelje jadranja razveselila Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny, ki se na Balatonu trudita ubraniti dvakratni naslov mladinskih evropskih prvakov. Ali jima bo uspelo, bomo izvedeli v petek, mi pa medtem držimo pesti tudi za sestri Sosič, ki sta njun debitantski nastop na mednarodni sceni začeli s 93. mestom, in za trenutno 33. Luko Križmana in Črta Kovača.
Balinarji BK JAGODJE, zmagovalci tekmovanja ob občinskem prazniku. Milan Kekič, Gabriel Lozej, Edi Blaževič in Bernard Kolatahi.
ŠOLA VESLANJA-SCUOLA Dl CANOTAGGIO
»VK ARGO IZOLA«
(01.08.30.08.2004)
&	ij ZA OTROKE OD 11. LETA DO 16.LETA
bš/ PER RAGAZZIDAI11ANNI FINO Al 16 ANNI
SKUTERISTI V ZADRU
Člani Skuter kluba iz Izole z gosti so se tudi letos odpravili na izlet s svojimi malimi jeklenimi konjički. Štirje skuteristi in en motorist s soprogami so se prejšnji vikend odpravili nič manj kot do Zadra. Vreme je bilo kot naročeno, promet je bil normalno gost, vožnja do tja pa je trajala slabih devet ur.
V bližini Zadra, natančneje v Novalji so prespali v stari hiši, ki je last Ninota iz fast food-a Veni, naslednji dan so preživeli v Zadru in okolici, v nedeljo pa so šli še do Paga in od tam s trajektom nazaj na kopno ter proti Izoli. Vmes so se seveda ustavili v Senju in tako je na cesti in ob čudoviti obali minil lep vikend med prijatelji, ki imajo posebej radi prevoz na dveh kolesih. Člani skuter kluba pa seveda ne mirujejo. Že ta konec tedna gredo do Bovca, potem jih čaka Murska Sobota in še kakšna zanimiva destinacija. Ob tem pa pravijo: Vožnja s skuterjem je zelo varna, seveda če voznik vozi tako kot je za varno vožnjo potrebno.
KJE - DOVE:
•VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA, DANTEJEVA 20, 6310 IZOLA-ISOLA (MARINA IZOLA PRI JADRALNEM KLUBU »BURJA«, MARINA IZOLA VICINO AL CLUB VELISTICO »BURJA«)
KDAJ - QUANDO:
•VSAK PONEDELJEK, SREDO, PETEK od 9.00 do 11.00 •OGNI LUNEDI, MERCOLEDI, VENERDI dalle 9.00 alle 11.00
VPIS - ISCRIZIONE:
•POKLIČITE IZVAJALCA ŠOLE VESLANJA g. ZORANA JOVIČIČ -TEL. 041 764-693 OD 20.07.2004 - 30.07.2004
NUDIMO - OFFRIAMO
•OSNOVNO ŠOLO VESLANJA - RAZVOJ MOTORIČNEGA UČENJA - KVALITETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA - ZABAVA IN SPROSTITEV
•ELEMENTARI INIZII Dl CANOTAGGIO - SVILUPPO DEL COORDINAMENTO CORPEALE - DIVERTIMENTO E TROVARSI BENE
•OB ZAKLJUČKU ORGANIZIRAMO »KRST VESLAČEV«
•ALLA CONCLUSIONE ORGANIZIAMMO »LA CONFERMA DEL REMATORE«
Na zadnji strani prejšnjega Mandrača je napaka, saj ste v naslovu "Globoko škarlatno je bilo prepričljivo" Deep Purple narobe prevedli...
*purple - a dark colour made by mbcing blue and red-vijoličen (vir: Password- EnglishDictionary for Speakers of Slovenian, Kernerman DZS)
V angleščini je škarlatna scarlet. \erjetno mnogo ljudi dela to napako ravno tu, na dvojezičnem področju, ker jo zameša z italijansko besedo porpora, ki pa dejansko pomeni škarlatno.
Se opravičujem če tečnarim. Jezikoslovna fakulteta me že najeda.
Lep dan želim,
Za romunske otroke Dedek Mraz prišel julija
DEDEK MRAZ NA TERENCU
Pred kratkim so se iz Romunije vrnili člani obalnega »Offroad kluba 3 kraji«, za katerimi je poldrugi tisočak kilometrov poti. Kakšno petino slednje so prevozili po poteh in zlasti stranpoteh Transilvanije.
Karavana je tokrat štela kar trinajst vozil (tri iz Hrvaške) s dvaintridesetimi popotniki. Poleg njih sta v odpravi bila še	snemalec	in novinarka RTV	Slovenija, ki	bosta o
tokratnem potovanju za nacionalno televizijo pripravila oddajo, saj je tokratna odprava poleg avanturističnega imela tudi humanitarni ton. Offroaderji, med	katerimi	so bili tudi Izolani	Stevo, Irena	in Nina
Dobrovič, Matej	Korenika	in Matjaž Lukin ter	Radovan, Tea, Zala in
Branko Vuga, so tokrat v akciji z naslovom »Igrajo naj se otroci« z igračami obdarili otroke na nekaterih romunskih šolah in na podeželju ter jim tako polepšali otroški vsakdan. Zamisel o tem je nastala na lanskem potovanju, ko so oflroaderji zlasti v obljudenih krajih srečevali množico otrok, žal pa pri zbiranju sredstev za igrače niso imeli sreče. Kljub temu so	razveselili kar precej otrok	v nekaterih	revnejših
romunskih šolah in tudi na podeželju. Spoznanje, da so s tem vsaj nekaterim polepšali otroštvo, bo pri offroaderjih ob lepih spominih na prijetna doživetja v romunskih gozdovih zagotovo prevladalo nad manj prijetnimi pripetijami (pogosta popravila, vleka dveh avtov v Koper, nočni obisk bika v kampu in raztrgan šotor itd.). Sicer pa bomo več o tem objavili v naslednji številki Mandrača.
Klub prijatelji iz Izole
organizira jesenski izlet v SRBIJO, BOLGARIJO in na HRVAŠKO z ogledom prestolnic BEOGRAD, SOFIJA in ZAGREB. Potovanje bo trajalo sest dni (28.09. - 03.10.2004). Podroben programje na razpolago pri Tončku JURIŠEVIČU,
tel 6405150
Ana Chersicola
Sluzenje morja ni neznanka
BREZ SLUZI TUDI SLADOLEDA NEBI BILO
Inženir Beno Saksida je Izdan. Drugače tudi ne more biti, čeprav je v naše mesto prišel slabih pet let po koncu vojne, ko ga je na pomoč tukajšnji prehrambeni industriji poslal Boris Kidrič. »Zato me nikoli ni nihče nič vprašal ali oviral, čeprav nisem bil v partiji« pove na svoj znan šaljiv način in doda, da je prišel v te kraje kot kemik z izkušnjami, saj je že kot študent opravil vrsto raziskav in izdelav tehnoloških postopkov za farmacevtsko industrijo, elektrogospodarstvo in naftno industrijo.
V začetku petdesetih je razdelal postopke uvajanja mikrobioloških raziskav za izdelavo šampanjcev, sodeloval pri uvajanju postopka izdelave jugo-cockte in cockte, izdelal tehnološki elaborat za postopek izdelave paradižnikovega koncentrata z uvedbo kaloidnih mlinov in ultravioletne pasterizacije ter tehnološki postopek za proizvodnjo paradižnikovih pelatov. V Izoli se je najprej lotil raziskav pri izdelavi fermentirane zelenjave za antipasto, nato pa izdelal tehnološki postopek izdelave jušnih kock, ki so bile pravzaprav edini doma pripravljen proizvod te vrste, saj so vse druge tovarne kupovale licenco od proizvajalcev iz tujine. S sodelavci iz Arga pa so nato pripravili tehnološke postopke za proizvodnjo ribjih konzerv, samostojno pa je nato izdelal postopek za proizvodnjo kandiranega sadja z vakuumskim postopkom. Sledila je izdelava postopkov za proizvodnjo mesnih in zelenjavnih abstraktov, kondenziranega mleka in v sodelovanju z različnimi strokovnjaki še izdelava postopka koncentrata C-citamina iz raznih vrst šipka. In tako naprej, od postopka za sušenje testenin s pomočjo infra žarkov in postopka za izdelavo raznih zelenjavnih omak do leta 1960, ko izdelal elaborat za izdelavo alginske kisline in alginata iz rjavih morskih alg za potrebe živilske industrije.
Še dobrega četrt stoletja, vse do konca osemdesetih je ing. Saksida samostojno ali v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki razvijal različne tehnološke postopke za ekstrakcijo kave, izdelavo paradižnika v prahu, izdelavo koncentrata regeneriranega mleka v prahu, izdelavo surovin za Tonic water, Bitter lemon in drugih napitkov, ki jih je proizvajala Agraria, sušenje sliv na kalifornijski način, za proizvodnjo margarine, hrena ketchupov in raznih omak za Drogo in Argo, predelavo zelenjave, gob in polžev, mesa, sadja in zelenjave, ekstrakta svežega bezgovega cvetja in tako naprej.
Iz zapisanega izvlečka seznama kakšnih 60 elaboratov, ki jih je samostojno ali v sodelovanju z različnimi strokovnjaki in firmami izdelal v letih od 1949 do upokojitve, se je moč prepričati, da gre za strokovnjaka, katerega znanje je izrednega pomena, še posebej za okolje v katerem strokovnjakov in znanstvenikov ni ravno na odmet. Prav zato presenečajo odzivi znanstvenikov in znanstvenih ustanov, ki so njegovo razlago o vzrokih in posledicah sluzenja morja komaj vzeli na znanje, da bi mu posvetili vsaj malo pozornosti pa se jim očitno ne zdi vredno in še kar naprej vztrajajo pri trditvi, da je sluzenje naravni pojav, ki pa ga še ni mogoče povsem pojasniti.
Ing. Saksida pravi, da je sluzenje pojav, ki se dogaja v naravi, ni pa naravni pojav. Gre za kemično reakcijo, ki je povezana z onesnaževanjem morja in drugimi dejavniki, najpomembnejša pa je seveda kislost oziroma alkalnost morja, ki pri nas dosega vrednost nekaj čez 8 pH. Ing. Saksida pravi, da je to posledica prevelikih količin lužil v morju, lužila pa so seveda najpomembnejša v proizvodnji čistil in so v našem okolju prisotna že leta, zato ni nič presenetljivega, da prvi zapisi o sluzenju morja segajo v daljno leto 1729.
Svojo teorijo o vzrokih in posledicah sluzenja morja je ing. Saksida v začetku maja tudi vpisal v register zavarovanih del, zaman pa jo je skušal predstaviti na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani Tudi na Morski biološki postaji v Piranu so mu pred leti dali vedeti, da njegovi teoriji ne verjamejo prav dosti, zato tudi niso pristali na izvedbo preprostega preizkusa s katerim bi lahko v laboratoriju dokazali, da gre dejansko za kemijski pojav v naravnem okolju.
Prejeli smo
SLUZ V MORJU (Prispevek v pojasnilo)
V	enem od zadnjih Mandračev ste zapisali, da bi Japonci tudi iz sluzi naredili kaj koristnega. Strinjam se z vami, ker ste zadeli »žebljico na glavico« kot se reče po domače. Morda niti ne veste, da sluz industrijsko izkoriščajo Japonci že najmanj petdeset let in pri tem prav nič filozofsko ne sanjarijo ampak to počnejo na zelo znanstveni ravni. Torej je naslov vašega uvodnika v Mandraču karseda resen, saj sluz v morju, za tehnične namene.ni nič drugega kot izločanje (ekstrakcija) takoimenovane ALGINSKE KISLINE, ki je vsebovana v vseh morskih rastlinah in živalih. Torej je vsesplošno obstoječa, tako v morskem življu kot pozneje tudi v morski vodi kot taki. Kaj se sploh dogaja v morju.
To vam je seveda znano, saj so začeli Japonci ustvarjati takoimenovane farme alg, ki jih umetno vzdržujejo za izdelavo alginske kisline in iz nje izdelujejo alginate za potrebe živilske industrije in še več za ostalo industrijo. Torej iz alginske kisline, s pomočjo alkalij vseh vrst izdelujejo njene soli, alginate. Za uporabo v živilski stroki morajo proizvedeni natrijev alginat razbarvati in dezodorirati, ker je precej močno pbarvan vsled drugih sestavin, ki jih alge vsebujejo. Za druge potrebe v industriji kartona in papirja ter za celulozne preparate pa razbarvanje ni nujno potrebno in ker je razbarvanje sorazmerno drag postopek, pustijo tak alginat kar obarvan.
Kako se pridobiva alginska kislina? Zelo preprosto in to z obdelavo alg morski trav in ostalega življa z ALKALIZACIJO, kar pomeni, da alge in ostalo podvržejo delovanju luga nanje. Izloči se alginska kislina in nadaljna obdelava z alkalijami tvori alginat, ki se naprej obdeluje za proivodnjo drugih sličnih soli za potrebe različnih industrij.
Najbolj znana lastnost alkinske kisline pa je njena sluzavost in tako pridemo do osovražene sluzavosti morja, ki se v poletnih mesecih pojavi tudi na površini zaradi povišane temperature morske vode.
Za sluzavost morske vode so nujni štirje pogoji: mora biti dovolj osnove, morskega življa, dovolj alkalnosti same vode, dovolj visoka temperatura vode in dovolj časa za pretvorbo v sluz. ter njeno kasnejše izločanje v sami morski vodi in pozneje na površini, kjer postane vidna in seveda sproža vse že znane reakcije kopalcev in turističnih delavcev.
V	morju je prisotna takorekoč nenehno, saj se lahko tvori celo leto, seveda pri nižjih temeraturah, kar pa traja veliko dlje kot poleti, ko temperatura skokovito naraste. Torej je naslov s katerim ste v Mandraču opisali sluz zares pravi.
Pozdrav in srečno v "sluzarski vojni«.
Beno Saksida
Raziskovalna naloga
VZROKI IN POSLEDICE SLUZENJA MORJA
V	zadnjem desetletju preteklega stoletja se je v Jadranskem morju pojavilo močno sluzenje morske vode. Vse raziskave tega pojava so se usmerile in nakazovale, da je sluzenje biološki pojav, kar pa ni pojasnilo ničesar in raziskave so bile neučinkovite. Zato sem se odločil, da pričnem sam raziskovati, kaj se v morju dogaja.
V	šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na Japonskem pričeli na veliko gojiti morske alge. Trdili so, da to delajo zaradi boljšega ~ | prehranjevanja prebivalstva, ker da imajo s tem v zvezi velike izkušnje. Pojasnjevali so tudi, da alge uporabljajo za potrebe proizvodnje alginske kisline, ki služi v proizvodnji papirja, tekstila in kot lepilo. Kot osnova za te dejavnosti pa da se ne uporablja alginska kislina kot taka, temveč, kot njen preparat natrijev alginat.
Pričel sem po strokovni literaturi iskati podatke o alginski kislini.	_________
V	knjigi Kemija organskih spojin po C. R. NOLLERJU (Chemistri of

Organic Compounds) iz leta 1951 je v poglavju 17 - Ogljikovi hidrati, navedena alginska kislina, kjer piše dobesedno: "Z ekstrakcijo rjavih morskih trav (Laminaria digitata) se pridobiva spojina, znana pod imenom alginska kislina, ki se v glavnem uporablja kot gostilo v prehrambeni industriji, posebej za izdelavo sladoleda" - konec navedka.
Kot sem prej navedel, pa se iz alginske kisline izdeluje natrijev alginat in se ne uporablja sama kislina. Uporabljajo se torej natrijev alginat in drugi alginati, ne pa sama kislina. Najbolj znana lasmost alginske kisline pa je, da je SLUZAVA, in kot taka povzroča močno sluzavost morske vode. To je torej resnica glede pojava sluzenja.
Torej je sam pojav kemijskega izvora in ne, kot se je doslej navajalo in hotelo dokazovati, biološkega izvora. Nikjer v literaturi pa ni nobenega podatka, kako se iz alg, trav in drugih osnov izvaja sama ekstrakcija, kajti vsa morska in sladkovodna bitja vsebujejo alginsko kislino.
Alginska kislina je nekakšen hidrofllni koloid, ki tvori pri izdelavi sladoleda galertno maso in stabilizira obstojnost oblike sladoleda z veliko vsebino vode, torej gel, posebej pa še, če sladoledno maso z dodatki (barvila, arome, mleko, emulgirana jajca ipd.) zelo močno ohladimo (zmrznemo). Zmrzovanje poleti v morju ne pride v poštev, zato pa je potem tu samo sluzavost.
NO PA SMO SPET V MORJU!
Zaradi prevelikega vnosa alkalij v morsko vodo je ta, tako onesnažena voda začela ekstrahirati alginsko kislino in ta se, tudi zaradi povečane alkalnosti, pretvarja v alginat, ki je zelo topen. Začne se mešati z nepretvorjeno kislino in seveda, tudi zaradi valovanja, plime in oseke, izločati na površino sluzavost oziroma sluzenje, kot ta pojav imenujemo. Ta sluz se v plitvih vodah pomeša še z drugimi odpadki iz morja in »sluz« se s tem še poveča. V poletnih mesecih se morska voda zaradi delovanja sonca močneje segreva in katastrofa je tu. Torej na sluzenje delujejo trije vplivi - alkaliteta, čas in temperatura.
To pa še ni vse. Zaradi stalnega vnosa alkalij skozi vse leto in ne samo poleti, ko se voda segreva, ekstrakcija alginske kisline poteka tudi ko je morje hladno, le bolj počasi, vendar pa stalno. Zato so ribiči tudi opazili, da se v globinah stalno pojavlja sluz v velikih količinah, ki pa se vsled teže izloča na dnu morja in plava v velikih masah po morju, ni pa vidna na površju. To se zgodi takrat, ko se voda segreje.
Kdo je torej onesnaževalec morja in tvorec sluzavosti morske vode? Praktično vse reke, ki se izlivajo v Jadran in posebej največja italijanska reka Pad (Po) z vsemi tekočimi odpadki severnoitalijanske industrije, zato najmanj 80% onesnaženja prihaja z italijanske strani. Onesnaženje iz Slovenije je minimalno.
SEDAJ PA NAZAJ V MORJE - KAJ SE TAM DOGAJA
Sluzenje običajno nastaja v plitvinah, ki jih je ob obalah v Jadranskem morju, posebej ob vzhodni obali Italije veliko število. Pravzaprav je praktično ves severni Jadran zelo plitek - povprečno okoli 30 - 45 metrov. Tako plitvo morje je tudi ob vseh obalah Sredozemskega morja, in tudi tam tarnajo, koliko škode jim v turizmu povzroča sluzavost.
Vprašati se je torej treba:
Katera kemična snov lahko to povzroča. Odgovor je lahko kratek: močna alkalizacija morske vode, ki nastaja ob spuščanju alkalij najprej v reke, jezera in končno v morje, če se odpadne vode ne prečiščujejo.
Če pa hočemo pojasniti,	kako	in zakaj se v sedanjem času vnaša toliko
alkalij v	morje, moramo	malo	nazaj v zgodovino	in vse bo takoj jasno.
Pred približno petdeset leti je bila težnja, kako našim gospodinjam olajšati delo pri pranju perila in posode in čiščenju prostorov. Začela se je proizvodnja velike količine pralnih praškov in raznih čistilnih tekočin,	ki pa skoraj	brez	izjem vsebujejo	veliko sode (natrijev
karbonat), ki je najcenejše sredstvo za pranje in čiščenje. Začela se je tudi množična proizvodnja pralnih in pomivalnih strojev in ker proizvajalci ter uporabniki želijo, da te naprave delujejo hitro in učinkovito, so začeli izdelovati taka čistilna sredstva, ki naj bi se jih najmanj porabilo.
In zdaj	smo tu. Na vsakem	pakiranju pralnih	praškov je nalepka z
opozorilom: Ne uporabljajte pretiranih količin detergenta, ker izdelek onesnažuje morje, jezera, reke Ta napotek ali opozorilo pa velja le za pretirano uporabo!
Povrhu vsega se v vsakem pralnem stroju detergent izrabi cca 30 - 40 %, ostanek neizrabljenega detergenta pa se pozneje odstrani z izpiranjem! Torej se ogromna količina alkalnih sredstev, prav tako kot odvečna sredstva, izteka v morje, jezera, reke!
MORSKI KLOBUKI - MEDUZE
V zadnjem času so se v severnem Jadranu v velikih količinah pojavili morski klobuki in meduze. Glavni vzrok za ta pojav je čisto morje Kaj seje zgodilo in zakaj?
Kot sem že prej opisal, se je vsebnost netopnih alginatov vsedala na dno kot nekakšen koagulat in pri tem absorbirala v svoj sestav vse mogoče druge koloide, tako hidrofobne, kot hidrofilne, in zaradi reverzibilnosti, kot koagulum v veliki meri očistila morje. V tako lepo očiščenem morju je plankton dobil zelo imenitne pogoje za razvoj. Ker pa je plankton praktično osnovna hrana za meduze, so se le-te namnožile ob tako bogati prehranski sferi in se hkrati izredno hitro razvijajo. Ker jih je toliko pa dejansko onemogočajo ribiški ulov, naslednja faza pa je onemogočanje kopanja v morju, kar je za turizem lahko usodno.
Torej, kaj se je v glavnem zgodilo v severnem Jadranu? Zgodilo se je izločanje alginske kisline in njene lastnosti sluzenja, pretvorba v alginat in vsled tvorjenja netopnega alginata, se je le-ta pričel usedati v obliki koagulata ter pri tem zelo očistil morje, saj je absorbiral vso drugo nesnago morja ter omogočil razvoj planktona. Ker pa se meduze zelo rade prehranjujejo tako z algami kot z alginsko kislino kot s planktonom, se je, logično, rast meduz izredno povečala, še posebej, ker se razmnožujejo kar s cepljenjem. Zato so se v morju pojavile množice klobukov in meduz!
Tako zares obstaja le možnost, da proizvajalci čistilnih sredstev čimbolj izločijo iz njihovega sestava alkalije, ali začnejo izdelovati taka, ki alkalnih sredstev ne bodo vsebovala. Druga možnost pa je, da se alkalije nekje na poti do morja nevtralizirajo s (solno) kislino. Kot rečeno, najbolje pri izvoru ali pa na poti proti morju s pomočjo čistilnih naprav.
Kemiki, na delo in to čimprej, da ne bomo priče katastrofi vsega Sredozemlja!!!
Beno Saksida, univ. dipl. ing. kem.
samostojni raziskovalec Kajuhova 8, IZOLA
Tekst je izvleček iz enako naslovljene raziskovalne naloge, ki jo je ing. Saksida _____________________tudi avtorsko zavaroval pri Avtorski agenciji za Slovenijo.
t
>
DKncvKimr
eppur
sifa
ANOTHERISTRA
22. 7.	23. 7.
Kariera Uvija Morosina je zagotovo ena najbolj raznovrstnih na hrvaški estradi. Začel je kot alternativec v vodnjanskih Gustaf i njegovi dobri duhovi, predhodnikih današnjih Gustafov, nato pa je autsajderski "ča val" v tandemu z Alenom Vitasovičem spremenil v enega najbolj glamuroznih domačih glazbenih blitzkriegov. Morosinov prvi samostojni album I Anelidi su bili cmci je bil poslastica za kntike, z albumom Bura tramuntana, ki ga je posnel ob pomoči Darija Marušiča, pa se je Morosin še bolj ambiciozno lotil reinterpretacije istrske glazbene dediščine. Leta 2002 je sodeloval z Radetom Serbedzijo, za katerega je napisal glasbo in s svojo skupino posnel album Orihi Orihi, leta 2003 pa je izšel njegov album Best of Livio Morosin band, ki ga bo tudi predstavil na Mediteran festivalu.
FRANCI BLA/KOVIČ
GORI U/l VVINNETOU
Kariera Francija Blaškoviča najbolj nevsakdanja, saj je na glasbeno sceno stopil kot glasbenik klasične pop skupine Jingi Jangi, potem pa je skupini in tej glasbi obrnil hrbet, ter na samo njemu lasten zabavljaško zappovski način v vsako istrsko vas pripeljal rock alternativo. Začel je s trdim kantavtorskim rockom in legendarno Addio Pola, potem pa posnel še 14 albumov, od katerih je vsak drugačen, vsak poglavje zase in vsak predstavlja pomemben del istrske, ne le glasbene zgodovine. Z izvrstno skupino Gori Uši VVinnetou je že dve desetletji pravi guru celotne istrske etno alter oziroma alter etno scene.
MtETNE PRIREDITVE
• OBČINA IZOLA IN KULTURNI CENTER IZOLA ■
VSAK DAN od sobote 24.7 do sobote 14.8.2004 na Manziolijevem trgu
od 16.00 - 20.00 ure
BLAZNO RE/NO ZABAVNI FEJTIVAL
animacija za OTROKE
vstopnine ni
Nedelja, 25.7.2004 - Park Pietro Coppo
PIHALNE GODBE ■ Koncert
PIHALNI ORKESTER LOČE PRI DOBOVI
_________________________vstopnine ni__________________
DOM UPOKOJENCEV IZOLA
prireja na dvorišču doma v četrtek. 22. julija 2004 ob 19.00 uri VEČER S PESMIJO
nastopa KVARTET 7 plUS iz Izole
v ponedeljek, 26. julija 2004 ob 16.00 uri nastop
Folkorne skupine JANTAR iz Poljske
H! M fr
PODBELVEDERE
Sobota, 24.7. ob 22.00
Ska-pnnk žarka v Shtfo Klatnr P.O.BOK
2003 je bilo izjemno leto za P.O.BOX, ko so ob svojem drugem nastopu zmagali na rock lycee festivalu v damačem Nancy-ju pred 1500 gledalci in izdali deljen cd z Belgijsko ska-punk zasedbo Madskat. Po več kot 120 koncertih po vsej Evropi, jih bo letošnje poletje pripeljalo, preko Francije, Litve, Latvije, Poljske, Nemčije, Luksemburga, Nizozemnske, Velike Britanije in Madžarske, tudi v Slovenijo. Bolj natančno v Izolo, v Shoto Klub.
Predskupina bodo izolski mladci JGbiga, skupina, ki bo v prihodnje še kaj povedala na tej glasbeni sceni.
Četrtek, 29.7. ob 21.00
LIARS (usa)
Liars so skupina v, tranziciji, skupina, ki se je odločila! pretrgati vse vezi z j aktualno sceno, ki so jo na nekakšen ’ način ustvarili in jo ! zdaj,	namensko, |
prerasli. Skupina se j je od teh začetkov' zelo	spremenila!
(leta 2002 sta odšla Pat in Ron), vendar, se je izkazala z i izjemnimi nastopi v I živo, z izdajo enega I albuma ter dveh ep-jev (od katerih je eden “split” z prav tako njujorškimi Yeah Ycah Yeahs) in z nabiranjem dragocenih izkušenj.
Med drugim so koncertirali s Sonic Youth in Jon Spencer Blues Explosion. Rezultat vseh teh sprememb je nova plošča “They Were Wrong, So We Drovvned”, posneta v lastni kleti/vadnici in pri kateri je pomagal tretji član sedanje zasedbe, Julian Gross.
Koncert v Shoto Klubu bodo odprli izolski Sensation, prav tako skupina, ki je ni moč opredalekati z njihovo mešanico rapa, punka, duba, funka in mladostniške nekontrolirane cnegijc.
Prispevek bo znašal 1200 sit.
PMETNE PRIREDITVE
- OBČINA IZOLA IN KULTURNI CENTER IZOLA •
Četrtek,22. julija ob 19.00 - Manžiolijev trg
Otroški program RAP KARAOKE Sobota, 24. julija ob 21.00 - Manziolijev trg
BATISTA & STRMG.SI
etno jazz scena
Ponedeljek, 26. 7. ob 21.00 - Manziolijev jtrg
1.00-Manziolijev jtrg
JANTAR
Folklorna skupina
iz Gdanska, Poljska
Njihov prepričljiv program se izraža v dovršeni in vrhunski glasbeni, vokalni in plesni interpretaciji iz vseh regij ter dominirajo med vsemi ostalimi folklornimi ansambli kot nacionalna promocijska skupina v Poljski.
Sreda, 28. julija ob 21.00 - Manziolijev trg
KATALENA
ljudska glasba v moderni preobleki Četrtek, 29. julija ob 19.00- Manziolijev trg
Otroški program GUSAR BERTO
Sobota, Bl.julija ob 21.00 - Manziolijev trg
ETHNODEUA AUARTET
Priredba ljudskih skladb različnih narodov na godalih
Nedelja, l.Savgust ob 10.30 - Park Pietro Coppo
KOPALNA GODBA
Godba ALIPNA ŽIRI
MESTNA GALERIJA PIRAN Obalne galerije TARTINIJEVA HIŠA Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
ARTISTI Dl DTE MINORANZE IMETNIKI DVEH MANJŠIN
Otvoritev razstav:
četrtek, 22. 7. 2004 ob 21.00. v Tartinijevi hiši in ob 21.30. uri v Mestni galeriji Piran
Trajanje razstav: od 22. 7. - 31. 8.2004
Z zrcalnim likovnim projektom Artisti di due minoranze - Umetniki dveh manjšin je organizator Italijanska unija s sodelovanjem partnerjev: Kulturnim domom Gorica, Skupnostjo Italijanov S. Santorio Koper, Obalnimi galerijami Piran in Skupnostjo Italijanov G. Tartini Piran, realiziral prvo skupno predstavitev sodobne likovne ustvarjalnosti dveh manjšin obmejnega pasu Italije, Slovenije in Hrvaške. Prva predstavitev manifestacije v Gorici, Špetru in Novi Gorici je sodila med dogodke ob vključitvi Slovenije v EU, v maju je bila piezentirana v koprski Skupnosti Italijanov S. Santorio in Galeriji Meduza, v četrtek zvečer, 22. julija pa bo sklepna predstavitev še v Piranu, v Tartinijevi hiši in v Mestni galeriji._
POKRAJINSKI MUZEJ KOPER
MUZEJSKA GALERIJA Kidričeva 21 Koper
Razstava
MIR TEMU MESTU IN VSEM TISTIM, KI PREBIVAJO V NJEM
16.VII. -1.IX. 2004
galeri jalN SUL A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Skupinska razstava
ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST
Razstava je postavljena vzporedno v treh razstaviščih, v Avditoriju v Portorožu, v Galeriji Insula v Izoli in Pretorski palači v Kopru
galerija ALGA
razstava nagrajenih slik
15. EX-TEMPORE 2004
umik galerije: 10.00 - 12.00 / 18.00 - 20.00 / vsak dan / J razstava bo odprta do 11.8.2004
razstava ostalih - nenagrajenih slik 15. EX-TEMPORA 2004 je v začasnem razstavišču v Gregorčičevi ulici
umik : 10.00 - 12.00 / 18.00 - 20.00 / vsak dan /razstava bo odprta do 23.7.
Kavarna Zvon
RAZSTAVA SLIK
Miha Slekovec
Iz mojega
otroštva
V kavarni Zvon bo do konca avgusta odprta razstava del mladega izolskega slikarja Mihe Slekovca. Razstavljenih je 10 slik z morski motivi in portreti, v mešani tehniki.
Slike so iz začetnega osnovnošolskega in srednješolskega obdobja, razstavlja pa tudi par novejših del. Miha Slekovec je slikar amater, doslej pa je uspešno sodeloval na slikarskih ex-tempore in imel tudi samostojno razstavo v predverju izolskega kulturnega doma.
KINO ODEON - Art kino
(em8k22.07.ob19.00 OTROCI SREČE -SRETNO DUETE Režija:IgorNirkouič
22.7.ob2100 ter 23 - 26.7.ob21.30 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM Dolila: Franci Slak / Scenarij: Matjal Kmecl Branko Someo
Gl. vloge: Pavle Ravnohrib, Vlado Hovek, Nario Selih, Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Ivo Ben, Veronike
Petek 23.07.2004 ter 23.-27.7ob19.00HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA težili: Mfonso Caardi
26.07.	ob 21.00 G ERRY Režiia:Gu$ Van Seni
27.07.	Ob 21.00 ter 26. In 29.7. Ob 19.00
DALEČ POTUJEJO OBLAKI - DRIFTING CLOUDS Režija:AklKaurismaki, 29.-30.07.ob 21.00 ter 31.7.ob 19.00 PROPAD HOLLYWOODA RežilaJnodvlllen
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od l.julija do 31.avgusta 2004 odprta za obiskovalce:
TOREK, SREDA, PETEK od 8.00 do 15.00 ure.
PONEDELJEK, ČETRTEK	od 8.00 do 12.00 ure
in od 18.00 do 20.00 ure.
SOBOTA	ZAPRTO
UPOKOJENCI SPET NA POTEPU
Prijavljeni na izlet, smo se ves teden spraševali, kakšno bo vreme v soboto in si želeli, da ne bi deževalo. In res se nas je narava usmilila. Sobotno jutro, ki ni bilo prevroče, se je spremenilo v prelep poletni dan. Že na samem začetku smo vedeli, da mora izlet uspeti, saj smo bili oboroženi s polno dobre volje, vodil pa nas je naš stalni spremljevalec Tonček, kar nas je zelo razveselilo, saj smo vedeli, da nam bo povedal veliko zanimivosti.
V soboto ob 6.00 smo se s polnim avtobusom odpeljali iz Izole proti Ljubljani in nato preko Gorenjske, kjer smo občudovali zasneženi vrh Triglava, ki je bil tokrat lepo viden. Preko Ljubelja smo vstopili v Avstrijo. Na avstrijskem mejnem prehodu smo ugotovili, da vseeno še nismo v Evropi, saj je eden od policajev od šoferja zahteval vse mogoče dokumente, kar se navadno ne zgodi. Ko smo končno prestopili mejo, smo ugotovili, zakaj je ljubeljski prelaz pozimi večkrat zaprt. Prve poletne vročine tukaj še ni bilo čutiti, saj je na Ljubelju bezeg šele v polnem cvetju. Opaziti pa je bilo tudi nekaj listov šmarnic. Po ostrih ovinkih smo se srečno pripeljali v Celovec, kjer smo si v Minimundusu ogledali 157 svetovnih znamenitosti, med katerimi bi morala biti tudi Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, vendar je trenutno na neki drugi razstavi. Med potjo nas je Tonček izdatno poučilo o zgodovini Slovencev, za kar smo mu bili hvaležni, saj je minilo že veliko let, odkar smo sedeli v šolskih klopeh in smo tako lahko obnovili naše znanje s tega področja.
Iz Celovca smo se odpeljali proti mestu Maria Saal na Gosposvetskem polju. Z zanimanjem smo si ogledali knežji prestol, kjer so tudi v slovenskem jeziku kronali karantanske kneze. Nato pa je sledil ogled prelepe cerkve pri Gospe Sveti, ki jo v spomin na čas stolnih škofov pri Gospe sveti še danes označujejo kot stolnico. Cerkev hrani umetnine iz vseh obdobij, od antike pa do današnjega dne, in je že od nekdaj romarski kraj. Ima največji zvon v koroški deželi, ki s svojim zamolklim zvenom kliče vernike k molitvi in k božji službi.
Po ogledu teh znamenitosti nas je pot ob Vrbskem jezeru peljala proti italijanski meji. Ustavili smo se v Trbižu, kjer smo se po želji okrepčali ali pa šli na tržnico po nakupih. Nekateri so pač izkoristili obe možnosti. Od tu pa nas je pot vodila prosti Svetim Višarjem, ki so pravi biser naravne lepote. Od tod lahko človek uživa v čudovitem razgledu na gorske vrhove, kot je napisano v prospektu in priznati moramo, da je to tudi res. Dodala bi še nekaj misli iz tega prospekta: »Na kraju samem se srečujejo Slovani, Germani in Romani, ki tukaj v miru in bratski ljubezni častijo Njo, ki jo je Bog nad vse poveličal Že v 16. stoletju so Sv. Višarje imenovali božjo pot treh narodov; danes pa jo lahko imenujemo božjo pot Evrope.«. Tam smo srečali romarje iz Ilirske Bistrice in še veliko drugih. Narava je tu gori, skoraj 1790 metrov visoko, kamor nas je pripeljala modema žičnica, čudovita in razgled res veličasten. V takem razkošju narave se človek počuti majhnega, toda srečnega, da lahko uživa vso to lepoto. Seveda smo tudi tukaj obiskali cerkvico in ne bi bili Slovenci, če ne bi zapeli naše pesmi.
Ker smo imeli še nekaj časa, smo se odločili, da si ogledamo še dve mesti in sicer Venzone - Pušja vas in Gemono del Friuli - Humin, kjer je bilo leta 1976 središče hudega potresa v Furlaniji. Vasi sta izredno lepo obnovljeni, vendar so arhitekti hiše in cerkev obnovili tako, da so ostanke hiš vgradili v obnovljena poslopja. Nekateri so si ugledali tudi naravne mumije, ki so razstavljene v Pušji vasi.
Utrujeni, vendar polni prijetnih vtisov, smo se ob 22,00 uri vrnili domov. Še enkrat se zahvaljujemo našemu vodiču Tončku za vse znanje, ki nam ga je podal ali pa osvežil in šoferju Franjotu, ki nas je srečno in potrpežljivo vozil preko treh evropskih držav.
A. Baloh
TRGOVCEM S 1. AVGUSTOM 7500 TOLARJEV VEČ
(STA) - Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in obalni sindikat dejavnosti pri Konfederaciji sindikatov 90 sta s predstavniki delodajalcev danes podpisala aneks k tarifni prilogi kolektivne pogodbe trgovine. Približno 85.000 zaposlenih v trgovini bo dodatek k plači v višini 7500 tolarjev prejelo s 1. avgustom, je za STA povedal predsednik sindikata pri ZSSS Franci Lavrač.
UPOKOJENCI GREJO NA IZLETE
Vsem, ki se želijo udeležiti srečanja pevskih zborov upokojencev na Mašunu sporočamo, da bo le-tov petek 23.7.2004.
Odhod iz Izole bo ob 8,00 uri. Vse informacije dobite v pisarni društva ob ponedeljkih od 9,00 do 11,00 ure in ob sredah od 15,00 do 17,00 ure.
Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da bo pisarna društva zaradi letnega dopusta zaprta od 22.7.2004 do 23.8.2004.
;-k.
žlica
^	SMO ŠLI NA KRK
S SODELAVCI SMO ŠLI NA LETOVANJE NA OTOK KRK. JAZ SEM S CVETKO IN ALBINO SPALA V MAJHNEM BUNGALOVU, KI JE BIL PODOBEN DRUGIM. TA KRAJ,
NJIVICE, IMA ENO TRGOVINICO, DVA HOTELA, DOSTI SKAL IN PLAŽO Z MIVKO.
NAJBOLJŠA V NJIVICAH PA MI | ^ f' ^.% JE BILA HRANA V HOTELU.
JE BILA GOBOVA JUHA, V OMAKI SO TUDI BILI DOBRI IN KROMPIR.
- OD CELEGA LETOVANJA MI JE BILO NAJBOLJŠE, KO SMO ŠLI V BLATO. V TEM BLATU SMO IGRALI NOGOMET IN JAZ SEM BILA GOLMAN, SAMO KER JE VODA TAKO ŠPRICALA, SE NI DALO BRANIT.
ZVEČER SEM SI V MESTU KRK NA STOJNICAH KUPILA JAPONKE, TORBICO IN EN SPOMINČEK.
MA JE DRAGO!
FRANKA
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
KRIMINALI JE
MALI IZOLSKI OGLASI
NI ISKAL PROSPEKTOV
Neznanec je v sredo zjutraj vlomil v prostore izolskega TlC-a na Sončnem nabrežju. Vlomil je stranska vrata iz hodnika stanovanjske hiše in Turistično informacijski center olajšal za prenosni računalnik, nekaj manj kot 100 tisočakov in še nekaj malenkosti. Prospekte je menda pustil.
VLOM ZA KOLO
Neznani storilec je vlomil v poljsko barako iz katere je ukradel rdeče gorsko kolo vredno 70 tisoč tolarjev. Kam seje odpeljal z njim še ugotavljajo.
ZVIJALEC VRAT
NA parkirišču je neznanec prišel do parkiranega avtomobila enega od turistov in izvil vrata ter prišel v notranjost vozila. Veliko ni našel, zato je ukradel avtoradio vreden kakšnih 30 tisoč tolarjev.
PASJA VROČINA
Vročina je verjetno tako zdelala neznanca, da je vlomil v avtomat za hladne in tople napitke v enem od izolskih podjetij. Ukradel je izkupiček in neznano število tam hranjenih pijač.
SMOLA VESTNEGA OBČANA
Občan je skušal dvigniti denar na bančnem avtomatu, ker mu to ni uspelo je pozorneje pogledal avtomat in odkril dodatno nameščeno kamero. Policisti so ugotovili, da gre za legalno nameščeno kamero in ne za že znano prevaro.
Isti občan je ob obali opazil manjši gumijasti čoln v katerem so bili kovčki, potovalke in še nekaj predmetov, zanimivih za tatove. Policisti so ugotovili, da jih je tja pripeljal lastnik jadrnice na privezu, do tatvine pa ni prišlo.
POCENI TAKSI
V Ljubljani je mladenič najel taksi za prevoz do hotela Belvedere nad Izolo. Ob 6-uri zjutraj ga je taksist pripeljal na Belvedere, tam pa je potnik odprl vrata in pobegnil neznano kam. Ostal je dolžan plačilo taksija, v vozilu pa je pustil najdeno bančno kartico.
BESEDA JE BESEDA
Lepega dopoldneva so policisti posredovali v sporu zakoncev, ki sta v ločitvenem postopku. 36-letni mož je 41-letno ženo zaklenil ven in ji v primeru vrnitve zagrozil s pretepom. Policisti so ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Čez uro in pol so policisti na istem naslovu morali posredovati še enkrat. Tokrat je mož svojo grožnjo uresničil in pretepel svojo ženo, še pred prihodom patrulje pa je s kraja pobegnil. Srečal se bo s sodnikom za prekrške.
SKESAL SE JE
Ob 11. uri so izolski policisti pri Avto kampu obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Nesrečo je povzročil NN voznik italijanskega os. avtomobila Lancia Libra, ki je v križišču pri zavijanju v levo zaradi nepravilnega premika trčil v drug os. avtomobil, ki je vozil naravnost in s kraja pobegnil. Na kraju je iz pobeglega avtomobila odpadel prednji odbijač z reg. tablico in tako pustil vse svoje podatke na kraju. Ob 16.30 se je pobegli 63-letni državljan Italije sam oglasil na MP Škofije, kjer je bil mandatno kaznovan, zaradi pobega pa so ga predlagali še v postopek pri sodniku za prekrške.
PREHITRO V API-JA
Stanovanja, poslovni prostori
-TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli.
tel 041 821 569
-	Prodam dvo-nadstropnohišov Hrvatinih, tel 031 406 739 (popravljamo napačno telefonsko številko) -POSlOVIIi prostor velikosti 28m2za opravljanje mirne dejavnosti, v Premrlovi ulici št. 11, oddam. Pokličite preko telefona številka 031 235 319.
-IŠČCmO SObO S kopalnico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujno! Tel 041 544 428
-	Kupim Starejše Stanovanje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765
-	Opremljeno dvo ali trisobno stanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629
-II Izoli kupim garažo. Tei : 041 616 557
-Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605
-	UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. ++385/91/58 11 069
-	IŠČemO dvo ali trisobno Stanovanieza daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487
-	Dvosobno Stanovanje v Šalari prodam, inlp 041 233 451
-	V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254
-	Zakonski par šestdesetih letKUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno Stanovanje V IZOli, do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tel.: 040 800 345.
■Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721
-M lada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje« iz oli za dMjše obdobja Ponudbe na tel.: 040 895 304
Motorna vozila
-	ModriCItroen AK, letnik 91, registriran do 9.8 PRODAM za 110.000 Sit. Tel. 041 607 868
-	PRODAM PASARO 4,15 M Z MOTORJEM TOMOS 10 INFORMACIJE NA TEL. 041 756 520. ■ProdamElanT400 info: 041 241 080
-	PRODAM kOPaČiCO TomOS s plugom, tel zvečer 641 44 53
-	Prodam Audi A6, letnik 1995, cme barve, z vso pripadajočo opremo in klimo, v zelo dobrem stanju, za samo 1.000.000 sit! pokličite 040 736 127 za ogled!
-IADRNIC08m.UG0DN0PR0DAM.tel 041 361 825
-Prodam lord fiesto 1.3,modelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, l.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran. Cena 820.000SIT. Tel.: 041 597 551
-	Kupim izvenktmni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376
-	Prodam R 4 (Katrco)registrirano do15. aprila za 100.000 Sil Tel.: 031 815554 -ProdamvpaketulrezoLampadanaSkiivin kopačicoza400.00sit. Tei.:04i 908046 Delo
-	Zaposlimo KV natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605
-	Študent instmira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 -Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862 579
Razno
Nekaj pred 10.00 uro so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s telesnimi poškodbami na izolski obvoznici. Na kraj so odhiteli policisti in PHE, ki je oskrbela lažje poškodovanega voznika "API-ja" in ga odpeljala na pregled v Bolnico Izola. Nesrečo je povzročila 27-letna Pirančanka, ki je zaradi neprilagojene hitrosti z osebnim avtomobilom Opel Corsa trčila v motorno kolo "Api", ki je počasi vozil pred njo. Po trčenju se je "Api" prevrnil, nanj naloženi odpadni aluminij pa se je raztresel po vozišču. Promet proti Kopru je potekal po obvozu skozi Izolo do 10.45 ure, ko je bila cesta ponovno normalno prevozna.
ZA TOLARJE JE ŠLO
Nekaj po 23.00 uri je Izolanka sporočila, da doma razgraja in razbija njen zet. Ta je dejansko primazal klofuto svoji izvenzakonski partnerki. Vzrok spora in pretepanja pa so bili tolarji.
TELEFONIRAL PA BO
Neznani storilec je ponoči vlomil v stanovanje v Izoli in ukradel 3 GSM aparate, nekaj zlatnine in denar. Peterica tujk z delovnim dovoljenjem je skupno oškodovanih za 200.000 SIT.
KAKŠNA BO ŠELE POROKA
Zvečer so izolski policisti posredovali v enem od stanovanj od koder se je na ulico slišalo razbijanje ter vik in krik. Ugotovili so, da sta se sprli in prerekali bodoča tašča in snaha in to glede poroke, ki naj bi bila v bližnji prihodnosti. Ali poroka bo ali ne še ne vemo, glede prepira pa se bosta sigurno obe srečali s sodnikom za prekrške.
ALKO LESTVICA
Zelo dobro smo se obnašali prejšnji teden. Za zlato je tokrat zadoščalo že 0.94 g/kg, podelili pa so le še srebrno odličje za 0.81 g/kg. En voznik je odklonil preizkus vinjenosti, drugi pa strokovni pregled._
- Prodam: zmrzovalno omarico (cca 801) 40X40X85cm, 3 predali, nerabljeno za 30.000 SIT; 2 mobilni postelji promemi za predprostor v bivalni prikolici za 8.000 SIT kom; 3 stoječe obešalnike za garderobo za 3.000 SIT. tel 031/ 343 803 ali 05/ 641 3186
-Podarimrisalno dCSkO za tehnično risanje, tel 070 405 006
-	Ras kitara Jim HariOll - jazz s kovčkom, torbo in stojalom, prodam. Naprodaj tudi bas Ojačevalec Tamaha 100W. Cena po dogovoru. Tel.: 041724209.
-	OPREMO ZA TRGOVINO PRODAMAHmo Sanvo, blagajno, obešala premična gasilni aparat sesalec, opremo ugodno tel 031672 851
MARIJA ZBIRA KUPONE ZA NATAŠO
Marija Godina vabi vse, ki imate neizpolnjene kupone za izbor najboljše natakarice na Primorskem, da jih prinesete v njen atelje v Ljubljanski ulici. Marija in sosedje namreč zb irajo glasove za Natašo iz Bifeja Maja in upajo, da bo dobila naziv naj natakarice primorske za leto 2004.
je tednik Izolanov
NasloviTelrtu"trg jjTJfO jzb 1 a, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tcl.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MOTOHOV KOT
FENS FESTIVAL NAPOLNIL MANZIOLHA
V nedeljo so Manziolijev trg napolnili zvoki mladih pevcev, udeležencev letošnjega Fens festivala na katerem smo slišali in videli bodoče pop zvezde od 10 do 16 let, njihovi starši, sorodniki, prijatelji in mimoidoči pa so dobesedno zapolnili mali Manziolijev trg.
PLESALCI SO KAR LETELI
Letošnji poletni plesni kampus je bil, po mnenju mentorjev in udeležencev, eden najboljših doslej, zaključni nastop na Manziolijevem	trgu pa
presenetljivo dober in na trenutke navdušujoč, še posebej ob nastopih nekaterih že preverjenih plesalcev, ki so tudi letos sodelovali na plesni šoli. Tudi plesalci so privabili številno občinstvo, ki je zalo nagraditi njihove presenetljivo	usklajene
nastope.
NIČ VEČ SKRBI,
NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
dostava na dom 041/ 650 333 rezervacija miz 041/ 675 953
TERENCI OBDAROVALI OTROKE V ROMUNIH
Pred kratkim so se iz Romunije vrnili člani obalnega »Offroad kluba 3 kraji«, za katerimi je poldrugi tisočak kilometrov poti. Kakšno petino slednje so prevozili po poteh in zlasti stranpoteh Transilvanije. Offfoaderji, med katerimi so bili tudi Izolani Stevo, Irena in Nina Dobrovič, Matej Korenika in Matjaž Lukin ter Radovan, Tea, Zala in Branko Vuga, so tokrat v akciji z naslovom »Igrajo naj se otroci« z igračami obdarili otroke na nekaterih romunskih šolah in na podeželju ter jim tako polepšali otroški vsakdan. Žal pa pri zbiranju sredstev za igrače niso imeli sreče. Kljub temu so razveselili kar precej otrok v nekaterih revnejših romunskih šolah in tudi na podeželju. Spoznanje, da so s tem vsaj nekaterim polepšali otroštvo, bo pri offroaderjih ob prijetnih doživetjih v romunskih gozdovih zagotovo ostalo dolgo v spominu.
TOLAR DO BREZSKRBNOSTI
AVTOMOBILSKA ASISTENCA 1 SIT PRAVNA ZAŠČITA 1 SIT
TRIGLAV POLETJE - posebna ponudba za vse, ki boste med 1.7. in 30.9.2004 sklenili avtomobilsko zavarovanje za osebna in kombinirana vozila:
• pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali polnega avtomobilskega kaska -» razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco za 1 tolar;
• pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in polnega avtomobilskega kaska -» razširitev zavarovalnega kritja na avtomobilsko asistenco in pravno zaščito za 2 tolarja.
Razširitev zavarovalnega kritja velja za eno leto.
|H triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
PRIPRAVLJENI NA VSE