SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 2
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de enero -10. januarja 2002
LETO 2002
ZNAKI NOVE DOBE
MARKO KREMŽAR
Da s'e leta pričenjajo prvega januarja in končujejo zadnjega decembra, je nesporno dejstvo. Meja med zgodovinskimi obdobji in tudi med tem, kar navadno imenujemo stoletje’, pa ni tako jasna. Niso bili redki, ki so v razpadu Sovjetske zveze iri Jugoslavije leta 1991, videli konec dvajsetega stoletja, nekateri pa celo konec zgodovine. Vsekakor se je takrat končavala doba, ki sta jo zaznamovali dve svetovni vojni ter totalitarni režimi fašizma, nacizma in komunizma. Ni pa bilo jasno, kaj naj bi se tedaj pričenjalo.
Vse pogosteje se je pričelo pisati in govoriti o globalizaciji. Ta pojav je bil sprva le tehnološki, nato finančni, kmalu pa je pričela postajati globalizacija do neke mere tudi politična. Tako na primer je pred leti še nenavadno zvenel poizkus, da bi špansko ali francosko sodišče sodilo argentinske državljane za dejanja storjena na južnoameriškem kontinentu. Danes sodijo v Bruslju na mednarodnem sodišču srbske, hrvaške, bosanske politike in vojake, ki so jih suverene države prepustile v sodbo za zločine, storjene v okviru njihovega teritorija. Tudi nova argentinska oblast se je že izrekla v prid izročitvi argentinskih državljanov tujim sodiščem. Zdi se, da je postala izventeritorialna, globalna sodna oblast, podobno kot globalne finance, sprejeta stvarnost. Ali smemo upati, da bo imelo to naddržavno sodstvo enako občutljiv posluh za vse krivice, ne glede na politično barvo tožnikov in oškodovancev?
Globalizacija in z njo politična izvente-ritorialnost je dobila dramatično potrditev v torek, 11. septembra, ko so pretresle Združene države Amerike in ves svet eksplozije, ki so porušile World Trade Center in močno prizadele ‘pentagon’, središče ameriške vojaške moči. Porušene niso bile le stavbe s tisoči prebivalcev, napadena sta bila dva simbola. Svetovno trgovinsko središče (WTC) je bilo ponos gradbenikov in urbanistov, hkrati pa simbol ameriškega gospodarstva, financ in tudi globalne ekonomije. Pentagon ima na vojaškem področju podoben pomen. Prav imajo analisti, ki razlagajo, da je bil ta napad teroristov tudi napad na globalizacijo.
Ironija je, da so s tem napadom teroristi v resnici globalizacijo še utrdili, tako na političnem kakor na vojaškem področju. Spustili so se na področje globaliziranega terorja, hkrati pa postavili mejnik, ki simbolično zaznamuje pričetek nove dobe. Tranzicije, ki se je pričela s padcem berlinskega zidu, je bilo konec, ko sta se zrušili stolpnici WTC v New Yorku.
Predsednik ZDA George Bush je oznanil svetu, da je bil teroristični napad, ki je terjal več človeških žrtev kot pred pol stoletja japonski napad na Pearl Harbour, vojno dejanje. ZDA so od tega dne v vojni. Vprašanje je, s kom. Nasprotnik ni kaka država marveč transnacionalne in transteritorialne teroristične skupine. Morda je najpomembnejši podatek o tej vojni izjava ameriškega predsednika, da bo dolga in da se ne bo končala v Afganistanu.
Če pogledamo, kaj se dogaja s tem v /vezt-cm finačnem polju, vidimo, da se že bije, phj^g tradicionalne vojne, tudi druge vrjjUj'^ilj) Zavezniki skušajo najti in se
polastiti nasprotnikovih financ. Koliko so pri tem uspešni in koliko ne, je vojaška tajnost. Vsekakor je ne-tradicionalna, globalna vojna, že segla na skoraj abstraktno področje kapitala.
Vojne metode, ki so bile veljavne v prejšnjih stoletjih, lahko povzročijo veliko razdejanje, a ni nujno, da bi bistveno prizadele sodobnega nasprotnika. Tega imajo namreč ZDA pa tudi ostale države širom sveta, prav lahko znotraj svojih meja. Danes meni celo ameriška FBI, da je vzporedni napad ameriškega prebivalstva z antraxom notranja zadeva, ki nima neposredne zveze z islamskimi teroristi. Vsi teroristi radi ustvarjajo videz, da jim ni mar za neposredne gospodarske interese. Vendar, čeprav morda prepričujejo sebe in druge, da se s terorjem borijo za neke vrednote, je vprašanje, komu bodo njihova dejanja končno v korist.
Zgodilo pa se je lani, prav v torek, 11. septembra, še nekaj drugega, kar je zaradi terorističnega napada na ZDA ostalo skoraj neopaženo. Ta dan so v Peruju podpisali predstavniki vseh ameriških držav pogodbo o medsebojni pomoči za obrambo demokracije na ameriški celini, ali TIAR. S to pogodbo se države odpovedujejo delu svoje suverenosti in podredijo svojo teritorialno nedotakljivost demokratični družbeni ureditvi. Kako bo ta dogovor uporabljan v praksi, je še veliko vprašanje, ni pa dvoma, da gre pri njem za sprejetje transteritorialne politike, ki utegne zaznamovati, podobno kot transnacionalni terorizem in z njim povezana vojna, dogajanja nove dobe.
Republika Slovenija se pripravlja na konec tranzicije, ki naj bi nastopil ob njenem vstopu v Evropsko zvezo. Skupine, ki sestavljajo sedanjo vlado, si prizadevajo, da bi jim pri tem ne bilo treba žrtvovati ničesar, kar so si pridobili njihovi teroristični predniki s komunistično revolucijo. Nekdanji totalitarci bi si radi utrdili položaj tako, da bi tudi Evropa sprejela njihove stare laži, da bi pokopali žrtve, ne da bi jim vrnili čast in pri tem seveda ne obsodili krivcev. Če se jim to posreči, se bo v Sloveniji pričela nova doba kasneje kot drugod.
Komaj dva meseca po atentatu v New Yorku, novembra lani, je mladi argentinski živinozdravnik v Združenih državah prekoračil ,,Rubikon”, pred katerim so se do takrat spoštljivo ustavili mnogi drugi znanstveniki. Kloniral je prvo človeško celico. To dejanje storjeno v laboratoriju ni pretreslo sveta kot, na primer, omenjeni teroristični napad, a je v človeški zgodovini verjetno še močneje zaznamovalo mejo med prej in potem.
Kaj čaka človeški rod na drugem bregu prekoračene ,,reke”? Mar se bo ustavil in krenil nazaj? Človek, ki je od pričetka zgodovine pokusil vse prepovedane sadeže, se tudi tokrat ne bo odrekel izzivu, biti kakor Bog. Stopil bo na pot napredka, nato pa plačeval do konca časov ceno svoje odločitve.
O tem, kakšen bo svet, ki nas čaka na tem novem in nepoznanem bregu, celo futurologi zaenkrat še molče. Edino gotovo je, da predstavlja za ljudi, ki hočemo živeti v skladu s svojo vero in z naravnim redom, nov izziv.
Na področju elektronike se je pričela nova doba že v prejšnjem desetletju. Njene posledice v vsakdanjem življenju so vidne vedno bolj. Malokateri pojav je
Nad. na 4. str.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Hani
Tam je veliko svobode"
Iz pisma iz Slovenije
Kar me pri tem Vašem odstiranju lepih, čeprav težavnih in tudi konfliktnih začetkov tega velikega dela najbolj zaposluje, je to, da kljub različnim pogledom, celo kljub spoprijemu polemičnih glasov delo za skupnost nikdar ni zastalo ali zamrlo. V slovenski skupnosti ste imeli oboje: jasen pogled na temeljne vrednote, ki je bil skupen vsem članom, pa tudi različne, osebne poti k življenju in delovanju po teh vrednotah.
Prvo je povezovalo, drugo pa je ustvarjalo tudi različnost. Prvo je omogočalo skupnost, drugo pa, da so v njej lahko živeli in delali različni, to je, resnični ljudje. In ne vem, kaj mi je bolj všeč, prvo ali drugo. Brez dvoma je oboje le dvoje strani zdravega sožit-
ja. In oboje na neki način manjka naši današnji Sloveniji. Pri nas izstopa predvsem množica osebnih poti k osebnim ciljem. Ni velikih razlik, če pri tem pogledate politiko, gospodarstvo ali kulturo.
Ti osebni interesi ne pomenijo nič, saj niso povezani z združevalnimi, zares bistvenimi vrednotami človeka in skupnosti. Če primerjam to stanje z onim v vaši slovenski skupnosti, bi nam ta lahko služila za vzor resničnega pluralizma, ko različnost kljub bolečim nesporazumom ni segla tako daleč, da bi razdrla vrednote, na katerih stoji skupnost. Znanec v Ljubljani, ki bolj od daleč nekoliko pozna razmere v slovenski skupnosti v Argentini, mi je rekel: „Tam notri je veliko konfliktov, kaj?"
Rekel sem mu: „Ne, tam je veliko svobode. Ti ljudje so petdeset let živeli in delali v popolni svobodi, zavezani samo lastnemu spoznanju in vesti. To jih je oblikovalo v samozavestne ljudi z lastnim prepričanjem, z odprtimi stališči.
Zato je jasno, da je med njimi tudi različnost, z njo pa polemičnost. Ta ni nikdar ubila njihove skupnosti, prej ji je koristila. Pri nas pa smo imeli petdeset let nad glavo pokrov enoumja in zato 'nismo imeli' konfliktov. Ko je ta odletel, so konflikti izbruhnili po več frontah - tudi navznoter - na tako nekulturne in uničujoče načine, da zlepa ne bomo prišli skupaj. V Argentini nikoli ni bilo tako. Ne moremo se primerjati z njimi." Potem sva obstala v dolgi tišini.
Pot v prihodnost je zelo katoliška
Kakšne naloge čakajo Cerkev na Slovenskem po padcu komunizma in ob vključevanju v evroatlantske integracije, so na simpoziju z naslovom Cerkev pred novimi izzivi skušali odgovoriti na ljubljanski teološki fakulteti. Komunizem je zapustil 40 let indoktrinacije v šolah, univerzah in medijih, zato je po besedah dekana dunajske teološke fakultete Paula Zulehnerja napačna predstava, da lahko Cerkev iz podjarmljenosti takoj preide v svobodo. Na poti v prihodnost, ki je zelo katoliška, mora Cerkev po njegovem mnenju odgovoriti predvsem na dve vprašanji: kako naj stopi iz geta, kamor jo je potisnil komunizem, in kako naj se notranje oblikuje, da se bo lahko odzvala in odgovorila na zahteve novega časa.
Zulehner je uvodoma zbrane pozval, naj se za trenutek spomnijo razmer, o katerih „sumi, da še sanjajo". To je bil čas Marije Terezije, ko je moral hišnik zbirati spovedne listke, med mašo pa so po cesaričinem ukazu zaprli gostilne, da ne bi bile v cerkvi samo ženske. Avstrija je po njegovem mnenju še vedno katoliška država, čeprav so razočarani, da ljudje ne prihajajo k pridigam.
Komunizem je Cerkev poslal v geto, zato ker ji je odvzel instrumente družbene prisotnosti, kot so izobraževanje, mediji in karitativna dejavnost. Te je potrebno ponovno vzpostaviti. Poleg tega pa je pomembno še izobraževanje laikov in zavedanje o spremenjeni vlogi žensk v družbi. Kot je še dejal Zulehner, so komunisti med svojo vladavino sicer postali bolj tolerantni, a je
ostalo prepričanje, da družba ne potrebuje vere. Religiozni ljudje so postali kognitivna manjšina", za njih pa je bil otežen tudi dostop do visokega šolstva.
Na vprašanje, kje je versko Slovenija, je skušal odgovoriti Vinko Potočnik z ljubljanske teološke fakultete. Glede na izsledke mednarodne raziskave Aufbruch sodi Slovenija med polarizirane kulture, vmes med religioznimi Hrvaško, Poljsko in Litvo ter ateistično Češko. Po Potočnikovih besedah lahko v Vzhodni Evropi govorimo o prebujanju religioznosti, vendar je Slovenija v tem oziru bolj zahodna, kjer je religioznost v glavnem v upadanju. Moralno versko gledano je Slovenija najbolj liberalno usmerjena med vzhodnimi državami. Na čelu lestvice je Slovenija edino pri vprašanju o sreči, obdobje, ko so bili vprašani najbolj srečni, pa je bilo v komunizmu.
Zaradi te nostalgije to ni lahek čas za Cerkev, je še poudaril Potočnik.
RODIL SE JE EVRO
Dokončno je uvedena skupna evropska denarna valuta evro: v obtok so namreč prišli bankovci in kovanci evro. V približno dveh mesecih bo nova evrogotovina v celoti zamenjala nacionalni denar 12 držav članic EZ, ki so se odločile za skupno denarno zvezo in s tem tudi za skupno valuto. Uvedba evra je doslej večinoma potekala brez težav. Evro je postal uradna valuta tudi v Črni gori in na Kosovu.
			
NAŠA SKUPNOST ŽIVI	. 4	PISMA BRALCEV		... 4
50 LET ŠOLE SV. CIRILA IN METODA V MENDOZI...	. 3	GOSPODARSKI VESTNIK... „PLANES TRABAJAR"	... 2
BOŽIČNICA V SAN JUSTU	. 3	TUDI ZA NAŠE ROJAKE ....	... 6
GOSPODARSKI
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Novo leto - nov model
Politični dogodki, katere smo v našem listu vestno zasledovali, so postavili na glavo dosedaj veljavni gospodarski model. Konvertibilnost, ki je skozi deset let bila stalno prisotna v vsakdanjem argentinskem življenju, je čez n6č padla v nemilost - in v pozabo. Nič več ni sorazmerja 1:1 med argentinskim pesom in ameriškim dolarjem.
Novi gospodarski model, ki ga sredi zagona in spotikanj uveljavlja gospodarski minister Jorge Remes Lenikov, sloni na močni devalvaciji (en dolar je sedaj vreden 1,4 argentinske pese), pesifikaciji (ali obratno povedano desdolarizaci-ji) in povezavi s produktivnimi sektorji.
V tem načrtu moramo beležiti nekaj temeljnih točk in sicer dejstvo, da bosta veljavni dve dolarski valuti:	trgovska, katero
bodo uporabljali za izvoz ter za uvoz temeljnih sestavin domače industrije, in pa svobodna valuta, veljavna za turizem, nebistven uvoz in ostale uporabe. Vrednost prve valuto določa vlada (sedaj 1,4), medtem ko bo o drugi odločala ponudba in povpraševanje.
Ta dvojna valuta pa je ena izmed spornih točk v razmerju med gospodarsko ekipo in Mednarodnim denarnim skladom (FMI). Stiki s svetovno finančno oblastjo so bili dejansko pretrgani, ko je prejšnji predsednik Rodriguez Saa veselo odpovedal plačevanje zunanjega dolga. Sedaj se z obeh strani uprizarja počasno približevanje. A znano je, da v FMI niso bili nikdar navdušeni za dvojni valutni trg, ker da ta povzroča špekulacijo in vodi v korupcijo. So pa zadovoljni z devalvacijo: ,,Končno so se odločili" je vzkliknila podpredsednica Anne Krueger, ki je k temu nagovarjala že Cavalla.
Argentinska gospodarska oblast se zaveda, da bo skoraj nemogoče iziti iz sedanje krize brez mednarodne pomoči. Celotna sprememba modela ne bo poceni. Strokovnjaki računa-
jo, da bo moral za mirno tranzicijo mednarodni finančni sistem Argentini pomagati z dodatnimi 15.000 milijoni dolarjev. A preden bo prva uradna misija odšla v Washington, hoče imeti sedanja vlada dokončno izdelan gospodarski načrt in parlamentarno potrjen proračun za letošnje leto. Temelj proračuna bo znova opevani „deficit 0", za kar bi morala vlada uvesti prihranke v višini 11.000 milijonov dolarjev.
Z novo valuto se bodo najbolj okoristili izvozniki. A nekateri so se okoristili tudi s krizo, katero je država trpela te tedne. Borza je namreč ves mesec nenehno rastla (glej grafikon) kot pribežališče kapitala. Kdor je delnice kupil 1. decembra pa jih prodal 2. januarja, je mirno pridobil 40 % profita na investirane vrednosti.
Še nekaj podrobnosti:
Vlada predvideva, da v
sklopu novega modela inflacija ne bo presegla 8-11%. kar bo več kot to, bodo nadzirali, a cene so popolnoma svobodne. Posegli bodo le v primeru hudih pretiravanj. Ker pa bodo plače ostale enake, bodo delavci in uslužbenci prfecej prizadeti.
Tarife za storitve (elektrika, plin, telefon...) bodo računane v pesih, enako kot kreditne kartice.
Dolgovi v dolarjih, do višine 100.000 bodo spremenjeni v pese.
Stanovanjske in trgovske najemnine,’ pogojene v dolarjih, se spremenijo v pese za dobo 6 mesecev. Medtem naj se lastniki in najemniki dogovore za nove pogodbe v pesih.
In predvsem: Centralna banka lahko tiska denar, ki naj ima dolarsko ali zlato zaslombo. Prav tako pa lahko tiska bone (Lecop) za notranje obveznosti, s katerim predvidevajo preplaviti trg. To in pa en milijon delavnih mest (podpora brezposelnim) je mišljena kot pomoč produktivni reaktivaciji. Bog daj, da bi uspelo.
-e. -t.
20121. 22 23 26 27 28 29 I
6 | 7 110111112113 [ l4 117 118 j 19120128
Diciembre
KJE JE BIN LADEN?
Afganistanski zunanji minister Abdulah Abdulah je dejal, da je glavni osumljenec za teroristične napade na ZDA 11. septembra Osama bin Laden najverjetneje še živ, saj niso našli njegovega trupla. - Vrhovni voditelj strmoglavljenega talibanskega režima, mula Mohamed Omar, pa je iz Bagrama v južni provinci Flelmand, kjer je bil obkoljen, pobegnil z motorjem neznanokam.
Prihodnost Studia Slovenica znotraj Zavoda sv. Stanislava
V petek, 4. januarja 2002 sta direktor Inštituta Studia Slovenica dr. Janez A. Arnež in direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Anton Jamnik podpisala Dogovor o dolgoročnem sodelovanju med ustanovama. Dogovor zagotavlja Inštitutu Studia Slovenica vse pogoje za trajno in avtonomno opravljanje poslanstva te ustanove:
Studia Slovenica hrani in ureja arhivske zbirke o slovenski kulturni in politični zgodovini in objavlja izsledke svojih znanstvenih raziskav. Z novim razmerjem med obema ustanovama je zagotovljena prihodnost, integralnost in kontinuiteta delovanja Inštituta Studia Slovenica v sklopu Zavoda sv. Stanislava, s tem pa tudi nadaljnji prispevek te ustanove slovenski kulturni zgodovini.
M. O.
IZ ŽIVLJENJA
TONE M IZ E RIT
SLOVENSKI
NOVA KNJIGA O SLOVENSKEM ANDINIZMU V ARGENTINI
V Ljubljani je tik pred božičem izšla dolgo pričakovana knjiga „V KRALJESTVU KONDORJEV IN NEVIHT" s podnaslovom „Pol stoletja andiniz-ma slovenskih izseljencev v Argentini - Izdano v spomin dr. Vojku Arku". Knjiga obsega 414 strani, 52 tekstov in številne fotografske ilustracije. Izdala jo je Slovenska kulturna akcija v sozaložništvu z Mohorjevo družbo v Celju, s podporo Ministrstva za kulturo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Buenos Airesu pričakujemo prvo pošiljko v teku meseca januarja.
DELO ARGENTINSKEGA SLOVENCA V LJUBLJANI
Vedno znova nas preseneča kulturno delo in uspehi mladih argentinskih Slovencev, ki so se preselili v domovino svojih staršev. Tako so se ti vrnili vsaj v svojih potomcih, ki dokazujejo tako svojo povezanost s Slovenijo in svojo odgovornost do nje.
Tako smo dobili poročilo o delu mladega glasbenika Ivana Vombergarja, ki je prišel v Ljubljano pred letom dni in je v službi v Operi kot korepetitor, vodi mladinski pevski zbor pri frančiškanih in igra na orgle pri uršulinkah. Meseca decembra so člani Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev v polni dvorani teološke fakultete ob prisotnosti nadškofa dr. Rodeta zaigrali in zapeli zgodbo o Mariji in apostolih. Režijo je pripravil Aleks Zvvitter, glasbeno vodstvo pa je imel Ivan Vombergar.
DO EZ ŠE VELIKO MANJKA
Nobenega dvoma ni, da bo prihodnje leto za Slovenijo ključnega pomena za sklenitev pristopnih pogajanj z Evropsko zvezo, vendar pa bo potrebno pospešeno nadaljevati tudi s sprejemanjem evropske zakonodaje. Vlada je konec novembra namreč ugotovila, da bo treba do konca leta 2002, ciljnega datuma pripravljenosti na prevzem obveznosti članstva v EU,
sprejeti še okoli 40 odstotkov zakonov, ki jih za polno uskladitev predvideva državni program za sprejemanje evropske zakonodaje. Kot se vidi, še veliko manjka, da bi se Slovenija prilagodila Evropski zvezi, pa to samo glede zakonov. Glede realnega demokratiziranja, predvsem v človeškem pogledu, pa je še veliko dlje.
SLOVENIJA IN EVRO
Slovenske banke so s kovanci in bankovci evrov, ki so v državah članicah skupne evropske denarne enote s 1. januarjem 2002 zamenjali domačo gotovino, že dobro založene. Ko bodo evro bankovci in kovanci v 12 državah Evropske unije zamenjali dosedanje bankovce in kovance domačih valut, bo mogoče gotovino v evrih lahko dobiti tudi pri vseh slovenskih bankah in menjalnicah.
Plačilno sredstvo v Sloveniji seveda še naprej ostaja tolar, kljub temu pa bo uvedba evra v Evropski uniji pomembno vplivala tudi na Slovenijo. Zaradi prihoda evra se je višina deviznih vlog v slovenskih bankah že jeseni začela hitro povečevati. Predvidevanja Banke Slovenije, da imajo Slovenci doma tuje gotovine v višini 500 do 600 milijonov nemških mark, so se že novembra izkazala za prenizka, saj so do konca decembra na bančne račune položili precej več denarja.
OSTANKI
KOMUNISTIČNEGA
BOŽIČA
Po Ljubljani se je na Silvestrovo s pravljično kočijo s konjsko vprego popeljal dedek Mraz, ki ga je spremljalo prek 150 nastopajočih. Sprevod je s Krekovega trga krenil proti Mestnem trgu, nato pa nadaljeval pot do Prešernovega in Kongresnega trga, ustavil pa se je v Pravljičnem mestu v parku Zvezda, kjer je dedek Mraz pozdravil navzoče. Dedek Mraz je tipično sovjetska ustanova, ki so jo domači komunisti izrabili, da bi odtrgali otroke od sv. Miklavža in Božička. Sicer je v zatonu, a nekaterim še vedno pride prav.
Znova so nas dogodki prehiteli in predno je velika večina naših bralcev imela v roki zadnjo številko, se je celotni položaj bistveno spremenil.
Rodrigue Saa ni vzdržal. Začasni predsednik se je zmotil. Domneval je, da bo spretno izigral ostale pero-nistične veljake in kljub obljubi hitrih volitev ostal na predsedniškem mestu do leta 2003. Uštel se je v tem in tudi ni računal na ljudsko jezo zaradi neprimernih osebnosti v njegovi vladi. Novi ulični prostesti (cace-rolazo - pohod z razbijanjem po loncih in ponvah) so najprej odnesli osporavane-ga Grossa. Ko je predsednik sklical peronistične guvernerje v Chapadmalal, da bi ga podprli, jih je prišlo le šest od štirinajstih. Brez zaslombe se je vrnil v San Luis m v nedeljo 30. decembra okoli 11. ponoči podal ostavko.
Svetovni rekord? Eno
gro za tem je tudi Ramon Puerta, predsednik Senata podal ostavko, ker ni hotel še enkrat prijeti tega žgočega lonca. Začasno pred-sedništvo je zasedel predsednik poslanske zbornice Eduardo Camano. Ker je bilo treba imenovati novega predsednika, je Argentina postavila žalosten rekord petih predsednikov države v dveh tednih.
„Ay, patria mfa!" (Aj, domovina moja). Zgodovinarji trdijo, da so bile to zadnje besede, ki jih je izrekel general Manuel Bel-grano. Umrl je 20. junija leta 1820, prav na dan, ko je provinca Buenos Aires (ki je takrat poosebljala Argentino) imela tri guvernerje kot izraz anarhije, ki je vladala v deželi. Bilo je potrebnih trideset let krvavih bojev med unitarci in federal-ci, da je leta 1856 Argentina dobila ustavo in z njo mir. Te dni je torej država nazadovala 180 let v svojem družbenem razvoju.
Zrelost ali obup? Argentinska politična srenja se je znašla pred dejstvom, da mora hitro nekaj pametnega ukreniti. Nemiri so se množili, dobro organizirani prevratniki so izrabljali protestne shode za razdejanja, rope in požige. Anarhija se je razpasla, pretil je tudi nepopravljiv gospodarski zlom. Škofje so rotili, naj politiki trezno in odgovorno rešijo položaj. Izmed možnih kandidatov se je največ glasov nagibalo na bivšega podpredsednika države in bivšega guvernerja province Buenos Aires.
Eduardo Duhalde pa je stavil dva bistvena pogoja: mandat do konca ustavne dobe (december 2003) in parlamentarno podporo vladi in njenim ukrepom. Drugo je bilo lažje kot prvo: guvernerja Kirchner in De la Sota sta vztrajala, naj se v dveh mesecih skličejo predsedniške volitve. Večina se je nagibala k dolgoročnemu
mandatu; država res ne bi prenesla nesmiselne volilne kampanje sredi anarhije in neuglednosti večine poli-tkov. Peronisti in radikali so se združili in sklenili dogovorjen izhod iz krize z Du-haldejem ob krmilu.
Peti predsednik. Parlamentarno zborovanje je poteklo hitro. V petih urah je bil Duhalde potrjen za predsednika države do decembra 2003. Odločilen je bil dogovor med peronisti (tudi de la Sota je končno odstopil od svojih zahtev) in radikali ter uradnim delom Frepasa. Še prej pa se je Duhalde jasno odpovedal predsedniški kandidaturi leta 2003. Zanj je glasovalo 260 parlamentarcev, 21 proti, 18 pa se jih je vzdržalo. Večina je bila absolutna in Duhalde je patetično orisal položaj države in družbe. Napovedal je konec gospodarskega modela, odpravo konvertibilnosti in močno akcijo, da se obnovita produktivnost in delo.
Vlada narodne rešitve. Tak je bil dogovor med strankami, tako jo je napovedal novi predsednik. In čeprav je rešitev prišla iz političnega dogovora, je bila vsa pozornost položena v gospodarske ukrepe, ki naj jih podvzame vlada. Večina naroda se je oddahnila, ko je bilo konec ustavne krize. In rešitev je bila najboljša, kar jih je bilo možnih v danih okoliščinah. Ni morda idealna, kot ne moremo zapisati, da je idealen mož, ki sedaj stoji ob krmilu države. A ima izkušnje vladanja, zna izbrati sodelavce in predvsem ima v lastni stranki močno oporo, zlasti sedaj, ko se je odpovedal ponovnemu predsedniškemu tekmovanju.
Imenovanja pa so tudi važna. Na mesto gospodarskega ministra je stopil Jorge Remes Lenicov, ki se je dobro izkazal že kot Duhal-dejev gospodarski minister v provinci Buenos Aires. Gabrielli (bivši guverner Mendoze) je ostal na notranjem ministrstvu. Zunanji minister je dosedanji guverner province Ruckauf, ki je brez žalosti in brez slave zapustil Buenos Aires in njene težave. In ostali? Na delu gremialist Atanasof, šef kabineta mladi Jorge Capi-tanich, na pravosodju radikal Vanossi. Novo ministrstvo za proizvodnjo je zasedel predsednik Industrijske povezave Jose de Mendigu-ren. In končno je tudi radikal Jaunarena že tretjič zasede) obrambno ministrstvo.
Kaj nas čaka? Duhalde sicer ni napovedal kakor Churchill „krvi, potu in solza". Krvi upajmo, da ne bo; a potili se bomo in malo jokali tudi. Upajmo, da so zadnje krize in anarhija streznili vodilne kroge. Ekonomski ukrepi (glej gospodarski vestnik) so potrebno zlo. Molimo pa za poštenost vlade in zdravo pamet.
sluwqSSH 'Vi'iriimn:
SLOVENCI V ARGENTINI
Božičnica v Našem domu v San Justu
Hitite, kristjani z radostjo navdani!
Naše versko občestvo je s praznično jutranjo mašo, ob čudovitem petju Mešanega pevskega zbora, počastilo novorojeno Dete.
Po maši v stolnici smo se nato pomaknili v prostore Našega doma, kjer smo z živimi jaslicami uprizorili skrivnost božične noči. Pri vhodu je bila nabirka za potrebne v naši skupnosti.
On začetku akademije nas je pozdravila in nam voščila predsednica Našega doma, Mici Malavašič Casullo. Za njo so pozdravili še naš dušni pastir Toni Bidovec, v imenu odseka Zveze mater in žena predsednica Nežka Lovšin Kržišnik, Marko Štrubelj v imenu mladine, Ivana Tekavec v zastopstvu šole Franceta Balantiča ter Stane Mustar v imenu upokojencev.
Odprl se je zastor in prelepa betlehemska vasica s skrivnostnimi jaslicami se je prikazala in nas očarala. Z izredno bogato zajeto sceno nas je ponovno presenetil Tone Oblak. Za luči in zvok pa sta skrbela Pavle Erjavec in Marko Štrubelj.
Cerkev pri polnočnici trikrdt ponavlja
klic, da ga le ne bi pozabili: Pridite in poglejte, da bi se z lastnimi očmi prepričali, kaj se je tam zgodilo. V režiji Blaža Mikliča so mlajši in starejši farani uprizorili dogodek tiste svete noči, ko sta Marija in Jožef iskala prenočišča, a ju nihče ni sprejel. Dopolnil se je čas in v skrivnosti revnih hlevskih jasli se je rodil Jezus - božji Sin. Ta doživljanja sta v pesmi spremljala Mešani pevski zbor, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar in Otroški pevski zbor, pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj s sodelovanjem Anice Mehle.
Zaključila je nastop Nevenka Godec Zupanc z doživeto recitacijo Vladimira Kosa „Božična skladba".
Ta skrivnost svete božične noči, ki nam je prinesla odrešenje, nas je združila, da smo zbrano s tajnostno silo skupaj zapeli Sveta noč, blažena noč...
Nato smo še ob skrbno pogrnjenih in okusno pripravljenih mizah, delo naših mater in žena, zajtrkovali ter pokramljali s prijatelji in znanci. Zaželeli smo si blagoslovljene in miru polne praznike Jezusovega rojstva.
Erika Poglajen
FOTO MARKO VOMBERGAR
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
LETNA POROČILA
SLOMŠKOV DOM RAMOS MEJIA
V Slomškovem domu imamo Zvezo, ki skrbi za našo srenjo, kjer se ugotovi, da je pomoč potrebna.
Ne odreka se sejam in sodelovanju pri centralnem odseku in krajevnem domu.
Srce-srcu je naše geslo, zato je naš namen jaomaga-ti potrebnemu rojaku ramo-škega okolja.
Ob veselih dogodkih Zveza čestita zakoncem ob rojstvu novega člana ter v primeru smrti pošlje šopek v spomin rajnemu.
Ob priliki raznih jubilejev čestitamo našim ženam in materam: preko centralnega odbora Zveze pomagamo pri pripravi in razdelitvi paketov v pomoč.
Vsem ustanovam pošljemo velikonočne in božične kartice.
Ob izgubi našega dušnega pastirja in duhovnega vodje naše Zveze prelata Jožeta Škerbca smo prosile g. Francija Cukjatija, da bi on
nadaljeval njegovo delo.
Odbornic nas je sedem, pridružile se se nam v širši odbor še štiri gospe.
29. aprila smo pripravile skupno kosilo in bogat srečolov, katerega prihodki nam služijo v pomoč rojakom.
Za dan obletnice Doma in poslovitve škofa A. Urana je zveza tudi sodelovala pri pripravi kosila.
Poskrbimo še za kak lep izlet. V velikonočnem času smo članice Slomškovega doma in Našega doma San Justo organizirale romanje k Mariji v Schoenstatt. Ravno tako smo oktobra poromali k Mariji v San Nicolas z zadovoljivo udeležbo. Spremljal nas je g. Toni Bidovec.
Bog daj, da bo naše delovanje delovalo s tako uspešnostjo kakor dosedaj!
Pavla K. Škraba.
CARAPACHAY
To poslovno dobo smo posvečale skrb predvsem
bolnikom in ostarelim, bolje rečeno osamelim, ki so z velikim veseljem sprejemali našo pozornost do njih. To so nam pokazali ob vsakem obisku.
Predsednica Zveze je z velikim uspehom prodajala božične in velikonočne voščilnice, kar se je ponovilo tudi pri prodaji rife.
Žene in matere so sodelovale pri vseh Domovih prireditvah, prevsem s pripravo kosil in večerij.
Na željo mož smo mlade mamice in gospodinje pripravile nekaj „srečanj v kuhinji". Kar bomo nadaljevale še konec leta.
Za predsed. Marija Slabe
BERAZATEGUI
Oprostite mojemu izostanku. Zaradi oddaljenosti in nevarnosti prihajam bolj redkokdaj na slovenske prireditve, čeprav bi zelo rada. Spremljam delo Zveze z molitvijo, naj vam Bog pomaga kot doslej!
Prisrčna hvala za dve mesečni podpori. Zagotavljam vam, da sta osebi v stiski z' mnogimi težavami; zato je podpora tem bolj dobrodošla.
Vilma Brigita Vidmar
MENDOZA
50. obletnica šole Sv. Cirila in Metoda
V nedeljo, 9. novembra ob desetih zjutraj smo se Mendoščani zbrali na dvorišču Doma in pričeli s slavjem zlate obletnice slovenske šole. Besede iz članka prof. Vinka Rodeta v „Glas-niku" so bile primeren uvod k prazniku: „Pol stoletja ustanove, ki se je porodila iž idealizma in vseskozi delovala s prostovoljnim in zastonjskim delom, je jubilej zvestobe in ljubezni, jubilej človeške predanosti nečemu višjemu: vrednotam, ki utemeljujejo našo istovetnost: ljubezen do očetnjave, do maternega jezika, do izročil, do vere prednikov. Jubilej zlate zaroke s svetinjami slovenstva - in praznik zvestobe izročilom, ki so skozi stoletja hranila slovenski narod."
Najprej sta predsednica šolskega odbora Ani Štirn Arrigoni in predsednik društva Jernej Bajda dvignila argentinsko in slovensko zastavo. Sledilo je odkritje spominske plošče, delo arh. Božidarja Bajuka, v kombinaciji brona in marmorja z besedami „50 let Slovenske šole sv. Cirila in Metoda". Ploščo sta odkrili voditeljica šole Lenčka Božnar in po-
dpredsednica društva Ani Grintal Hirschegger.
Nato je naš dušni pastir g. Jože Horn blagoslovil spominsko ploščo, delo arh. Božidarja Bajuka, ki s ploščami 50-letnice Društva in Mladinskih organizacij krasijo vhod našega skupnega Slovenskega doma in dajejo pomen in smisel polstoletnega dela slovenske skupnosti v Mendozi. Ob tej priliki so bile blagoslovljene tudi ploščice z imeni šolskih razredov in prostorov, ki nosijo imena slovenskih mož.
V dvorani se je nadeljev-ala slovesna zahvalna sv. ma-ša, ki jo je daroval g. Jože Horn za vse žive in pokojne Slovence v Mendozi.
Igra Škratec Rogatec
podaril šopek narodnih otroških pesmi.
Sledil je govor ob 50-letnici, ki je podala Lenčka Božnar. Med drugim je rekla sledeče: „Z velikem veseljem v srcu pra-znujemo danes 50-letnico naše šole, ki se je pred davnimi leti, v zelo skromnih razmerah rodila kot počit-niška šola. A je leto v leto vedno bolj rasla in se širila, da je nastala sobotna šola v podobni obliki kot jo imamo še sedaj..." Zahvalila se je „...Bogu da je bilo med nami vedno dovolj požrtvovalnih in idealnih rojakov,
Ob podelitvi priznanj. Z leve: predsednik DS Jernej Bajda, dolgoletni predsednik šolskega odbora inž. Jože Šmon, predsednica ŠO Ani Štern Arrigoni in voditeljica šole Lenčka Božnar
Med mašo je pel Mendoški pevski zbor. Med pridigo je g. Horn poudaril pomen 50-letnice slovenske šole „...Nikdar nismo mislili, da bomo toliko let izven Slovenije in da se bomo morali na tako različne načine boriti za naš obstanek. Med mnogimi ostalimi sredstvi je za dosego tega namena, namreč naš obstanek, prav
gotovo eden glavnih - naša slovenska šola. In to na vseh dosegljivih stopnjah. Tako osnovna, po zgledu blaženega škofa Antona Martina Slomška - sobotna šola, kakor tudi srednja šola..." Zahvalil se je in čestital tudi ostalim slovenskim šolam v Argentini.
Po maši smo imeli kakih 20 minut prostega časa, da smo si ogledali obnovljene šolske prostore in si lahko' ogledali spominske slike, ki so bile razstavljene pri vhodu v dvorano. Odrasli smo z veseljem obujali spomine naših prvih šolskih let.
Zaključna prireditev kot sklep šolskega leta je bila igra, ki so pripravili učenci osnovne in srednje šole. V režiji in priredbi Lenčke Božnar so predstavili na našem odru Kunčičevo ,,Škratec Rogatec". Živahno in ubrano so se razvijali prizori profesorjev in učencev ter ,,navihanega nevidnega škrata", vlogo ki je odlično igral Fredi Plath.
Po končani predstavi se je voditeljica šole zahvalila vsem, ki so pomagali v teku šolskega leta posebno učiteljicam in staršem. Nato so učiteljice razdelile otrokom spričevala.
Posebnega priznanja je bila deležna voditeljica naše šole Lenčka Božnar, ko je nepričakovano stopil na oder Mendoški oktet in ji
ki so bili pripravljeni ohranjati visoke cilje in jih posredovati mlajšim..." Potem se je prav posebno zahvalila vsem z željo, naj naprej vsi sodelujejo pri ohranjevanju slovenstva v Mendozi: staršem, učiteljem, šolskemu odboru in njihovim predsednikom, slovenskim katehetom in tudi vsem pokojnim ter skritim pomagačem, vsem naj velja iskren Bog plačaj! Končala je svoje besede: „... zaupajmo v božjo pomoč in zatekajmo se k našim nebeškim zavetnikom, svetima bratoma Cirilu in Metodu in očetu slovenske šole, blaženemu A. M. Slomšku. Naj živi še dolgo časa pod Andi slovenski rod!"
Nato se je predsednik društva Jernej Bajda zahvalil vsem, ki so skozi 50 let pripomogli, da danes lahko obhajamo zlati jubilej šole v Mendozi. Ker v naš skupni Dom zahaja veliko število prijateljev in znancev, ki ne govori slovensko, je predsednik v španščini ponovil zahvalo in povabil vse, naj se z veseljem udeležijo naših prireditev in delovanja.
Sledila je podelitev priznanj. Skoraj 50 oseb je skozi ves ta čas sodelovalo pri pouku, pripravah prireditev, izletov, taborjenj, režiranju iger in splošni pomoči.
Prebrali smo čestitke, ki smo jih prejeli od slovenskih ustanov in osebnostih.
Ob tem jubileju je izšel „Glasnik" v precej obširni obliki s prispevki arh. Božidarja Bajuka, prof. Vinka Rodeta, žup. Jožeta Horna, prof. Majde Nemanič, Lenčke Božnar in Urške Šmon. Zanimiv je bil seznam učiteljev, profesorjev, katehetov, odgovornih šolskih odborov in učencev, ki so se vrstili v teh petdesetih letih naše šole. Odgovoren za izdajo tega lista je bil Miha Bajda.
Jože Šmon
LA
&0VNIČAR,
Naši učenci skupno pojejo
Osmošolci v letu 2001
Prvošolci so prikorakali miški naproti in ji pokazali s pesmico, da ima vsak dve nemirni roki.
Učenci drugega razreda so nam opisali uro. Otroci tretjega in četrtega razreda so razmišljali ob Kunčičevi pesmi Dež je potreben. Na tihem pa so si gotovo želeli, da ga le ne bi bilo preveč med počitnicami.
Na računalniku smo poslušali, kako so mlajši sestavili pravi orkester in nam zapeli in zaplesali Jaz sem muzikant.
Miško in gledalce je zamikalo, kje je Dežela Slovniča-rija. Odgovor so vsi dobili na računalniku: To je zelo zanimiv kraj, kjer kraljuje samostalnik Samo (Danijel Jerman). Korajžni učenci 5., 6., 7. in 8. razreda so se podali v ta neznan kraj. Srečali so kralja in mu povedali nekaj pesmic (Berte Golob) o samostalnikih, pridevnikih, spolu in številu. Za kratek čas so razigrano zapeli Potrkan ples in Ptičja svatba.
Konec koncev se je miška naveličala potepanja z računalnikom in povabila vse otroke, naj tudi oni kdaj pa kdaj vzamejo v roke kako knjigo.
Deset učencev in učenk je prejelo priznanje, ker niso nikoli izostali.
Rožmanovo šolo so v tem letu dokončali: Blaž Truden, Sebastjan Skale, Danijel Leber, Damijan Jerman, Lucijana Oberžan Jarc, Mikaela Podržaj, Lucijana Dimnik in Julija Kastelic, (na sliki od leve proti desni). Poslovili so se s pesmijo V ognju groze plapolam v spomin na osemdeseto obletnico rojstva Franceta Balantiča. Osmošolcem sta spregovorili v slovo Vera Podržaj in voditeljica. Predsednik Doma Andrej Rezelj je vsakemu izročil knjigo s posvetilom. Lucijana Dimnik je izrekla besede zahvale v imenu svojih sošolcev.
Predsednica Odbora staršev Magdalena Belec se je zahvalila vsem za sodelovanje pri raznih prireditvah, še posebno pa vsem učiteljem, ki so pristopili na oder: Nina Pristovnik Diaz, župnik Franci Šenk, Lučka Petkovšek, Zofija Kastelic, Monika Filipič, Marta Jerman, Regina Leber, Marjeta Žagar, Vera Podržaj, Viktor Leber, Tone Podržaj, Lučka Kastelic in Olga Kociman.
Na koncu (tudi vsako poročilo naj bi imelo dobrega) so vsi otroci zapeli Prižgimo lučke kot pripravo na advent in na prihod sv. Miklavža, ki nas je še isti večer obiskal. A ta sveti mož bo gotovo potrpežljivo počakal še kak teden, da bomo dobro poročali o njegovem obisku.	VB
SAN MARTIN
www.rožmanova šola.edu.ar
„Konec dober, vse dobro" v polni meri velja ob šolski prireditvi,	ki	je	bila v soboto 1.decembra.	Lepo	smo
zaključili prvo šolsko leto v novem tisočletju, a še lepše smo ga preživeli in veliko veselega doživeli. Za vse to smo se zahvalili Bogu pri maši, ki jo je v kapeli Srca Jezusovega daroval župnik Franci Šenk.
Starši, stari starši in prijatelji Rožmanove šole so napolnili dvorano Slovenskega doma. Voditeljica Nina Pristovnik Diaz je pozdravila navzoče in izrazila, da učitelji napredujejo s časom in se poslužujejo modernih sredstev pri učenju. Ohranjajo pa še vedno isto zavest in ljubezen do	slovenskega jezika, kot so jo	imeli	prvi
vzgojitelji,	ki	so	pripravljali vse gradivo lastnoročno.
Na oder je priskakljala prikupna miška (Natalija Jerman) in se nam predstavila s poskočno pesmico: ,,Miška tu sem jaz doma, vsak otrok me že pozna. Kliknem sem,
kliknem tja in prehodim pol sveta." Pojasnila je, da ni navadna miška in- razkazala svoje stanovanje, računalnik. Na zaslonu, katerega	je izdelal
Tonči Paulič, so se vrstili razne ikone, za vsako točko ena.
Pod okroglo liziko so se prikazali Sladkosnedni palčki in se v otroškem vrtcu veselili, kako lepo bo v Rožmanovi šoli. Vsi smo opazili, da so bili nekoliko podobni osmošolcem. Svoje prve učence je prisrčno pozdravila Anita Str-' le Močnik.
Miška je privabila otroke iz otroškega vrtca, ki so v pesmi in plesu prikazali, kako se prebujajo in začenjajo nov dan.
»r Act Imela Busq Fnv HI«lorlnl Corrco Imprim
n.inovn šolo edu nr	▼
ž man ovca.	Sala
Računalniška miška
Znaki nove dobe
Nad. s 1. str.
globlje zaznamoval mejo med generacijami kot je to storila digitalna tehnologija. Večina mladih, ki .si ne morejo predstavljati življenja brez računalnika in interneta, se ne potrudi, da bi poskušali razumeti prednike, ki jim je navezanost na elektroniko tuja. Pri tem tiči nevarnost, ne •v čudovitem tehničnem napredku temveč v skušnjavi, da bi nove generacije s prezirom do vsega kar je bilo prej, zavrgle tudi trajne vrednote, med temi ne na zadnjem mestu svoj jezik in narodno identiteto.
Tudi v Evropi se je s prvim januarjem tega leta nekaj spremenilo. Državne valute so se umaknile in EVRO je postal evropski denar ne le v teoriji temveč tudi v vsakdanji praksi. Evropska zveza dokazuje, da se proces globalizacije nadaljuje, molči pa, kje so bo ta proces ustavil. Mnogi menijo, da vsaj za enkrat na mejah kontinentov.
Argentina se že četrto leto pogreza v gospodarsko krizo, ki ji ni videti
dna. Tudi tu se je lani, sredi decembra, nekaj končalo, ne da bi vedeli kaj se pričenja in kako bo prizadet položaj Argentine na kontinentu. Pri tem ni novo, da je morala vlada oditi precej pred koncem svojega ustavnega roka. Novo je, da je predsednik zapustil svoje mesto pod pritiskom množice in ob odsotnosti vojaštva. Novo je tudi, da zgrešene argentinske odločitve lahko postavijo v resno zadrego celo mednarodne finančne kroge.
V drugi polovici lanskega leta so se pričeli pojavljati znaki gospodarske stagnacije po vsem svetu. Malokdo si danes še prikriva, da se celo v razvitih deželah desetletja nepretrgane blaginje in gospodarske rasti bližajo, če že ne koncu, vsaj nezaželenemu premoru. Razvitim državam pride vojna, ki se bije v daljnih deželah, do neke mere prav, ker na ta način blažijo in odlagajo notranjo gospodarsko krizo. Koliko časa bo to šlo, je vprašanje brez odgovora.
Ob teh dogodkih, ki so sprožili vrsto skritih družbenih silnic, se zdi. da dobivajo verstva pa tudi razne diaspore na vseh kontinentih, novo, doslej večkrat podcenjevano vlogo.
Etnične in verske lojalnosti, ki presegajo meje držav, dobivajo v svetu, kjer so spopadi vedno bolj podobni notranjim, revolucionarnim dejanjem kot tradicionalni vojni, novo vlogo. Res, da izstopajo trenutno ob dnevnih novicah posebno zunajterito-rialne povezave judovskih in arabskih interesov, a ni izključeno, da gre pri tem le za najvidnejše razpoke v državnih strukturah, kat-ere so si zgradile družbe v zadnjih stoletjih.
Svet ne bo več tak, kot je bil. Ne vemo, kako globoke bodo spremembe pa tudi ne ali bodo hitre ali bodo prihajale postopoma. Vemo pa, da se tudi v novi dobi vrednote ne bodo spremenile. Kar se bo moralo prilagoditi novim razmeram je način, kako vrednote braniti in ohranjati. O tem bo potreba razmisliti na novo tako v narodu kakor v Cerkvi. Med tem, ko se nekateri trudijo, da bi porušili vse, kar je staro in prestopili vse meje, si moramo Slovenci v domovini in v diaspori odgovoriti na vprašanje, kako v okviru družbe, ki nastaja, živeti, razvijati in krepiti svojo osebno, versko in narodno identiteto.
PISMA BRALCEV
"Stara" in „nova" Svobodna Slovenija
Dragi gospod urednik!
Dovolite mi nekaj pripomb. Božična številka na žalost to ni bila. Vsa čast g. Staretu, a tista tisočinka, ki jo je predstavljala Svobodna Slovenija v poplavi rdeče propagande, je žalostno poglavje odgovornosti in prisebnosti voditeljev večinske stranke, ki so bili slepi za nevarnost rdeče revolucije. ,,Božična" številka je primer, ki večine bralcev ni očaral.
Nova Svobodna Slovenija: Lep papir, odlične fotografije, a premalo papirja. Uvodnik potreben, za publiko predolg. Novic iz Šlovenije premalo. Poročilo o Slovenskem dnevu dobro, a zakaj v tem času? Članek o Argentini prav lep in pregleden. Poročilo o ,,grdem račku" odlično. Prav tako rubrika o zdravju. Potrebno bi bilo govoriti o nezdravi prehrani, škodljivih pijačah (coca cola, itd), saj je med nami veliko debelih ljudi. Kako je z belim kruhom? in poznimi večerjami?
Strupeno pismo Svobodni Sloveniji samo škodi, ker je nepravično. Ni škoda prostora?
Poročilo o jamah je pomanjkljivo. Pojasniti je treba, da so te jame najglobje slovenske jame: Čehi 2 (1278 m), Črnelsko brezno (1198 m) in Skalarjevo brezno (911 m) v Kaminškem pogorju.
Baje ima zgodovina Slovenije več napak. Članek o tiskarskih škratih pa brez potrebe zavzema dragocen prostor. Pa brez zamere!
Marjan Šušteršič
NASA SKUPNOST ŽIVI
V nedeljo, 9. decembra je imelo Društvo upokojencev božično kosilo v Našem domu v San Juslu.
V torek, 11. decembra so odbornice Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom Marte Jeločnik, naredile 65 božičnih jedilnih paketov, katere so razdelile med naše rojake.
V soboto, 15. decembra je bila na Slovenski pristavi 12. veselica narodnih plesov. Priredila jo je folklorna skupina Pristava s sodelovanjem argentinske, armenske, grške, kolumbijske in španske folklorne skupine. Sodelovala je tudi mladinska foklorna skupina slovenskega društva Triglav iz Rosaria.
V nedeljo, 16. decembra, je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 46. Slovenski dan pod geslom ,/Slovenski dan, naš dobri dan". Pričel se je s pozdravom in dviganjem zastav, sledila je koncelebrirana maša. Nato je bilo kosilo. Popoldne so bile športne tekme mladcev in mladenk. V kulturnem sporedu so nastopale folklorne skupine naših Domov pod naslovom: „Slovenske pokrajine v glasbi in plesu". Slavnostni govornik je bil Tone Mizerit.
Prav tako v nedeljo, 16. decembra dopoldan, so bile v naših krajevnih Domovih ponovitve prvega svetega obhajila.
Od IB. do 21. decembra je bilo taborjenje za ministrante in bivše ministrante.
V četrtek, 20. decembra je imela Sanmartinska zveza žena-mati svoj redni sestanek. Vodila ga je predsednica odseka Ančka Podržaj.
V soboto, 22. decembra je bil v Našem domu v San justu koncert ob 30-letnici Mešanega pevskega zbora San Justo.
V nedeljo, 23. decembra je bil v kapeli zavoda Presvetega srca v San Martinu božični koncert z živimi jaslicami. Nastopila sta pevski zbor iz San Mariina in Otroški zbor.
Isto nedeljo je bil v zgornji dvorani Slovenske hiše sestanek staršev otrok, ki so se prijavili za šolsko počitniško kolonijo v Cordobi.
Prav tako je na ta dan bila po maši v Slomškovem domu božičnica. Sodelovale so odbornice odseka Zveze slovenskih mater in žena iz Ramos Mejije pod vodstvom krajevne predsednice Pavle Škraba.
V ponedeljek, 24. decembra je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj slovenska polnočnica. Mašo za žive in rajne Slovence v Argentini je daroval vicedelegat p. dr. Alojzij Kukoviča. Pri polnočnici pa je pel Mešani pevski zbor San lusto.
Na božični praznik so imeli svojo božičnico rojaki iz San Justa. Po maši so v Domu uprizorili božično skrivnost ob sodelovanju Mešanega zbora iz San )usta in otroškega zbora. Sledil je domač zajtrk.
V ponedeljek, 31. decembra so bila po naših krajevnih Domovih silvestrovanja z zabavnimi programi.
V sredo, 2. januarja je odšla v Hanželičev dom v Cordobi šolska kolonija Zedinjene Slovenije. Udeležujejo se je 78 otrok in 9 voditeljev.
V četrtek, 3. januarja je bila v Slovenski hiši redna seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije.
Za tisk. ref. ZS
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA	\	ESLOVENIA, Ml TIERRA
POŽAR NA LADJI
Kljub močni burji, visokim temperaturam in dimu so gasilci po treh dneh obvladali požar na švedski tovorni ladji v izolski ladjedelnici, ki se je nato razširil še na drugo skladišče. Skupina 220 gasilcev iz obalnih občin, Nove Gorice, Sežane, Postojne in Ljubljane požar so s pomočjo delavcev ladjedelnice odstranili lesen izolacijski material iz prvega skladišča, da bi preprečili nadaljnje širjenje požara. Med izjemno zahtevno gasilsko akcijo se je poškodovalo pet gasilcev, eden hujše.
MALO KADILCEV, A VELIKO SMRTI
Slovenija je ena redkih evropskih držav, v kateri kadi manj kot četrtina odrasle populacije, slaba novica pa je, da lahko kljub temu kajenju pripišejo 17 odstotkov vseh smrti. Lani je bilo kajenje v Sloveniji povezano s slabo polovico smrti zaradi dihal, četrtino vseh smrti zaradi raka in petino vseh smrti zaradi bolezni srca in ožilja.
DRISKA V LJUBLJANI
Na območju Ljubljane s širšo okolico je izbruhnila epidemija rotavirusne driske, za katero je doslej zbolelo okoli 600 otrok, med katerimi jih je moralo nekaj tudi na zdravljenje v bolnišnico. Rotavirus, ki je zelo nalezljiv, saj se zlahka prenaša z osebe na osebo, povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Prenaša se preko neposrednega stika z okuženo osebo in posredno
- z dotikanjem predmetov, zlasti igrač, ki so bile v stiku z okuženimi otroci.
JUGOVZHODNA EVROPA IMA TUDI SVOJO MISS
Na lepotnem izboru za Top model jugovzhodne Evrope
- sicer prvo tovrstno tekmovanje, na katerem so sodelovale predstavnice šestih držav iz tega dela Evrope (BiH, Hrvaške, Slovenije, Makedonije, Bolgarije in Jugoslavije), potekalo pa je v Mostarju, - je zmagala Slovenka Sara Budorin. Lepotni izbor sta organizirali modni agenciji Glamour Fashion in D&D production iz Mostarja, v sodelovanju z agencijo IMG iz Pariza.
SEVERJEVI NAGRADI
Na Loškem odru v Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade, ki jih že 31 let slovenskim igralcem podeljuje Sklad Staneta Severja, eden največjih slovenskih dramskih in filmskih igralcev. Severjevi nagradi za igralske dosežke v poklicnih gledališčih sta letos prejeli Vesna Jevnikar iz Prešernovega gledališča Kranj (za vlogi v igrah Kako sem se naučila voziti in Antigona v New Yorku) in Janja Majzelj iz Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane (za vlogi v delih Dream in Tri sestre).
Francozi zasedejo naše dežele
Radicacion de los Eslavos
SLOVENCI
DRUGO MESTO ZA SILVESTROVO
Slovenska tekačica na srednje in daljše proge Helena Javornik je zasedla drugo mesto na tradicionalnem silvestrskem teku na Dunaju. S časom 17:31 je na 5,4 kilometrski progi zaostala le za domačinko Susanne Pumper.
SAMO ENA ZMAGA
Slovenska moška rokometna reprezentanca je na turnirju Yellow cup v švicarskem Winterthuru najprej izgubila s Tunizijo 14:17, nato premagala Madžarsko s 23:21 in izgubila s selekcijo „Asian Dream Team" 18:22 ter z Ukrajinci s 25:18. Pomlajena slovenska izbrana vrsta je z eno samo zmago nad Madžari osvojila zadnje mesto na turnirju.
NOVOLETNA REGATA NA HVARU
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je prepričljivi zmagovalec tradicionalne Novoletne regate v razredu laser, ki se je končala na Hvaru. V osmih regatah je Žbogar zbral vsega 11 točk in prepričljivo ugnal najboljšega Hrvata Mateja Arapova (18) in Francoza. Thomasa Le Bretona (31).
V Avstriji so prosvetl-jenske ideje posegle precej v življenje preprostih ljudi, v Franciji pa ne. Ker se njihovi oblastniki niso brigali za ljudstvo, so ti pričeli z revolucijo, ki je bila precej krvava. Te so se drugi vladarji bali in so njen vpliv v svojih državah zatirali. Vendar je bilo tudi nekaj Slovencev - dva ali trije - ki so se zanimali zanjo, a so jih avstrijske oblasti kmalu onemogočile. Avstrija in druge države so kmalu stopile v vojno proti Franciji. Slovencev to ni dosti zanimalo.
Ko pa je cesar Napoleon zasedel za kratek čas slovenske dežele, je pričel z nekaj reformami, ki pa se niso obdržale po naši vrnitvi v Avstrijo. A vseeno je v tistem kratkem času tako spremenil življenje Slovencev, prej zagledanih edino v Avstrijo, in je dal Slovencem toliko svoboščin in kulturnega napredka, da so te ideje počasi zorele v možganih Slovencev ter podžgale njih narodnostno in politično delovanje, da so po petdesetih letih planile na dan leta 1848. Brez francoske zasedbe naših dežel bi verjetno ne prišlo do slovenske politične pomladi.
Francozi so se pojavili trikrat na Slovenskem. Prvič je bilo to leta 1797, drugič
leta 1805, a so se kmalu umaknili. Tretjič so pa slovensko ozemlje okupirali leta 1809 in ostali tu do leta 1813.
Avstrija je najprej morala pustiti Napoleonu Dalmacijo in bivšo beneško Istro (beneška republika je razpadla). Leta 1809 je Francija dobila vso Istro, Trst, Goriško, zahodni del Koroške, Kranjsko in • Hrvaško (ne pa Štajerske). Iz teh pokrajin je Napoleon ustanovil Ilirske province (v starem veku so se ti kraji imenovali Ilirija). Središče teh provinc je bila Ljubljana. S tem se je Slovenija prvič po tisoč letih ločila od Avstrije.
S to novo pokrajino je Napoleon zaprl pot Avstrije k morju in si tako zagotovil totalno blokado na Jadranskem morju.
Za prvega guvernerja (s stopnjo podkralja) je imenoval maršala Marmonta, drugi je bil Bertrand, tretji Fouche.
Višji uradniki so bili Francozi. Uvedli so nove revolucionarne ideje, predvsem enakost pred zakoni.
# To je veljalo za sodišča, pa tudi za davke, ki so jih morali vsi plačevati. Avstrija je v vojsko sprejemala predvsem nižje sloje, Francozi so nabirali vse. Fevdalna posest pa ni bila odpravljena.
PISALI	SMO	P
ZAHOVIČ IMA NOVEGA TRENERJA
Portugalski nogometni klub Benfica, kjer si kruh služi tudi slovenski reprezentant Zlatko Zahovič, je na trenerski stolček postavil dosedanjega pomočnika trenerja Jesualda Ferreiro. Pet in petdeset let ni strateg je zamenjal Antonia Oliviero, ki je zaradi slabih izidov odstopil. Ferreira je bil od leta 1987 trikrat pomočnik trenerja, Benfico pa bo vodil do konca letošnje sezone.
SMUČARSKI SKOKI
Nemec Sven Hanna-wald je zmagovalec tekme smučarskih skokov za svetovni pokal v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Svojo drugo zmago na letošnji novoletni turneji je dosegel s skokoma 122,5 in 125,0 metrov. Robert Kranjec je osvojil 14. mesto (119,0 in 115,0), Peter Žonta je bil 17. (116,0 in
117.5), Primož Peterka 19. (118,5 in 113,0), Damjan Fras pa 26. (111,5 in
113.5). Na tekmovanju je bil med poraženci tudi trener norveške reprezentance v smučarskih skokih Slovenec Ludvik Zajc, ki je po nizu slabih rezultatov ponudil odstop.
PREVZVIŠENI,
PRISRČNO
POZDRAVLJENIH
Pred nekaj dnevi nas je nepričakovano vzradostilo sporočilo, da bo naš škof dr. Gregorij Rožman zopet prispel med nas in da bo med nami ostal dalj časa.
Ob ponovnem obisku najmočnejše slovenske protikomunistične skupnosti v svobodnem svetu, Vas iz vsega srca pozdravljamo ter vam želimo, da bi bilo vaše bivanje med nami srečno, Boga pa prosimo, da bi vse dni, ki jih boste prebili med nami, in vse vaše delo tu med nami spremljal s svojim obilnim blagoslovom.
POSVETITVE
Prevzvišeni dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, bo v nedeljo, 13. januarja v gostoljubnem Don Bosco-vem zavodu v Ramos Mejiji posvetil 11 slovenskih no-vomašnikov.
Ti so: Julij Čuk, Tone Dejak, Vinko Flek, Tone Gosar, Jože Horn, Jože Kunčič, Milan Povše, Jože Puš, Vencelj Rijavec, Branko Rozman in Tone Škulj.
SLOVENSKI TISK
Svobodna beseda, nov,-dec. 1951 (št. 9-10).
Sedemdeset dni v rdečem raju (Gorazd), Nova maša (Šepcev), Baraga, kulturni delavec med Indijanci (dr. F. Jaklič), Slovenski nacionalni politični program v svojem zgodovinskem razvoju (F. Erjavec), K zgodovini slovenskega izseljenstva (p. K. Zakrajšek), Bela Krajina (M. Radoš), San Frančiško (ML), Njen obisk (V.A.), Nekaj misli o slovenskem andinizmu (Vojko Arko), Pesmi Mirko Ge-ratič, Branko Pistivšek, D. Jošt; zaglavja Iz svetovne književnosti, Zdravstvo, Uganke, Mladi rod.
Svobodna Slovenija, št. 2;
10. januarja 1952
Muy poco es lo que se sabe acerca de los eslavos en su patria primigenia. Los autores clasicos les dedica-ron algunas Ifneas a los vecinos, los celtas y los germanos. Pero no supie-ron casi nada acerca de los eslavos. Los denominaron de varias maneras: escitas, venetos, etc.
Lo mas probable es que la antigua patria estuviera entre la actual Polonia y la actual Ucrania. Los eslavos hicieron su entrada en la historia reden en el siglo IV, epoca de su avance ha-cia los Balcanes, cuando llegaron a las puertas de Constantinopla y al sur de Grecia. (Ver foto: ilustra-cion de Slavko Pengov para la obra Pod svobodnim soncem —Bajo el sol libre— de Finžgar).
. Si bien es cierto que no se puede encontrar en nin-gun documento historico de la epoca mencion de la lle-gada de los eslovenos a la actual Eslovenia, es un he-cho que en los siglos IV y V tuvo lugar el recambio de la poblacion celto-romana.
La Panonia de antano y el Noricum comienzan a llamarse „region de los eslovenos". Los pobladores primitivos fueron en su gran mayorfa cristianos. Pero aparece la mencion, cien afios mas tarde, de tribus
V spomin Cilke Urbančič roj. Maček
V teh dneh pred 80 leti si se rodila v ugledni družini, po domače pri Krištanu v Dolenjem Logatcu, na katero si bila ponosna. V njej si se oblikovala v krščanskih in moralnih vrednotah, ki so ti bile edino bogastvo, s katerim si odšla v begunstvo in daljno Argentino. Tam si z možem Slavkom soustvarila novo družino. V njej si se razdajala, zajemajoč iz te zakladnice.
Veliko nam pomeniš. S svojo osebnostjo in krščanskim življenjem si v našem življenju zaorala brazdo, iz katere živimo. Hvala ti za zgled dobrote, zvestobe in stanovitnosti.
Sedaj že tretje leto živiš v Bogu. Mi te ne bomo pozabili. Bogu hvala za ljubečo ženo, mamo in staro mamo. Počivaj v miru.
Ljubljana, Buenos Aires, novembra 2001 Objavljeno v Družini št. 49 z dne 2. decembra 2001
barbaras y paganas - los eslavos. Por tal motivo hubo que empezar nuevamente con la evangelizacion. Des-aparecieron florecientes obispados e iglesias. Los ha-llazgos arqueologicos die-ron cuenta de una cultura material mas pobre que la anterior, emparentada con la de otros eslavos.
Las cronicas eslavas pos-teriores dan testimonio de que los ,,horutanos", los de Carintia (Karantanci) llegaron con los demas eslavos.
Es un hecho inobjetable que el idioma esloveno de-riva del eslavo antiguo y que se distancio de el en los primeros siglos despues de Cristo.
Ultimamente aparecie-ron varias teorfas que tratan de refutar el hecho de la colonizacion eslava. Se ha-bla de la posibilidad de que los eslovenos tengan su ori-gen en Escandinavia, de que somos descendientes de los etruscos y hasta de que somos venetos autocto-nos. Todas las teorfas se fundamentan en una com-paracion lingiifstica forza-da, poco seria, hecha sin el debido rigor cientffico y en una lectura caprichosa de las inscripciones antiguas y de su ulterior explicacion. Estas teorfas tarnpoco pu-dieron aclarar la relacion de los eslovenos con los demas pueblos eslavos.
Existe la posibilidad cierta de que hayan queda-do nucleos aborfgenes y con ellos algunas costum-bres y objetos folcloricos.
Los eslovenos ulteriores son el pueblo eslavo que avanzo mas hacia el po-niente y el que primero tuvo contacto con los pueblos del oeste europeo que teman una cultura mas de-sarrollada: los bavaros, los longobardos y los bizanti-nos. Por esta razon fuimos los primeros en pasar de una estructura sobre la base de clanes a la formacion de estado - Carintia y Panonia.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniaut“'sinectis.com.ar / debeljak("'netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit/V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriani Jereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, dr. Marko Kremžar, Marjan Šušteršič, Erika Poglajen, Vera Breznikar Podržaj, Marko Vombergar.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit"
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O
o c
OJ 'ZZ
t c
o o
U SP <
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intclectual N° 881153
MALI O
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Oddam hišo - Bustillo, km 6 - Oddam bungalov na Catedralu - Bar-iloche. Tel: 02944-424978 Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirskat" barilochc.com.ar
Letalske karte, i	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. -Tucuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital - Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320.
dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -BI 704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN |U-STO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slo-venski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova).
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
v
Slovenske nalepke
V pisarni Zedinjene Slovenije imajo rojaki na razpolago lepe slovenske nalepke. Izberejo lahko med različnimi vzorci. Štiri variante so ovalne (12 cm širine, 7 cm višine) z besedico SLO in slovenskim ter argentinskim grbom na vsaki strani. Druga dva motiva pa kombinirata Triglav v barvah argentinske zastave in nageljne s slovenskimi barvami ter napisom SLOVENIJA - ARGENTINA.
Nalepke so prilične tako za na avtomobilska stekla kot za na zvezke, mape, domača okna ali na pohištvo, kar je zlasti priljubljeno med mladino. Nabavite si jih lahko po zmerni ceni.
§SL0
PO SVE
Šolska kolonija Zedinjene Slovenije
se vrne v torek, 15. januarja ob 8. uri zjutraj. Starše prosimo, naj bodo pravočasno prisotni.
Odbor in vodstvo kolonije
V dušnopastirski pisarni je spet na razpolago nekaj izvodov iz druge izdaje knjige Marijana Eiletza „Moje domobranstvo pregnanstvo"
in
OSEBNE
NOVICE
Rojstvo: Dne 16. novembra 2001 se je v Miami, ZDA, rodil Luka Matej, sin Veronike Fink in Gabrijela Menvielle.
Čestitamo!
Poroki: V soboto, 15. decembra, sta v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sklenila zakonsko zvezo Lučka Javoršek in Albert Medic. Za priči sta bila Anica Smolič Medic in Vinko- Javor-
šek. Poročal je p. dr. Alojzij Kukoviča. - V soboto, 25. decembra, sta se v župni cerkvi San Francisco poročila Nevenka Skvarča in Franci Grilj. Za priče so bili njuni starši Marica Zakrajšek in Peter Skvarča ter Francka Stanovnik in Marjan Grilj. Poročil ju je g. Toni Qualizza.
Novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrti: Umrla sta v Hur-linghamu Anton Kerin (91) in v Boulogne župnik g. Albin Avguštin (89).
Naj počivata v miru!
LJUDSKA	M
Pri vseh narodih je upoštevana in cenjena pridnost. Vemo pa, da delaven človek ne poležkuje v postelji do pozne ure, temveč prične z delom ob zori. Temu odgovarja slovenski pregovor:
"Rana ura, zlata ura".
Njemu soroden je drug, ki trdi da "Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja".
Ta pa je po vsebini zelo podoben španskemu "Al que madruga, Dios lo ayuda" ("Kdor zgodaj vstaja, mu Bog pomaga").
Imamo vedno te nasvete pred očmi?
ZA SM
"Kaj misliš o Majdi?"
"Hm... Pa ti?"
"jaz tudi. Grozno, kajne?"
Žena je 'kuhala mulo'. Naenkrat je pokazala malo bolj vesel obraz.
"Ali si se vnesla?," jo je vprašal mož.
"Ne, samo obraz si moram malo spočiti."
"Moški smo pa res reveži. Ko se rodimo, čestitajo materam. Ko se poročimo, občudujejo nevesto, ko postanemo očetje, dobijo
roze zene.
"Gospod zdravnik, ste bili na lovu? Kako je bilo?"
"Odlično. Dobil sem medveda, srno, tri zajce in štiri nove paciente."
NOVA SINAGOGA
V Dresdnu so posvetili novo sinagogo, natanko 63 let potem, ko so nacisti v kristalni noči razdejali staro. Gre za prvo novo sinagogo, ki je bila zgrajena v kaki vzhodni nemški deželi po združitvi Nemčije. - V kristalni noči, pogromu, ki so ga v noči z 9. na 10. november 1938 nacisti izvedli nad Judi v Nemčiji, je bilo razdejanih 177 sinagog in 7500 judovskih trgovin, aretiranih pa na tisoče Judov.
IZUMITELJ PERESTROJKE SE VRAČA
Zadnjega voditelja nekdanje Sovjetske zveze Mi-haila Gorbačova so v Moskvi izvolili za vodjo nove ruske socialdemokratske stranke, ki ji bo sicer predsedoval guverner Samare Konstantin Titov, je poročala ruska televizija NTV. Nova stranka je nastala z združitvijo Ruske združene socialdemokratske stranke, ki, jo je vodil Gorbačov, in Titove Ruske socialdemokratske stranke. Gorbačov je napovedal, da bo stranka na prihodnjih predsedniških volitvah podprla ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj so po njegovem mnenju predsednikova stališča zelo blizu strankinim.
IZRABLJANJE ZNANOSTI
Ameriška družba. Advanced Cell Technology Inc. (ACT) je potrdila, da je uspešna klonirala človeški zarodek, s čimer so pridobili izvorne celice, ki bi jih lahko uporabili za tvorbo tkiva pri transplantaciji. Pravi da je njen cilj pri uporabi klonov človeških celic ustvariti izvorne celice, ki bi se bile sposobne preoblikovati v različne vrste celic, kot na primer srčne celice, nevrone, krvne celi-
ZSMZ
Na zadnji polnomočni seji 22. decembra 2001 Zveze slovenskih mater in žena so bile izžrebane naslednje številke iz srečolova za dobrodelni sklad: 288, 155 in 296. Bog plačaj! Zveza
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. januarja 2002
1 EURO 1 dolar
221,62SIT
249,49SIT
ce ali celice za terapijo po transplantaciji.
Kritiki tega znanstvenega postopka so se iz vsega sveta oglasili, tako iz vrst znanstvenikov kot tudi politikov in verskih predstavnikov. Na novico o kloniranju so se kritično odzvali med drugim v ZDA, EZ in Vatikanu.
IZKAZNICE TUDI ŽENSKAM
Savdske oblasti so prvič v zgodovini začele izdajati osebne izkaznice ženskam. Doslej je tako osebne izkaznice dobilo 250 žensk v Rijadu in 1050 v Džedi. Vendar ženske dobijo izkaznico le, če predstavijo „dovoljenje" očeta, moža ali delodajalca.
ODSTOPIL ZUNANJI MINISTER
Italijanski zunanji minister Renato Ruggiero je odstopil s položaja. Do
spora med proevropsko usmerjenim vodjo italijanske diplomacije in premieram Silviom Berlusconijem je prišlo potem, ko je Ruggiero v pogovoru za italijanski dnevnik Corierre del la Sera trem ministrom v vladi očital evroskepticizem v občutljivem obdobju, ko je bila v 12 državah evroob-močja dokončno uvedena skupna evropska valuta evro. Ruggiero ni prizanesel niti premieru, ki ga je obtožil, da se je med prehodom na evro zavil v molk.
UBIJANJE V BOŽJEM IMENU
Papež Janez Pavel II. je prvi dan novega leta, na svetovni dan miru, obsodil vsakršno vrsto terorizma v imenu religije. „Ubijanja v božjem imenu ne moremo upravičiti... Brez pravičnosti ni miru in brez odpuščanja ni pravičnosti," je dejal papež, in dodal, da to velja za vse narode in vse
„PLANES TRABAJAR" TUDI ZA NAŠE ROJAKE
m
N*
O/ŽTtnZi/etio c/e:/'
Convenio-Programa Nacional de Empleo
En la ciudad de Buenos Aires, a los veintiseis dias del mes de diciembre del 2001, entre el Poder Ejecutivo Nacional, por una parte y LA ASOCIACION CIVIL ESLOVENIA UNIDA, por la otra, en adelante LA CONTRAPARTE representada en este acto por el Sr. Antonio MIZERIT, convienen en celebrar el presente acuerdo en el marco del Programa Nacional de Empleo, conforme a las siguientes clausulas:
Iz območja notranjega ministrstva je vlada po Argentinski federaciji tujih skupnosti (Federacion Argentina de Colectividades) ponudila podporo brezposelnim (planes Trabajar) tudi članom slovenske skupnosti.
Zadevne pogodbe za vsako narodnost je na posebnem sprejemu podpisal notranji minister Rodolfo Gabrielli, skupno z njim pa vsak posamezni zastopnik. V imenu slovenske skupnosti je pogodbo podpisal predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit.
Podpore (v prvi fazi 90 po številu) so bile ponujene odborom slovenskih Domov, da jih pod lastni uvidevnosti razdele med potrebne rojake, ki se obvežejo za komunitar-na dela v sklopu Domov ali krajevnih skupnosti, in sicer 25 ur tedensko. Pogodba v prvem roku velja za tri mesece, Zedinjena Slovenija je odgovorna za vestno izvedbo stavljenih pogojev. Končno nadzorstvo pa je v rokah notranjega ministrstva.
POŽARI V AVSTRALIJI
Hudi požari, ki že več tednov divjajo v Avstraliji, so dosegli severno obrobje Sydneya. Zaradi vetra se je požar razširil proti stanovanjskemu naselju na severu mesta, kjer ogroža več sto hiš. Številni požari so se
zopet razplamteli, ker so se temperature povzpele, vlažnost zraka pa je padla. V Avstraliji trenutno divja približno 100 požarov, ki jih skuša omejiti kakih 15.000 gasilcev. Avstralska policija pa je prijeli še 25 osumljencev, ki naj bi podtaknili požare.
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!