PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _A .. Abb. postale I gruppo - Lena 7U tlT Leto XXVII. St. 23 (7811) TRST, četrtek, 28. januarja 1971 Y ČETRTEK, 4. FEBRUARJA ZAKLJUČNI IN ODLOČILNI SESTANEK STALIŠČE VLADE IN SINDIKATOV O KLJUČNIH REFORMAH SE ZBLIŽUJEJO Zbornica je odobrila popravek zakona o najemninah kmetijskih zemljišč Zakladni minister Ferrari Aggradi obrazložil «belo knjigo» o javnih izdatkih Zakladni minister Ferrari-Aggra-di je danes obrazložil «belo knjigo* o javnih izdatkih. Gre za obsežno publikacijo, ki je razdeljena na tri poglavja: prvo se nanaša na državo in na avtonomne ustave, druga na socialno skrbstvo in na teritorialne ustanove, tretja pa na aktivne in pasivne salde ter na vpliv finančnega tržišča. Minister je na tiskovni konferenci podčrtal visok obseg pasivnih saldov, ko država ni izkoristila že odobrenih sredstev. Govoril je o izdatkih za socialne ustanove in o visokih dolgovih lokalnih ustanov. iiiimiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiii RIM, 27. — Danes je prišlo v palači Chigi do tretjega sestanka m®d vlado in med sindikati o ključnih reformah o zdravstvu in VI glede stanovanj. Tudi današnji sestanek ni bil končen. adno poročilo pravi, da je bil rezultat pozitiven, ter da se bodo Ponovno sestali v četrtek 4. februarja. Kot že včeraj je sestanek vodil P. sednik vlade Colombo, prisotni Pa so bili podpredsednik De , ^ino, minister Ferrari Aggradi Mkiad), Giolitti (proračun), Preti olnante), lauricella (javna dela)-,.ari°hi (zdravstvo), Donat Cattin tOelo) ter podtajnik Rampa. Za 'odikalne organizacije so bili pri-»otni; za CISL Storti, Scaglia in Ma-®r|o; za CGIL Lama, Bonaccini, *rcelli ;n Guerra; za UlL Vanni, 'vecca in Simoncini. Minister za javna dela Lauricella j® Po sestanku izjavil, da so nabodi korake naprej v primerjavi včeraj. Prišlo je do koristnih po-tako da lahko sestavijo u-za stanovanjsko izgradnjo. Jiiruster Giolitti pa je dejal, da so šotorili razne podrobnosti, glede ®terih še ni prišlo do soglasja, ter se bodo zaradi tega ponovno se-bruaf3 sindikati v četrtek, 4. fe- Minister za zdravstvo Mariotti je dit ’. da se stališče vlade in sin-^Kanlih organizacij vedno bolj zbli-]nJe' Zdravstvena reforma je ze-j. pletena, zaradi česar so tu-DnTa^S9vori s sindikati še posebno ^"nebni. Treba je upoštevati, da ja: 2 Nravstveno reformo ustvar-^ . ^melji za novo moderno drža-r, .da v tej zvezi ne obstajajo kj bi jih lahko izknri- p^kalni predstavniki niso hoteli oibe^T H*® °bvezujočega in so se 4 n na naPoved novega sestanka .L.^arja. Dejali pa so, da ob-djT0 nekatera različna stališča in fokJ0 P° njih mnenju sestanek 4. Narja konči Minister je tudi odgovoril na ključno vprašanje, če obstajajo razpoložljiva sredstva za izvajanje reform in je dejal, da iz objavljenih podatkov izhaja, da ta sredstva so kolikor bo seveda prišlo do predvidenega povečanja proizvodnje in zvišanja narodnega dohodka v letošnjem letu. Tiskovni urad PSU danes polemizira z glasilom KD «H Popolo* o sklicanju sestanka na vrhu med tajniki štirih strank. Demokristjan-sko glasilo namreč zanika, da naj bi bil tak sestanek včeraj na programu. Socialdemokrati pa pravijo, da se moti in da so sestanek sklicali že za ponedeljek, ko pa je Ferri odgovoril, da socialdemokrati niso pripravljeni iti na sestanek zaradi sklepa KD na Sardiniji, da u- u - -..Cen. Kot že rečeno, je sti-r^anku izdalo krajše optimi-vlade poro^iJo tudi predsedstvo V - tla LX>s,anski zbornici je glede čle-bui 1 -Se nanaša na minimalni rok ^™ija najemninske pogodbe za Sov « zemljišča, prišlo do gla-p ®nja in do odobritve popravka. so odobrili z 256 glasovi «5. Zaradi tega bo moral se-Ponovno razpravljati o tem Čeva”11’ kar seveda pomeni zavla-Ce a?le in tudi delni uspeh desni-nelt t 6? razpravo so se izjasnili demokristjani, liberalci in a. '“demokrati, ki so dejali, da bo-Slasovali ^8oči ________ ^ ^______ _ da bodo lahko najemniki amor-Ijišč s^r°ške za izboljšavo zemlji ^as°vanju je načelnik socia-ses.ne skupine Bertoldi predlagal lahltnek komisije devetih, da so l(au°.,Uskladili popravke o še ne-rih drugih členih, saj mora po rKOnu r w4%ti za popravek, ki naj a tudi pogodbe za daljši ?.u na vsak način ponovno raz-vetihJati Nna*1- Na seji komisije deteta, s° se hitro dogovorili za še IWe Popravke. In-ijdtodnik komunistične skupine je k? -ie P° glasovanju izjavil, da p0f.pla. desnica z glasovanjem v e'jok in v torek krepko paranj ’ ko je hotela bistveno spneme-sltjL Nkon o najemninah kmetij-Post- Nndjišč, Sedaj pa se je KD odpada na trmasto stališče, ki tijjjj123 Predvsem notranje težave dar harlamentarne skupine. Ven-SpfP® ni uspela, da bi bistveno (Kjl^onda zakon, ki ga je levica 'tko n° ^ranila in ki bo vodila prav tatn- Strajno bitko, da bo zakon k} odobrd senat. tje° dne je bilo skupno zasedata sonata in poslanske zbornice, Virsir erem so izvolili odvetnika twraa Bertinellija za člana vrhov-je j sodnega sveta. V senatu se toiwes nadaljevala razprava o re-^ univerz.. ZASEDANJE VODSTVA KPI Zahteva po prepovedi fašističnih organizacij RIM, 27. — Danes se je sestal izvršni odbor Italijanske komunistične partije, na katerem je tajnik Longo poročal o škvadrističnih in fašističnih manifestacijah, ki so vedno bolj številne po raznih italijanskih mestih in še zlasti o manifestacijah v Reggio Calabrii. Na seji so sprejeli resolucijo, v kateri opozarjaj) javno mnenje, na naraščanje terorizma, ko oborožene škvadistične skupine napadajo delavce, študente, demokratične državljane, sedeže strank in sindikatov. Ta reakcionarna ofenziva ima na pobudo desnice poseben značaj v Reggio Calabrii proti demokratični ureditvi. V vseh primerih škvadri-stično nasilje odkrilo podpira MSI, desničarske organizacije, fašističen in profašističen tisk v odkritem nasprotju z ustavo in republikanskimi zakoni. Vzporedno s tem prihaja do provokacij, kot .je to bilo v Milanu. V resoluciji se kritizira vlada, ki ne upošteva zahtev organizacij, ki predstavljajo milijone državljanov ter se pozivajo delavci, mladinci, sindikati in demokratične stranke, da okrepijo svojo budnost, da bodo povsod in v vsakem trenutku fašisti prejeli ustrezen odgovor. Resolucija poziva vse demokratične sile v državi, občine, pokrajine, dežele in parlament, da se sestavijo nekateri konkretni predlogi. Predvsem gre za zahtevo, da se razpustijo fašistične škvadre in pol-vojaške organizacije, da se zapro in ostro kaznujejo krivci za zločine. Treba je postopati proti podpihovalcem, organizatorjem in fi-nanserjem, ki se skrivajo za škva-drami. Treba je izvajati zakon, ki prepoveduje apologijo fašizma in tipične fašistične aktivnosti. Končno je v resoluciji rečeno, da bodo izvedli vse pobude za učinkovito in enotno protifašistično akcijo, da se razbije škvadrizem in zagotovi redno demokratično življenje v državi. Zaključen kongres zahodnonemških demokristjanov BONN, 27. — Z dejansko zmago konzervativne desnice se je danes zaključil 18. kongres zahodnonemške demokrščanske stranke CDU. Kongres je odobril program, ki ga .je predlagalo strankino vodstvo in ki se v bistvu ne razlikuje — kot trdi agencija DPA —■ od programa, ki so ga odobrili na kongresu v zahodnem Berlinu leta 1968, ko so bili demokristjani se na vladi. Danes je kongres odvrnil predlog mladih delegatov, da bi pristali na priznanje meje s Poljsko na Odri in Nisi. Na tiskovni konferenci po zaključku kongresa je bivši kancler Kiesin-ger podčrtal nekatere točke, glede katerih njegova stranka misli biti nepopustljiva. Te točke so samoodločba nemškega naroda, ureditev vprašanja meja izključno s splošno mirovno pogodbo, evropska integracija in varnost v sklopu atlantskega zavezništva. Riesinger je obtožil kanclerja Brandta, da bo moral odgovarjati parlamentu, ker je bil prvi kancler, ki .je pristal na razdelitev Nemčije v dve državi. RIM, 27. — Predsednik vlade Colombo je danes sprejel predsednika vlade Malte Oliveria, ki se je vrnil iz Singapurja, kjer je bila konferenca predsednikov vlad držav Com-monvvealtha. Predsednik malteške vlade se je popoldne vrnil v domovino. stanovi enobarvni deželni odbor. PSU v tej zvezi pravi, da so se na prejšnjem sestanku na vrhu med tajniki štirih strank dogovorili, da bodo obnovili štiristranski odbor in s tem ustvarili nove odnose med koalicijskimi strankami. Mannironi o fiktivnih pomorskih zastavah RIM, 27. —■ Minister za trgovinsko mornarico Mannironi je danes popoldne odpotoval v Tokio, kjer bo I. februarja mednarodna konferenca držav posvetovalne pomorske skupine, med katero bodo obravnavali predvsem zapleteno vprašanje fiktivnih zastav. Minister je pred odhodom izjavil, da povzroča uporaba fiktivnih zastav oziroma vpis v panamski ter v druge pomorske registre resno škodo za pomorsko gospodarstvo, da ima posledice socialnega in socialnovarstvenega značaja za pomorščake ter da gre za nevarnost pri plovbi Novi ukrepi ZIS za razbremenitev gospodarstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča, po obširni razpravi o nadaljnjih ukrepih stabilizacijskega programa sprejel nove predloge o razbremenitvi gospodarstva. Svet je sklenil med drugim predlagati zvezni skupščini, da po nujnem postopku ukine zvezni prispevek na osebne dohodke. S tem bodo zmanjšane obveze delovnih organizacij zvezi letno za okrog 1380 milijonov dinarjev. Zvezna izvršni svet je nadalje skleni!, da se podjetja osvobodijo plač*, n ja letošnjih anuitet za investicijske kredite. S tem sklepam, ki so ga odobrili republiški in pokrajinski izvršni sveti, se bodo letošnje obveznosti podjetij zmanjšale za nadaljnjih 700 milijonov dinarjev. ZIS je posebno preučil položaj v katerem so se znašla podjetja, katerih delo je odvisno pretežno od uvoza surovin (tovarne tekstila, gume in usnja). Zvezni izvršni svet je sklenil, da se povečanje izdatkov za surovine nadoknadi tem podjetjem z zmanjšanjem promet- nega davka na njihove izdelke za 4 odst. Učinek tega zmanjšanja bo znašal okrog 380 milijonov dinarjev. Zvezni izvršni svet je nadalje sklenil, da banke in hranll-ndoe vsem imetnikom hranilnih vlog na vloge, zatečene na dan 24. Ja-nuarja, to je na dan devalvacije, poleg rednih obresti odobrijo 3 odstotke obresti na račun zveze in 3 odst. na račun sredstev lastnih kreditnih skladov. Na ta način bodo vse hranilne vloge valorizirane za 6 odstotkov. Zvezni izvršni svet je prav tako sprejel predlog, s katerim se poveča gomja. meja potrošnega kredita za nakup avtomobilov domače proizvodnje in pohištva od 6.000 na 10.000 dinarjev. B. B. SEDMI DAN SPLOSNE STAVKE Ostri spopadi med demonstranti in policijo v Reggio Calabrii Komisija za ustavne zadeve zbornice je prepustila deželam odločitev o imenovanju glavnih mest REGGIO CALABRIA, 27. — Splošna stavka traja že sedem dni in so zaprti uradi, šole, banke, trgovine ler podjetja. Danes je prišlo do izredno ostrih spopadov med policijo in demonstranti, ki spominjajo na julijske dneve. Policija je že v zgodnjih ju- tranjih urah pričela odstranjevati barikade, ki so jih demonstranti postavili včeraj in ponoči. Do prvih resnih spopadov je prišlo v okraju Sbarre, kjer so različne skupine mladincev istočasno napadale policiste iz raznih krajev, ter jih obmetavale s kamenjem. Policijski agenti in karabinjerji so takoj prešli v protinapad in so pričeli streljati solzilne bombe. V kratkem času je bilo obsežno področje pokrito z debelo plastjo solzilnega plina. Tudi v okraju Catterina je prišlo do incidentov in je policida okraj zasedla. Železniške in cestne mostove straži vojska z oklepnimi vozili. Zvečer je akcijski odbor izdal proglas, v katerem pravi, da je enotna Reggio Oalabria danes pozdravila sedmi dan splošne stavke ter da so prebivalci občin pokrajine pripravljeni na solidarnost z glavnim mestom pokrajine, ki zahteva pravico. V proglasu se govori, da iz Rima pošiljajo vedno nove čete ter da so vojaki različnih rodov vojske obkolili mesto. Kljub temu pa pričr ijejo odgovor s strani predsednika vlade, Id se je svečano obvezal 16. oktobra. Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je danes razpravljala o kočljivem vprašanju določanja glavnih mest dežel ter je z niiiiiimiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiniumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLJUB SKLEPOM KONGRESA ZDA Pentagon priznal prisotnost ameriških vojakov v Kambodži Šlo naj bi za (inštruktorje), katerih naloga naj bi bila pojasniti kamboškim vojakom, kako se uporablja ameriško orožje • Laži obrambnega ministra WASHINGTON, 27. - Pentagon je moral danes prvič javno priznati, da oddelki ameriške vojske redno delujejo v Kambodži, in to kljub prepovedi kongresa, ki je odobril tako imenovani amandma Cooper - Church. Amandma določa, da ZDA ne bodo smele poslati v Kambodžo pehotnih vojaških oddelkov. Do priznanja Pentagona je prišlo pod silo razmer in po dolgem oklevanju. Vse se je začelo s televizijsko oddajo ameriškega omrežja CBS. Dopisnikom tega omrežja je preteklo noč uspelo, da so obiskali ietolišče Pochentong blizu Phnom Penha, ki je bilo med zadnjim napadom Sihanukovih osvobodilnih sil skoraj popolnoma razdejano. Časnikarji so tu videli skupino Američanov v civilnih oblekah, ki pa so nosili vojaške čevlje, kot jih imajo ameriški vojaki v Vietnamu. Ko so se podrobneje informirali, so zvedeli, da gre za oddelek ameriške vojske, ki mu poveljuje neki pol- iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiriiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiminiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiiiiN PO USPELEM VOJAŠKEM UDARU V UGANDI Afriške države zaskrbljene zaradi Obote j e ve odstavitve V Zambiji trdijo, da je šlo za imperialistična zaroto» - Tanzanija ne misli poslati čet v Ugando KAMPALA, 27. - V Ugandi vlada danes relativen mir po državnem udaru, s katerim je vojska prevzela oblast in odstavila predsednika Miltona Oboteja. V Kampali je bilo slišati ponoči nekaj strelov, vendar, kot trdijo v vladnih krogih, ni šlo za nove spopade, pač pa je policija streljala v zrak, da bi prepričala prebivalstvo, da ostane doma v času, ko .je v veljavi policijska ura. Še vedno ni točnih podatkov o žrtvah, ki jih je državni udar povzročil: po nekaterih vesteh iz Nai-rotoija naj bd uporniki ubili naj- ...... Usedanje jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu Znatno povečanje blagovne izmenjave med obema državama (Od našega dopisnika) i^®OGRAD, 27. — Na današnji Itaiu, k*0* skupščini jugoslovansko-trgovinske zbornice v k Itav*1 ^ 1)110 ugotovljeno, da a^*w«itja ze4o pomemben trgovinic vjftner Jugoslavije, saj zavze-t*g(j7t’u80 mesto v njeni zunanji Blagovna izmenjava se je l^*nerjavi z letom 1969 povečala tjj 19 odstotkov in presegla % _r'J°nov dolarjev. Od tega zne-h* Npade 254,6 milijona dolarjev ha ^~VOz. 377,8 milijona dolarjev datuS Uvo®, tako da Je lani znašal trgovinske bilance 123,2 miga j*.dolarjev. Do tega rekardne-z Italijo je prišlo pred Nradd zmanjšanja izvoza U-govejega mesa, koruze. Pozitivno dejstvo Je bilo na sestanku ugotovljeno, da se Je zadnjih deset let zboljšala struktura jugoslovanskega izvoza v Italijo, saj je bila udeležba industrijskih izdelkov v Izvozu povečana od 10 na 35 odst. K povečanju Izvoza industrijskih Izdelkov in blagovne Izmenjave, so po mišljenju Jugoslovanskih gospodarstvenikov prispevale predvsem dobave po pogodbah o industrijski kooperaciji v malem obmejnem prometu. Do sedaj Je bilo v Italiji z Italijanskimi podjetji sklenjenih okrog 50 pogodb o Industrijsko tehničnem sodelovanju. Ib sodelovanje po mišljenju jugoslovanskih strokiovn)akov Je najperspektivnejša oblika gospodarskih odnosov med obema državama. Toda povečano zanimanje gospodarstvenikov obeh držav za to so- delovanje ni prišlo do polnega izraza zaradi težav z obeh strani, predvsem zaradi formalnosti okrog odobritve teh poslov ln nerešenih vprašanj okrog carinskih olajšav. Zato je po mišljenju Jugoslovanskih gospodarstvenikov potrebno revidirati sedanji sporazum o Industrijskem sodelovanju, podpisanem 1964. leta. B. B. RIM, 27. — Minister za zunanjo trgovino Mario Zagari se je popoldne vrnil z letalom iz Kaira, kjer je bil na tridnevnem obisku, med katerim se je razgovarjal s predsednikom vlade Fauzijem in podpredsednikom vlade Sidkijem o trgovskih odnosih med obema državama. manj 200 od 2000 vojakov Obotejeve osebne straže. Vojska je medtem v stanju pripravljenosti: vsi dopusti vojakov so bili odpovedani, vse tiste, ki so že bili na dopustu, pa so priklicali v vojašnice. Radio Kampala je sporočil, da bo novi državni poglavar general Amin poklical v novo vlado, ki je doslej še m sestavil, tudi nekaj osebnosti, ki so bile v Obotejevi vladi ter dosedanjega podpredsednika republike. S temi osebnostmi se bo Amin sestal jutri. K zaostritvi napetosti v Ugandi pa so najbolj prispevale Aminov e izjave, po katerih naj bi se Tanzanija pripravljala, da pošlje čete v Ugando - Novi državni poglavar je trdil, da je dobil to sporočilo od obveščevalne službe. Kot je znano, je odstavljeni Obote sedaj v glavnem mestu Tanzanije Dar Es Salamu. Prav Obote naj bi, po Aminovih izjavah, prepričal tamkajšnjo vlado, naj napade Ugando. Podpredsednik Tanzanije Rashidi Kavava je v tej zvezi izjavil, da so Aminove obtožbe absurdne. Vsekakor je tanzanijski predsednik Njerere, ki .je bil na obisku v Indiji, prekinil obisk in se vrnil v Dar Es Salam. Glede bodočih predsedniških volitev je Amin trdil, da bodo v kratkem, vendar ni navedel točnega datuma. Vsekakor je zagotovil, da ne želi biti izvoljen za novega predsednika, pač pa da hoče ostati esamo vojak*. Afriške države gledajo medtem z zaskrbljenostjo na novi položaj, ki se je ustvaril v Ugandi ter obtožujejo Aminov režim, da je povezan z mednarodnim imperializmom. Zambijslci minister za kulturo Kap-veve je izjavil, da je odstavitev predsednika Oboteja cočiten dokaz imperialističnih intrig proti Afriki*. Dejal je, da se imperialistični napadi proti Afriki množijo ter da bo Afrika našla rešitev samo v enotnosti. Vladni časopis »Zambia Mail* pa objavlja poziv »afriškim naprednim silam*, naj gredo na pomoč »tistim, ki se v Ugandi borijo za svobodo nroti tiranstvu vojaškega režima, ki ga vodijo tuje sile*. Predsednik Gvineje Seku Ture pa je v imenu ljudstva in vlade izrazil ogorčenje zaradi »izdaje skupine skorumpiranih elementov v službi imperializma*. Ture je dodal, da bo ljudstvo Ugande s pomočjo revolucionarne Afrike odgovorilo na imperialistično nasilje z revolucionarnim nasiljem. kovmk McKinley. Neki časnikar je hotel govoriti z njim, častnik pa se je jezno oddaljil. Isti časnikar je potem povedal, da je oddelek ameriških vojakov dospel na letališče s helikopterji, ki niso imeli nobenih spoznavnih znakov. Veliko teh helikopterjev stalno kroži nad Phnom Penhom, pri partizanskem napadu na Phnom Penh pa je bilo osem teh helikopterjev uničenih. Televizijska oddaja je presenetila Pentagon, ki je začel iskati opravičila za tako očitno kršitev sklepa ameriškega kongresa. Vojaški glasnik v Washingtonu je tako izjavil, da je skupina kakih 20 ameriških vojakov v civilu dospelo v ponedeljek na letališče v Phnom Penhu, da bi prevzela dva helikopterja ZDA, ki sta bila poškodovana med partizanskim napadom. Ti vojaki, je dejal glasnik, so ostali na kam-boških tleh samo eno uro. Ta očitno za lase povlečena verzija seveda ni mogla prepričati vseh tistih Američanov, ki kritično gledajo na Nixonovo politiko na azijskem Jugovzhodu. Zato jo je bilo treba spremeniti: obrambno in zunanje ministrstvo ZDA sta pripravili novo verzijo, ki priznava prisotnost ameriških vojakov v Kambodži. po drugi strani pa zanika, da bi to pomenilo kršitev sklepov kongresa. To novo verzijo je najprej objasnil glasnik državnega departmaja: dejal je, da so posebne čete ameriških vojakov, ki so nastanjeni v Vietnamu, poslali v Kambodžo z nalogo, da izročijo kamboškim predstavnikom orožje in vojaški mate rial, ki ga ZDA redno dobavlja Lon Nolovemu režimu. Nato je Pentagon pojasnil, da ne gre za vojaške svetovalce — kot je znano, se je ameriška intervencija v Vietnamu začela prav s pošiljanjem »svetovalcev* — pač pa le za »inštruktorje*, ki imajo edino nalogo, da objasnijo kamboškim vojakom, kako se uporablja ameriško orožje. Zaradi tega, je dejal glasnik, njihova prisotnost v Kambodži ne krši amandmaja Cooper-Church, ki izrecno prepoveduje tudi pošiljanje svetovalcev na kamboška tla. Da bi bila vsa stvar še bolj prepričljiva, je o teh »inštruktorjih* govoril še obrambni minister Mel-vin Laird, ki .je pojasnil, da jih je samo šestnajst. Njegovo izjavo pa so demantirali v samem Pentagonu, kjer so povedali, da ne gre za šestnajst inštruktorjev, pac pa za šestnajst čet inštruktorjev. Niso pa povedali, koliko mož šteje vsaka četa. V kamboških vladnih in vojaških krogih vlada medtem še vedno velika zmeda zaradi zadnjih partizanskih napadov proti prestolnici Phnom Penhu. Več kot dvajset bataljonov, ki so jih v zadnjih dneh uporabili pri poskusu odprtja državne ceste številka 4 med glavnim mestom in pristaniščem Kompong Somom, so premestili okrog Phnom Penha, kjer so, kot trdijo uradna poročila, »prizade .tali sovražniku velike zgube*. V Vietnamu pa se je danes končalo premirje, ki so ga uvedli ob priliki vietnamskega novega leta. Med premirjem je prišlo do 60 incidentov s številnimi žrtvami. vsemi glasovi članov, z izjemo MSI, odobrila resolucijo, da je pristojnost izbiranja glavnega mesta v rokah deželnega sveta v skladu z načeli ustave. Zaradi tega je komisija tudi sklenila, da ne bo obravnavala členov zakonskega predloga, ki se nanaša na odločitve o glavnih mestih dežel. V resoluciji se obsojajo resni izgredi, do katerih je prišlo v Car labrii v zvezi z izbiro glavnega mesta in demonstracije proti obstoječemu redu in zakonitosti. Poziva se poslanska zbornica, da obsodi nasilje, ki je še toliko bolj obsojanja vredno, ker je uperjeno proti normalnemu delovanju demokratičnih institucij. Nato je rečeno, da gre iskati vzroke v socialnem in gospodarskem zaostajanju, v patološkem primeru emigracije in v obsežni brezposelnosti. Zaradi tega sprejemajo na znanje sklepe CIPE o industrijskih investicijah vključno z gradnjo petega železarskega centra, ki naj zagotovi 15 tisoč delovnih mest v industriji. Glede glavnega mesta < s se resolucija omejuje na nek. .e koristne indikacije in predvsem da mora izbira temeljiti na objektivnih faktorjih, ter da je treba u-poštevati lokalizacijo industrije ter še zlasti petega železarskega centra. Po sestanku komisije za ustavne zadeve je podtajnik za notranje zadeve dejal novinarjem, da je vlada odločena, da z vsemi sredstvi, katere ji dopušča demokratična zakonitost, prepreči kakršenkoli poskus rušenja ustavnega reda v Ca-labrii, ali kjerkoli v Italiji. Namestnik tajnika PSI Mosca je izjavil, da komisija za ustavne zadeve ni nikoli bila razsodnik, niti da tega od nje niso zahtevali predstavniki dežele, ki so pozitivno prispevali k poglobitvi poznanja go-spodarsko - socialnih vprašanj in napredita omenjene dežele. Prebivalstvo Reggio Calabrie je vest, da je poslanska zbornica sklenila, da naj deželni odbor odloča o imenovanju glavnega mesta, sprejelo z očitnim nezadovoljstvom. Poveljnik legije karabinjerjev iz Catanzara polkovnik Ipoolito je danes izjavil novinarjem, da je položaj nedvomno zelo resen, da pa ni dramatičen. Zanikal je vesti, da so poslali v Reggio Calabrio nove oddelke, ter da gre samo za normalno izmenjavo utrujenega moštva. MiiuiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmnimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiMiiimMi SPREJELI SO GA Z VSEMI ČASTMI Finski predsednik na obisku v Italiji Razgovor med Morom m finskim zunanjim ministrom Lesmenom RIM, 27. — Danes ob 11.30 je prispel na uradni obisk v Italijo predsednik finske republike Urho Kekkonen, katerega so na letališču sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi. Pozdravil ga je predsednik republike Saragat, predsednika zbornice in senata, predsednik vlade, številni ministri in druge visoke osebnosti. Po pregledu častne čete, sta Saragat in Kekkonen izrekla krajša pozdravna govora. Povorka z avtomobili, pred katero je jezdil oddelek oklepnikov, se je nato usmerila proti Rimu in je finskega predsednika pred Campi-dogliom pozdravil rimski župan. Ponovna svečanost je bila v Kvirinalu Ostanki barikad in zažgani avtomobili na ulicah Reggio Calabrie s ponovnim igranjem obeh državnih himen in pregledom častnih vojaških oddelkov. Prvi razgovor med obema predsednikoma je bil popoldne in je trajal malo časa. Zvečer je Saragat priredil v čast finskega predsednika večerjo. Finskega predsednika spremlja zunanji minister Vai-no Lesinen, ki je imel z Morom uro in pol trajajoči razgovor, med katerim so obravnavali položaj v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, zadnje zasedanje NATO, proces evropskega združevanja in nekatera dvostranska vprašanja. Samo 5 obsodb doslej izvršenih v Gvineji? CONAKRY, 27. - Radio Conakry je sporočil, da so enega od obtožencev, ki so ga v nedeljo obsodili na smrt, usmrtili danes v Kindiji, 150 km severno od glavnega mesta Gvineje. Radio ni navedel imena obsojenca, pač pa samo poročal, da je šlo za »elementa pete kolone, ki je sodeloval pri agresiji 22. novembra proti Gvineji*. Poročilo radia Conakry potrjuje vesti, po katerih niso še izvršili vseh 58 smrtnih obsodb, ki jih je v nedeljo izreklo gvinejsko revolucionarno sodišče. Zanesljive vesti govorijo za sedaj samo o petih usmrtitvah. Deželni odbor Sardinije CAGLIARI, 27. — Danes so na Sardiniji odobrili deželni odbor, v katerem so zastopani svetovalci KD in akcijske stranke Sardinije. Za odbor je glasovalo 34 svetovalcev KD in bije svetovalci akciske stranke Sardinije, proti pa svetovalci vseh ostalih skupin. NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA m Razprava o D’Antonijevem odstopu in ustreznih političnih zapletih Razprava se bo nadaljevala danes ■ Deželni svet ponovno sprejel oba zakona o izboljšavah za deželno osebje ■. ISA NEDELJSKEM KONCERTU V KULTURNEM DOMU Orkester Glasbene matice z Vrabčevo «Malo suito» Včeraj je bila prva letošnja seja deželnega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o dveh zakonskih osnutkih, ki uvajata vrsto izboljšav v korist deželnega osebja, in to zlasti v zvezi z opravljanjem izrednega in nadurnega dela, potni-nami in družinskimi dokladami ter v zvezi z letnim odmorom osebja. Oba zakona sta bila svoj čas sprejeta v deželnem svetu ter nato odposlana v odobritev osrednjim oblastem. Te so pred dnevi zavrnile zakona, češ da se njuna vsebina ne ujema z določbami člena 68 deželnega statuta ter pripisale še nekatere druge pripombe. Razprava o tem vprašanju je bila pri kraju: predsednik deželnega odbora Berzanti je kratko obrazložil vsebino obeh zakonov ter naglasil, da ju je najprej deželni odbor sestavil in nato deželni svet odobril povsem v skladu z običajnim postopkom in z določili deželnega statuta, vključen člen št. 68. (Omenjeni člen govori o sestavi osebnih kadrov pri deželi in o vključitvi državnega osebja vanje). Dr. Berzanti je zato v imenu deželnega odbora povabil deželni svet, naj bi ponovno izglasoval oba zakona, in sicer z nespremenjenim besedilom. Svet je soglasno dejansko potrdil oba zakona v nespremenjeni obliki. Nato je stekla razprava o drugi točki dnevnega reda, namreč o nezaupnici, ki jo je deželnemu odboru izrekla svetovalska skupina KPI. Povod za komunistično zahtevo po političnem razčiščen ju v okviru levosredinskega vodstva Furlanije -Julijske krajine oziroma po odstopu deželnega odbora je dal razplet dogodkov okoli odstopa republikanskega odbornika D’Antonija. Levi opoziciji se je včeraj pridružila desna s podobno zahtevo: svetovalski skupini PLI in MSI sta namreč {»stavili zahtevo po širši politični razpravi v deželnem svetu. Liberalci v svoji zahtevi naglašajo, da bi bilo treba premostiti sedanjo politiko strankarskega razmeščanja sil in preiti na sestavo demokratične večine, ki naj bo sposobna izvajati konkretno zamišljen razvojni prn gram. Misovci pa gredo v svoji zahtevi po političnem razčiščenju še dalj in zahtevajo, naj se preveri, ali sploh še obstajajo politične predpostavke za obstoj levosredinskega odbora v naši deželi. Deželni svet je iz proceduralnih razlogov zavrnil zahtevo po istočasni obravnavi komunistične in desničarske zahteve po širši politični razpravi o sedanjem političnem momen tu v deželi. Nato je komunistični svetovalec Bacicchi obrazložil stališče stranke do nastalega položaja in zahtevo po odstopu deželnega odbora. Bacicchi je naglasil, da je dežel ni odbor zašel v neozdravljivo krizo. Kriza ni povsem nov pojav, saj se je začela izoblikovati že pred dobrim časom; po zadnjih dogodkih sodeč pa je že dosegla nevarno stopnjo: republikanski odbornik od stopi, preide k PSU, ostane v deželnem svetu kot svetovalec, na nje govo mesto v odboru pa naj bi bil imenovan pripadnik KD. To so politične poteze, je naglasil Bacicchi, o katerih mora deželni svet zavze ti jasno stališče, in to na podlagi širše razprave, ki naj privede do potrebnega političnega razčiščenja. Komunisti menijo, da je do krize prišlo predvsem zaradi tega, ker levosredinsko vodstvo dežele ne zna in ne more rešiti osnovnih vpra šanj deželnega razvoja. Bacicchi je v tej zvezi očital zlasti socialistom, da odlagajo trenutek razčiščenja, medtem ko bi morali prav oni kot prvi — hkrati z demokristjani zahtevati objasnitev političnih stališč. V zvezi z dosedanjim pošlo vanjem levosredinskega vodstva jo govornik dejal, da je doživel popoln neuspeh na vseh važnejših področjih, tako v šolstvu kakor v davčni reformi, tako pri ljudskih gradnjah kakor v politiki do slovenske manjšine v deželi. Bacicchi je zaključi! svoj nastop z zahtevo po uresničitvi primerne »alternative* v vodstvu dežele, ki je po mnenju komuni stov možna, in ki naj bi slonela predvsem na tesnejši povezavi « delovnimi množicami. Misovski svetovalec Gefter Won-drich je naglasil, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju o komunistični zahtevi. V zvezi z D'Antonijevo zadevo pa je dejal, da gre za resno vprašanje, o katerem bi moral deželni svet obširno razpravljati. S prefinjeno politiko podtikanja in umikanja je nato sku šal pripraviti D'Antonija, naj bi zahteval sestavo preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila neoporečnost njegovega političnega obnašanja v zadnjem času. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je nasprotno naglasil, da je D’Antonijeva zadeva obrobnega značaja in da bi v ničemer ne mogla zavirati izvajanja reform. Pač pa bi se prizadevanja v tej smeri lahko pretrgala, ko bi deželni odbor dejansko odstopi. Govornik je zato povabi odbor, naj bi pospešil reše vanje načetih vprašanj, predvsem pa vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino ter je v zvezi s komunistično zahtevo napovedal, da se bo vzdržal ustreznega glasovanja. Predstavnik Movimento Friuli Schiavi je nato naglasil, da zahteva KPI po Odstopu deželnega odbora nima nobene trdne osnove in da gre pri D’Antoniju le za primer politič ne nepremočrtnosti, kakršnim smo, njenem območju in zlasti v neka- žal večkrat priča v italijanskem javnem življenju. Govornik je nato prešel na splošno razvojno politiko deželnega vodstva ter ga kritično razčlenil, zlasti kar se tiče podeljevanja raznih oblik pomoči posameznim dejavnostim ali področjem. Dalj časa se je zadržal ob nedavnem pisanju «Corriere della Sera* o Furlaniji - Julijski krajini ter na osnovi njegove trditve, da je Trst v povojnem času prejel iz Rima 300 milijard lir finančne pomoči, serviral Tržačanom, da bi Furlani — če bi Rim podaril vsakemu po 1 milijon lir — spremenil celotno Furlansko nižino v najlepši gaj v Evropi. V zvezi z zahtevo KPI je Schiavi napovedal, da bodo svetovalci MF glasovali proti. Zadnji je spregovori svetovalec Morpurgo (PLI), ki je tudi naglasil nevarnosti naraščajoče krize ter napovedal skorajšnje razsulo levoredin-skega odbora po krivdi PSI. Glede glasovanja je napovedal možnost, da bi liberalci glasovali za komunistično zahtevo, in to zaradi trenutne ga soupadanja gledišč na ustrezno vprašanje, pa čeprav ostanejo politična izhodišča PLI in KPI popolnoma nasprotna. Vsekakor pa bo do svetovalci PLI sprejeli končen sklep o glasovanju po nastopu predstavnikov levosredinskih strank. Ti bodo spregovorili danes dopoldne, ko je predviden tudi nastop samega D’Antonija in predlagatelja komunistične zahteve Bacicchi-ja. Sledilo bo glasovanje o zahtevi, za katero vlada v deželnih krogih razumljivo zanimanje. terih hribovitih zaseHtih, s finančno pomočjo dežele uredili potrebno vodovodno mrežo. Delo deželnih odborov Na end izmed zadnjih sej je deželni odbor razpravljal o vrsti pred. logov, ki jih je dal odbornik z.a kmetijstvo Comelli, o podeljevanju primerne pomoči kmetom, ki bi zavarovali svoje pridelke proti toči, zmrzali in slani. Pomoč naj bi se podeljevala za delno kritje stroškov za ustrezne zavarovalne police, in sicer iz posebnega deželnega solidarnostnega sklada. Za letošnje leto je deželni odbor namenil vsoto 350 milijonov lir, iz katerih bodo črpali sredstva za podeljevanje pomoči za delno kritje zavarovalnih stroškov in za nabavljanje naprav in raket proti toči. Na seji so sklenili tudi, katerim posevkom in kulturam naj se prizna deželna pomoč. Deželno odbomištvo za javna dela je že doslej pomagalo številnim občinam in zaselkom v Furlaniji Julijski krajini, da so prišli do sodobnega vodovoda ali da so modernizirali obstoječe starejše vodovode. V ta namen je dežela doslej izdala nad 2 milijardi lir. Dežela podeljuje svojo finančno pomoč za izboljšanje vodovodov zlasti preko konzorcijev, ki se v okviru posa meznlh pokrajin bavljo s tem vprašanjem. Po nedavnih stikih, ki jih je imel odbornik za javna dela Ma-sutto z zastopniki nekaterih dežel nih občin, v katerih se posebno močno čuti pomanjkanje vodovodne mreže in razpoložljivosti z vodo, bodo skuhali raztegniti obstoječe konzorcije tudi na občino Pod-bonesec 1n na občino Šempeter ob Nadiži, da bi lahko tudi v Delegacija iz Ul. Righetti pri odborniku Hreščaku Odbornik za industrijske storitve Hreščak je sprejel včeraj delegacijo prebivalce Ulice Righetti, ki jo je spremljala občinska svetovalka Jelka Gerbčeva. Opozorili so ga na nevšečnosti prebivalcev rajona, ki izhajajo iz sklepa, da se premestijo postaje št. 7 v omenjenem področju. Odbornik Hreščak je delegaciji prebivalcev tega področja r zagotovil, da bo sam obiskal kraj | in se na lastne oči prepričal o po-1 ložaju. I 111111111. im m. ......................................................min Prepričani smo, da našemu občinstvu ni potrebno predstavljati Ubalda Vrabca skladatelja in pevovodjo pevskega zbora «J. Gallus». Njegova ustvarjalna in poustvarjalna dejavnost je danes sestami del našega kulturnega snovanja. Če je Ubald Vrabec širšemu občinstvu znan predvsem kot avtor posrečenih prireditev narodnih pesmi za zbor, kot n.pr. koncertna priredba rBilečankes, «Potrkanega plesa* in \Bratcev* in visoko kvalitetnih umetnih pesmi, kot so Slovenska pesem, Zdravljica, Veter in druge, pa so plod njegove umetni- , _ ____ šfce ustvarjalnosti tudi vrsta sim- j < Scena VLADIMIR RIJAVEC Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Prof. Ubald Vrabec SINDIKALNA KRONIKA Večkratne prekinitve dela v ladjedelnici «Sv. Marka» Stavka zdravnikov. higienistov in sanitarnih nadzornikov - CISL proti nesorazmernemu višanju cen V arzenalu sv. Marka je predvčerajšnjim izbruhnil nov sindikalni spor, ki zadeva delavce, ki opravljajo splošna dela v podjetju. Predstavniki notranje komisije so se podali že v jutranjih urah k ravnateljstvu in zahtevali, naj se njihov položaj uredi. Na negativni odgovor ravnateljstva, »ki se o tem ni hotel pogajati, so delavci Vseh strok v ladjedelnici in arzenalu odgovorili s stavko. Ves delovni kolektiv je prisostvoval splošni skupščini, kjer so predstavniki notranje komisije orisali nastali položaj. Prevladalo je stališče, da se morajo vsi delavci potegovati za pravice svojih delovnih tovarišev. Oklicali so prvi niz prekinitev dela na razčlenjen način. Res so se vrnili v obrate, naslednje jutro, se pravi včeraj, pa so že prekrižali roke od 10.30 do 11.30. Popoldne so prekinili delo še enkrat, od 14.30 do 15.30. Sindikalna predstavništva so oprostila obveznosti stavke vse delavce nočne izmene. Danes se stavkovno gibanje nadaljuje na enak način. Delavci bodo prišli redno na delo, prvič pa ga bodo prekinili od 8.30 do 9.30. Vrnili se bodo na delovna mesta za eno uro, nato pa ga spet prekinili od 10.30 do 11.30. Tretjič bodo prekrižali roke od 14.30 do 15.30. Stavko so soglasno oklicale tri kovinarske organizacije: FIOM - CGIL, FIM - CISL in SLM - CCdL. Stavkajo tudi zdravniki-higierusti in sanitarni nadzorniki krajevnih ustanov. Stavka je vsedržavnega značaja in njen namen bodo sindikalisti samostojne strokovne organizacije ANUSMII orisali na tiskovni konferenci, ki bo danes zjutraj v sejni dvorani odbomištva za industrijo deželne uprave v Ul. Trento 2. Na tiskovno konferenco so zdrav-niki-higienisti in zdravstveni nadzorniki povabili tudi člane krajevnih upravnih organov. Sindikalna kronika beleži, končno, važno stališče, ki ga je zavzela tržaška CISL proti nesorazmernem iiiiiiiiiiiiiiiiimiimmMimiimimiHmHmmiimimiiiMiiiiiMiiiiiimmiHiiiiuiiiniiiiiiiiniiiiiiimimiiimi DA SE POPRAVI KRIVICA Ugodnosti zakona št. 336 tudi za bivše internirance Zakonski osnutek so predložili sen. Caleffi, sen. Maris Hi sen. Albertini * Določbe in pomanjkljivosti zakona št. 336 Iz Rima poročajo, da so sen. Caleffi (predsednik Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev), sen. Maris (podpredsednik) in sen. Albertini (član osrednjega odbora) te dni predložili senatu zakonski osnutek glede razširitve u-godnosti zakona štev. 336 od 24. maja 1970 tudi na bivše politične deportirance in politične preganjance. Predlagatelji zakonskega osnutka poudarjajo, da bi morali biti takoj vključeni v omenjeni zakon tudi bivši politični deportiranci in preganianed, toda državni svet ni bil tega mnenja. Zaradi tega so predložili zakonski osnutek, da se popravi krivica, ki bi se godila bivšim deportirancem in preganjancem, če bi obveljalo stališče državnega sveta. O določbah zakona štev. 336 od 24. maja 1970 smo sicer že poročali v našem dnevniku, in sicer 11. julija lani, vendar se nam zdi potrebno, da ga ponovno obrazloži mo vsaj v glavnih obrisih. Pred vsem je treba omeniti, da določ he tega zakona veljajo samo za o-sebje, ki je zaposleno (v staležu, ali ne v staležu) v državnih, deželnih in krajevnih ustanovah (po krajina, občina), v občinskih pod jetjih, javno - pravnih ustanovah in bolnišnicah, ter za vodilno in učno osebje na šolah vseh vrst in sto penj. Pravico do ugodnosti, ki jih določa zakon, imajc zgoraj orne r.jeni uslužbenci, če so bivši bo ievniki, partizani, vojni invalidi, ci vilne žrtve vojne, vojne sirote in vdove, begunci iz ozemlja, ki je bilo pod bivšo italijansko suverenostjo. Krivica je '• tem, da niso bili vključeni bivši politični depor- tiranci in politični preganjanci, da jih niso imeli za enakovredne, zaslužne in potrebne niti kot begunce, za katere veljajo še druge posebne podpore in zakonski pred piši. Krivica, ali nepopolnost zakona, pa je tudi v tem, da ugodnosti zakona imajo samo uslužbenci v državnih in javnih ustanovah. Bivši borci, politični deportiranci in preganjanci, ki so največ prispevali, de je italijanska republika zrasla iz odporništva, so si zaslužili priz nanje, ne glede na to, ne v državnih službah. Poglejmo, kakšne ugodnosti določa omenjeni zakon. Vsi zainteresirani lahko samo enkrat zaprosijo za povišek plače, in sicer tako, da se jim periodični povišek zviša za dve leti, ali za vso dobo vojaške službe, partizanstva, itd. Ob prenehanju delovne dobe se upravičencem pri obračunavanju pokojnine in odpravnine poviša plača za tri periodične poviške, ali za morebilno večjo dobo vojaške služ be, partizanstva itd. Namesto te ugodnosti lahko prizadeti zaprosijo, ko prenehajo z delovnim razmerjem, in to samo glede pokojnine m odpravnine, za vključitev v naslednji, za eno kvalifikacijo, višji razred. Omenjeni zakon tudi določa, da vsi upravičenci lahko zaprosijo v roku 5 let ob objave zakona (to je do 11. junija 1975) za predčasno u-poko.jitev, ne glede na starost. Tako glede priznanja službene dobe določitve pokojnine in odpravnine jim bo priznana dodatna doba I 'lužbenih let. vojnim invalidom in civilnim žrtvam vojne pa 10 let. višanju cen. V posebnem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da so se v zadnjih časih znatno povišale cene nizu proizvodov, predvsem pa pre hrambenim izdelkom. CISL napada javne oblasti, ki so stalno pripravljene poseči proti pravičnim bojem delavcev in demokratičnim sindikatom, niso pa sposobne z ustreznimi ukrepi zaustaviti težnje po nesorazmernem višanju cen. Posegi radikalnega značaja so lahko samo boj proti špekulacijam in parazitarnim rentam v kmetijj-stvu, nesorazmerjem v rezdaljeva-nju blaga. Od proizvajalca do potrošnika gre blago skozi roke dolge vrste prekupčevalcev, in vsakokrat se cena za nekajkrat zviša. Sindikati so zahtevali, naj bi vlada sprejela obvezo, da bo nadzorovala cene, vendar sklepov nihče ne izvaja. Župan naj prepove uporabo «bio praškov» ki se ne razkrojijo Republikanski občinski svetovalec Fragiacomo je naslovil županu vprašanje, če ne namerava prepovedati — kot zahteva vlada — uporabo tistih vrst «bio-deteržentov», ki se ne dajo razkrojiti in zastrupljajo morsko vodo, ribe in naravni ambient v zalivu. Proslave 50-Ietnice ustanovitve KP Italije v tržaški pokrajini Osrednja proslava tržaške federacije KPI ob 50. obletnici ustanovitve partije bo v nedeljo zjutraj v tržaškem ljudskem domu, kjer bo svečana akademija. Ob priložnosti bodo govorili sen. Vittorio Vidah, bivša poslanka Marija Berne-tič in tajnik mladinske organizacije Willer Bordon. Predsedoval bo tajnik federacije inž. Antonino Cuf-faro. Na proslavi bodo prisotne delegacije KP Avstrije in ZK Slovenije. Nastopila bo godba na pihala iz Križa. V petek bo proslava v škedenj-skem ljudskem domu. Govoril bo Claudio Tonel. Na Greti bo proslava v soboto, ko bo govoril sen. Paolo Šema. Občina vložila na deželo prošnje za finansiranje važnih športnih igrišč Pod predsedstvom prof. Lonze, ki je nadomeščal odsotnega župana, se je te dni sestal tržaški občinski odbor. Sklenili so zaprositi deželno upravo za več denarnih prispevkov za nekatera nujna javna dela. Med temi je občinski odbor posebno pou ____t____ daril prošnjo, naj bi dežela dodeli so' ali lila denar za gradnjo otroških vrtcev pri Kjadmu in Sv. Alojziju, 100 milijonov za ureditev nekaterih odsekov mestne kanalizacije, 155 milijonov za športno igrišče pri Sv. Alojziju, 105 milijonov za igrišče »baseballa* p« Proseku, 25 milijonov za športno igrišče pri Trebčah, 220 milijonov za otroški vrtec v novem, komaj nastajajočem rajonu »Rozzol • Melara*, kjer je tudi slovenski zaselek Šktiani, prav sredi med rajonom Sv. Evfemije (kjer živijo istrski ezuli) in novim rajonom ljudskih hiš »Rozzol -Melara*. 960 milijonov .je odbor izdal za podpore kroničnim bolnikom. Predlog je dal pristojni odbornik dr. Dolhar. 17 milijonov bodo dodelili knjižnicam, 3 milijone pa bo prejel vojni muzej. ® Zaradi plačila naročnin KAI - TV bo urad za položnice in prihranke pri glavni pošti posloval JO januarja in 1. februarja tudi od 15 do 19. ure, urada poštnih podružnic v Trstu št. 3 (Verdijev trg) in 7 (Ul Crlspl) pa bosta plačila sprejemala 1. februarja nepretrgo ma do 18. ure. foniinih del in kantat. Med temi je občinstvu še v dobrem spominu njegova kantata Punt, za mešani zbor, soliste in orkester, izvedena ob slavnostni otvoritvi Kulturnega doma. Častno zastopa Vrabec slo-vensko glasbeno tvornost tudi v širšem okviru. To pričata 3. nagrada za «Kratko- simfonijo* in častna pohvala za simfonično pesnitev -taliianska kulturna zveza. Tokrat d* profesor za delovno pravo na unlve®*1 v Bariiu prof. Gino Giugni govoril * temi ((Sindikati leta 70». Javni deba-ti, ki bo sledila uvodnemu poročilu, ®° predsedoval deželni odbornik za vžgejo in kulturne dejavnosti Bruno Gi®5'- . » vjiuii lc, z ves iviui**■ ii Alabarda 16.30 «11 paradiso dei hj*°v sti», Graziella Neri, Herbert V občinski galeriji na Trgu D"1 je odpri razstavo svojih del znani 1 žaški slikar Giovanni Duiz. Razstl' bo odprta do 2 februarja Nazionale 15.30 soScusi, doVč 11 fr®®" te?», Jerry Levvis. Technicolor. Eden 16.00 «Quando il sole scotta’1 Myms Farmer, Robert VValker. ^ chnicolor. Prepovedanot mladini P** 18. letom, Fenice 16.00 «La califfa«, Ugo Togn»F zt. Romy Schneider. Technicol®f' Prepovedano mladini pod 14 letoO1. Grattacielo 16.00 «11 elan del 'Bakel* (Bloody mama). Shirley Winter!l Diane'Varsi, Pat Hingle Technk®" lor. Prepovedano mladini pod 18' letom. Excelsior 16.00 «Andrče» Prepoved* no mladini pod 18. letom. Ritz 15O0 «1 senza norne*, Alain D " lon», G. M. Volontč, Yves Monta®"; di Terhnicolor, Prepovedano mlad*11* pod 18. letom. | Filodrammatlco 16.30 «Nel glorno ® Signore«, L. Buzzanca, G. Bra®1 ri, Franco Franchi, Clccio Ingrass Technicolor Aurora 16.00 «Easy Rider*. Cristallo Danes reklamna predsta Jutri ob 16.30 (tMarinai della dol®* ca* Wa!t Disneyeve risanke v ® vah' rti®' Canitol 16.00 «La ragazza dl nome o lio». Silvia Dionisio, G. Macchla. RusdoII. Moderno 16.30 «Tropls, uomo o g mla?», Buri Revnoids, Susan CI* Technicolor \[ Vittorio Venelo 16.00 «Desade». Dullea, S.enta Berger. Prepoved® mladini pod IR letom JI ideale 16.00 ((Čolni dl dadl, e®1®1,« pištola«, Hovvard Srhell, Ivonne carlo. Technicolor u|j Impero 16.00 «Sat!ricon», Jean Polidoro. Technicolor. Prepove® mladini pod 18. letom p Astra Danes kinodvorana zasede®9 Cineforum. .j, Abbazla 16 00 «GU sperlcolatl«. P® jK-lovski film. R Redford, G. man, Camllla Štard. Technicolor KINO Nfl OPČINAH predvaja danes: »TOP SENSATION*. Sexy barvni f®0. KINO «|RjS» PROSI* predvaja danes ob 19.30 ha®®®1 dramatični film: SAN WHISKEY Igrajo: Burt Reynolds, C#0* VValker in Ossie Davis. . Darovi in prispevki Josip Jogan daruje 2.000 lir ** lo . spomenik NOB v Cerknem- f Angel Kocjančič daruje 2.000 ^ šolo . spomenik NOB v Cerkne*®. l i Sporočamo žalostno vest, da nas Je po dolgi mučni IHF tezni zapustila naša predraga mama in nona ANGELA PAHOR vd. PUNTAR Pogreb bo (toneš ob 15.30 Izpred hišo žalosti na ProeefcV štev 202. Žalujoči hči Marija, sinova In Albin ter drugo sorodstvo Prosek, Komtavel, 28. Januarja 1971 «URADNI VESTNIK» JE OBJAVIL USTREZNI DEKRET Javni prispevek za prizadete po neurju novembra 1969. leta Prizadeti morajo vložiti dokumentacijo do 1. aprila 1971 Tržaška občina je sporočila, da * Uradni vestnik z dne 2.12.1970 »Javil dekret predsednika ministr-"Kega sveta z dne 3.2.1970, ki opre » Prizadeto področje po neurij «• in 26. novembra 1969, ko so ®yji valovi opustošili obalo v trža-*“• Pjiljski in nabrežinski občini * Uradnem listu so navedena dc ocila za ola,jšave, ki jih predvide-Jr. ,2ak°n v prid obrtnikom, indu tojskim podjetjem in trgovinam, ki ,n le prizadelo neurje. »lSefi^6, oz)roma Prispevki, so (•finansiranje z nizko obrestno V*10, poleg tega pa z državnim jamstvom, za obnovitev ali ponov-o oživitev porušenih ali pokvarje t!» obratov. Enako za obnovitev Rajnih zalog blaga. Prispevek, do višine 20 od .Prizadete škode, za podjetja. Jih je treba obnoviti. ”• Enkratni in nepogojen! prispe-6, manjšim podjetjem, ki so utr-1)613 škodo do 900 tisoč lir. Prizadeta gospodarska podjetja „i .organizacije občina vabi, naj osijo tržaški prefekturi prošnjo g. oaj v njej navedejo, za katero v milosti so se opredelile jJa3*01" je rok za predložitev pro-5en' do 1. aprila 1971. jJ? Prošnji morajo podjetja ome-.- 7. *raj, kjer se nahajajo priza j u obrati in približno višino ško- • Pripravljene morajo biti, da hio trenutek pokažejo inventarje, agovne knjige, fakture dobavice-skladiščno knjigo, strokovne tj ne o škodi itd. S temi dokumen-,,"»ra.io dokazati, da je blago ob p lo Pred uničenjem. 1)0 prefektura ugotovila sehn° ,s^°de' ki Jo bo ocenila po komisija. bardijski prestolnici dva Tržačana, brata, ki sta malo prej pri železniški postaji oropala tobakamo in se s težko vrečo, ki je že zaradi svoje razsežnosti sama po sebi vzbujala precejšnjo pozornost, počasi oddaljevala. 26-letnemu Linu in 29-letneinu E-miliju Bencichu so agenti stopili na prste, ko sta s težavo vlačila polno vrečo plena vzdolž železniške postaje. V njej so agenti našli cigarete, kovance po deset in sto lir, znamke ter razne srečke znane stave «Lotteria di Agnano». Kljub temu, da sta brata trmasto molčala, preiskovalcem ni bilo težko ugotoviti, od kod je prihajalo blago. Vrata tobakarne so bila namreč vlomljena, v predalih in na policah pa je bilo vse raz metano. Ker sta se Tržačana še dalje branila vsake krivde pri tatvini, so policisti napravili primerjavo serijskih številk ukradenih srečk z maticami slednjih, ki s.a jih tatova pozabila v tobakami. Ker so se številke povsem ujemale, so Tržačana pospremili v zapore «San Vittore* v Milanu. Pri enem so tudi našli samokres s plinskimi naboji. Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 lir. iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiitiiHiHimiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA KO PES MOLI SVOJO TACO K ... PSIČKI Lastnico sivega kužka, ki je ugriznil v prst petletnega otroka, je pretor popolnoma oprostil 3 iT Popevke pod točkama 2. in vko? dekret o podelitvi omenil tudi 110 tega prispevka. n^tja, ki želijo finansiranje z j-kimi obresti, moralo vložiti proš-K> preko ene izmed kreditnih bank loJtTu Našteva jih čl. 7 tega ae-v« si ‘ Undjet-ja, ki želijo poravna-, škode v višini 20 od sto pa mo-vložiti prošnjo na prefekturo, jj,. Pa dekret prciekture predlo-' ‘inaneni intendanturi. ^"[aia podjetja bodo prejela en-W ion Pp^ačilo škode, a ne več 180 tisoč lir za vsako podjetje . ha pomeni, da bo povračilo so-Za tif1110 ak°di in sicer 90 od sto *Ljk°do do 200 tisoč lir, za večje Jr* (do 900 tisoč lir) pa enkratni ***k 180 tisoč lir. ^tefektura, pa tudi drugi orne bradi, ne bodo upoštevali pro-ki ta bile predložene pred lavo tega obvestila. ^r*«ika brata oropala v Milanu tobakamo ^včerajšnjih zgodnjih jutranjih 1^? *° agenti letečega oddelka **anske kvesture aretirali v lom- Sodna razprava, ki je bila včeraj zjutraj pred okrožnim sodnikom, proti 42-letni Lidiji Donato por. Du-dine iz Ul. Lucio Papiriano 34, je bila pravzaprav prej kot ženski, namenjena nedolžnemu, sivkastemu kužku, ki mu je sodno kolesje na vsak način hotelo pripeti pred gobec napis tPozor na psa!* Donatova je bila v smislu čl. 672 kaz. zakonika obtožena, da ni pazila na svojega psa in tako nosila krivdo, ker je le ta ugriznil v prstanec desne ro'»‘ 5-letnega Mar-cella Furlanija iz Ul. Antenorei 11, za katerega so se zdravniki v otroški bolnišnici »Burlo Garofalo* izrekli za prognozo okrevanja v 6 dneh. Pravijo, da se vedno vidi, kam pes taco moli. In tako se je ta mali, obtoženi psiček, pričel zanimati za sosedovo psico, prav tako majhno, kot je bil on sam. A kaj, ko mu ni bilo nikoli dovoljeno obiskati svoje... ljubezni. Končno je le prišel 28. maj, dan, ki ga je kuža kar spretno izkoristil. Počakal je, da Donatova hčerka odpre ograjna vrata in bliskovito smuknil skoznje, se zapodil čez cesto in z malega zidka skočil na vrt k sosedovim. Tu se je končno srečal s svojo psičko, pa tudi mali Marcello ga je bil vesel, tako da ga je pričel božati. Saj bi šlo mogoče vse prav. vendar prav ob tej priložnosti, ko mu je le uspelo videti svojo ljubico, je bilo dečkovo božanje prav neumestno in odveč .. ter ga je tako ugriznil v prst. Na včerajšnji razpravi je Donatova natanko opisala vso zadevo ter še povedala, da so dali psa pregledati živinozdravniku, ki pa ni ugotovil pri njem nobene bolezni. Pričal je tudi otrokov oče, 44-letni Edoardo Furlani, ki pa je potrdil izjave, ki jih je že dal preiskovalnemu sodniku. Tožilec odv. Roncelli je predlagal za obtoženko najnižjo kazen, branilec odv. Carrelli pa, potem ko je pokazal pretorju dve sliki, ki ponazarjata »neškodljivega* psička, oprostitev z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo. Pretor dr. Esti je v celoti sprejel branilčev predlog. Huda nesreča somalskega pomorščaka Med privezovanjem motorne ladje «Sandrina» na pomol reškega pristanišča, je 53-letni somalski državljan Mohamed Hussein predvčerajš njim nerodno zdrsnil na krovu in zadel z levo nogo ob zobčasti zidni vijak. Včeraj, ko je ladja okrog poldne priplula v tržaško pristanišče, so somalskega pomorščaka nemudoma odpeljali z rešilnim avtom RK v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma leve stegnenice sprejeli s prognozo okrevanja od 60 do 80 dni na ortopedskem oddelku. zadnji dnevi v vseh trgovinah drop v vsakem centru drop trgovine drop Trii . Ul. Dante. 12 • Gorica - Korio Italla. 82 Pordanon - vlalo Couetti 14 Vidam - vla V. Vanato 6 PO IZGRADNJI NOVIH HIS PRI SV. ANI V GORICI Za 118 stanovanj IACP vložili 927 prošenj Večino stanovanj bodo dali v najem, nekaj jih bodo tudi prodali - Današnja ljudska stanovanja ustrezajo zahtevam sodobne stanovanjske kulture Tatovi v čistilnici Neznani tatovi so predvčerajšnjim, med opoldansko zaporo trgovin, vlomili s ponarejenimi ključi v čistilnico »Rivolti* v Ul. Rigutti o, last 33-letne Elde Rivolti por Sadar iz Ul. Settefontane 12 in izmaknili iz predala prodajnega pulta torbo, kjer je bilo shranjenih 10 tisoč lir ter nekaj davčnih potrdil, iz drugega predala pa okrog 20 tisoč lir v kovancih in bankovcih. Tatvine se je prvi zavedel Rivol-tin mož Renato, ko je, nekaj pred 15. uro, šel z avtomobilom mimo čistilnice in zapazil priprta vraža. Padel je med hojo na pločniku Predsinočnjim, okrog 23.30, so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 62-letnega Giordana Godino iz Ul. Pirandello 35, ki se bo zaradi verjetnega zloma desne stegnenice moral zdraviti približno tri mesece. Godina se je ponesrečil, med hojo po Ul. Soncini, kjer je pri poslopju št. 155 nerodno padel. Avtomobilske miši okradle podjetnika 32-letnj podjetnik Giovanni Batti-sta Alde iz Coma, ki se iz poslovnih razlogov trenutno mudi v Trstu, se je včeraj zglasil na komisariatu javne varnosti pri Kolonji in potožil agentom, da so mu neznane avtomobilske niši izmaknile iz avta »porsche*, Id ga je bil parkiral v Ul. Valerio, kožuh ter razne dokumente. Podjetnik je utrpel približno 150 tisoč Mr škode. Neroden padec priletne ženske Včeraj ob 10.30 so sprejeli s pro gnozo okrevanja v 8 dneh na kirurškem oddelku bolnišnice 60-letno Giuseppdno Tosques iz Ul. Mazzini 16, ki ji je v prodajalni v Ul. Silvio Benco zdrsnilo in se je pri padcu poškodovala po prsih. Nesreča delavca v Gropadi Včeraj popoldne je 32-letni zidar Elio Dalla Costa iz Pordenona čistil za tvrdko »Bosco & C.» v Gropadi, pri slovenski osnovni šoli, strojni zgoščevalec, ko mu je desna roka zdrsnila med ventil, ld mu je zlomil prstanec. Na ortopedskem oddelku bolniš niče se bo Dalla Costa moral zdraviti približno dva tedna. bovati točke o modernem in udobnem stanovanju. Ko bi prišlo precej javnega denarja na trg, bi bilo mogoče omiliti tudi krizo, ki je že vidna na gradbenem področju in ki grozi z množičnimi odpusti gradbenih delavcev in delavcev v vseh tistih tovarnah, ki so vezane na stanovanjsko gradnjo. Na Peči in v Rupi danes ne bo vode Sovodenjska občina obvešča, da bo CAFO danes popoldne od 13. do 16. ure odvzel vodo vsem potrošnikom na Peči in v Rupi. To je v zvezi s popravili na vodovodni mreži v tem kraju. V slučaju Z GLASOVI SVETOVALCEV LEVE SREDINE V Gorici je avtonomni zavod za n ovarije« pa mora dandanes vseljudske hiše zgradil v zadnjem času 118 stanovanj. Stanovanje je zgradil v novem naselju Sv. Ane med Tržaško ulico in obvozno Cesto 3. Armata. Na tem kraju so že pred nekaj leti zgradili večje naselje z ljudskimi stanovanji. Zahteve potrošnikov so se v zadnjih letih povečale in zaradi tega imajo današnja ljudska stanovanja moderno in udobno opremo. Niso torej več stanovanja iz predvojnega ali prvega povojnega časa, ko so imela ljudska stanovanja majhno prostornino, ko niso imela kopalnic, niti centralne kurjave. Današnja stanovanja so udohna in tako je tudi prav, saj so zahteve prebivalstva tudi na področju stanovanjske kulture vsak dan večje. 2e omenjenih 94 stanovanj bodo dali v najem (zakon določa, da jih bodo 14 dali v najem beguncem), ostala stanovanja pa bodo prodali. Za prva stanovanja bodo morali najemniki plačati mesečno 20.000 lir. Za stanovanja, ki so v prodaji, pa bodo morali kupci dati za nekatera predujem 1.500.000 lir, nato bodo 35 let odplačevali po 25 'tisoč lir mesečno; za draga bodo morali dati predujem 1.750.000 in mesečno odplačilo 28.000 lir; za tretja, večja stanovanja pa bodo morali kupci odšteti 2.200.000 lir predujma in 38.500 lir mesečnega obroka. Zadnja stanovanja imajo več sob in so, seveda, namenjena večjim družinam. Za prvih 94 stanovanj, ki jih bodo dali v najem, je bilo vloženih 545 prošenj ljudi, ki imajo v Gorici stalno bivališče: 77 prošenj na vsako stanovanje Za stanovanja, ki so v prodaji in ki smo jih zgoraj prišteli v prvi dve skupini, je hilo vloženih 229 prošenj (14 za vsako stanovanje); za večja stanovanja, ki so v prodaji pa 153 prošenj, t. j. 16 za vsako stanovanje. Skupno je bilo vloženih 927 prošenj, treba pa je vedeti, da je veliko število ljudi vložilo prošnje v vseh treh skupinah. Upajo, da bodo dobili stanovanje v eni ali dragi skupini. Vodstvo IACP nam je posredovalo nekaj podatkov o natečaju za prodajo večjih stanovanj, katerih gradnja je pred časom v Gorici vzbujala precej komentarjev, ker so nekateri menili, da ni naloga tega zavoda graditi večjih stanovanj, ko je povpraševanje po manjših stanovanjih s strani ljudi z majhnimi dohodki zelo veliko. Za ta stanovanja, za katera je treba na roko odšteti 2.200.000 lir in nato 35 let plačevati mesečni obrok 38.500 lir Je vložilo torej prošnjo 153 ljudi. Po strokah so takole porazdeljeni: 15 trgovcev, o-brtnikov m drugih svobodnih poklicev, 101 uradnik, 15 delavcev. Na podlagi vloženih prošenj ima 9 med njimi manjši dohodek od 100.000 lir mesečno, 105 družin ima dohodek med 100.000 in 200.000 lir mesečno, 39 družin ima dohodek višji od 200.000 lir mesečno. Vsaj prve izjave se nam zdijo nekoliko čudne: kako mora družina z manj kot 100.000 Hrami mesečnega dohodka odplačevati istočasno 38.500 lir za odkup stanovanja. Vodstvo IACP meni, da bo s temi stanovanji vsaj delno zadoščeno potrebam po cenenih stanovanjih v našem mestu Vendarle vodstvo zavoda meni, da bi se morale razne deželne ln državne oblasti potruditi, da bi dale na razpolago več denarja za gradnjo ljudskih stanovanj: pojem ((ljudsko sta- vse družine v teh dveh vaseh, da si vodo natočijo v razne posode pred 13. uro. V ponedeljek, 1. februarja nagraditev mladih smučarjev Slovensko planinske društvo v Go rid priredi v ponedeljek 1. februarja ob 17. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev kor-zo 13, zaključno prireditev za udeležence smučarskega tečaja na Laz ni. Vsem udeležencem bodo ob tej priliki podelili spominske kolajne, zmagovalcem pa še posebna priznanja. Ob koncu bodo vrteli življenju SLOVENSKA KULTURNA DEJAVNOST NA GORIŠKEM OB ZADNJI ŠTEVILKI REVIJE «SREČANJA» tudi kratek film o življenju te slabega vremena bodo ta dela od-1 čajnikov na Lažni. Mladinci, star Iožili na jutrišnji dan. Občina vabi | ši in prijatelji so vabljeni. .................................................................t......................................................................... V Novi Gorici je po daljšem presledku izšla dvojna številka 25-26 goriške revije ^Srečanja*. Rekli smo po daljšem presledku, moramo pa takoj pristati, da je ta številka precej obsežna in zelo pestra po vsebini. Na uvodnem mestu je v rubriki «Aktualne teme» zanimiv članek predsednika novogoriške občine Rudija šimaca o tUrejanju obmejnega prostora», fct prinaša zanimive misli in zaključke o tem problemu. Na splošno pa je številka bolj literarnega značaja ter je posvečena pokojnemu Francetu Bevku, katerega slika je na naslovni strani, in pa na drugem velikem sinu Primorske Alojziju Gradniku, o katerem je več prispevkov z zborovanja slovenskih slavistov, ki je bilo lani v Novi Gorici. O Bevku naj omenimo prispevke Marjana Breclja tVedno živi France Bevk» in članek o prevodih Bevkovih del v tujem slovstvu s praktičnimi primerki teh prevodov v številne tuje jezike. V literaturi o Gradniku so razprave o njegovem ustvarjalnem ritmu, o njegovem mestu v slovenski liriki, o stilu Gradnikove Sprejet letošnji proračun pokrajinske uprave v Gorici Svetovalci so izglasovali tudi resolucijo o izredni pomoči za gradnjo slovenskih šo! Zahteva po samostojni slovenski koloniji * Dežela in država naj podpreta pokrajinski proračun Letošnji proračun goriške pokrajinske uprave je bil v torek zvečer sprejet, kot smo predvidevali, z običajnimi glasovi levosredinskih strank. Proti so glasovali komunisti, socialproletarec. liberalec in misovec. Po kratkem odgovoru odbornika za finance Lodija je predsednik dr. Chientaroli na kratko odgovoril nekaterim govornikom. Omenil je. da čaka našo pokrajino v prihodnosti r.ova naloga gospodarskega načrtovanja v novi socialno - gospodarski enoti Gorica - Tržič - Trst. Deial je tudi, da bo v kratkem ustanovljena deželna zveza pokrajinskih u-prav, la bo zagovarjala pokrajine v odnosih z državo in z deželno upravo. Sledile so glasovalne izjave načelnikov skupin. Poletto (KPI) je polemiziral z demokristjani zaradi odsotnosti opozicijskih strank v de želni komisiji za razširitev pristojnosti na krajevne uprave. Omenil je tudi nove odnose, na naši meii Tacchinardi (PSU) je napovedal podporo proračunu in v polemiki s komunisti dejal, da so socialdemo krati proti nevtralnosti in za a tlantski pakt. Govorila sta tudi misovec Coschina in liberalec Lugna-ni: socialist Semola je ponovil nekaj tez gospodarsko - socialnega značaja, Cian (KD) je govoril o notranji in zunanji politiki. Poletto (PSIUP) je podčrtal protislovja med delovanjem krščanske demokracije v deželnem, in pokrajinskem merilu, Ferletičeva (SDZ) pa je govorila o uporabi nekaterih de želnih zakonov. Za proračun je glasovalo 14 svetovalcev, 8 pa proti. Sledila je debata o resoluciji s katero zahteva pokrajinski svet posebno pomoč iz deželnih fondov. To pomoč zahteva ob upoštevanju nekaterih deželnih zakonov in točke 54 deželnega statuta. Od države pa zahteva pomoč iz fondov o prosti coni ob nedotakljivosti sedanjih koristi goriške in sovoaenjske občine. Zanjo so glasovali vsi svetovalci razen komunistov. immiiiiiiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiHiiHiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimtiiiiiiii Tudi v Doberdobu imajo učenci korektivno telovadbo Skupina otrok pri zdravniškem pregledu, pri katerem so odbrali take, M jim je potrebna korektivna telovadba, ki se sedaj vrši dvakrat tedensko v šolski telovadnici v Doberdobu Občinska uprava iz Doberdoba posveča posebno pozornost dorašča-joči mladini. S takim namenom so vsi učenci osnovne šole iz dober-dobske občine že nekaj let podvrženi skrbnim zdravniškim pregledom, ki težijo predvsem za tem, da otrokom preprečijo oslabitev glavnih organov kot so: srce, posluh, vid, mišične In kostne deformacije ter druge nevšečnosti. Učence najprej pregledajo v šoli v Doberdobu. Tiste, ki jim ugotovijo kakšne pomanjkljivosti, napotijo v specializirane ambulante, ki so povečini nameščene v tržiški civilni bolnišnici. V zvezi s takšnimi pregledi je letos začelo delati korektivno telovadbo 25 učencev iz doberdobske občine. (13 deklic in 12 dečkov). To je prvi tečaj (primo corso speri-mentale di ginnastica correttiva), ki ga vodi prof. Furlan Roberto. Telovadne vaje se vršijo dvakrat tedensko v šolski telovadnici. Občinska uprava je tudi preskrbela prevoz prizadetih učencev iz okoliških vasi z avtobusom. Telovadba je predpisana učencem četrtega in petega razreda, njen namen pa je o-mogočiti normalen mišični in kostni razvoj s posebno pozornostjo na hrbtenico, ki je v takšnih letih najbolj občutljiva. dan jih 40 na 110 metrov v dolžini okrog 500 metrov. Dela bo finansirala deželna uprava iz sklada, ki je določen za novo tovarno «Nest Pack*. Bencinske bone za prvo letošnje trimesečje bodo začeli danes razdeljevati na pristojnem uradu na županstvu v Tržiču. Urad je odprt od 9. do 12.30 vsak delavnik do 13. marca. V bolnišnico so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 10-letno Roberto Am-brosini iz Ronk, ki ji je priletel kos lesa v usta in jo ranil na nebu. Šahovski brzoturnir V šahovskem krožku v Foglianu je bil v nedeljo brzoturnir veljaven za pokrajinsko prvenstvo v brzotumirju. Tekmovanja se je u- J deležilo 12 članov šahovskih krožkov iz Gorice, Tržiča in FogUana.! Prvo mesto z 19 točkami je dose-1 gel mladi šahist Giorgio Gasser iz Tržiča; sledi Riccardo Perini i> Gorice z 18.5 točke; na šestem mestu je Franc Kusterle iz Gorice z 11.5 točke. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinintiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiit Za resolucijo, ki zahteva posebno državno dotacijo za gradnjo slovenskega šolskega centra v Ulici Čampi, in za drugo resolucijo, ki predlaga ustanovitev slovenskih kolonij; pa so glasovali vsi svetovalci razen misovca. Komunisti in socialproletarec so glasovali za resolucijo, ki zahteva novo izbiro lokacije za gradnjo bo! nišnice v Tržiču. Resolucija ni bila sprejeta, ker so vsi drugi svetovalci bili nasprotni. Zaključna resolucija je dobila glasove skoro vseh svetovalcev ''vzdržala sta se desničarska sveto valca); ta resolucija govori o nujnosti koordinacije v izbiri šolskih, podpornih in zdravstvenih centrov. Sejo so zaključili pozno ponoči. Vesti iz Tržiča Industrijski konzorcij v Tržiču je začel širiti pristaniški operativni prostor v Portorosegi. Od zemljišča, ki je spadalo prej pod tovarno cSolvay» bodo vključili Portorosegi pas zemljišča, ki bo razširil prostor na operativni obali od se- lirike, o nacionalni motiviki v njegovih delih o primerjavi Gradnika v hrvatski in srbski literaturi itd., to so kvalitetni prispevki uglednih slavistov, ki so jih podali na omenjenem zborovanju v Novi Gorici. Med domačimi problemi naj omenimo odprto pismo primorskemu u-čiteljstvu ter Mire čenčičeve članka «Male šole na Goriškem» in pa *Slovenska šola v Slovenski Bene-čin». Med kritičnimi eseji (Glose) razpravlja Aleksij Pregare o Srednjeevropskih srečanjin (Mitelleuropa 1970). člankar ugotavlja, da prejšnja srečanja te vrste niso v večji meri razgibala aktualnih problemov tega območja in je zato morda prav, da so lani obravnavali urbanizem, kjer lahko pokažejo več dosežkov. Omenimo naj še Pregarčeo esej «Iz problematike slovenske kulture v Goriškem zamejstvu», čeprav se nam zdi precej enostranski, premalo izčrpen in ne prikazuje dejanske slike o kulturni dejavnosti na tem področju morda tudi zato, ker jo opazuje iz preveč utesnjenega zornega kota. Omenimo naj še nekrolog Dr. Lokarja o znanem primorskem slikarju in ajdovskem rojaku Venu Pilonu, ki nas je lani zapustil in ki nam je po njem ostala bogata slikarska zapuščina, s katero je o-vekovečil slovenski narod tudi v Parizu, kjer je dolga leta ustvarjat. Skoro 100 strani obsegajoča številka ima priloženo tudi kazalo za celo lansko leto, ki nudi pregled lepega prispevka, ki so ga v lanskem letu dali sodelavci in sotru-dniki revije, ter njihova prizadevanja, da se Goriška ponovno uvrsti med aktivne ku’tume tvorce slovenske realnosti. V prizadevanju imajo «Srečanja» nedvomno velike zasluge in so prišla na tej poti že zelo daleč. Zato jim v novem letu želimo, da bi premagali vse težave, ki jih še ovirajo na tej poti in da bi v letu 1971 zopet napravili dober kos poti pri nadaljnjem razvoju kulturnega življenja na Goriškem, ki s svojim živim tokom pljuska tudi čez mejo na Goriško in Tržaško. I. M. OKROŽNO SODISCE V GORICI Deset let ne bo smel voditi trgovskih poslov Amnestija rešila kurjega tatu . Po nepre-vidnosti je povzročil požar na gtuajni Ob zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so odložili zaradi pozne ure več razprav, pri nekaterih pa so ustavili sodni postopek zaradi aplikacije amnestije. Med tistimi, ki so se zaključili z obsodbo, naj omenimo zadevo 44-letnega Florinda Ca vi ja iz Gradiške, Tržaška cesta 137. Cavi je bil gradbenik in v obtožbi je rečeno, da je, še preden je sodišče uradno proglasilo stečaj njegovega podjetja dne 27. oktobra 1969, prepustil svojemu upniku Giordanu Maregi partijo 109 vrat za zgradbe, da bi mu tako odplačal dolžno vsoto okrog dva milijona lir na škodo drugih upnikov. Med razpravo je Cavi zanikal obtožbo in dejal, da mu je dal samo v shramno določeno število vrat, ker je moral izprazniti skladišče. Marega s svoje strani pa je dejal, da je prejel samo šest takih vrat, ter da mu je takrat Cavi dolgoval največ do pol milijona lir. Zagovornik dr. Battello je predlagal, naj bi obtoženca oprostili vsaj zaradi pomanjkanja dokazov; sodniki pa so bili drugačnega mnenja ter so mu prisodili 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna, morda še hujša pa je odredba, s katero je sodišče prepovedalo Caviju za 10 let vodenja trgovskih poslov pri kakršnem koli podjetju. V drugem primeru pa je amnestija rešila zapora kurjega tatu 32-letnega Renata Zimola iz Begliana pri Tržiču; v obtožnici je navedeno, da je do 20. 12. 1969 ukradel iz hleva Albana Cecchinija v Turjaku tri kokoši v vrednosti okrog 5.000 lir. Zagovornik dr. Battello je predlagal naj aplicirajo amne stijo, s čimer je soglašal tudi državni tožilec in tako so ustavili sodni postopek. Ker je po neprevidnosti in lah-komišljeno povzročil požar, je moral na zatožno klop tudi 48-letni Fe-derlco Mauri iz Farre. V obtožnici je navedeno, da je 20. marca lani, ko je zakuril nekaj dračja v bližini druge suhljadi, na katero se je ogenj razširil, povzročil požar, ki je zajel kakih 4000 kv. metrov gmajne in povzročil 98.000 lir škode. Državni tožilec je predlagal zanj 8 mesecev zapora in 18.000 lir globe. Po zagovoru odv. Battella pa so sodniki upoštevali razne o-lajševalne okoliščine ter so obto- žence popolnoma oprostili. Drž. tož. dr. Laudisio: preds. so dišča dr. Cenisi; sodnika Mancuso in Succi; zap. Noselli. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATO LISKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M.A.C iz Gorice Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih V nedeljo, 31. t.m. ob 16. uri za abonente z Vrha, iz Rupe in s Peči vozi avtobus št. 1 ob 15.15; iz Doberdoba in s Polian vozi avtobus št. Z ob 15.15. V nedeljo, 31 t.m. ob 20 uri za abonente iz Pevme, z O-slavja, iz števerjana, Dvora, Bukovja in Podgore vozi av tobus št. 1 ob 19.15; iz Ja-melj, Dola, Gabrij, Sovodenj in Standreža vozi avtobus št. Z ob 19.15 V torek, 2 februarja ob 20.30 za mestne abonente v PROSVETNI DVORANI v GORICI Občni zbor «C. A. Seghizzi» ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26. januarja je bilo v Gorici 9 rojstev in dve smrti. ROJSTVA: Massimo Bargagnolo, Raffaella Leoparda, Lema Siega, Da-Jutri bo na sedežu na Travniku' nJela Meyer, Francesca Moretti, ieden letni občni zbor pevskegaI Mauro Devetak, Susanna Frandolic, društva «C. A. Seghizzi*. Začetek ob 20. oziroma ob 20.30. Prometna nesreča V Gradiški Prejšnji večer nekaj pred 21. pro so pripeljali v spiošno bolnišnico v Gorici 58-letnega kmetovalca Lui- gija GoraldiJa iz Giadiške, Ul Go-rfaia. Kot so ugotovili karabinjerji iz Gradiške, je bil mož žrtev prometne nesreče, pri kateri je dobil poškodbe na glavi. V bolnišnici so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju. V soboto ples ŠZ «Dom» v Prosvetni dvorani Vabila imajo na voljo naslednji poverjeniki; Jami je • Pahor Mirko, Doberdob Karel Ferletič, Dol-Poljane • Sonja Peric, Vrh • Lucijan Černič, Gabrje - Silvan Florenin in Milena Mozetič, Sovodnje . v pekami Cotič, gostilni Franc Hmeljak in v gostilni Bruno v Rubijan, Steverjan - Milena Koren, Standrei gostilna Ra mana Gabro, Rupa-Peč • trgovina Slava, Pevma-Oslavje-St. Maver . Neda Dornik, Gorica na uredništvu Primorskega dnevnika ln na SPZ v Ul. Mal ta 2, prvo nadstropje. DE2UKN1 LEKARNI V GORICI V Gori d je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Kumer, Kor zo Italija 10 tel. 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla salute* dr. Fabris, Ulice Cosulich 117, tel. 72 480. Elena Muto in Alesssrtdro Neclia. SMRTI: 84-letna Anna Maria Cuz-zit in 87-letna Maria Moimas, vd. Colautti. VERDI: 17.00—22 00: «Per iavore non toccate le vecchiette«, G. Wilder m D. Shawn. Angleški barvru tlim CORSO: 17,00—22.00 «La ragazza ool bas tone», S. Edgger in D. Hem-mrngs; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO: 17.00 ((L’avampo-sto degli uomini sposati«, Gre-gory Pečk in P. Payton. Ameriški barvni film. V11TORIA: 1715—21.30 ((Jasmine, la rivoluzione del sessu», dokumentarni tlim v barvah CENTRALE: 17.15 «1 diavoH di Day-ton», K. Calhoun in L. Nilsen. Ameriški barvni film. / riič AZ/AURO: 17.30: «Uno strano tl-po», A. Celentano, Claudia Mori. EXCELSIOR: 16.00 «Ai di la di ogni ragionevole dubbioo. PRINCIPE: 17.30: «Crimen», Alberto Sordl, Vittorio Gassman in Nino Manfredi. Voni (poricn SOČA (Nova Gorica): «Dr. v rdečem plašču«, franc, barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: ((Prepovedane stopni- ce«, angleški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: « Serafino », italijansko -francoski barvni film — ob 10.30. RENČE «Krik v temi«, francoski barvni film — ob 19.30. SEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVACINA: «Afera Thomasa Krovna«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠE EN USPEH SOVJETSKE ASTRONAVTIKE Negostoljubni planet Venera Sovjetska sonda «Venus 7» ni zgorela v ozračju Venere Temperatura ozračja 475 stopinj, pritisk okoli 90 atmosfer Sovjetska astronavtika pogosto preseneča. Ko se je začel po Luni »sprehajati* »Lunohod 1», so mnogi ljudje, tudi kvalificirani strokovnjaki priznali, da gre za velikanski dosežek sovjetske tehnike. Slavospevi sovjetski tehniki so se povečali, ko se je »Lunohod 1» »prebudil* po prvi Lunini noči, kajti s tem je bilo dokazano, da so sovjetski tehniki izdelali naprave, ki vzdržijo od 120 stopinj pod ničlo do okoli 140 stopinj nad ničlo, to se pravi razliko v temperaturi od 260 stopinj C. In »Lunohud 1» je dobro prestal tudi tretjo Lunino noč. Sedaj pa se sovjetska tehnika ponaša z nadaljnjim velikanskim uspehom, kajti iz Moskve podrobneje poročajo o tem, kako je njihova sonda «Venus-7» poslala pred časom na Zemljo poročila o tem, kar so razne njene naprave odkrile na Veneri. To je bilo prvič, da je neka vesoljska sonda posredovala na Zemljo znanstvene informacije s kakega drugega planeta. Sovjetska agencija Tass je 26. t. m. podrobneje poročala, da je «Venus 7», ki je v decembru lani pristala na Veneri po štirih mesecih potovanja po vesolju in po tem ko je opravila 350 milijonov km poti posredovala z Venere na Zemljo zbrane znanstvene u-gotovitve. V trenutku, ko je »Ve-nus 7» pristala na Veneri, je bil ta planet oddaljen od Zemlje 60,6 milijona km. Sovjetska sonda »Venus 7» je posredovala na Zemljo podatke, ki jih je zbrala ob svojem pristanku na Veneri. Sovjetska agencija Tass poroča takole: »Malo pred začetkom leta 1971, je v času, ko je «Lunohod 1» oddajal z Lunine površine, avtomatična vesoljska postaja «Venus 7» pristala na površini Venere. Prvič v zgodovini vesoljskih raziskav je Zemlja sprejemala hkrati podatke z dveh nebesnih teles. In prvič so prihajale na Zemljo znanstvene informacije s površine nekega drugega planeta našega sončnega sistema*. Mnogi strokovnjaki in mnogi znanstveniki so menili, da se je sovjetska sonda »Venus 7» raztreščila ali vsaj hudo poškodovala, ko je prišla na Venero. Nekateri so izrazili celo mnenje, da »Venus 7» niti ni prispela na Venero, ker da se je že v gostih in izredno vročih plasteh Venerine atmosfere »raztopila*. Zadnji podatek, ki je prišel o tej sondi, je nosil datum: 15. december. Tedaj je sovjetska agencija Tass sporočila, da Venus 7» prodira skozi ozračje Venere. Nato o tem poskusu ni nihče več govoril. Sedaj smo zvedeli, da so bila mnenja nekaterih strokovnjakov zgrešena, kajti sonda »Venus 7» se ni pokvarila, še manj raztopila, pač pa je zdržala vse do površine Venere in od tod oddajala še polnih 23 minut. Na področju, na katerem je »Venus 7» pristala na Veneri, je atmosfera za 60-krat bolj gosta kot na Zemlji, temperatura na Ve-leri se vrti okoli 475 stopinj C, a-ačni pritisk pa znaša 90 atmosfer. Sovjetski znanstveniki, ki so sporočili te podatke, dodajajo udi določene korekture in sicer Jravijo, da moramo pri tempera-tiri 475 stopinj računati z more-iitno razliko 20 stopinj navzgor tli navzdol, pri 90 atmosferah pri-lska pa moremo računati z raz-iko 30 atmosfer, to se pravi 15 itmosfer oziroma pod 90 že označenih atmosfer. Na Veneri življenje, kakršne- ga si zamišljamo mi, ni možno. To pa zaradi visoke temperature in zaradi za naše razmere neverjetnega pritiska. Znanstveniki, ki so proučevali Venero le teoretično, brez neposrednih podatkov, so tudi govorili o zelo visokih temperaturah in tudi o približno takšnem pritisku, ki so ga izračunali na osnovi mase. Sedaj pa je sovjetska sonda vse to »in lo-co» preverila in podatke posredovala na Zemljo. »Venus 7» je prispela na Venero 15. decembra lanskega leta. Toda že »Venus 4» je »mehko* pristala na Veneri. Bilo je to 18. oktobra 1967. leta. Kot se spominjamo, ni tedaj »Venus 4» posredovala na Zemljo nobenih podatkov. V obdobju med 18. oktobrom 1967 in 15. decembrom lanskega leta je Sovjetska zveza izstrelila proti Veneri še dve drugi sondi in sicer »Venus 5» in »Venus 6», ki sta pristali na Veneri tako rekoč hkrati in sicer 16. in 17. maja. Sovjetske sonde, ki smo jih pravkar omenili, so podobno kot ameriške sonde »raziskovale* o-zračje Venere, vendar so njihovi podatki govorili le o vrhnjih ali zunanjih plasteh Venerine atmosfere, s površja Venere pa ni prišel doslej še noben konkreten podatek, zato je uspeh sovjetske astronavtike s sondo »Venus 7» še pomembnejši. Podatki, ki jih je človeštvo dobilo s pomočjo sovjetske sonde, potrjujejo domneve znanstvenikov, da na Veneri življenje ni možno. Toda to življenje moramo vzeti v nekoliko ožjem obsegu, kajti naš način mišljenja je omejen na »življenje*, kakršnega sliko smo si ustvarili v razmerah na Zemlji. Zato bomo poudarili, da so podatki, ki jih je posredovala sonda «Venus 7», neizpodbitno dokazali, da na Veneri ne more živeti človek, da na Veneri ne morejo ži veti toplokrvna živa bitja, ki živijo na našem planetu. Znanost namreč ve povedati, da so tudi drugačna živa bitja, ki morejo zdržati tudi višje temperature in višje pritiske. Bodoči astronavti,, ki bi morda hoteli priti na Venero, bi morali upoštevati gornja dejstva. Če mora človek, ki se odpravi na Luno, obleči posebno tuto, ki mu omogoča svobodno premikanje po Luni, vendar z lastnimi rezervami zraki in z učinkovito zaščito proti neposrednim sončnim žarkom, bi si za pristanek na Veneri moral nadeti tuto, ki bi zdržala zgoraj omenjeno temperaturo 475 stopinj C in hkrati zaščitila tudi kozmonavta pred to temperaturo. Nadalje bi morala biti tuta tako »odporna navzen*, da bi zaščitila astronavta pred pritiskam 90 atmosfer. Le zelo močan oklep bi to zmogel. Sonda »Venus 7» je potovala do Venere 120 dni. V tem času je vršila razna merjenja. Ko je pristala na Veneri, je oddajala še nekaj več kot 23 minut, kar smo že omenili. Sonda je bila opremljena s posebnimi padali za počasni pristanek na Veneri. Padala so bila izdelana iz takšnih snovi, da so prenesla temperaturo 530 stopinj C. Seveda je imela sonda vrsto naprav za merjenje, registriranje in »posredovanje* ugotovljenih podatkov. Sovjetski tehniki sicer niso povedali koliko ta sonda tehta, so rekli le, da je bila »nekoliko težja* od prejšnjih. Radijski valovi, s katerimi so prihajali z Venere na Zemljo podatki, so potrebovali 3 minute in 22 sekund. V nedeljo ob 17.30 bo v Ljudskem domu v Križu koncert, na katerem bodo nastopili mešani zbor PD »Primorec iz Trebč, orkester Miramar ter trebenski trio, ki ga sestavljajo Oskar Kjuder, Tulio Možina in Karel Grgič. Čisti dobiček je namenjen šoli — spomeniku v Cerknem. NOVO ^VPRAŠANJE»ZA AMERIŠKE ZNANSTVENIKE Ali je v Rdečem morju Jozafatovo brodovje? Raziskovalci so odšli na Srednji vzhod po neuspelem iskanju pošasti v škotskem jezeru Loch Ness Skrivnost človeka vedno privlačuje. In čim bolj je neverjetna, tem bolj si včasih človek prizadeva, da bi jo odkril. Pred nedavnim je to pokazalo prizadevanje francoskih znanstvenikov, da bi odkrili na Araratu ostanke Noetove barke. Že dolgo pa znanstveniki in neznanstveniki skušajo odkriti tudi, če je kaj resničnega o prikazovanju pošasti iz Loch Nessa na škotskem. Pred nedavnim sc poskusili izzvati pošast na ta način, da so polili po gladini škotskega jezera hormone, ki so jih dobili iz spolnih žlez vodnih živali iz velikega bazena v Miamiju. Toda vodna pošast se ni dala: ni se prikazala na jezerni gladini. Znanstveniki so se odločili, da trenutno opustijo iskanje pošasti iz Loch Nessa, čeprav so s sonarjem in-dividuirali na dnu jezera ogromno maso, ki naj bi bila večja kot katera koli druga riba v tem jezeru. Prav zaradi tega, ker so mo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Ponovno smo dobili izdajo Puškinovega izbranega dela Aleksander Sergejevič Puškin sodi med največje literarne ustvarjalce vseh časov in vsega sveta. Puškina pozna ve% kulturni svet in njegova dela prebirajo tudi danes, tako kot pred sto leti, po vsem svetu. Slovenci smo se z njim seznanili že sredi preteklega stoletja in do zadnje vojne je izšlo v slovenskem prevodu mnogo Puškinovih stvaritev. Vendar je mnogo teh prevodov raztresenih po revijah in časopisih, tako da ljubitelji.pesnika niso mogli imeli pregleda nad celotno ustvarjalnostjo velikega umetnika. Razen tega je bilo veliko prevodov v slovenščino zastarelih, mnogi so bili tudi šibki. Stoletnica Puškinove smrti pa je tako kot povsod po svetu vzbudila povečano zanimanje za Puškina tudi pri nas. Toda Nižajoča se vojna je preprečila, da bi dobili zamišljeno izdajo, ki jo je začel pripravljati pesnik Mile Klopčič. Šele po osvoboditvi je prišlo do realizacije njegovega načrta. In tako smo v počastitev 150-letnice pesnikovega rojstva dobili prvo knjigo Puškinovega izbranega dela v slovenščini: Puškinove pesmi v prevodu Mileta Klopčiča. Prvi knjigi je sledila druga s Puškinovimi povestmi. Pravzaprav je bila ta knjiga prva, ki je prišla na trg, čeprav je nosila oznako s številko dve. Sledila je knjiga povesti, člankov in pisem. Četrta knjiga je prinesla Puškinovo dramatiko, peta pesnitve in pravljice. Zadnja knjiga pa j c izšla s precejšnjo zamudo, šele leta 1967 s prevodom znamenitega romana v verzih, ki ga poznamo pod naslovom «Evgenij Onjegim. Kljub zamudi, ki je povzročila, da je zadnja knjiga izšla za stotridesetlet-nico pesnikove smrti, pa smo Slovenci s to izdajo dobili delo ruskega klasika v takem izboru, da smo lahko zadovoljni. Celo nekateri narodi se ne morejo pohvaliti s takimi izbori. Predvsem pa imamo Slovenci le redke svetovne klasike tako lepo predstavljene. Za Vzgojni kotiček TRMA JE V OTROKOVEM RAZVOJU NUJEN IN NORMALEN POJAV Da bi razumeli otrokove potrebe in jih tudi pravilno zadovoljili, je potrebno tudi poznati značilne oblike vedenja na posameznih stopnjah otrokovega razvoja. Za dobo od približno 2. leta do 6. leta starosti je značilen nagel razvoj socializacije pri otroku. Otrok osvaja v tem obdobju določene norme, potrebne za sožitje z drugimi; uči se prilagajati se drugim (odraslim in vrstnikom), sodelovati z drugimi v igri in pri delu. Prilagojeno se vesti pomeni upoštevati tudi potrebe in zahteve drugih. Za to pa je potrebna sposobnost presojanja, sposodnost odločitve med dvema možnostima. Teh sposobnosti pa majhen otrok še nima, razvije jih z izkušnjami. Dokler si pa ne nabere flovolj izkušenj, je za njegovo vedenje značilno padanje iz ene skrajnosti v drugo. Zahteva na primer igračko, ko mu jo pa damo, jo nejevoljno zavrže; ali pa izjavi, da je lačen, ko mu pa hrano pripravimo, jo odločno odkloni. Prvi znaki takega vedenja se pokažejo že okrog 2. leta starosti, dosežejo vrhunec okrog 3. leta in izginejo do 4. leta. Po značilni obliki vedenja imenujemo to obdobje v otrokovem razvoju — obdobje trme če bi morali starši izbirati, katero je najtežavnejše obdobje v otrokovi mladosti, bi se prav gotovo odločili za starost med 2. in 3. letom Kolikokrht slišimo mamice, ki se pritožujejo: »Ne morem razumeti, kaj ga (ali jo) je pičilo. Bil je vseskozi tako priden otrok, nobenih problemov nismo imeli, sedaj pa kar na lepem taka trmoglavost. Le odkod se je vzela?* Velikokrat iščejo starši vzroke v tem, da je otrok prav gotovo to podedoval in potem ugotavljajo, kateri izmed roditeljev je glavni krivec. Koliko nepotrebnih besed in nesporazumov med starši in otrokom ter med starši samimi bi bilo prihranjenih, če bi to sprejeli kot normalno in torej nujno fazo v otrokovem razvoju. Kot že omenjeno, otroku manjka izkustev pri izbiri med pro tislovnimi dejanji V njegovi zavesti sta istočasno prisotna na primer pojma o dajanju in jemanju. Otrok bo velikodušno posodil igračko vrstniku, že naslednji trenutek mu jo bo pa iz rok iztrgal in vse naše prigovarjanje bo brezuspešno. Otrok bo samo še bolj vztrajal pri svojem odločnem »ne*. Otrok je premalo zrel, da bi se v trenutku in pravilno odločil. Ena možnost ga ravno tako močno privlači kot druga. Ne more se še premagati, da bi se odpovedal enemu cilju v korist drugega. Za otroka je stvarnost še tak kaos, da je prisiljen ubrati obe noti, da bo lahko pozneje, ko ti ho nabral dovolj izku- stev, izbral primernejšo. Preko izkušenj, ki so v očeh staršev negativne, za njegov (otrokov) razvoj pa pozitivne, se bo navadil izbirati. Prav gotovo potrebuje otrok v tem obdobju veliko mero potrpežljivosti in razumevanja s strani staršev. Ne smemo si dovoliti, da bi nam tživci popustili» in bi začeli nad njim vpiti in ga pretepati. S takim ravnanjem bi namreč dosegli ravno nasproten učinek. Čim večji je pritisk nad otrokom, tem hujši je odpor. Trma je le prehodna oblika vedenja, z napačnim ravnanjem pa dosežemo to, da bo postala bolj ali manj trajna in bomo imeli z otrokom vseskozi preglavice. Razumevanje in potrpežljivost zahtevata, da posvetimo otroku nekoliko več časa kot bi ga sicer. Velikokrat je namreč potrebno, da mu povemo kako zgodbico zato, da ga bomo lahko v miru oblekli ali zato, da bo pojedel svoj obrok hrane, ki ga je prej odklanjal. S tem da otroku nekaj pripovedujemo, preusmerimo njegovo pozornost in z lahkoto dosežemo to, kar smo od njega v začetku pričakovali. Na ta način bo otrok bolj miren, mi sami bomo bolj mirni in skupaj z otrokom bomo brez posebnih težav prebrodili to manj prijetno obdobje v otrokovem razvoju. Z. Orel Bečaj svoje delo pri presajanju Puškina v slovenščino je pesnik Mile Klopčič dobil priznanje od Rusov, k zadnji domači nagradi, ki jo je prejel, nagradi AVNOJ, pa je pripomoglo prav njegovo obširno prevajalsko delo, pri čemer stoji Puškinov opus v slovenščini na častnem mestu. Prvih petih knjig Puškinovega izbranega dela že dolgo ni bilo mogoče več dobiti. Zato so se pri Državni založbi odločili, da oskrbijo novo izdajo Puškinovega dela. Izdaja je sedaj pred nami. Zanjo je založba sicer uporabila zadnjo šesto knjigo iz prejšnje izdaje (1967), v enaki opremi, vendar to ne moti: zdaj imamo šest knjig Puškinovega dela v slovenščini v lepi, okusni opremi, na naših knjižnih policah. In veseli smo lahko, da bo izdaja med mladim rodom slovenskih prijateljev literature še bolj vzbudila zanimanje za tega velikega umetnika. Prav gotovo gre tudi za to izdajo hvala Miletu Klopčiču, ki je pripravil to pregledano in nekoliko razširjeno izdajo Puškina v slovenščini. Prva knjiga Puškinovega izbranega dela v slovenščini prinaša Puškinovo poezijo. V knjigi je na prvem mestu dovolj obširen Puškinov življenjepis s prikazom vseh zvrsti njegovega literarnega ustvarjanja. Ta življenjepis, ki ga je napisal urednik izdaje in prevajalec Mile Klopčič sam, lepo uvaja slovenskega bralca v pesnikovo umetnost. Seveda pa je ostali del knjige posvečen poeziji. Kot pravi Klopčič v opombah, ki so dodane vsaki od teh šestih knjig, je bil verz Puškinu najljubša, najnaravnejša oblika umetniškega izražanja. V verzih je spisal vrsto povesti, vsa dramska dela in celo svoj roman. Zato ni čuda, da je Puškin, kljub svojemu kratkemu življenju, napisal okrog 500 liričnih in epskih pesmi. Prevajalec je za slovensko izdajo izbral kakih 150 pesmi in epigramov, zajemajoč iz vseh obdobij pesnikovega ustvarjanja. Pesmi so v slovenski izdaji razporejene kronološko, dopolnjujejo pa jih dovolj obširne prevajalčeve opombe. Druga knjiga izbranega dela nosi oznako Povesti. To knjigo uvaja kratek Klopčičev uvod, posvečen Puškinovi prozi, ki je od vseh panog najmanj raziskana. Slovenska izdaja prinaša v prevodu Vla-dimira Levstika fragment iz nedokončanega romana Zamorec Petra Velikega, kateremu slede znamenite Povesti rajnkega Ivana Petroviča Belkina. Objavljenih je še pet del, med njimi znana novela Pikova dama. Tretja knjiga nadaljuje drugo. Prinaša namreč tudi povesti, potem pa Puškinove članke in pisma. Tudi tej knjigi je Klopčič napisal kratek predgovor in seveda opombe. Uvrstil pa je v to knjigo troje proznih ael, med njimi eno izmed najbolj znanih Puškinovih povesti Stotnikovo hčer. Tu je tudi potoms Potovanje v Arzrum. Članki in zapisi pričajo o izredno široki pesnikovi razgledanosti, posvečeni pa so seveda skoraj izključno literaturi. Pisma pa so izjemno dragocen dokument dobe in osvetlitev Puškina kot človeka. Vseh znanih Puškinovih pisem je okrog 800. Slovenski izbor je seveda skromen. Prevajalec je izbral samo 76 pisem. V naslednji, četrti knjigi se srečujemo s Puškinovo dramatiko. Prevedel jo je Josip Vidmar, medtem ko je Bratko Kreft napisal uvod in v njem poudaril, da je Puškin postavil temelje tudi ruski dramatiki, kakor je to storil v liriki, prozi in literarni publicistiki. Razmere in prezgodnja smrt pa mu niso dopustile, da bi že v svojem času neposredno vplival na reformo ruskega gledališča, za umetniški realizem katerega se je boril kot dramatik in Sl. Ru. (Nadaljevanje na 6. strani) OSNOVNA ŠOLA C E SPOM1 X NOB BIVŠI PARTIZANI, aktivisti, V S 1 DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za Izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se * Trstn nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvet ne zveze, Ul. Geppa »/II., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa », pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. gli odkriti s sonarjem ta neznan veliki predmet na dnu jezera, so se ameriški znanstveniki, ki jih vodita dr. Robert H. Rineš in dr. Laurence S. Foster z akademije za uporabno znanost v Belmontu v Massachusettsu, sklenili, da odidejo na Srednji vzhod. Tam naj bi na dnu Rdečega morja s sonarjem poiskali ostanke Jozafato-vega ladjevja, o katerem pripoveduje legenda, da se je pred približno 3000 leti potopilo v tem morju. V sodelovanju z drugimi ameriškimi in izraelskimi strokovnjaki bosta dr. Rineš in dr. Foster preizkusila sonar in magnetome-ter v Akabskem zalivu v bližini otoka Jezirat Farcavvn. Strokovnjaki so namreč mnenja, da je nekoč tu stalo pristanišče Azion — Geber, o katerem piše Sv. pismo. Akademija za uporabno znanost, ki je ena izmed finančnih virov za to raziskovanje, meni, da je to pristanišče, ki ie postalo znano za časa kralja Salomona, kasneje služilo tudi judovskim in feni-čanskim kraljem se mnogo časa po Salomonovem času in po dobi judovskega kraljestva. Preden je odprava odpotovala na Srednji vzhod, je dr Rineš izjavil: «Naš glavni smoter je ta, da lokaliziramo potopljeno ladjevje kralja Jozafata. Deset ladij se je namreč v Rdečem morju potopilo leta 852 pred Kr. Verjetno je do tega prišlo zaradi nevihte v bližini pristanišča Azion — Geber. Če nam bo uspelo lokalizirati ostanke ladij, ne bo to odkritje pomenilo le mejnik v proučevanju zgodovine pomorstva v železni dobi, pač pa bo enkrat za vselej točno določilo, kje je stalo starodavno pristanišče.* Raziskave naj Di trajale kar tri leta. V prvem obdobju bodo strokovnjaki iskali feničanske in judovske predmete v severnem delu pristanišča. Pri tem se bodo posluževali izkopavanj in sondiranja, da bi s tema tehnikama raziskovali morsko dno. V drugem obdobju, to se pravi leta 1972 in 1973, bodo raziskave odvisne od uspeha, ki ga bodo znanstveniki imeli pri prvih raziskavah. V teh dveh letih naj bi z dna morja prinesli na kopno ostanke ladjevja in če bi pristanišče lokalizirali, bi prišlo tudi do izkopavanja starodavnega mesta. Ameriški znanstveniki so mnenja, da bi mogel sonar, ki so ga uporabili za iskanje pošasti iz Loch Nessa, pomagati tudi pri iskanju starodavnega ladjevja. Izraelski znanstveniki z zavoda za arheologijo pa so prepričani, da jim bo uspelo lokalizirati pristanišče Azion — Geber. PREJELI SMO OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z napačnimi informacijami vam bodo spodkopali neki posel. S primernim prijemom boste spravili dve sprti osebi. BIK (od 21.4. do 21.5.) Zelo razgiban dan, toda prav tako ploden. Kaže se obetajoča težnja po spravi v družini. DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Izkoristite svojo domišljijo, ki vam bo sedaj hudo potrebna. Večer posvetite družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izvedli boste načrt, ki ste ga dolgo gojili. Prijetne vesti o neki vam dragi osebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo tvegano delo boste morali opraviti, vendar bo šlo vse prav. Rešili boste družinski spor. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Priložnosti bo veliko, a pazite, da boste pravilno izbrali. Ne bodita po nepotrebnem ljubosumni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne vztrajajte na stališču, ki bi znalo škodovati vašim interesom. V družbi prijetna harmonija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne računajte le s srečo, pač pa si zavihajte rokave. Prijetno razpoloženje v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne prevzemajte si finančnih obveznosti, ki jim niste kos. V družini ne bodite preveč popustljivi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nasedli boste preveliKemu optimizmu nekega sodelavca. Družinsko ravnotežje bo v nevarnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ploden dan, ki pa bo terjal veliko naporov. Odločilen trenutek za reševanje neke družinske zadeve. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsako malenkost temeljito organizirajte. Ne zvračajte na druge krivdo za •hom živčnost. POLITICA ESTERA. Rassegna di commanti, studi, notizie. documen-ti. Roma — Milano, 15 novembre 1970. Albino Skerk: PER IL RICONOSCI-MENTO DEI DIRITTI NAZIONALI DELLA MINORANZA SLOVENA. (Discorso pronunciato alla Čarne-ra dei deputati nella seduta anti meridiana del 16 dicembra 1970). A. Kolerič — M. Fertot: BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKEGA TISKA V ITALIJI od 1. 1. 1955 do 31. XII. 1964. Narodna in študijska knjižnica. Trst, 1970. LA REVUE: Mensuelie yougoslave. X - XI 1970. SOCIJALIZAM. Časopis Saveza komunista Jugoslavije. Decembar 1970. FILIBERT BENEDETIČ: Javnopravni status Slovenskega gledališča in dolgoročni program Poročilo na zasedanju Skupnosti slovenskih dramskih gledališč v Trstu dne 23. januarja 1971 n. Jasno pa je, da odigrava finančna plat v naših razmerah važno vlogo; doseženi sporazum skupnega zastopstva vseh Slovencev v gledališču je izhajal tudi iz te predpostavke. Toda vsem nam je tudi jasno, da odigrava kulturna stran še važnejšo vlogo. Temu je pogojeno naše življenje. Sklepu tržaške občine decembra 1968. leta v zvezi s pristopom, skupno s tržaško pokrajinsko upravo in društvom ((Slovensko gledališče« k ustanovitvi Združenja ((Slovensko stai-no gledališče v Trstu« je sledila dveletna prehodna faza. Danes smo pred ureditvijo prve faze, ki predvideva nekako poldržavno obliko statusa SG v Trstu. Vsi akti so podpisan* ob spoštovanju sporazumov. Tržaški občinski svet je v noc* med 19. in 20. decembrom 1968 s 36 glasovi za in 6 proti izglasoval sklep o ustanovitvi Združenja Slovensko stalno gleda* lišče, isto z 19 glasovi za, 3 proti in z 2 vzdržanima glasovoma je storil 22. oktobra 1970 tržaški pokrajinski svet. Predsednik društva ((Slovensko gledališče« p-rof. Josip Tavčar, žu' pan tržaške občine ing. Marcello Spaccina in predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti so 22. decembra 1970 v prostorih tržaške pokrajine podpisali sporazum o ustanovit« Združenja Slovensko stalno gledališče v Trstu. Po statutarnih obveznostih mora tržaški župan sklicati prvo sejo upravnega sveta in tako konstituirati vodstvo. 20. julija 1970 je bila priznana Slovenskemu gledališču v Trstu «posebna vloga kulturnega delovanja v okviru dežele Furlanije-Julijske krajine* v smislu člena 6 deželnega zakona št. 11 z dne 2. julija 19®*' ((Priznanje formalno potrjuje — tako piše deželni odbornik dr. Bruno Giust — posebno pozornost tega odbornika' kateremu se je pridružila tudi deželna komisija za kulturo in umetnost, nasproti plodnemu in uspešnemu delovanju SG v Trstu v okviru slovenske narodne skupnosti v deželi Furlani ji-Julijski krajini«. V smislu dogovora med vsemi komponentami sporazum® je naj višji vodstveni organ Slovenskega stalnega gledališča * Trstu upravni svet. Upravni svet bo sestavljen iz 14 članov. 11 članov upravnega sveta je že izvolilo iz svoje srede obstoječ® društvo ((Slovensko gledališče v Trstu«. Ostale tri pa bod® imenovale vsaka po enega tržaška občina, tržaška pokrajin® in dežela Furlanija-Julijska krajina. Nadzorni odbor bo štel pet članev in sicer tri efektivne in dva nadomestna. Predsednika nadzornega odbora imenuje ministrstvo za turizem h* prireditve. Ostala dva efektivna pa društvo ((Slovensko g!ed®' lišče«. Prvega nadomestnega člana nadzornega odbora im®" nuje tržaška občina, drugi pa je član društva «Slovensk° gledališče«. Obstoječe društvo ((Slovensko gledališče v Trstu«, ki Je do danes vodilo gledališče, se je obvezalo ob sprejetju novega statuta Združenja Slovensko stalno gledališče, da bo del®" valo izključno preko združenja samega. Društvo «Slovensh° gledališče v Trstu« bo naprej obstajalo, vendar bo njeg®v® naloga predvsem v imenovanju svojih predstavnikov za zdr®‘ ženje. Statut združenja Slovensko stalno gledališče določa' da člani upravnega sveta in nadzornega odbora opravljajo svoj® funkcijo brezplačno. Sleherno plačano delovno razmerje j® inkompatibilno s funkcijo upravljalca v upravnem svetu *® nadzornem odboru. Sporazum določa tudi vodstvene funkcu® v upravnem svetu in nadzornem odboru združenja Slovenca® stalno gledališče. SG v Trstu je vse do leta 1965 živelo izključno iz tah® imenovanih «privatnih» podpor Slovenskega kulturnega skla®® in lastnih zaslužkov. «Privatne» podpore iz Slovenskega k®1' turnega sklada so v razdobju zadnjih pet let ostale nespr* menjene. Te podpore ne dosežejo niti ene desetine bud4®f italijanskega gledališča v Trstu. Od 1965 dalje pa so zač®16 prihajati sicer še pičle podpore iz italijanske strani. V P1’6' tekli sezoni so bile te podpore tako porazdeljene: Ministrstvo za turizem in prireditve lir Občina Trst lir Pokrajina Trst lir Dežela Furlanija-Julijska krajina lir Vladni komisariat lir 5.000. 000 10,000.000 3.000. 000 10,000.000 1.000. 000 Skupno lir 29,000.000 S podpisom sporazuma se je italijanska stran obveza'®' da bodo subvencije iz javnih sredstev znašale približno 6 milijonov. Vendar so birokratske težave tako velike, da ^ ramo računati na nadaljnjo prehodno fazo do naslednje ffr. ne, ko bi morale biti stvari že bolj jasne. Ob tem je tre®* upoštevati važno omejitev pri kritju proračunskih sreds*® s strani javnopravnih ustanov in ministrstva za turizem v prireditve na največ do tretjine proračuna. oi' POPRAVEK: Včeraj se nam je vrinila neljuba pomota. V tretjem stavku je pisalo, da je bila ustanovna listina društva Slo®®" skega gledališča sprejeta leta 1969, medtem ko je pra®*l® ’ da je bila ustanovna listina društva Slovenskega gledal»* sprejeta 12. julija 1959. (Nadaljevanje sledi) nF TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 šport; 20.35 Radijska igra; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30. 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutrania glasba; 8.30 Baročna glasba; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Baletna glasba; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 11.30 Jutrišnji hiti; 14.15 Poje Caterina Valente; 16.20 Pesmi tržaškega Krasa; 16.40 Primorski kulturni ustvarjalci; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.45 Operna glasba; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi ln jaz; 11.05 Rossini: »Seviljski brivec*; 12.10 Plošče; 13.15 Radijski četrtek; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Popevke; 19.30 Portret Raya Char- CETRTEK, 28. JANUARJA 1971 lesa; 20.20 Poje Nicola Arigliano; 21.00 Politična tribuna; 21.45 Zgodovina gledališča; 22.10 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gra-dimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 dopoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.15 Lahka glasba; 20.10 Spored s Pippom Baudom; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe: 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Koncert; 16.15 Sodobna ital glasba; 17.25 Strani albuma; 18.45 Zgodovina gledališča; 2130 Verdi: «A-tila*. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7 45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Popevke: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Charles Gounod: »Faust*: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 V ritmu koračnic; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Orkester Raimondo; 14.40 »Enajsta šola*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Avstrijske narodne pesmi; 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Iz kasetne produkcije R , Ljubljana; 18.45 Kulturna kr°m-ka; 19.00 Lahko noč. otroci! Ljubljana; 18.45 Kulturna kro‘.g I; l?** Ansambel Jožeta Kampiča: 20- . ivn« -.j četrtkov večer; 21.00 Liter®®, večer; 21.40 Glasbeni nokturi* ' 22.15 Iz opusov Slavka Oštet in Josipa Sla venskega; 23.06 D* n rarni nokturno; 23 15 Jazz; 2®' S popevkami po Evropi. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 A® keta o potrošnji; 13.30 Dnevi®®/ 14.00 Francoščina; 14.30 Nem*®. na; 17.00 Spored za niiji»»— . 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja * otroke; 18.45 Sindikalne aktu®'®,^ sti; 19.15 Kulturna oddaja: Športni dnevnik in I ronike; 2U' . Dnevnik; 21.00 Politična tribU®0. 21.30 »Dedičato a un barabi® ' 22.40 Večerna glasba; 23.00 D®«v nik. II. KANAL t 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischi®^ to; 22.30 Od obrtništva k ‘® striji. JUG. TELEVIZIJA 2U.OO, 23.05 Poročila; 17.40 tak: čudežni čopič; 17.55 S-kofjev: Peter in volk; 1815. ^ zornik; 18.30 Vremenoslovci film; 19.05 Enkrat v tednu; 1 t, Vse življenje v letu dni " ?Z-odd.; 20.35 S. Maugham: ‘Kv. tovljanke* — I. del; 21.25 5* . kultura: 22.05 Karajan vam Postavlja; 22.ša Tekmovanja s. x čarjev mladincev na Jahori®* reportaža. > , ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Breg in Bor na čelu lest vice v prvenstvu ženske B lige Bo v moški B ligi Bor ubranil drugo mesto pred ekipo La Torre? rioS?r-0vci .so v soboto v mestnem u Prišli po enotedenskem pre-Mku ponovno do zmage. Liber jim ni povzročil velikih pregla-.^saj so naši odbojkarji za razred UjJj1-. Libertas je poleg tega v lige* m mu ce^° lzPad i* »Plavi* so tako obdržali |I)es^ lestvice, katere jim ogroža gladk0ITe’ -^e tuc® v tem Kolu daljuje ?adr'-iole. Paje ujiej ze v prvi ugi Sršaja le vprašanje drugega mesta oor ali La Torre? Izidi tretjega povratnega kola: f ,?ko zmagal. Tudi Petrarca na-jrDe svojo zmagovito pot. Njena ‘ie* Z1^ev Je bil® šesterka Sca- Peterka je torej že v prvi ligi, vprašanje drucei La Torre? La Torre — *Ferroni lombolini — Čelana “or — »Libertas Petrarca — ‘Scaiola 3:1 3:2 3:1 3:0 moči s šesterko CRDA. Brežani so 'iobro začeli nato pa so prepustili zmago someščanom. * * * V moški A ligi je tržaški ligaš ARC Line a ponovno odšel poražen z igrišča. Na domačih tleh je moral kloniti Bumorju iz Parma z gladkim izidom. Tako je postal položaj tržaške šesterice slab. Sedaj preti ARC Linei celo nazadovanje, kajti neposredni tekmeci so v soboto zmagali in tako zmanjšali razdaljo od Tržačanov. Izidi drugega povratnega kola: LESTVICA: Prtrarca p® Torre f«roni Se T°mbolini L*bertas Scaiola Prihodnje kolo: ,. Čelana - Ferroni, Libertas - La ‘Wre 12 12 0 36 2 24 11 9 2 29 10 18 11 9 2 27 13 13 11 6 5 21 22 12 9 5 4 18 15 10 12 5 7 21 26 10 9 2 7 14 24 4 10 2 8 11 27 4 10 2 8 10 26 4 Dnipoi. Petrarca - Tombolini, Bor - g B skupini ženske B lige je j01 Premagal Marzotto, medtem ko j. Moral Breg presenetljivo kloniti . 'Maveri. Poraz dolinske sesterke s..precei zavozljal položaj na le-r *a- Kar štiri ekipe imajo nam-60 enako število točk . k'di tretjega kola: OMA _ »Ultravox 3:0 Bor — Marzotto 3:1 Bnmavera — Breg 3:2 LESTVICA: fin eg Bor Sii1*'" Sas 2.0rp6 bodnje kolo: ,.?r*mavera - Ultravox, Breg -Mar-*°5°- OMA - Bor. n- C skupini pa je bil v soboto .sporedu neposredni spopad že gdtcionalnih tekmecev. Zarja in S"01 sta se zavedajoč pomembnosti . TV\n%A*Mln maaJ maLa! Zm3£?ctla odločilnih mirnejše živce j. P* Pomerila med seboj. Zmagal ki je znala v odločilni! i„ n.uLkih obdržati mirnejše živcu ločltf tak° osvojila dve dragoceni l|da tretjega kola: *?,aria - Sokol ‘mnelli - Galileo 3:2 3:0 LESTVICA: SWU l* fja S&- Prih»dnje kolo: ljjd° Spina - Zarja, Coma - Ga-°* Sokol - Minelli. • * * l>'emtnQŠki C ligi & Kras slavil P0" ^ ™Mo zmago na tujem. Zgoničani ta^ Schiju prepričljivo premagali tlilj Kfl.išnjo Concordio in tako utr Svoj položaj na lestvici. Kras - »Concordia 3:1 Vidini - Audax 3:0 »Minelli — Casadio 3:1 Renana — »Spem 3:0 Panini — »Bovoli 3:0 »Buscaglione — Baby Brum- mel 3:1 Bumor — »ARC Linea 3:0 Ruini - - »CUS Milan 3:0 LESTVICA: Ruini in Panini 24 točk, Bumor 22, Renana 18, Casadio 16, Baby Brummel in Minelli 12, TRC Linea 10, Buscaglione 8, CUS Milan 6, Spem 4, Bovoli brez točke. Prihodnje kolo: Ruini - ARC Linea, Panini - Buscaglione, Casadio - Renana, Bovoli - Spem, Baby Brummel - CUS Milan, Bumor - Minelli. CUS Parma je še vedno na prvem mestu lestvice ženske A lige. V soboto je CUS gostil ekipo Casa-grande in jo je gladko porazil. Tudi goriški AGI je doživel gladek poraz. Državne prvakinje FINI so «razpolagale» z njimi po mili volji. Izidi drugega povratnega kola: Cogne — »FARI Palermo 3:0 FINI - »AGI 3:0 »CUS Parma — Casagrande 3:0 La Torre — »Presolana 3:0 Confit — »Mediterraneo 3-0 LESTVICA: CUS Parma 22 točk. FINI 20, Co gne in Casagrande 16, La Torre 11, Confit 8, Presolana in AGI 6, FARI Palermo 4, Mediterraneo 2 točki. Prihodnje kolo: Cogne - US Parma, Presolana -AGI, La Torre - Casagrande,. FINI Jutri, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 13. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. poročilo predsednika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. spremembe pravil 6. volitve 7. razno Odbor - Mediterraneo, Confit - FARI Palermo. f. v. NOGOMET V četrtfinalnem nogometnem srečanju tekmovanja za sejemski pokal je Juventus premagal Twente z 2:0 (1:0). Strelca obeh golov sta bila Haller in Novellini. Kljub snežnemu metežu (zapadlo je 25 cm svežega snega) so v Cervinii včeraj v redu opravili poskusne vožnje za svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu. V prvih dveh spustih ni prišlo do nobene nezgode. Najboljši čas je dosegla prva italijanska posadka, vendar le v enem spustu. Skupni čas dveh spustov pa je postavil na vrh lestvice drugo italijansko posadko s krmarjem Alverajem. 2. je bila Italija 1, 3. Švica 1, 4. Švica 2, 5. Italija 3. itd. KOŠABKA TEDENSKI PREGLED Bor — Friulana: visok skok borovca Kralja na odbito žogo Po prekinjenem srečanju v Gradežu so zmago dosodili Borovim mladincem Tudi v nedeljo je bilo za naše košarkarske ekipe dokaj neugodno kolo. Še najbolj se je izkazala nara-ščajniška ekipa Poleta, ki je dosegla proti Boru obilno zmago. Toda po vrsti. D LIGA Zaradi nedeljskega poraza so bo fovci s prvega mesta na lestvici zdrknili kar na četrto. Po točkah so sicer drugi, zaradi slabega količnika pa so šele četrti. Že to dejstvo kaže, da je vsak spodrsljaj izredno nevaren in da je letošnje prvenstvo zelo izetBČeno. Borovci so v - nedeljo igrali proti ekipi Friulana Nastro Azzurro iz Vidma, proti ekipi torej, ki je trenutno sama na vrhu lestvice. Vi-demčani so povsem zasluženo prvi na lestvici in mislim, da bi morali tudi osvojiti končno prvo mesto. Friulana je namreč dobra ekipa; zaradi tehnike, telesne priprave in taktične zrelosti nedvomno najboljša od vseh tistih, proti katerim so do sedaj igrali naši košarkarji. »Plavi* bi lahko premagali Videm-čane, le če bi zaigrali v najboljšem aitiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiuniiiiniiiimiiiiiiiniiiiiiiia NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR L Zarja in Breg skupine tretje na vrhu lestvice amaterske lige Položaj Primorja postaja kritičen, kljub dobri igri v zadnji tekmi V nedeljo so v okviru nogometnih amaterskih prvenstev odigrali vrsto zaostalih tekem. 1. amaterska liga Odigrali so 5 tekem, ki so bile izredno ugodne za gostujoče ekipe, saj je samo moštvo Pierisa zmagalo na domačih tleh. Kolo pred zaključkom prvega dela prvenstva je bilo na lestvici nekaj sprememb. Odločitev glede naslova zimskega prvaka bo padla prav v zadnjem kolu. ker je enajsterica S. Giovannija le točko pred Aquileio. Na dnu lestvice pa je položaj Vesne po zmagi Mariana nad Fortitudom postal še bolj kritičen. IZIDI: Pro Romans - Aquileia 1:1, Audax Manzanese 1:1, Fiumicelio - S. Giovanni 0:1, Fortitudo - Mariano 1.2, Pieri - Arsenale 1:0. LESTVICA: Športno društvo Polet vabi svoje člane na 3. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po občnem zboru bo družabni večer. Odbor S. Giovanni 14 8 5 1 27 11 21 Aquileia 14 6 8 0 15 8 20 Manzanese 14 5 7 2 16 7 17 Cremcaffe 14 6 5 3 13 12 17 Pieris 14 4 8 2 13 10 16 Fortitudo 14 5 5 4 18 14 15 Pro Romans 14 4 7 3 14 11 15 Percotto 14 4 6 4 14 16 14 Fiumicelio 14 2 9 3 10 11 13 Audax 14 3 7 4 14 17 13 Arsenale 14 4 4 6 14 15 12 Palmanova 14 3 6 5 11 14 12 Torriana 14 3 5 6 11 16 11 Mariano 14 3 4 7 12 17 10 Libertas 14 2 5 7 8 15 9 Vesna 14 2 3 9 9 27 7 Prihodnje kolo: Libertas — Vesna, Manzanese — Romans, Percoto — Fiumicelio, A-quileia — Cremcaffč, Fortitudo — Palmanova, Arsenale — S. Giovanni, Mariano — Tomana, Audax — Pie-ris. 2. amaterska liga Odigrali so zadnje kolo prvega dela prvenstva, v katerem smo zabeležili premoč vodečih ekih, ki so utrdile svoj položaj na lestvici E-najsterica Rosandre je osvojila neuradni naslov zimskega prvaka, medtem ko je na dnu lestvice osta- la trojica Primorje - CK DA Gia-rizzole praznih rok. Primorje je gostovalo v S. Can-zianu ter kljub prepričljivi in zadovoljivi igri izgubilo. Pokazalo pa je viden napredek, čeprav ni niti v nedeljo doseglo gola Prcssečani niso zabili gola od 6. 12., se pravi od takrat, ko so premagali Giariz-zole 2:0. IZIDI: Giarizzole - S. Marco 0:2, Ronchi - S. Anna 1:1, Pro Farra - Rosan-dra 1:2, S. Canzian - Primorje 2:0, CRDA - Turriaco 0:1, Itaia Fo-gliano 2:0, Aurisina - Muggesana 2:2. 7 'V' T:Wrr.' LESTVICA: Rosandra 13 6 3 2 17 10 19 Itala 13 7 4 2 17 4 18 Turriaco 13 6 4 3 17 12 10 Ronchi 13 5 6 2 7 4 16 S. Anna 13 4 8 1 17 14 16 Aurisina 13 5 5 3 19 13 15 S. Canzian- 13 4 6 3 10 8 14 Muggesana 13 3 7 3 12 9 13 S. Marco 13 5 3 5 17 18 13 Fogliano 13 3 5 5 12 n 11 Pro Farra 13 4 3 6 8 17 11 Primorje 13 1 6 6 7 14 8 CRDA 13 1 6 6 7 17 8 Giarizzole 13 0 4 9 2 18 4 Prihodnje kolo: Giarizzole — CRDA, Rosandra — Muggesana, S. Marco — Primorje, Itala — S. Canzian, Turriaco — S. Anna, Fogliano — Aurisina, Pro Farra •— Ronchi. 3. amaterska liga V skupini N, kjer nastopajo enajsterice Devina, Primorca in Vesna B niso odigrali nobene tekme, v skupini L pa so odigrali odgodene tekme 6. kola. SKUPINA L Niti po nedeljskem zavrtljaju ni razvidno, kdo bo osvojil naslov zimskega prvaka, čeprav je moštvo Zarje trenutno v vodstvu s točko naskoka pred Bregom in torej za sedaj favorit. V nedeljo je bila Zarja v gosteh Roianeseja, kjer je dosegla neodločeni izid in zasluženo osvojila točko. Brežani so igrali proti COOP. Predstavniki dolinske občine so od samega začetka zabeležili znatno premoč in že v 14. minuti povedli. Ob koncu pa je bil rezultat 3:1 za Breg. Olimpija iz Gabrovca je spet doživela poraz na lastnih tleh. Kraševci so tokrat klonili le deset minut pred koncem, ko se je že zdelo, da se bosta enajsterici razšli pri neodločenem resultatu 0:0. Ta izid, bi bil morda bolj pravičen, saj sta bila napada obeh enajsteric zelo neučinkovita. Bolj učinkoviti so bili napadalci v tekmi Bor Veneto - Primorje B, kjer je proseško moštvo zmagalo z visokim izidom 4:2. Tekma je bila lepa- in- napeta; kar priča tudi sam izid. Primorje je zasluženo zmagalo, saj je znalo izkoristiti vse ugodne prilike, medtem ko so domačini zapravili vrsto lepih žog. IZIDI: Roianese - Zarja 1:1, Breg -COOP 3:1, Olimpija - Viani 0:1, Virtus - Esperia 1:2, Bar Veneto -Primorje «B» 2:4. LESTVICA: Zarja 9 7 2 0 19 4 16 Breg 9 7 1 1 17 8 15 Lirb. Prosek 10 6 2 2 22 9 14 Roianese 10 5 2 3 14 10 12 Viani 10 4 2 4 10 9 10 Virtus 9 3 3 3 12 10 9 Esperia 9 4 1 4 14 13 9 Primorje «B» 10 2 4 4 16 22 8 COOP 9 2 2 5 11 18 6 Olimpija 10 1 2 7 7 18 4 Bar Veneto 9 0 1 8 7 29 1 Prihodnje Roianese — kolo: Virtus, Lir. Prosek — Viani, Breg — Primorje «B», COOP — Zarja, Olimpija — Bar Veneto. B. R. Naraščajniško prvenstvo Na včerajšnji seji nogometne zveze so odločUd, da se bo zadelo naraščajniško prvenstvo 7. februarja 1971. Za prvenstvo se je prijavilo 20 ekip, prireditelji so jih zato razdelili na dve skupini. V A skupini bodo nastopila naslednja moštva: Gaja, Primorje, CGS, Ollmpia Greta, San Sergio, Libertas Trst, Fortitudo, Gdpo Via. ni, Breg, Libertas Rocol B. B skupina je tako sestavljena: Vesna, Aurisina, Libertas Rocol A, Esperia Pio XII, Ponziana, Triestdna, Muggesana, Edera, Giarizzole, Esperia. Ker imajo San Sergio, Triestina in Ponziana svoje ekipe v deželnem prvenstvu, nastopajo v tem turnirju izven konkurence. Pravico do vstopa v finale imata prvi dve moštvi iz vsake skupine. KOŠARKA Borovi košarkarji včeraj niso odigrali predvidene prijateljske tekme s tržaškim drugoligašem Lloydom, ker je moral trener .Marini, dati o-stavko in prepustiti svoje mesto trenerju Orlandu. Ker se je Bor za tekmo zmenil z bivšim trenerjem Marinijem, je tako — z njegovo ostavko — tudi srečanje odpadlo. ■111 'ITT— V zadnjem srečanju svoje turneje po ZDA je amaterska boksarska reprezentanca Sovjetske zveze premagala enako ekipo Združenih držav s 4:2. slogu. Ko pa moštvo v celem prvem polčasu doseže le 13 točk, je poraz takorekoč neizbežen. Vsi, trener Mari in igralci, se strinjajo, da je moštvo tekmo izgubilo v prvem polčasu, prvič zaradi slabega dne v napadu, drugič zaradi slabe obrambe. Drugi ded igre je bila le formalnost: gostje so sicer nekoliko popustili, borovci so reagirali, a tekme je bilo že zdavnaj konec. Poraz je nekoliko potrl naše i-gralce, kajti res niso računali na ta spodrsljaj in posebno zato, ker čakata ekipo dve težki gostovanji v Tržiču, proti Italcantieri, in v San Dona, proti Vini Canella. 10. KOLO Silopiast - Thiene 53:45 Bor - Friulana 47:54 Don Bosco - Prt) Pace 69:66 Zuccheri - Dukcevich 37:44 San Dona - Italcantieri 79:76 Treviso - Castelfranco 71:65 LESTVICA Friulana 10 7 3 564 525 14 San Dona 10 6 4 680 642 12 Silopiast 10 6 4 484 449 12 Bor 10 6 4 521 495 12 Pro Pace 10 6 4 539 539 12 Dukcevic 10 5 5 476 458 10 Don Bosco 10 5 5 576 596 10 Italcantieri* 10 5 5 613 603 9 Thiene 10 4 6 554 553 8 Zuccheri 10 4 6 548 558 8 Castelfranco 10 4 6 613 633 8 Treviso 10 2 8 555 617 4 *) točko manj zaradi odpovedi tekme. PRIHODNJE KOLO Friulana - Zuccheri, Castelfranco - Thiene, Pro Pace - S. Dona, Italcantieri - Bor, Dukcevic - Silopiast, Dem Bosco - Treviso. MLAJŠI MLADINCI Borovi mlajši mladinci so v nedeljo gostovali v Gradežu. Sodnik pa je moral zaradi izgredov občinstva prekiniti tekmo, še prej pa so se domači igralci vedli skrajno nešportno in so bili do sodnika nesramni. Tudi občinstvo je s psovkami in z žalitvami prisililo sodnika, da je tekmo prekinil. Grado je tedaj vodil s 33:31, na igrišču pa sta ostala le dva igralca. Zanje je bila tekma praktično izgubljena. Košarkarska zveza pa je — kot predvideno — dosodila zmago Boru, in sicer z izidom 2:0. Na vrhu lestvice je tako še vedno POM, favorit prvenstva, sledita mu Servolana in Bor. Servolana je šele po dveh podaljških strla odpor žilavih košarkarjev Don Bosca “ ^ NEDELJSKI IZIDI Grado - Bor 0:2 Don Bosco - Servolana 92:10:-: Italsider -'POM LESTVICA 45:68 POM 8 7 1 315 319 14 Servolana 7 6 1 401 366 12 Bor 8 6 2 C77 260 12 Italsider 7 3 4 317 348 6 Don Bosco 8 1 7 366 412 2 Grado 8 0 8 273 425 0 PRIHODNJE KOLO (31. 1.) Bor - Italsider (14.00), Don Bosco - Grado, POM - Servolana. NARAŠČAJNIKI V slovenskem derbiju naraščajni- Kajti zanj Je pomenila >*o i sPle*al Je do debla, nato pa od veje do veje navzdol. Prišel do zadnje veje, je ostalo pod njim golo, gladko toKii 0 d®blo Ki do tal J® W1° Se Pr«>eJ- Toda ni zgubil iq ^aa -2 nogami ln rokami se Je oklenil debla kakor mačka Počasi spuščal navzdol. ^li alu J® 113 Ueh- KIračilo se Je. Pogledal je vse na-K° je ^11 prepričan, da ga nihče ne vidi, Jo je vrezal J*vah do bližnje ceste, nato čez travnike v brda, v smeri doma. Tekel je hitro, kar so ga mogle nesti noge. Tema se je vedno bolj gostila. Zmeraj manj je videl, ni pa čutil ne utrujenosti ne lakote. Mislil je samo na to, kaj bo rekel doma ln kako bo opravičil pobeg. Hodil je ure in ure po neznanem svetu, po neznanih travnikih. Gledal je samo proti vrhu Matajurja. Matajur Je bil njegov vodnik, njegova razgledna točka. Zdelo se mu je, da je še bolj visok kot prej, še bolj mogočen. Gledal Je gor proti njemu z nekim globokim, nedopovedljivim spoštovanjem. In res, ta naš naj-večjd hrib, katerega vrh se ponosno vzpenja proti nebu, kraljuje že od pamtivega nad vso našo deželo in se ni nič spremenil v tisoč letih. Koliko gorja in trpljenja Je videl pod svojim vznožjem ln v deželi, nad katero kraljuje kot star očak. Tod mimo so divjale vojne, lakota, kuga ln druge bolezni. S svojim vrhom Je videl nešteto poplav, udorov in navalov raznih plemen s Severa v zgodovini preseljevanja narodov. Legenda in ljudske pripovedke pravijo, da Je šel tod mimo kralj Atila s svojimi Huni, ko je razjarjen razdejal mesto Oglej, ker ni mogel do živega naši lepi kraljici Vidi v Landarskl jami. Pripovedujejo, da je razdejal tudi našo deželo ln jo pahnil v tako strašno lakoto, da se ni sedem let oglasil petelin na naših tleh. Tod je šla vojska kralja Alboina, Gotov ln Ostrogotov, od Langobardov pa do avstrijske In Napoleonove vojske. V zadnji svetovni vojni pa je bil Matajur napojen še s krvjo številnih slovenskih partizanov. In Matajur Je vse to videl In prenašal. Ostal pa je takšen, kakršen je bil zmeraj v naši tisočletni zgodovini. Naš varuh in očak vseh beneških hribov. Ml smo mu hvaležni. Pred tisočerimi nevarnostmi je ohranil svoje ljudstvo. Po nje govem pobočju še odmeva naša pesem In bo, dokler bo on štrlel s svojo mogočnostjo proti nebu. Poleg tega nas varuje pred nevihtami in hladnimi, silovitimi vzhodnimi vetrovi. Gor pod varstvo tega našega mogočnega očaka je tekel naš Tončič s skromno, a hkrati veliko željo, da bi živel pod mirnim matajursteim rajem. Tončič se je bal stopiti na cesto, da ga ne bi kdo srečal in spoznal kot ubežnika, da ga ne bi odpeljal spet v zavod, ki je bil zanj prava Ječa. Hodil je po stezah, ki so vodile preko neskončnih travnikov. Kadar steze nd bilo, je prodiral skozi gozdove, gazil z ložo ta robido preraščeno grmovje Kmalu je imel vso obleko raztrgano. Opraskan ta okrvavljen je bil po obrazu, rokah ta nogah, a ni čutil bolečin. Sel je naprej, Ko je prišel do reke Nadiže, se je ustavil ob bregu, se umil ta se malo spočil. Nato jo je ubral v hrib. Na hišna vrata svojega doma je potrkal ob prvem Petelinjem petju. Mati vstane, prižge luč ta gre odpirat vrata. Ko zagleda sina na pragu, se prestraši. «KaJ se Je zgodilo, otrok moj?# Tončič se ji vrže v naročje ta jo stisne z vso močjo. Upornost, ki mu je do tedaj dajala moči in ga gnala ponoči v hrib, je zdaj popustila. Postai je to, kar je dejansko bil, majhen otrok, potreben materinega naročja ta njenega varstva. Razjokal se Je, da še nikoli tako. Debele solze so »e pomešale s potom. Materi se je stisnilo srce. Božala ga Je ter mu brisala s predpasnikom z znojem ta solzami namočeni obraz. «Otrok moj, dete moje, kaj se tl Je zgodilo?# «Mama, mama, ne morem več, nisem mogel več vzdržati. Zbežal sem. Preveč je bilo krivic, mama!# vse ji je povedal. «Sirota moja, tudi jaz sem kriva. BI te bila morala bolj pogostoma obiskovati, pa bi se ne bUo nič zgodilo.# Bratci so bili Tončlčeve vrnitve zelo veseli. Takoj so razglasili po vasi, da se je vrnil domov. Tudi ded ga Je bil vesel. Rekel je, da se ni moglo zgoditi drugače .Nevesti je rekel: «Razumem ga, ker Imam o tem grenke Izkušnje, saj se mi je pred toliko leti mako zgodilo, če bi bilo odvisno od mene, bi vnuka pridržal doma. Krivice, ki jih doživlja otrok, bodo zapustile globoko brazdo v njegovi duši ta bodo močno vplivale na izoblikovanje njegovega značaja Vsem nam bo zameril ta zrastel v neprijatelja. Nikoli nam ne bo odpustil, da smo ga pustili na milost in nemilost ljudem, ki nas gledajo zviška, ki nimajo do nas človeškega spoštovanja in razumevanja. Ml smo drugačne sorte. Naša značilnost je občutljivost, zaradi katere so nam krivice še bolj neznosne!# Ustavil se je. Rad bi bil še kaj povedal, a čudil se je, da ne more govoriti bolj vezano, preudarno ta prepričljivo V duši so se mu prepletale razne misli. Bil je preveč prevzet od čustev, da bi mogel stvar pravilno presojati ter dati nevesti pameten ta konkreten nasvet. Bil je dovolj Izobražen, da je popolnoma razumel ta dojemal, kakšno važnost ima šola ta Izobrazba v človekovem življenju. Zanj Je bilo lahko, čeprav ni dokončal šole, ki mu je bila namenjena. V množici nepismenih ln na pol pismenih ljudi, je predstavljal s svojo izobrazbo ta znanjem vrh kulture, kljub temu, da je napravil v semenišču samo tretjo nižjo srednjo šolo. V njem se je začela bitka med razumom in čustvom. Razum Je veleval, da bi se moral vnuk šolati .čustva pa, da bi ostal doma, da bi ga on vzgojil v tem, kar zna, da bi mu dal tisto podlago, Id pomaga obdržati narodnostno zavest, kot jo je on dobil od predhodnikov Ivana Trinka ta od Trinka samega. Ded našega Tončiča je bil vzoren ta zaveden Slovenec, kot redko kateri. «Ce bomo dobili svoje šole, bi ne bila tako velika škoda, ako bi vnuk zamudil eno leto. Na slovenski šoli bo vse popravil.# Odločil se Je, da bo nevesti svetoval, naj obdrži otroka doma. Ali je za to odločitev imelo večjo vlogo prepričanje, &n bomo prišli do slovenskih šol, ali čustvo? (Nadaljevanjt sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST I. Monfecghl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 .. , . Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina ^nnČrl0 950 lir. ~ vnaprei' četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-d 6«nf .StL* Vilka v ,ednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. januarja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pr' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana«. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trd V ZVEZI Z ZAKONOMA ŠT. 801 Z DNE 28.10.1970 IN ŠT. 1034 Z DNE 1842.1970 KAMEN SPOTIKE: SAHARSKI PETROLEJ Ministrska navodila za izterjevanje Na mrtvi točki pogajanja dopolnilnega in dohodninskega davka Davčna razbremenitev v korist uslt«bencev za dohodek do 600 tisoč lir letno • Povišek davka na dohodke, ki presegajo 5 milijonov lir RIM, 27. — Osrednje ravnatelj- in umetnike to ne velja. Pri do-stvo za neposredne davke pri fl- hodkih vseh ostalih kategorij zna namčnem ministrstvu je danes iz- ša neobdavčljivi znesek še vedno dalo okrožnico s točnimi navodili 240 tisoč lir, nobene spremembe in normami za izvajanje zakonov ni niti pri obdavčevanju starost-St. 801 z dne 28. 10. 1970 — o 11- I nlh doklad in socialnega zavarova-skatod razbremenitvi v korist u- nja. službemcev in avtonomnih delavcev j v z dohodki kategorije C-2 z manjšimi dohodki In št. 1034 se neobdavčljivi znesek 600 tisoč lir z dne 18. decembra 1970 o po- seveda razdeli na posamezna ob-višku 2,50 odst. odtegljajev za do- dobja, ki potekajo za vsakega u-pclnilni davek na dohodkih, ki službenca od plače do plače, in presegajo 5 milijonov Ir. Oba velja tudi za penzije. Za dosmrtne zakona veljata od 1. januarja le- rente In podpore je neobdavčljiva t°s j vsota še vedno 240 tisoč lir. Po novem zakonu o fiskalni raz- | _ . bremenitvi znaša neobdavčljiva vso- 1 . . “ av, irv’e£a dohodka, pri ta pri dohodkih za podrejeno de- katerem.. se Jemlje v P°Jtev P°b>- lo, ki spada v kategorijo C-2, 600 tisoč lir, za dohodke kategorije C-l Puškin (Nadaljevanje s 4. strani vi&na alikvota in ki sedaj znaša 720 tisoč lir letno, je znižan za ■» S6° »** z* imiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiitiiiiiifi profesionalcev in umetnikov). Za dohodke podrejenega dela znaša obdavčljiva vsota 480 tisoč lir, ki se seveda razdeli na posamezna plačljiva obdobja. Za uslužbence, ki spadajo v te kategorije, se dvigne torej del dohodka, ki je pri obdavčevanju deležen posebne