Naročnina $2.00 na loto. Izhaja dim krat ISKE DELAVCE V AMERIKI. ST. 34. NO. 34. CLEVELAND, Mestne novice. )V Cleveland je dospel iz neznanega vzroka glavni predsednik SNPJ, in nastala je huda 9-buka. KIX) DELA NEMIR? —Svojemu stanu kot časnikarji smo dolžni, kakor tudi cekinu clevelandskemoi občinstvu |mo dolini, da osvetlimo nekoliko razmere, ki se dogajajo za kulisami, in katerih temni junaki proizvajajo neprestano zahbrtne napade in pov-zročujejo nemire. Znano je cle-velandskemu občinstvu, da j< bil Ant. Grdina od gl. odbora izobčen kot član dr. Primož Trubar, katero spada k SNPJ. Vsi člani omenjenega društva, razven treh socijalistov, so ostro obsodili ta korak gl. urada. Vse javno mnenje v Cle-velandu je na strani društva in br. A. Grd-ina. Ko so to videli znani zgagarji Gradišar, Kužnik in tudi drugi, so sklenili nagajati društvu Primož Trubar, kar se da. l)asi niso člani dr. Primož Trubar, vendar so hodili na sejo tega društva in izzivali. Društvo seveda tega ni moglo mirno gle^ dati, in je enoglasno prepovedalo nadalji vstop izzivačem. V nedeljo, ko je imelo društvo Primož Trubar svojo redno sejo, se jih je zopet priklatilo nekaj na sejo. Pripeljali so se s seboj tudi glavnega predsednika SNPJ. g. Miklavčiča, ki se je izrazil, da je prišel sem "mir delat". Toda Kužnik fri ostala sodrga j«i pri seji društva Primož Trubar, kjer niti člani niso, tako nesramno nastopala, da je članom zavrela kri in so pometali vsiljivce u dvorane. Kužnik, ki po raznih chicaških listih vedno piše čez policijo, je bil seveda zopet prvi, ki je klical policijo na po-maganje. In policija je morala priti na društveno sejo. Glavni predsednik SNPJ je moral molčati v Clevelandu. Najhuje je pa dejstvo, da so izzivači Kuižnik in drugi prišli že oboroženi na sejo. Kužnik je imel "billy" ali po domače "toten-šleger", s katerim je udaril enega člana dr. Primož Trubar po glavi, a jo je skupil z metlji-ščem, da bo pomnil. Drugi so celo z nožem vihteli po članih tir. Primož Trubar, kakor nam je pripovedoval brat Koblar. Spcmnimo se zgodovine tega društva. Ranjki Zele, ki uži ,va sedaj zasluženi mir in pokoj v večnosti, bi gotovo žalosti vil roke. ko bi slišal, kaj se godi pri društvu, s katerim je imel najblažje namene. Dru štveniki Primož Trubarja so sicer skrajno olikani in mirni ljudje, toda klika, na'hujskana od' "Glasila" in gotovi krogi, ki se prištevajo škrlatni barvi, niso dali društvu miru, dokler ni prišlo do obžalovanja vrednih posledic. Predsednik SNPJ je bil v Clevelandu tepen, in kakor moramo obžalovati ta čin, ker mi smo bili in bodemo vselej proti surovi sili. Po licija poizveduje sedaj, kdo je prišel oborožen na sejo. Kuž-niku in drugim gotovo ne odide nekaj tednov zapora, tako smo izvedeli od policijske straže. Namen socijalistov, ki so se vrnili na sejo dr. Primož Trubar, kakor nam pripoveduje očividec, je bil sledeč: Društvo Primož Trubar se neče udati tiraniji nikogar, pač pa hoče mirnim pcttom dosecNspravo. In ker zgagarV-Kudwk, Gradišar, Spmrak in drugi niso hoteli miru, so sklenili, da prisilijo društvo Primož i uce pij o n^črt je bil, da pokličejo policijo, o kateri so mislili, da bo peljala društvenike Primož Trubar na stražnico, oni pa bodejo vodili sejo naprej, in tako obsodili društvo Primož Trubar. Načrt se je izjalovil, ker policija, ki je prepametna, da bi poslušala Ueaake Kužni-koye vrste, je Kužnika samega spodila iz dvorane. Tako se dela reklama v Clevelandu za Slovensko Narodno Podporno Jednoto. Zgagarji, pod vodstvom Kužnika, so privedli celo svoje soproge in Liebknecht, ki je socijalistični mladoletne otroke na drustve- poslanec v nemškem državnem no sejo! Bratje društev, ali ste j zboru, je v soboto nadaljeval že slišali že kaj tacega? Kako j svoja odkritja glede slepariji, ki more društvo mirno zborovati, se dogajajo pri izdelovanju 6; se priklati na sejo vsa so- • orožja za voj'sko. Liebknecht je drga, ki ne spada k društvu, če trdil, da imajo tovarnarji, ki iz-mešajo notri žene in otroke, ki delujejo orožje, velikanski do-niti ne spadajo k Jednoti?! jbiček od mednarodnega sovra Žalostno, v resnici žalostno, j štva, pa vendar podpirajo to- Socijalistični poslanec v nemškem državnem zboru je odkril precej gnjilobe pri vojnem ministers! vu. KRUPPOVI KANONI. Berolin, 28. aprila. Dr. Kari toda tak nastop razgrajačev je najboljše sredstvo proti njim, ker SNPJ ni edina, 4ci daje podpore, in v Clevelandu je dovolj močna organizacija, prj kateri se člani ne prepirajo z noži, smrtnimi koli, kakor Kužnik. Kdor že sam s seboj ne more mirovati, naj da drugim mir. To smo zapisali kot resnične podatke o dogodkih. Seveda se bo usula cela plaha sedaj nad Cleveland, v obliki raznih dopisov v Glasilu, Proletarcu in drugje. Mi smo tukaj, da varnarje orožja kapitalisti raznih narodov. Liebknecht je pokazal neki kontrakt, ki je "bil podpisan od dveh nemških tovarnarjev orožja in od enega avstrijskega tovarnarja. Za vse te kontrakte je prispeval denar francoski kapital. Liebknecht nadalje trdi, da so izdelovalci orožja za vojsko med seboj sklenili pogodbo, da tie bodejo eden druzenm konkurirali, pač pa garantirajo, da dobi eden ko drugi dobičke. Nemške kotnpa-nije delajo za ruske vojne ladi- Iz Land vaj alba obd , TOREK, 29 APRILA 1913. trija je napovedala vojsk se poroča, da je avstrijsko brodovje mobilizirano, kakor mornarica. Bivši poveljnik skaderske trdnjave se je proglasi ega kralja v sporazumu s Črnogorci. Vsa Evropa se pripra toda nihče neče začeti. Rusi so potrdili Črnogorcem, da lal Skadar. Avstrija,v ki je blamirana pred celim svetom, ne ve * * __ pr dila. Stari sivec, avstrijski cesar, pravi, da ga Evropa sili na v im on sam podpilnge ostalo Evropo na boj. London, 28. aprila. Ne da bi prej kaj naznanila je danes Avstrija poslala oddelek svojega brodovja in 10.000 vojaških čet iž Trsta, da te čete osvojijo črnogorske luke Var, Dul-činj in San Juan *er potem korakajo naprej proti Cetinju. Nemški cesar je it prejel brzojavko, da ao avstrijske čete prekoračile črnoioreko mejo. Mogoče je to poročilo prezgod branimo čast elevelandske na- je velike oklopne plošče za selbine. da postavijo v javnost zgagarji in storimo ta kot sypjo dolžnost, ker Cleveland je miren in dostojen. Hujskarije "Glasila" in Kužnikov pa ne bfodejo pcmagale do ničesar. Prosimo vas torej Kužnik, Gradišar, Ahasver, Somrak in celo bando, pišite sedaj čez Cleveland, sramotite svojo naselbino, ker potem bodete prišli še v večjo blamažo, kajti narod vas po ina in ae vam ne bo uklonil. Pišite torej, hitro pišite, da bo prej spoznala Širna ameriška javnost, kje je resnica, kje je smrtno sovraštvo med brati, ki se štejejo za socijaliste, pa hujskajo neprestano lastiK delavske brate na pdboj! Na drugi strani p* odločno svetujemo bi atom dr. PrirrKiž Tru-bar, da so resni, mirni in dostojno, ker s tem bodejo potlačili iste izdajalce, ki hočejo uničiti SNPJ v Clevelandu .Opozarjamo vse občinstvo na dopis člana dr. Primož Trubar v prihodnji številki,, kakor tudi na naznanilo glede drugv seje dr. Primož Trubar, ki se vrši v petek, 2. maja. Več o tej zadevi pa spregovorimo sami. —Umrl je Viljem Hiebanje. ne oz.'njen, star 30 let. Umrl je v Glenville bolnišnici v petek zvečer po kratki bolezni. Pokojnik je doma na Gorenjskem, kjer zapušča očeta, mater in 3 brate, tukaj pa enega brata. Pri društvu ni !bil nobenem. —Umrl je rojak Josip Veber, star 33 let. Pred tednom dnij so ga pripeljali v St. Clair bolnišnico, ker si je v blaznosti i>rerezal vrat. Nekega brata ima nekje v W. Va. Pri društvu ni bil nobenem, in j-2 pogreb nepreskrbljen. [Pokopal bo ga g. Ant. Grdina. —Umrli je v Nevburgu Jos. Čampel, star 62 let. Bil je član dr. sv. Vida št. 25. KSKJ. V Ameriki je bival 22 let. Doma iz Iga. Tu zapušča 6 odrastlih otrok. Društvo mu 1 priredi sprevod v torek zjutraj. —Starišem Frank Strehovec je umrl sinček Julijus. —Umrla je soproga obče-znanega hrvatskega gostilni čarja Pavla Kekiča, Julija' Ke kič. Zapušča štiri otroke, sa me hčerke. Naše sozalje. bojne ladije, in francoski ka-iital pomaga nemškim tovarnarjem. da izdelujejo kanone za Nemce. I11 kar je glavno, vse bogate kompanije, ki izde-ujejo orožje, trosijo neprestano okoli, da zna nastati vojska, radičesar posamezne države neprestano naročujejo novo orožje, puške, topove in revolverje. kar stane seveda velikanske s vote, in čistega dobička nima nihče drugi kakor tovarnarji. Nemški tovarnarji so s pomočjo denarja raztrosili vest, tla je francoska vlada kupila velikansko število novih topov najbolj moderne vrste, in da je francoska vlada bolj pripravljena na vojsko kot nemška. Posledica tega je bila, da je nemška vlada naročila/ stotine novih topov, radičesar so imeli nemški tovarnarji seveda lep zaslužek. Konečno >e je pa dokazalo, da francoska vlada ni naročila toliko orožja, pač pa le toliko kot je bilo neobhodno potrebno. Iz vsega je razvidno, da tovarnarji, ki izdelujejo strelno orožje, netijo neprestano sovraštvo med narodi, ker le iz tega sovraštva med narodi, je mogoč? takim tovarnarjem delati izvrstne dobičke. Nemški vojni minister, ki je poslušal vsa ta očitanja, se je izjavil, da odstopi od svojega mesta,, ker neče poslušati,, da bi se kritizirala vojna uprava. Nadalje pr:i*kave glede grafta pri nabavi orožja, vršile. se bodejo —Umrla je v Lakeside bolnišnici Ivana Prime, stara 27 let, rojena v Toplicah na Dol Zapušča soprogo in štiri otroke, v starem kraju pa mater, enega ibrata in eno sestro. Bila je članica ICSKJ. Pogreb se je vršil zadnjo soboto. Naj počiva v m i rtv. —Baseball igra slovanskega športnega kluba se ni pršila ra di dežja. Igralci društva Edi nost pa so bili vseeno na svo-je-m mestu, ker se ne ustrašijo nobenega vremena. Na stotine Slovencev je prišlo gledat prvo igro, ki se žalibog ni vršila. V sredo se vrši seja slovenske lige za !baseball in sicer zvečer ob 7. v Knausovi dvorani. nje, toda nobenega dvoma ni, da si hoče Avstrija na vsak način razbiti glavo ob črnogorskih skalah. Evropejske velesile nečejo pomagati Evropi, in Avstriji ne ostane ničesar druzega, da reii svojo "čast'\ kot da z orožjem napade črnogorske žene in otroke. Essad paša, branitelj Skadra, se je proglasil samega sebe za albanskega kralja. T0 je storil v sporazumu s Črnogorci. To e hud in silen udarec za Avstrijo, ki je hotela spraviti svo jega princa na albanski prestol. In črnogorski kralj je imel pri tem vodilno vlo|fl>. Na Dunaju se govori, daJfe sam črnogorski kralj nasvetoval Essad :>aši, naj prevzame albanski >retstol. Tudi predaja trdnjave Skader je bila dogovorjena stvar med črnogorskm kraljem in zapovednikom trdnjave. Ko so se turški vojaki v Ska-dru začeli puntati proti svojemu poveljniku, ker niso imeli več živeža, in ko se je začela zarota med kristijanskim prebivalstvom v nt-stu nad turško vlado, in ko je Avstrija silila črnogorskega kralja Nikoilaja, da pusti Skader pri miru, tedaj je Nikita poslal mladega čast nika k poveljniku trdnjave, in tekom pogovora .s tem kraljevim poslancem, je Essad paša sklenil, da trdnjavo preda Črnogorcem. Skaderski poveljnik Essad paša je priznal Skader Črnogorcem, a Črnogorci so obljubili, da Ibodejo podpirali Essad pašo. kar bodejo mogli, da dobi albanski prestol. In Essad paša je tudi mož za albanski prestol, ker je po rojstvu Albanec. Avstrija ne ve, kaj bi naredila. Evropa ne ve, kje se je glava drži. Vse se je zarotilo preti ogromni Evropi, in to samo radi ubogega črnogorskega naroda, ki šteje vse skupaj 200.000 duš, niti polovico toliko kot je v Clevelandu ljudi j. Nemško časopisje je računalo na Djavid pašo, ki se je potikal po albanskih gorah iti j« imel s seboj kakih 16.000 vojakov. Upala je, da bo ta paša stopil na njeno stran. Pa Avstrija je zopet blamirana. Es^ad paša je namreč se dogovoril z Djavid pašo,in slednji je stopil na njegovo stran. Tako j,e Avstrija zgubila zadnjo pravico, da se poteguje za Albanijo, ker Albanci sami smrtno sovražijo Avstrijo. Albanc! imajo sedaj nad 50.000 vojakov, ki bodejo nastopili proti Avstriji, če jim slednja hoče vrniti —IDruštvo Dunder-Adamič je priredilo v so!boto prav pri jazen zabavni večer v kor.ist društvene blagajne.* Večer je nevarno'Uil jako prijeten za vse, in mir- nije, pa ti pride premagani poveljnik Skadra in reče, da bo 011 albanski kralj! In Essad paša ne bo odnehal, tudi proti oboroženi sili ne. Poročilo, da je avstrijsko brodovje zapustila Pulj. in da so avstrijske čte prekoračile črnogorsko mejo, sicer še ni uradno potrjeno, vendar .?e je to gotovo že zgodilo, ker Avstri ja ne prepusti noben; novice v svet. Vsa Avstrija se oborožu-y . Nezadovoljnost med Slovani je velikanska. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je postavil na čelo vojaške stranke in dela na vse mogoče načine, da Avstrija pelje sveje vojake čim prej proti Črnogorcem. Vrnil se je z vso naglico na Dunaj, dasiravno je šel šele pred nekaj urami na počitnice. Pogovarjal .se je s starim cesarjem več kot dve uri. Silno neumno se je izjavil tudi avstrijski cesar. V soboto popoldne je bilo vojno zborovanje pri cesarju. Posvetovali so se ministri, generali in stari sivec, kaj naj naredijo s Cr-nogoro. Pri tem je Franc Josip vzkliknil: "Naredil sem vse, da bi ohranil mir, ker foi zadnja leta svojega življenja rad preživel v miru. Toda Evropa me .sili, da grem na vojsko!" Bolj bedastih besed starec ni mogel zgovoriti kot so te. Jasno pred celini svetom je, da Avstrije nihče ne sili, pač pa hoče avstrijska vlada ropati, in moriti pri Črnogorcih, ki so pustili Avstrijo popolnoma na miru. In stari grešnik še pravi, da je prisiljen se bojevati! Pariz, 28. aprila. Avstrija proglasi vojno napram Črnogorcem v sredo. Srbi in Bulgari so se izjavili, da bodejo pomagali Črnigori. v London, 28. aprila. Balkan* šali povelj avstrijskih častnikov. I11 Avstrija je presiromaš-na, da bi šla na vojsko. Zgube zadnjih dnij na borzi so naravnost ogromne, posoditi nihče neče ničesar, in obrt ter industrija je v obupnem položaju. In vse to radi Slovanom sovražne avstrijske politik'.'. Slovani so popolnoma pripravljeni na ustajo v Avstriji, in pri najmanjšem znamenju zna strahovito zagrineti. Do sem govore današnje brzojavke. Oglejmo si še nekoliko mednarodni položaj. Črna-gora kot taka se «ama ne more ustavljati Avstriji, toda boj', vala se bo vseeno. In Črnogorci bodejo prisilili Avstrijo, da se bori, s čimur bo nastala v Evropi taka kriza kot je še ne pomnijo. Splošen \ prisililo Anglijo, da se po- naj miruje, če začne Avstrija z vojno proti Črnogorcem. Sle stavi na stran Francije iti Rti sije. Italija kot zaveznica mo- dnji združeni z Srbi in Bulgari; ra pomagati Avstriji, bodejo sami potlačili Avstrjio. | jn tako bi imeli najbolj strn-Ce pa Grška seže v boj, tedaj £no vojsko, kar jih pomni svet. kakega svoj< lja. In tako je rodič preol le Evrope, pejske krc z evropskir rinca za kra- majhen na-načrte ce-se ev-ro-pogajale stopa- se zna tudi Italija pridružiti Avstriji. Francoski, angleški in ruski diploniatje čakajo v Ivondonu, kaj naj naredijo. Angleška vlada se ne upa ničesar storiti v korist Avstrije, ker v tem slučaju se angleški narod dvigne, ki ne trpi, da bi Anglija podpirala Avstrijo za avstrijske koristi. Rusi so že priznali Črnogorcem Skader. Nemčija se boji sama podpirati Avstrijo, ker bi s tem prevzela velikansko odgovornost na sebe. In Če nastane vojska, tedaj se bo politična mapa Evrop* silno spremenila. Če Avstrija zmaga, tedaj, bo seveda zahtevala velikansko odškodnino od Balkancev, če pa (bo v tem boju pobita, tedaj je zapečatena Avstrija. Znano je da je bila Avstrija zadnja Ha vedno tepena. Leta 1848 sojoOgri že skoro popolnoma zrušili, in le Rusom se ima za-hvaliti, da niso Ogri spodili avstrijske cesarje. Leta 1859 je dobila teške poraze od Italijanov in leta 1866 so ji Nemci pošteno nagrbili kožo. Avstrijsko vojaštvo je popol Mirili črnogorski pa-tirji bi se postavili proti 8 milijonom evropskim vojakom, in proti še enkrat tolikšni rezervi, bojevali bi se proti državam, ki štejejo nad 800.000.000 prebivalcev z naselbinam vred, torej bojevali bi se skoro proti polovici vsega sveta. Cetinju, 26. aprila. Skadra ne izročimo. Prisegli smo, da ga držimo z lastnimi telesi. Svet naj zve. če je kaj časti med evropskimi velesilami ali pa samo grabežljivost in poželjenje, da kradejo in uničujejo. Tako je govoril kralj Nikita. ko je avstrijska vlada v so»boto od njega zahteval odgovor, kaj misli storiti s Skadrom. In vse črnogorsko ljudstvo čuti enako s svojim kraljem. Kri je: zavreta ljudem, ki se ne bodejo uklonili celi Evropoi. še manj pa Avstriji. Vsakdo se pripravlja za veliko bitko, ki pride prav gotovo. Stare ženske in otroci brusijo nože in bašejo puške. Vsakdo nosi črn in ru-deč trak na sebi. Cyn trak pomeni žalost nad 25.000 črnogorskimi junaki, ki so padli v iu /a Skader, rudeč trak pni Le misltie! Črnogorci tvovali 11 odstotkov prebivalstva, da so tako gali Turka pregnati iz E1 in sedaj govori Avstrija ki da tie sme imeti Skadra. Av< ja ponuja Črnogorcem za der prazne obljube, a skrito ži palico, da jih natepe ob vem trenutku. I11 to je več more kri Črnogorcev prei ti. Črnogorci so gorski Iji Oni se razumejo na dela. 11a prazne fraze. Oni lji svojega kralja (in so ponosni s njega, toda raztrga1-' bi ga kosce, če bi se drznil proa«! trdnjavo, ki je bila vzeta s J toki najbolj hrabre ernogorsI krvi. Orožje se razdeluje celi deželi. Stare ženice se dijo na gorskih pečinah v 9 janiu. otroci sučejo oroi skalah in pečinah. Najstat možje in ženske, ki rv nn rabiti več orožja, pa pomagali pri obvezi 11 ju' jencev. Vsi morajo delati, celo gorske koze Črn< gledajo strašno proti B< Hercegovini, kj^r jc že zbrala nad 300.000 da udari z njim na crm skale, kjer bo dobfia glavo, Skader je črnogorski, je bil že prej črnogorsl je Avstrija sploh ka'; ve< njem. Turki so vzeli pred davnimi leti. In se< je z*, pet črnogorski, jim krat svet. In bogata okoli Skadra, katero n« jezera in potoki, bo por veliko Črnogorcem, da delajo nekoliko več vsal ga kruha. Skader. bo pril glavno mesto- črnogor? nogorci imajo zbrani-h neustrašenih, junaških bodejo branili mesto pr< voščljivi Avstriji. In 70.< skill vojakov je prav v ki kar koprne, da se navs avstrijske šufte, ki grec p.ljani v boj, in ki ne dobili v črnogorskih druzega kot onemogle in ženske. Črnogorec n< drugače avstrijskemu kot "ubijalec žensk", kan iz Dunaja. In tam pred črn< morjem se kadi iz mno| nikov ter strašna žrela namerjena proti črnigt so ladije raznih velesil, že 14 dnij pred Črnogoro, ] ne drznejo streljati.; neki bi streljale Črnogot jo samo en majhen par hočejo tega razbiti? jo morda razbiti či skale? —Ignacij Smuk poklicanega odgovoriti 1 še menje glede dopisa r Miškota, ki se je v Gl. i javil, da so elevelan« ci vsi izkoriščevallci, narodni izdajalci. Smuku samo toliko pluje v svojo lasi kar se pa tiče di otročjih izrazov v svetujeilK), da jih i kuje, ker bo pri tudi ostal. w . Amerika. A EMUInlb rORCK IN PCTKK. NAROČNINA; Ipopo*tl............ I itavilk* po 3 $3.00 $2.80 it*. r I bras podf tM In omImmU m m »prt(«n«(o Vh.i puiina, dopiiti in denar naj *c pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, •lit ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O._ EDWARD KAU8H, P«bll>her. IX)U1H J. P1RC. Editor. pa dcbite njih kaj slovenska zavednosti? Hčere iti if-novi v Ameriki rojenih Čehov bodejo s ponosom govorili * v javnosti, zasebno, na cesti in v proseče okrog. {Corpora 1 j« za* pred čudnimi, nerazu njegovimi besedami se je Janez tresel, kakor bi se bal vsak i in ji v i mi družbi, vedno svoj materini je- hip, da pade pest na njegovo zik, na katerega so silno pono- glavo, da %i zvrne brez glasu sni. Pri nas je pa drugače. Ima- na tla ffe ni razumel in j mo sicer takozvano slovensko) šolo, katere nam*?n je najboljši, "Tu je denar!" je naenkrat vzkliknil Amerikanec in vrgel ISSrftD TUESDAYS AND FRIDAYS. Rr.nl l.y l.l.OOO Rlov nlnn* (Krnlncr«) in the City > I Ctnti ml and eliewlierr. Acl~er. tilling r .ten on requr»t. » TEL, CUY. PRINCETON 109 Entered na •ccond-clan« matter January 1909, rit tlic jn»»t ofllcc at Ctereland, O. the Act of March 3, 187». vendar žal tudi iz te šole ne krono na posteljnak pred kor-pridejo narodno zavedno otro- porala. ci, brčz izjeme je tudi pri teh je stisnil ustne, zamrmral otrocih vedno angleščina na i« vzel denar. Ivo ga je pobral ustih. Vzrok temu je, hsr slo-\od vseh, je odšel. Kmalu se je tudi v tej šeli vrnil drugi vojak in vrgel pred mesta, ker ni vsakega rekruta ščetko, par učiteljev, ki bi vcepili mladim škatljic z mastjo in bogvekaj še iti nežnim dušam ljubezen do V5C I venscina nima ne vzvišene ca In fantje so začeli čistiti gtim- j»u- niaterinega jezika, ki bi znali zgodovino Slovencev, tega ju-|f>e pri obleki, čepice, črk, unškega naroda, ki je majhen, |ske in bajonete, pa vendar tekom stoletij ohra- Tudi Mavričev Janez je nad No 34 Tue April 29*13 Vol VI. Hi H3 nil svojo narodni s t. šege in obi« knofi, nad puško m nerodnimi čaje. dasi je obdan od vseh vojaškimi čevlji izkušal poza-stranij r. navalom ošabnega '»'ti svojo žalost in domotežje. = Slovenski Cleveland »vencev je v liziio^i^oo več Clevelandu kot Slova- za 3000 več kot Poljakov tih 10.000 manj kot Ce->v. Po narodnosti so Sloven-drugi slovanski narod v Ck-velandu, ki je številno zastopan t šestem mesta Zjedlnjenih dr-Največ prihaja »eni Do-ijcev in potem Notranjcev, je Gorenjcev manj. Mno-)č Slovencev je v Cleve-i7. krajev ali iz bližine sv. ki so dati slovenskemu lu ,'FMinioža Trubarja in Jurčiča, iz krajev, kjer Istvojako brihtuo in 11 ka-Danzadneni prihajajo mase v to največjo •is ko naselbino. Tesko bi kako vas ali župnijo na ijskem v stari domovini, le bi imeli sorodnika v iiuln, ivno, da kjer je zlbratia > množica naroda, posta-idi vsakovrstne narodne Ustanovil *e je So-i goji telesno vžgejo, ši-nisko mis»2l in za potre-ije svojim bratom tudi ro v nesrečah. Imamo Ci-ki z raznimi časopisi renskimi knjigami skuša iževati narod ter mu vce-veselje do materinskega Imamo pevska društva, itične odseki pri Sokolu Lunder-Adamič, drama« > društvo Triglav, in naj-jši napredek mladega Slo-tva. je športna liga, ki se (Do peča z baseballom. tega pa je številno pod-društev, ki.vsako za se-najboljši moči skrbi za |e rojake v tujini, ki pa Micem v Clevelandu že ni več tujina, pač pa ne-druga domačija, to je bilo delo narodno idnih mož, katerih v Cleve-š; nikdar nismo pogre-i. I^e to dejstvo zadržuje še napredek, ker so delavni t rodni nicv.je v naši naselbini rveč zaposljeni. Znano je vsakemu, da vsak Slovenvc, ki je količkaj zmožen za narodno delo. da je tak rojak vpre-l. žen povsod. Videli bi dete ene in iste društvene uradnike. Večina naroda misli, da so sami oni ustvarjeni za enaka dela. ? Posledica prevelike delavnosti 11110 nekaterih je pa ta, da ti ljudje povsod ne mor,jo zastaviti s v c je najboljše moči, ker imajo pač preveč na sebi. Pri- g.rnianizma. In kjer manjka zavesti, tudi dela ni, ni nobe nega napredka. Veliko se je že dobrega tikre- * * * Za fante je nastopil težki čas prvega vežbanja. Stoinstokrat so prekoračili pal o, začelo, daleč pa še nikjer širno dvorišče, včasih počasi z ni prišlo kaj šele do cilja, pro ti kateremu hrepenimo. V 110- rokami na hrbtu - trdimi koraki, da je odmevalo od ruine- vejši dobi, prav pred kratkim »'h slcn- vC'asi|1 hitro, cia jim je snu, šele zapazili v resnici pra- sa1)a pohajala, ko so tekali od vi napredek, četudi samo na enega k( nca na drugega; zdaj enem polju. Velikanska dragin-|na levo, zdaj na desno, kakor ja je prisilila Slovence v Cle- j«-" zdelo korporaloni, ki so velandu, da so bolj močno sku- ji'1 v«;zbali, paj .-topili, se združili in zaceli Jaile* j«-' M * Amerikancem, svoj, lastilo delavsko proda-1 ki se je pisal Podlogar,tpri naj-jalno, katere namen je čist i vzvišen: Pomagati, boriti se proti draginji in z delavsko za vednostjo poka a t i, kaj narod zmore, kadar se /avzame za ka ko stvar. In pri tej zadrugi smo | jc Prt,t pazili v resnici skupni st. trd strožjem korperalu. Ko je Janez zaslišal njegov glas. ki je prekričal vse'druge, se ga je poln mračnih, obupnih mi?li. m< je Zli i_ Janez , molil dalje. Hofzneje sta se še večkrat srečala v zaporu Neko noč je Amerikanec za slišal, da Janez joče. "Kaj pa js, Janez?" je vpra šal. "Srce mi je težko, da ne mc rem povedati..."' je odgovo ril Janez. "Zakaj pa si danes zaprt?" "Včeraj jem od -doma dob štiri kroue. Malo je, ker je mo ja mati uboga. Pa se mi je ker pora I grdo smejal in mi reke da je moja mati pač malo vre dna, da mi tako malo pošlje Mene je zgrabila jeza in odgo ve ri I sem mu, da je pač več vredna nego njegova, ki 11111 ni poslala nič. Ker se mi je reža son pa vzdignil roko in udari bi ga, da se ni bil umaknil. Za to sem zdaj zaprt "Potolaži se, fant! Kmalu 'boš imel več denarja kakor vsi korporali v vojašnici. Tri leta bi š lahko z njim veselo živel.' "Kdo mi ga pa da?" "Jaz, moj Janez. Tebi ga bom dal. ker si največja reva izme< vseh. Jaz ga itak n»; bom več 1 abil." Janez ni več odgovoril. Polagoma je nehal ihteti in enakomerno dihanje njegove je pričalo, da je zaspal. Amerikanec pa tisto noč ni za t i sni I očil pripeljala skupaj ilojake nost namenov in vzajemnost, k« j. v.-eli prepričanj, skem življenju je vprašanje kako boš ker v seK j polastil čuden -1 rali in vedno se je domislil, kako ga davnimi leti izpreleta-vaio. ko je planil proti njemu iupanov sultan, ki se je bil dvezal. Janez, ki je bil. tedaj mal dečko, je kar otrpnil pred strašnim psom. tam na mestu je stal. grlo se 11111 je jn| stisnilo, da ni mogel ne zajokati. ne zakričati. Da ni pritekel županov hlapec, bi ga bil pes podrl na tla. In kakor sc v dela v-konečn živel, dn boš shajal, najbolj važno, za to se ni čuditi, da ima danes Slovenska Delavska Zadru zna Zveza med svojimi člani že nad 500 družin. In da so na-1 j« Janez od tedaj bal pse v, stopili pravo pot, nam kaž | tako *e j,; tresel pred korpora- ogromna trgovina, ki jo dela ta zadruga, Če bodejo vedno lom. Najbolj sta trpela pod njim nadaljevali po tej poti, tedaj Janez in Amerikanec. Janez za Ciodejo konec no materijalno to. ker je bil boječ in neroden, pomagali k večji samostojno- Amerikanec pa. ker je bil dr-sti in boljšemu napredku na-Uen in trmast in se korperala roda ha gospodarskem polju. Nič manj važno kot vpra ni »bal. Zato sta morala mnogokrat, šanje kruha pa je tudi vprašan- ko s<> t tekel po obrazih in pa- silo, ko bi'imeli tu v največ- 'M v velikih kapljah na tla. ji slovenski naselbini tudi moč- Nekoč je padla Janezu puška no zvezo, po vzgledu zadružne "a tla. Hotel se je skloniti in zveze. Dočim skrbi slednja za pobrati, a že je zarjul korpo- telesne potrebe naroda, bi skr- ral: bela druga za duševne potrebe. In narodnih delavcev v Cleve- ,'Na tla in vzdigniti jo moraš z zobmi, da si zapomniš. landu je obilo, le bolj močne kdaj si puško spustil iz rok!" zavesti, večje ljubezni do slovenskega jezika, popustljivosti napram nasprotnikom in želje do skupnega dela je treba, in gotovo je, da je napredek tudi 11a tej črti zagotovljen. -o—— Regrut Janez. [ Konec. se-isti in de važna društvena seja, Stanki, zborovanja. K ni in vedno trudijo, delajo rtvujejocele noči. mesto tla bi si priv' ščiti počitek. Njih delu je plemenito, vendar nehvalež-ker priznanje je jako red-Vrelika masa naroda pa sv Ij slabo udeležuje narodne-napredka. Poglejte naše dru-tvene seje. Društvo, ki šteje do Jčlanov, mora imeti sejo 7. 20 člani. In ^endar bi se toliko rega še lahko urenilo, ko se ljudje bolj skupno zave-ili, da so tudi v tej drugi do-ačiji poklicani na nan dno inibo, rije|J puško z zobmi za pas in jo vzdignil. "Kanalja, bolj hitro!" In Janez je moral puško položiti zopet na tla in jo vzdigniti z zobmi, toda hitreje. Nekdo med fanti je zamr-111 ral. Kdo se upa?" je zakričal korporal in pogledal po fantih. •"PcMllogar. ti si bili Jutri k raportu, navadim te molčati, ti amerikauska podgana!" je tulil nad Amerikancem.* Janezu j.? padla tisti dan tudi "Jaz znam puško sna žit i Tako so s? oglašali fantje I Jnijfi£. \ rok in j() je moral zo-plaho. Korporal pa je molčal pet pobirati z zobmi. Ivo mu je ill gubančil čelo bolj in bolj.La(!|a tretji6 jz rok, je bil tudi ",Jezik za zobmi! Marš v komandiran k raportu. kantino po vse. kar je treba!" je zahrumel nazadnje. portu Tako se je zgodilo, da Janez in Amerikanec drugi večer ni- Rekruti so se vsuli proti | sta Iežala na svojih posteljna-vratom. "Ali ostanete tukaj!" je zo pet zatulil in fantje so obstali I poru in niso vedeli, kaj. "Prokleto življenje. je po "Eden pojtle za vse. Vsakdo dolgenl času izpregovoril Ame- kih v spalnici, marveč na trdi pnem v temiKin, mrzlem za- da po kroni." "Korporal je rikanec. "Ni vredno, da ga žt-začel pobirati I vim. Dovolj sem izkusil sveta. denar in prišel tudi do Janeza, dovolj slabega in dobrega užil. "Gospod.,, gospod..." je zdaj mi ni več prestati. Nič več konec bom Poslušal je, ali mu Janez kaj a vse je bilo tiho. - Janez je nekaj še-je zarjul I petal. Podlogar je poslušal pozorneje in razločil: "češčena gospod..." je I si Marija, milosti polna..." Janez, kaj delaš?" se je za- trepetal Janez. Gospod, jazlsie mi ne ljubi imam samo še trideset krajcar-1napravil." jev "Jan»?z kranjski, ali misliš. I odgovori, rta bos samo od tega živel, kar | Toda ne dobiš pri cesarju?" korporal, "Gospod... jecljal Janez. "Gospod korporal se pravi," I čudil. je kričal korporal. "Čakaj, jaz te ;- bil Podlogar izroči >reomada, od katere moškim v .tednih krasni brki in brada )opolnoma zrastejo in ne bode odpadli in ne siveli. Revmati-zemt kostibolj, trganje v rokah ogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim Vsakovrstne rane opekline curja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge »lične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno JAKOB WACHCIC, 1092 E. 64 Street. CLEVELAND. OHIO LAFBOVGOLDEN ROD KRUH je n«rejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, drapa gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi £ro-eetji. The Jacob Laub Baking Tine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete. Sprejemamo vsa naročila od ene gafone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: NIZKE CENE. Vajboljsi domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50 Orožnik, finega okusa, 5 galon s sodom .....$13.50 Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 Vnibolje rudeče žganje, 5 galon s sodom ...,$12.25 Pravi rum, 5 galon s sodom /...............$12.50 Francoski konjak 5 ^alon s sodom .........$13.50 VINA:' Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00 Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. Prva Nlovpnwkn družim s OHIO BRANDY DISTILLING i 6102—04 ST. CLAIR AVENUE. ri i? VTTT AMD OH t»fl V* ** ** Vrt PV. 1 m. je in vozove železniški upravi izročiti v prvem četrletju leta I9M Glavni sedel Cleveland, O Ustanovljena 13. novembra 1910. Pndsedalk: JOHN GORNIK., 6105 Bt Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLAJUC, fl88 E. 8let St Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1143 E. 60th Street Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 56th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, «424 Sptlker Avenue. Nadzorniki: ANTON OftTER, 6030 Bt. Clair Ave.; PRANK tORIČ, 1366 pA t East 66th St; MIHAEL WINTER 6030 St. Clair AVenue. JOHN MAJZELJ, «28 Qlaas Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. tIBKRT, 6124 Glass Ave. Pooblaščene«: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhfevnl zdravnik: J. M. SELI6KAR. 612? St. CUlr Avenue. VBi doplal In druge uradne stvari, naj se poftlljajo na glavnega tajnika, / denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glaello "CLEVELANDSKA AMERIKA" Nekoč je bila parada na vež-tiišču. Vse je šlo lepo in gladil toda, kdo se je obrnil na lesno, ko se vsi drugi na levo. :do je vedno kazil ravno črto 'vojakov, kdo se je tako čudno obftašal, da je stotnik slednjič ' .piCmical korporala, ki je bil pri ixldeiku, kjer ni radi enega bilo tistega vzornega reda, kakor pri drugih oddelkih? Mavričev Janez je bil tisti, ki je spravil ves oddelek in celo kompani-jo s svojo nerodnostjo v sramoto. Stotnik se je jezil in kričal nad korporalom, česar Janez ni razumel, nato sunkoma obr-liil konja in odjalial. Parade je bilo konec. Kbrporal pa je planil pred Janeza in zatulil nad njim ves goreč v obraz: "Kanalja ti nerodna! Radi tebe sem jaz kregan. Zakaj si na j''svetu, klada? Prokleta mati, ki te je rodila. . Tedaj je nenadoma v?kipe-fo v Janezu. Vse, kar j.e doslej skrival in zadrževal, je planilo .na dan, zavrtelo se je pred njim ,mrsli so se mu zmedle, nič več ni videl razen korporala, k« je bil njegov so v razni k in ga hotel uničiti, ki je zaklel njegovo mater. "Ti koineš mojo mater?" je zavpit, stisnil zobe, oči so se mu besno zasvetile, obrnil je piskoma puško in zamahnil. Kopito je treščilo mimo glave Jia ram©* kost se je zdrc-bila, z govorili o veliki kleri-tlni navdušenosti, vendar je ostala akcija gospcda George-rg in -njegove gospe soproge brezuspešna. Klerikalci se pač ustijo, toda denar jim vendar ne gre izpod palca in naj še lijo takšno navdušenost, ir.iki gostje so odšli iz v_ Ijane popolnoma razočara-i. Pa pa bod-o imeli še lepše imine na ljubljansko mesto. >ili vrhu tega v hotelu .še okradeni. Tozadevna je že pri sodišču in ka-govori, so tatove že tudi "olstem Doroteja Ovčjak, ki je skupo-vala jajca in druge take reči in se tako preživljala. Živela je čisto sama zase in ni sjcoraj z nikomur občevala. Bila je na glasu varčne prekupovalke, ki mora imeti tudi nekaj kron pod palcem. Drobiž je nosila vedno v nedirju, in sicer vsake vrste drobiž v posebni cunjici, ker je iinela že precej slabe oči. Večji denar. 10- in 2okron-ske 'bankovce, je 141K la shranjene v mošnjičku v doljnem krilu, za katere je pa malokdo vedel. Dne 8. aprila, v torek, je obredij po kupčijskih potih vasi Brusnice in Tolstivrh in se nato podala v svojo h seno bajto. Skuhala si je koruzne žgafnce in se nato podala k počitku .na'ležišče, narejeno iz slame in vrbovine. Sredo zjutraj so prišle v vinograd na delo ženske in znanke iz 7.a-puž. Oglasile so tudi v bajti .Doroteje Ovčjak, ali našle so jo mrtvo «1 prerezanim vrati 111 in goltancem iji pod njo mlako krvi. Na lice mesta do-šli orožniki so še dognali, *la ima starka prebito glavo in da nima v nedrjih nobenega denarja. Sodna komisija, ki je bila poklicana iz Novega nr;-sta. je konstatirala roparski na«-pad in pobrala vse, kar bi moglo morilca izdati. Zdravnika sta izjavila, da se je moral izvršiti napad zjutraj ali pa še zvečer med jetljo, ker je imela -Starka v požiralniku še jed, Ropar je moral nesrččnico napasti od zadaj in ji je zadal najmanj tri krepke udarce, da ji je čreplnja počila, nakar ji je prerezal vrat, da je izkrvavela. Pri njej so našli v doljnem krilu kakih 60 kron. za katere ropar ni vedel; pobral ji je pa denar iz nedrij. Na s-u-mu imajo več potepuhov, katere so 'že zaprli. Na .Dolenjsko se je odpeljal iz Ljubljane tudi g. Toplikar s policijskim psom na lov za lopovom. Umrla je v Dobrepoljah gospa Marija B rdavs .roj. Steh v (r2. letu življenske dobe. Medvedov nagrobnik. Profe-vrr Peruzzi v Splitu je na snoval nagrobnik za groib pesnika A. Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marnjorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirek-pe\vc «< piščalko. Iz srede reliefa se dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika na grobovo glavo je lira. Skozi potrgane strune se dviga kača. Ob straneh stejita na podstavkih dve kameniti žinvi, oJ> katerih kipita dve cipresi. • Državna podpora. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo sporazumno z notranjim ministrstvom 50.000 K podpore, da srt pomore vinogradnikom na Kranjskem, prizadetih vsled lanskih uim, z dobavo galice in žvepla po znižani ceni. Mlad samomorilec. Pri usnjarski tvrdki Deu v Tržiču se je na stranišču obesil 18 letni vajenec. Pravijo, da se mu je omračil 11111. Napadli so 22 let starega delavca Franca Stiglica v Pu-štalu pri Skofji Loki. Ležal je na svislih. Napadalec mu je prizadejal več ran z nožem v rebra. Novo železniško progo Novo mesto^-Metlika je naročila železniška uprava pri avstrijkih tovarnah 12 lokomotiv (od teh 5 za brzOvlake) za 1,055.000 K. nadalje 51 vagonov, in si Malijglasi. Naprodaj so tri hiše, lot 40x135 Prinesejo renta $47.00 na mesec. Kdor hitro kupi, dobi vse tri hiše za $4100. V hišah je napeljana voda in plin. Polovico se plača takoj, drugo na obroke. Vprašajte na 1730 E. 37th St. (36) Delo dobi deček« ki bi se učil lekarniškega posla. Dobro mesto za pripravnega dečka. Vprašajte v Reichovi lekarni, 3963 St. Clair ave. Vogal 40. ceste. (34) POZOR! če želite vzeti stanovanje v najem ali kupiti hišo in lot v Collinwoodu, pridite najprvo k meni in poglejte, kaj je na razpolago. Harold E. Emerich. Zemljišča na prodaj, zavarovalnina, javni notar. 16205 St. Clair ave. Tel Bell Eddy 649 J. Tel. Cnv. Wood 58. 0» (40) Takoj dobijo 1 ni, porabljivi vrstno delo v niči. Potrebuj brih in močnih je helperje. Lepa učenje. Vprašajte ro Machine Co. in E. 65th St. Vzemite Broadway karo. 1 (27-34) T.!5S iobri, stal-za vsako-in stroj-nogo doza molder-lika za iz-i The Fer-bard ave. KJE JE Anton Aniič? Nahaja se iKkje v Clevelandu? Njegova mati je v stari domovini smrtno bolna in bi rada zvedela za svojega sina. Nadaljne poizvedbe dobite v našem uredništvu, kamor se naj naznani, kdi r ve kaj o tej osebi Naprodaj trgovina > v sredi slovenske naselbine, kjer se prodajajo čevlji, moški klobuki in srajce in spodnja oprava. Trgovina ima mnogo odjemalcev, lepo zalogo.'Proda se radi odhoda v staro domovino. Vprašajte pri J0I111 Zulich 1197 K. 61 St. (38) Naprodaj je hiša. ima 9. sob, in druga hiša. ki ima 5 sob, voda plin, kanal, do4>;r let. Na 1602 K. 27 St. Cena $3500. Vprašajte na • 1230 St. Clair ave. ' (38) DEKLICE dobijo delo v tovarni. Dobre plače, stalno delo. The Atlas Bolt - Screw Co. Marquette in Hamilton. MOŽJE za "header room". Dobra prilika, da se nauči dela. Dobre plače in stalno delo. The Atlas Bolt - Screw Co. Marquette in Hamilton (34) Pozor rojaki! Naprodaj je dobro obiikana mesarija in grocerija na 4122 Superior ave. V bližini je veliko Slovencev in je 'zelo pripravno za kakega slovenskega rojako. Poizve se ravnotam. (35) NAZNANILO. Članom društva Primož Trubar, št. 126 SNPJ. naznanjam, da bo nadaljevanje mesečne seje v petek, 2. maja v starih prostorih ob 8. uri zvečer. Novi člani, ki niso mogli pristopiti, ker se seja ni vršila, bodo sprejeti na tej seji. Opozarjamo člane društva št. 5. SNPJ., da nikar ne pridejo 11a to sejo, ker pride lahko do drugega preloma, kakor je bilo v nedeljo, Ako nimate spoštovanja do društva, imejte vsaj srce do tistih članov, ki so družinski očetje, ki se borijo za vsakdanji kruh po tovarnah pri današnjih slalbih plačah. Komaj sebe žive in si toliko pritrga-jo 11a mesec, da plačajo ases-inente $1,40. Lahko pride do tvga, da je društvo črtartb in kam naj se tak revež obrne, ki je že član 2 ali 3 3 ali več let. Člane našega društva pa prosim, da se ne razburjajo na sejah, kajti z mirnim potom bo-demo uredili sedajni prepir, zagovor pa naj dajo tisti, ki so napadeni. Na sejo pride zopet br. Martin Železnikar, da bo celo\ stvar preiskal, kdo je kriv blamaže, ki bo zapisana v zgodovini slovenstva v Ameriki. Priobčiti sem moral ta oglas v Cl. Ameriko, ker je za "Glasilo" prepozno. Fr. Htidoverruk. ____ PAZITE! Kupujte ženfske in otročje potrebščine, suknje, obleke z -zu betoni, kiklje, bluze, korzete, spodnjo obleko in vse drugo tpri meni, ker so cene mojemu blagu vedno najnižje. Torej, če si želite pri, nakupovanju prihraniti kaj denarja", pridite k meni, predno greste drugam. Oglejte si fino izbero omenjenega blaga, in prepričali se bodete, da imam bolje blago, in da so cene v resnici nižje kot kje drugje. Za obilen cbisk in podpiranje mojega novega pod-uzetja se najtopleje priporočam, in vam tbom vedno hvaležen. f (34) BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave. Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od Addison Rd. i Aostro- Americana i S. S. CO* Direktna TOin|a med New Yopltom lu Aratro-Ograko N1ZKB CENE. Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiaer F rant Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Kompanija ima sledeče dro vijake: Kaiser Franz Joseph I., Martha Washington, Laura, Allea, Argentina, Ocenia, In novt ladije se k delajo. Za t se podrobnosti se obrnite na generalne agente. Phelps Bros. & Co. f 2 Washing«* St New Ywt. N.T. f ali pa na priznane agente ▼ Z. D. in Canada NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem sprejel v svojo trgovino g. Rud. Perdana, ki je opravičen mene zastopati v vseh poslih, tičočih se moje zlatarske trgovine. Fr. Černe, slovenski urar in zlatar, 6034 St. Clair ave. Cleveland, O. -:- (34) Slovenska kuharica dobi dobro delo, četudi ne zna angleško, druga dekla pa dobi dobro -bubo k t; t po«trežnica geslom pr-obedih. Mora znati angleško. Dcbre plače in stalni službe. Vprašajte na 6107 St. Clair ave. (35) POZOR! Cenjenemu občinstvu se naznanja, da sva prevzela mesarsko obrt cd Sternena in Močnika 11a 1311 E. 55 St, Prav toplo se priporočava sloveli skim -gospodinjam za naklonjenost in podporo mlade trgovine. in garantirava vsem od jemalce 111, da bodejo vedno toč 110. uljudno in po najnižjih cenah postrežem, kar je glavno, vedno z najboljšo vago. Priporočava se za obilna naročila. Josip Žulič in John Želko, 1311 E. 55th St. (34) 29 ženskih krasotic. Resnične umetniške fo tografije najlepših žen v raznih pozah vam pošljemo v zaprti kuverti {samo za 42 o-ntov. B Auturi, 200 K. 23rd St. New York, NT. Y. (34) Hiše naprodaj. V sredi slovenske naselbine iinam veliko hiš naprodaj. Vse bolj natančno lahko vidite napisano na moji tabli pred mojim stanovanjem. Imam tudi 11a E. 45. cesti. Hišo za 2 dru zini. Skriljeva streha in velik lot. Proda s.e za $2900. Imam tudi mnogo hiš. v Collinwoodu naprodaj, dobijo se na obroke, mnogo hiš in lotov v Notting-liainu. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulich 1197 E. 61. St. (38) POZOR! Za Collinwood znižane ce ne. Naznanjam vsem, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrste čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno bla go. Se priporočani rojakom za udeležbo. (41) Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116. Lepa prilika. Proda se posestvo v stari domovini, in sicer dvte hiši, gospodarska postopja in Šest glav ž i vine. Posestvo ji? v vasi Glogo vica, št. 25, . fara št. Vid pri Zatični, Kranjsko. Proda se prav poceni. Vpraša Škvarča, 945 E. 63 veland, Ohio. OZON Up jetlčuih. Če imate hud kašelj, krehate in pljujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — jetike. Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je OZON S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in' vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj daleč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgime kašelj, vaš apetit je dober, spanje se vrne, pridobite na moči in teži. Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes ne, ker dom in vaio družino. V naii popolnoma nanovo bite veliko izbero, polnitve, kakor 1 ko, kuhinjske omare, omare se stole posteče, žimnice, posteljne prapftft, ko*te% raznovrstni porcelan, kakor boiafld, za mess ■ juho, razne skledke, vso ki ponve, lonce, nože, vilice, žEce, inie sto in sto nih drugih posod in priprav, Id 1 NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO..................... Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naroČila za ko2$e m autbmobile za rse prilike. Cene vedno nižje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI BA/>BeMnr wm ■aiviunt T.L Našli smo John Cle tta da Je slovenski zobozdravnlfekl zavod Imel krasen napredek leta 1912. Posli bo se poveCall za 40%, cene so ostale Iste. Sna cena vsem ljudem vselej. Tu te ne poganja, vi dobite za kar plaCate. Najbolje delo za srednje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zaposljenl. 1. Mi ne rabimo slabega, drobnega zlata. 2. Inštrumenti so Cisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne. 5. Občevanje uljudno. Vaš Jezik se govort pri dSs. 7. Izkušen zdravnik sedmih 1st. 8. Nafti bolniki nas priporočajo. 9. Samo najbolje blago se rabi. 10. Največjo pozornost posvečamo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri nas. 13. Deremo zobe brez bolečin. 13. Delo garantirano 10 let, 6e se kaj pokvari, zastonj popravimo. $ 14. VI ste v tem uradu doma. 15. tenska postrelba. 16. Zdrav, Cist urad. Vprašajte svojega soseda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, ne računs-mo za puljenje sob. Dr.A.A.Kalbfieisch White Cross zobozdravnik. JOHN GORNIK, Staven «fct hro)«&, ŠMM yT CLAHt AVEMHE. Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, medernlh bi . nlh spomladanskih in letnih oblek tsr sukenj. Prodajam obleke po meri In le narejene. Priporočam as slavnim »lov. društvom v napravo uniform In Izvršujem vsa druga krojaška naročila. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh moških potrebščin. I®" Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. Telefon Princeton 2402 W Svoj k svqjlml ►■4C1QCOOIOM(MUIOICil, da mu aniaj lahko zaupam, toda sem vseeno pazil nanj. Najprvo ko-nfauu po precej močvirnatih tleh. Potem pa sv« ob bregu abra, ki se razprostira med obema polutokoma del jacare in del crocodilo. Indijanca pošljem nazaj, ker sedaj a:m se Mko sam ravnal. Ker itojim v senci košatega drevesa, se mi ni bik> treba bati, da bi me luk> videl kljub meaečni svetlobi. Tu fii bilo splava, in je moral biti torej najbrž na drugi strani polu toka. Luč obeh zatlačim v odprta usta. Potem pa odpnem laso in ga zveiem Se» nikdar nisem videl tako prestrašene postave kakoršnja je bila sedaj majorjeva. šele se daj se zgane, da se brani, toda bilo je prepozno. Moja lasa ga je že trdno objemala. "Nta premaknite se, senor," zašepečem, "sicer dobite nož v telo/' < Večkrat sem se pozneje čudil, kako da major ni skušal pobegniti. Skočiti bi mu bilo treba na splav, in njegovi ljudje* b« ga takoj videli. Seveda ig« je strah popolnoma prevzel. človeka ne vidim. Lahko sem se ravnal po dveh potih. Moje obleke niti zapaziti niso mogli, ker je bila precej enake barve z okolico. Tako bi lahko s pomočjo dreves prišel mimo straž. Druga pot je pa vodila skozi bičje in grin ker je bila ta pot ij nevarna, jo izvolim. Ko se previdno plazim na-zapazim prvo in drugo stmio. Indijanec je povedal prav. Kakih petdeset korakov stoji od druge. Vojaki si *ilno zaspani, in zdi se mi, da imajo vse drugo na svetu raje, kot stati na straži. Sedaj je nastalo vprašanje, ce se morem splaziti mimo dveh straž. Upal sem, da se mi to posreči. Toda fcle tedaj *e začne za mene nevarnost. Če gledajo proti ognju, me morajo na vsak način zapaziti. Zatorej raje plazim še nekaj časa proti splavu. Kmal» katerim je major pravkar igovoril. Toda iz njegove hitre hoje sem sklepal, da se ne bo obrnil. In kakor hitro mi je misel prišla, tako hitro sem jo tudi izpeljal. Se stoji major ob bregu, in gleda za možem, tu se dvignem iz svojega skrivališča. Toda napad ss ni zvršil počasi in previdno, pač pa bliskoma. Z enim samim sko kom sem /a majorjem. Major se obrne. Mesec sveti na njegov obraz. Hotel sem ga v trenutku pobiti na tHa, toda vidim, da to ni potrebno. Njegov obraz postane najprvo bkd kot pepel, potem pa mu Skoči vsa kri v obraz. Skoro na tla pade od strahu. Hotel je kričati, toda od strahu ne more niti glasu dati od sebe. Usta drži odprta, in le nekaj^ nera- ognjev, katere knrijo, jasno od- j da je pozabil na vse drugo, Jaz ijo po okolici. Nobenega po potegnem nož, zgrabim majorja za ramo in rečem: "Sedaj pa naprej, senor I Ne ustavljajte se! Dam vam častno besedo, da čutite« mojo klino pri najmanjšem odporu." In porinem £a naprej. Sele sedaj se spomni, da bi se lahko branil. Major neče naprej. "Marš! Sicer zabodeni I" za-povem. Porinem ga naprej, toda neče iti. Takoj ga zabodeni v mišice gorenje roke. na mesto, ki je najmanj nevarno. To je (bilo absolutno potrebno, ker v nevarnosti je bilo moje življenje, mojih prijateljev in ujetnikov. Sfttdstvo je pomagalo. Major prične celo hitreje teči kot mi je bilo ljubo. Majorjeva sablja precej rožlja; ker bi šum lahko koga zbudil, mu jo odvza-meni in vržem v travo. Potem pa gremo naprej. Nasproti mi pride duh mesa, katerega so pekli pri ognjih. Vendar me to ni moglo zmotiti; čimbolj sem se pa zanimal ■za klic, ki je sedaj zadonel: "Malo, pečenka je gotova!" Mogoče bodejo sedaj meso delili? Mogoče celo straž?, zapustijo svoje postojanke? Kes! Vse teče proti ognjem, in straže tudi. Nekateri vzamejo s seboj puške, drugi pa jih prislonijo na bližnja drevesa. Ali naj se drznem? Lahko bi oprostil nekaj ujetnikov, vendar s tem stavim "fevoje življenje v nevarnost, in tudi ris-kiram. da mi major pobegne. V takih trenutkih se ne sme premišljevati. Navadno je ona misel pravilna, ki pride človeku prva na pamet. Vržem torej majorja na tla in mu zveženi noge z njegovim sabljinim pasom. Potem pa hitim proti polutoku. Vsi ljudje so zatopljeni v pečenko in mi obračajo hrbte. Kmalu sem iz svetlega prostora zopet v temi. Rešiti pa moram samo dva človeka. Prere-žem jima jermenje in jima uka-žem, naj mi takoj sledita. Oba možaka prideta kmalu za menoj, da celo puške sta va?Ja s seboj. Bila sta toliko previdna, da sta pobrala strelno orožje obeh straž. "High day! Que alagria!" reče eden izmed njiju, ko prideta bližje mene. Govoril je angleško in špansko, "To je bilo junaško! Videl sem vas prihajati! Potem sem zaklical krmarju naj zgrabi za pihal-nike. Rešeni smo v največji sili. Kam sedaj, sir! Kdo ste vi, in kaj ste vi, senor?"' Ta glas se mi je zdel znan, in moral sem ga že prej slišati. Toda sedaj ni bilo časa, da bi ae» spominjal, kje in kdaj. Vidim samo, da nosi mož panamski klobuk z velikanskim robom, in mu odvrnem: "Le vetlno za menoj in sicer hitro." Niti časa si nisem vzel. da bi majorju odvezal vezi okoli nog. pač pa jih prerežem. Major sloo-či kvišku, in jaz ga zopet trdno primem. Eden izmed Šeni(h pa reče: "Sto hudičev, to je general teh adutov! Lepega kozla ste ujeli. Mu hočem sam nekoliko kosti prerahljati." In mož prinv? majorja za drugo roko, nakar v* največji Ker vidijo naši ljudje, da prihajajo mesto enega kar štirje, začnejo takoj nekaj sumi ti. Vsi skočijo kvišku in zgrabijo za orožje. "Le os-tanite mirn^ senor:«," jim zakličem. "Nobenega strahu. Jaz sem." "Vi? Hvala Bogu!" odvrne brat, ko stopi naprej. "Mnogo smo že skrbeli za vas. Koga ste pa pripeljali s seboj?" "Dva ujetnika, katera sem oprostil, in nekega majorja Ca-dera, o katerem ste že mogoče slišali." "Major Cadera!" za kliče brat. "Da, major," odvrnem. vrednosti. Moj sklep glede denarja je bil kmalu narejen. Obrnem se proti jerbaterom in jih vprašam: "Ali ne moreta dva izmed vaju takoj jahati nazaj na 'zažgano rančo?" "Zakaj?" vprašajo. "Da izročite lastniku dvanajst tisoč papirnatih dolarjev, katere jim podarja senor major Cadera kot odškodnino za ukradeno živino." Vseh pet je takoj pripravljenih. "Žrebajte med seboj kdo gre. Zajedno pa povejte staremu gospodu, naj pošlje svoje gavče ri njegovi ženi, kjer smo pustili konje. Prostor je bil jako srečno izbran za taborišče. Visoka vsemi pričami "Gotovo." "Torej sem zadovoljen. Lastnine druzega možu se ne bi dotaknil, da popravim škodo, drevesa so ga senčila, in gc- j^tero ste povzročili. Ker ste grmovje je tvorilo kakor tr(lno jzjavj]jt da je denar vas, čan zid obrambo proti 1110- tefin: ločili eni da se izroči sto močan zid obrambo proti r.bitnim napadalcem. Komaj prižgemo ogenj, ki posveti okolico, že skoči mož s širokim klobukom proti meni in zakriti: "Heavens! Ali je to nrego-če? Ali ste res vi Charley? Vi? Pridite na moja prsa; na vsa moja prsa, toda hitro, hitro!" In mož vrže klobuk z glave, da lahko vidim ves njegov obraz, se me oklene z dbema rokama tako močno, kakor bi me nameraval v prihodnjem trenutku zdrobiti. In kdo bi si mislil moje začudenje: Bil je moj stari Tur-uerstick, mej stari kapitan Krtek Tnrnerstick, stari in originalni morski medved, moj spremljevalec iz* Kitajskega in {JI znanec ■/>? dolgo let nazaj. Mo~jjj je začudenje je bilo ravno tako veliko kot moje veselje ob tem tako nenadnem sestanku, vendar trenutno nisem imel nobenega časa za daljše po-menke, radičesar prosim: "Vsedite se in počakajte še trenutek, kapitan, potem pa zveste, kaj iščemo tukaj. Najprvo moramo poskrbeti za lastno varnost." Kapitan uvidi, da je to res najbolje, in stori kakor sem mu rekel, da si ni bil s tem nič kaj zadovoljen. Major je bil za nas glavna oseba. Pri vežemo ga v bližnini ognja ob drevo. Ko ljudem na kratko razložim, kako sem ga ujel, mu vzamem tudi robec iz ust, vendar ga posvarim, da mu gre za ko>'.o, če hoče kričati. "Enkrat st^ že tbili v naših rokah," nadaljujem. "Obljubili ste. da se vzdržite vseh sov-ražnostij napram nam, radiče-sar smo vam prizanašali. Prelomili ste svojo besedo, in sedaj se tudi ozirali ne bodemo na vas. Posledice pripišite samim sebi, Peter Ajnas, vzemite mu vse, kar ima v žepih." "Lopov!" zagrmi major nad Indijancem, ko slednji spolne * moje- povelje. Peter mu pa priloži dobro zaušnico in reče: "Lopov si ti, lažnik! Sedaj vem vse. Še enkrat kaj tace-ga spregovori, pa ti prebijem črepinjo." Major je imel uro, listnico in denarnico. Uro mu vrnem. Listnico in denarnico pa odprem. V obeh je bilo kakih tedaj odločujem, da se izroc dvanajst tisoč papirnatih dolarjev staremu rančeru. kateremu ste zažgali hišo in odvedli živino." "Oho! Vi me morate prej vprašati za dovoljenje, predno razpolagate s tujim premoženjem." Dalje prihodnjič. jT!IIIiliiIi:ti;ilitii|liai|lltilll!|ii|i;ti!l)illit}illll!ili!li;t]iIiilM!fc Otroci in ženske so ponavadi podvržene zapeki i i katero povzroča nepravilna j* j H 41 H prebava v črevih Severov Laxotort poda hitro olajftbo v takih 4 j slučajih. PovspcSuje tok žolča a redno delovanje črev, dobro || prebavo, veselje in pokoj. Vi. tr soko se priporoča za otroke. Cena 25 centov 3j H SEVEROVE KAPLJICE za Otroke (Severn's Soothing Drops) utešajo bolečine, kolike, zvija- vico, krče in preženejo sape in j j pline in želodca ter podeli j J mirno spanje, Cena 2oc h ♦ f Čuvajte se bolezni, katere dajnjo Čime. Naj boljSa varščina ne obstoji samo v tem, da se vzdržuje * i čisti, ampak da se vzdržujejo !j čista tudi vrat, zobje in usta. j- Rabite kot grgrnlo in ustno jj ispiralo Severov Antisepsol Ne kupite poprej blaga in obleke, predno ne pregledate Knausove trgovine z vsakovrstnim modnim blagom. Pri Knausu kupite vsako blago in obleko ceneje in izbera je večja kot drugje. Fine obleke za neveste in družice, iz svile ali volne, v vseh barvah in velikostih od $7.00 do 18.00. Ženske obleke bele ali križaate v raznih barvah od 70c do $3.00. Fine bele otročje obleke za birmo od 50c naprej. Vsakovrstne obleke za fante od 2. do 15. leta od 50c do $6.00 Ne pozabite na ugodne cene ženskih oblek z že-ketom in s svilnato podlogo. Samo se nekaj dnij. Ženske fine bluze šlingane od 50c do $5.00. Posebna cena za drugi teden za ženske bluze, ena vrsta po 29c, prej do 75c, druga vrsta po 45c prej do $1.00, tretja vrsta 69c prej do $1.50. Dajemo in zamenjamo Pink znamke. Ne pozabite, da imamo fine čevlje za cejo družino v zalogi. Cene nizke in trpežni čevlji. JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Ave. Prekinjeno delo Uspešno tudi učinkuje v slučajih nosnega katura, takov in kjerkoli te rabi antiseptična i i nest »vi na. Cena 25 centov lekarnah. Zahtevajte va Zdravila. Ne vze-Ako jih vni lekarnar pišite nam: samo mite Naše vsakdanje življenje mora hiti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela,