Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 25. januarja 1938 Štev. 19. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. št. 11.409 JUTRA 99 sss Generalisimus Gamelin ' A : . Medtem, ko se je francoska solidarnost 111 razsodnost ob glasovanju za zaupnico novi Ohautempsovi vladi tako sijajno izdala ter znova posvedočila genij francoskega naroda, je padla skoro v' istem ^asu pomembna odločitev, ki naj okrepi Tfa*ncosko obrambno silo in moč. General 'Jamelin je bi' namreč imenovan za voditelja vseh francoskih vojnih sil in za sIučaj izbruha vojne za njih vrhovnega Poveljnika. General Gamelin, ki je bil ?reje šef generalnega štaba kopne vojske. Je Postal s tem šef generalnega štaba vse Narodne obrambe. Tako postano general 'Janielin sam odgovoren za izvršitev obo-*°~evalnega programa. Gamelin bo podojen edino vojnemu ministru Daladieru, ?jso mu sedaj zaupali kontrolo vseli treh brambnih ministrstev. Ti važni ukrepi podstavljajo le delen načrt v svrho okrepitve vsega francoskega obrambnega sistema. Nedvomno je to imenovanje odmev res- tnuie se internacionala demokratičnih držav LONDON, 25. januarja. Ob odhodu zunanjega ministra Edena v Ženevo navajajo tukajšnji listi, da ne bosta francoska in angleška vlada dali nikakšne skupne izjave. Zunanji minister Eden s© je ustavil v Parizu in konferiral s Chautempsom in francoskim zunanjim ministrom Delbosoni. Iz Ženeve se (lo-znava, da se bodo ob priliki sedanjega zasedanja, na katerem se bodo obravnavale židovske pritožbe iz Romunije, palestinsko vprašanje, južnoafriški man* dat, vprašanje plebiscita v Aleksandretti, ter vprašanje i.kiiritev kontrole Društva narodov na Madžarskem, vršila važna pogajanja med posameznimi delegati glede ustanovitve internacionale demokratskih držav v okviru Društva narodov. Ta načrt se obravnava že nekaj tednov in je zbudil vsepovsod veliko pozornost in se nanaša v prvi vrsti na Anglijo, Francijo in Združene države ameriške. Doznava se glede podrobnosti tega načrta, da se Anglija, Franclja ter USA že oj izstopa Italije iz Društva narodov ter njenega pristopa k protibolj-ševiškemu paktu resno bavijo z mislijo glede skupnega sodelovanja na vsem političnem in gospodarskem polju. S tem upajo, da bodo zadržali v Društvu naro dov Belgijo, Nizozemsko, Švico in skandinavske države. V dobro poučenih kro gih zatrjujejo, da sovjetska Rusija ne bo pripadala tej internacionali demokrati enih držav. liaSija adstofU Hemiji del Mesmje...?/ PARIZ, 25. januarja. Po vesteh iz rimskih -političnih krogov se je Mussolini odločil, da prepusti Nemčiji ona področja južno od Abesinije. ki jih je leta 1924 odstopila Anglija Italiji. Ta odstop naj bi se izvršil brez nemških protiuslug. Pripom- niti je, da izključuje zadevali angleško italijanski dogovor možnost odstopa tega področja kakršnikoli tretji državi. Izročitev teh področij Nemčiji bi predstavljala kršitev pogodbe od strani Italije. P zadtt\em itettulku odbita zatrta fteali ptsketm težitnu t svetovnega položaja in nujne po-rebe, da se doseže enotnost poveljstva ' ® Predno izbruhne kakšna vojna, iiene-- 1 Gamelin je zavzel s tem položaj, ki ga a Primer v Italiji zavzema maršal Ba-v°Slio. Zgodovina francoske republike je ^no povzročala pri francoskih politikih *,!azen> da b: predstavniku vojske izro-. 1 Preveč moči. Prav gotovo je v ozad-jtega ukrepa očutek velike potrebe, ob lifv'rem S0 zamr'' nekdanji strahovi poje ,0v ^ <>ujno vodi! do sklepa, da j nil general Gamelin postavljen na to "esto. v ^varitev posebne letalske vojne sile 1 ranciji je namreč privedla do tega, da lial S° V ^opni ‘n letalski vojski uveljav-sk'h različna mnenia glede obojestran-st nalog v morebitni bodoči vojni. Po-p^vitev ‘ generalisima Garneli na je , avila sedaj tei negotovosti K«i»ec. ^ General Gamelin ie bil rojen leta 1872 j. ?a smatrajo za najodličnejšega vojaka r3ncije. Od stran; francoske vojske, pa na- energičen Ul ‘udi in Op Političnih krogov uživa radi izkušnje ^ modre razsodnosti veliko zaupanje. ^n,eral Temperly, vojaški sotrudnik sp,!1 y l elegrapha« .ie ob tei pomembni skeernein!': v vr*,r,vnem vodstvu franco-b0. zapisal sledečo značilno sod- ila ukrep je za okrepitev francoskih SOFIJA, 25. januarja. Iz Aten se doznava, da je bila v zadnjem času odkrita velika zarota proti kralju in predsedniku vla de Metaxasu. Bivši generalni direktor grške policije Polihromopulos je pripravil atentat v atenski katedrali za časa poročnih svečanosti, c kateri priliki naj bi bili ubiti kralj, prestolonaslednik in Metaxas. Polihromopiulos je bil aretiran in pregnan na otok Santos. Radi stroge cenzure manj kajo sleherne podrobnosti o nameravanem atentatu. Znano je, da je Polihromopulos izvršil pred 4 leti atentat na bivšega grškega ministrskega predsednika Venize-losa. Hatasltofa ieškega vojaškega idola PRAGA. 25. januarja. Češko vojaško | člani posadke so popolnoma zgoreli ter letalo je med le >m iz Prage v Brno pri zogleneli ter jih ni mogoče prepoznati. Boravi treščilo n.; tla in zgorelo. Vsi trije [ Uma te&gatske vtade SOFIJA. Vojni minister genend Lukov, notranji minister Grandbvski in trgovinski minister Barov so podali ostavko. Za novega vojnega ministra je imenovan poveljnik kraljeve garde Daskalov, notra- nji minister je postal dosedanji prosvetni minister Nikolajev. Sofijski listi prinašajo ob obletnici podpisa pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo tople članke. ReftuMikanska ietaCaittfeaiuovsfte vojne iadje v stditetH o&steetjevM^u VALENCIJA, 25. januarja. V bližini francoske meje se je razvil srdit boj med republikanskimi letali ter nekaterimi frankovskimi križarkami, med katerimi je bila tudi križarka »Canaria«. Pri tem je padlo nekaj bomb iz republikanskih letal na francoski rinile' ki se je nahajal v bližl ni, ki pa tff škodb. utrpel nikakšnih večjih po- vojnih sil 'enakovreden številnim divizijam.« I ako je genij francoskega naroda z impozantno zaupnico Chautempsovi vladi in s postavitvijo generalisima kot vrhov- ne..a poveljnika vseh francoskih vojnih sil temeljito in energično razpršil vse one neštete, naivne govorice in domneve, ki so v zadnjem času pričele krožiti po Evropi in ostalem svetu. fosftodatske ktežMe Mariborska Ljudska tiskarna d. d. se ie poravnala. Ob prilik1 sestanka upnikov tukajšnje Ljudske tiskarne d. d. na okrožnem sodišču v Mariboru so npniki z večino glasov pristali na poravnavo 40% terjatev, plačljivih v teku enega leta. 15 milijonov Din posojila dobi banska uprava v Splitu od DHB, s katero vsoto bodo gradili v Splitu bansko palačo. Mladi krompir iz Egipta prodajajo v Beogradu po 10 do 12 din za kg. Cene našega krompirja se gibljejo med 60 in 80 din za 100 kg. V avstrijskem privatnem kliringii plačujejo za 100 din 11.65 šilingov. Bogate nikljeve rude so odkrili na terenu jned^Cačkom in Valjevom. S tem je naša država definitivno kompletirala svojo rudarsko industrijo, zlasti v pogledu narodne obrambe. Večje število lokomotiv je naročilo prometno ministrstvo v Italiji. Razen lokomotiv bomo dobavljali iz Italije tudi razne vagone in motorne voze v vrednosti okoli 300 milijonov din. Tržne cene v Mariboru. Zelenjava-krompir kg 0.75 do 1.50 din, čebula kg 1.50 do 3. česen 3 do 6, zelje 0.50 do 4, kislo zelje kg 5 din, kisla repa kg 2, karala kg 10 din, hren kg 7 do 8, špinača kg 10 do 12. Sadje: jabolka 4 do 5 din za kg, hruške 6 do 8, suhe slive 10 do 14, luščeni orehi kg 20 din. Žito: pšenica liter 1.75 do 2, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 0.75 do 1.25, proso 1.50 do 1.75, ajda 1 do 1.25, proseno pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno 4.50, fižol 1.50 do 2.50. Mlečni izdeki: smetana liter 10 din. mleko 1.50 do 2, surovo mas!j kg 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 10, jajca komad 1 do 1.25. Perutnina: kokosi komad 18 do 25 din, piščanci par 20 do 60, gosi komad 40, purani 35 do 55, race 15 do 18, domači zajci 5 do 20 din za komad. Krma: sladko seno 42 do 44 din z.. 100 kg, kislo seno 30. otava 40 din za 100 kg. Ribe: karpi kg 11 din, belic- 8, morske ribe 11 do 30. morski raki 32 din za kg. Centralni fond za bolnišnice namerava ustanoviti ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu. Omenjeno ministrstvo }2 že izdelalo načrt zakona o bolnišnicah. Po tem načrtu zakona bi obstojale v Beogradu in na banovinskih sedežih osrednje bolnišnice. — Osrednje bolnišnice v banovinskih sedežih pa bi bile podrejene osrednji bolnišnici v Beogradu, ki bo imela po zakonskem načrtu nadzorstvo za vso državo. Zakonski načrt predvideva nadalje ustanovitev centralnega odbora bolnišnic v Beogradu kot posvetovalnega organa ministrstva pri Državni hipotekarni banki pa naj bi se ustanovil centralni državni sanitetni fond z oddelkom za bolnišnice, ki bi zbiral sredstva za gradnjo bolnišnic in I^čišč. Kontrolno knjigo overenj o zavarovanju valute morajo voditi izvozniki v smislu odloka finančnega ministra od 15. februarja t. i. dalje. Vsak izvoznik mora dati potrditi pri pristojni davčni upravi kontrolno knjigo brez plačila pristobin. Kontrolne knjige za izvoznike bodo prodajale davčne uprave. Ne pozab naročnine! Socialni uik Smernice naše socialne politike Skupščinski finančni odbor je včeraj sprejel novi proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Na včerajšnji seji skupščinskega iinan- Put&idU Laza Markovič v Mariboru? Kakor poročajo listi skupine Ace Stanojeviča, prideta v nedeljo 30. t. m. v, Ljubljano prvaka te skupine Miša Trifunovič in dr. Laza Markovič. Na železniški postaji ju sprejmejo pristaši z dr. Dinkom Pucem ki dr. Milanom Korunom, na čelu. Imela bosta sestanek s svojimi ljubljanskimi zaupniki v dvorani. Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Z druge strani smo dobili obvestilo, da pride v Ljubljano samo dr. Laza Markovič, ker je Miša Trifunovič po drugih neodložljivih poslih zadržan. Kakor čujemo, ni izključeno, da bi Dri tej priliki dr .Markovič ne posetil tudi Maribor. ,.Slovenec" v opoziciji? Včerajšnji »Slovenec« v svojem uvodniku pod naslovom »Pogled na proračune« prav hudo tarna, kako je v Sloveniji slabo. Ceste za nič, železnice za nič, vsi akti .gredo v Beograd, davki gredo v Beograd, nam nič. Tudi novi proračun ni nič boljši od prejšnjih. Tudi toliko obljubljene in potrebne zveze z morjem še ne bomo dočakali. Ljubi Slovenci, vsega tega >3 kriv centralizem... — Da. da, vse nam »Slovenec« pove, le tega ne, da so njegovi patroni že dve leti in pol v »Bel-gradu«. Ali je očka iz Kopitarjeve ulice res nezadovoljen s sedanjim režimom ali pa je to jadikovanje le slovenski pesek v slovenske oči slovenskega ljudstva? imm. •* V --Novi dobi<2 §t. 4 beremo: »Zoper počasno uradovanje se •pripravlja na češkoslovaškem zakon, ki bo kaznoval zavlačevanje odločitev v upravnem postopku. Zakonski osnutek, predvideva tudi odškodnine zaradi prepočasnega uradovanja odnosno neupravičenega zavlačevanja rešitev pri političnih oblast vili. Odškodnino lx> mogoče izterjati tudi izvršnim potom; Razmere pri nas so gotovo tudi take prirode, da bi uvedba podobnega zakona ne bila od Škode za redno funkcioniranje naših upravmih oblasti.« Slovenjgraški odmevi Celjska »iNova doba« poroča v št. 4: »Posebno brezvestno pa je pisarjenje -Slov. gospodarja«, da je »sedanji župan g. dr. Picej v ecem letu svojega županovanja dokazal svojemu predniku, kakšno bodi delovanje od ljudstva izvoljenega župana«. Mislimo, da g. dr. Picej še ni pozabil, da je bil izvoljen z reci in piši 21 glasovi večine in še to z nemškimi glasovi. Pes žalostno dejstvo, da se je dr. Picej kot član zavedne slovenske koroške rodbine mogel tako daleč izpozabiti. In kakšno je bilo končno tudi .delovanje g. dr. Piceja, ki naj bi bilo »vzgled« njegovemu predniku? V vsem enoletnem županovanju g. dr. Piceja ne moramo pri najboljši volji videti nobenih vidnih sadov, ki bi jih to deiovanje obrodilo. Izvršila se niso nobena javna dela, nikjer se ni zidalo in končno že samo dejstvo, da jcbila od lanskega avgusta do danes, torej v šestih mesecih samo ena seja občinskega sveta, najzgovorneje dokazuje, da je dljčinško delo počivata, ker bi se bil sicer morai občinski odbor pač več krat sestati. Če pa mogoče g. dr. Picej smatra preureditev sejme dvorane, iki je stala težke desettisočake in ki je bila tudi izvršena In&z odobrenja ofbčmsega odbora, kot krono svojega županovanja, potem nul mi pač ne zavidamo te krone. Kako pa je gospodaril njegov prednik g. Ivan Rojnik, o tem pač ne bo nikoli sodil g. dr. Picej in vsa njegova okolica, kajti Slov*enjgradec inkoli ni imel skrbnejšega iri vesitiejšega župana ikakor je bil g. Rejnik. ‘Nikoli še niso izvršili v Stovenjerad-ou toliko javnih del, uredili in kaoaliziralt toliko trlic hi .nikoli še ni noben župan ob, iKMiiatrjkanju kteditov priskočil z ilastiri-mi s»edistvi na pomoč, da so se započeta dela lahko nada+jevate in je delavcu ostal kruh, kakor je to storil g. Rojnik. Zato svetujemo gospodom klerikalcem, da namesto da skušajo dajati nasvete g. Rejniku, raje snamejo pred njim klobuk in posinemujo svete} vzgled njegovega v*or-irega iti nesebičnega gospoda»?we veduo iffloft* wač drugi dan naročujejo najbogatejše angleške dame pri svojih šiviljah, da jim jo narede točno po načrtu kraljičine obleke. Najnovejše vzorce blaga pokažejo kraljici in ko izbere kraljica vzorec, smejo posamezne trgovine staviti v svojo reklamo tudi sledeči tekst: »As \vorn by H. M. the Oueen« to je. da nosi tudi kraljica obleko iz tega blaga. Kakor kraljica, tako ustvarjajo modo tudi princese, ki nosijo najmodernejše obleke, ne samo za obleke, ampak za vse, kar nosijo na sebi. Rokavice, ročne torbice, čevlji. Vse to kopirajo in stavijo na razpolago damam v/, najvišjih londonskih krogov, ker so naravno te kopije zelo drage, ker jih je prvič nosila kraljica ali kakšna princesa. Londonske dame bi bile razočarane, ako ne bi na svečanostih videle kake nove modne kreacije ki je ne nosi kraljica samo radi kraljice, ampak tudi radi sebe, ker potem nimajo nobene modne senzacije, o kateri bi se razgovarjale na svojih popoldanskih sestankih. Kadar ima kraljica kako rovo obleko, ki posebno ugaja mnogim damam, je to velik družabni dogodek in vsaka dama si prizadeva, da ji Treba bi bilo delati še nekaj ur, predno bi dosegli jaso, ki se jo začela med debli svetlikati. Naenkrat zasliši vodnik votel plosk, možje planejo kriče nazaj. Orjaški panter je iz nepredirne zavese gozdnih spenjavk naskočil in podrl nekega Indijca. Z enim skokom je ,Iontiy zraven, iztrga najbližjemu možu težek sekalni nož in v silnem zamahu spusti ostrino na roparjev vrat. Iz zijajoče rane plane močan curek krvi; zver spusti Indijca in se vrže na napadalca, ki pa brzo odskoči v stran in zabode panterja še enkrat v spredni1 del glave. Tolmač Sul liamar prihiti, potegne h trdo krvavečo zver, ki je J onnyia podrla na tla, iznad svojega gospoda in ustreli s svojim samokresom zveri v široko režeče žrelo. .lonny se kljub udarcu 'panterjeve šape ročno pobere s tal, medtem pa priteče fant s puško; preden Pa utegne ustreliti, se težko ranjena žival vzpne in izgine v goščavi. (Dalje.) B»j s panterjem. V M ari 1>otu 'dne 25. I. 1938. jWa rfb’orsk*i »Večer ni kV Jutra Stran 3. Nov železniški ravnatelj v Ljubljani Referent v prometnem ministrstvu dr. Fran Bončina je imenovan za novega ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Dosedanji ravnatelj dr. Aleksander Fatur je bil upokojen ter odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. sto-Pnje. Novi ravnatelj je bil rojen 15. junija 1883 v Sp. Idriji. Maturiral je v Ljubljani leta 1905, doktoriral pa v Pragi. Istočasno so upokojeni v ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani še svetniki tretje sku-Pine Josip Gostiša, Fran Planinšek, Frid. Gregorka, Josip Krevzer in Karel Štepki. Ivanjkovci — Jeruzalem dolgo je tlel na tihem boj za naslov 'Postaje Ivanjkovci na progi Ormož - Ljutomer. Sedaj pa se je začel »Slovenec« Potegovati javno za preimenovanje popije Ivanjkovci v Svetinje - Jeruzalem, '^nj razlog za to, ki bi ga bilo vredno fPoštevati je bližina jeruzalemskih goric 1,1 njih izborni vinski pridelek, znan tudi D(Jd imenom »Biser Štajerske«. Dejstvo !e- da se nahaja postaja v Ivanjkovcih na j^mliišču g. L. Petovarja, ki ima za izpe-Javo proge Ormož - Murska Sobota po-&£ drugih n. pr. takratnega min. za trgovino in industr. dr. V. Kukovca, potem a’kratnega nar. poslanca dr. Žerjava. 1]ajveč zaslug. Ce lahko pošta obstoja imenom »Ivanjkovci« že nad 50 let, Uam ne gre v glavo, zakaj bi se ne smela ' n.|>zivati žel. postaja tudi z imenom Ivanjkovci«. - - Edino, če bi iz reklamnih °dnosino propagandnih ozirov še dodali ltrive »Jeruzalem«, bi kolikor toliko opravičilo željo po izpremembi postajnega naziva. Ampak »Svetinje«? Čemu. zakaj? iSejo, da je kulturno središče, ker je tam cerkev in šola. Ali so železnica, pošta, bfzoj. in telef. urad, električni vod. kmet. Podružnica in slične ustanove, ker so v Ivanjkovcih, izven kulturnega kroga? In, č, Vabimo vse organizacije -in članstvo k udeležbi naše tradicionalne prireditve. Ker je čisti dobiček namenjen letovanju "aše dece na morju, smo poklicani vsi. da omogočimo naši mladini par dni bivanja na naših obalah. S tem se oddolžite odboru ki skrbi, da pride vsako leto čim več mladine no naše morje. Maribor bo vključen v letalski promet.: Vsi predznaki kažejo da bo naš obmejni Maribor še letos vključen v omrežje letalskega prometa. V Maribor je prispel šef tehničnega oddelka letalskega poveljstva v Beogradu, polkovnik inž. Tudorovie, ki' se je posvetoval s predstavniki tukajšnje j Tujsko-prometne zveze ter Aerokluba. Pn-i kraljici možnost, oa nosi najnovejše 111 najmodernejše obleke in klobuke, je »nasmejana kraljica' srečna, kadar ji ni treba oblačiti modelov najelelantnejših Ion-1 donskih in pariških modnih podjetij. svetovanja so se vršila včeraj v dvorani mariborske Tujsko-prometne zveze in so istim prisostvovali predsednik tuk. Aerokluba, ravnatelj Krejči, predsednik jadralne skupine marib. Aerokluba, predsednik Tujsko-prometne zveze inž. Šlajmer, ravnatelj »Putnika« g. Loos ter zastopniki zagrebškega in beograjskega aerodroma. Hangar bo zgrajen na Teznem, kjer bodo posekali vsa drevesa, ki ovirajo nemoteno pristajanje letal. Poleg hangarja, ki bo zav zemal 25X30 m površine, bo zgrajeno še posebno upravno poslopje. Stroški gradnje se računajo na pol milijona dinarjev in bodo z deli po zatrdilu podpolk. Todoroviča pričeli že letošnjo spomlad, medtem ko bodo dela razpisana do meseca marca. S postavitvijo novega hangarja in vključitvijo našega obmejnega mesta v letalski promet, bi bila uresničena davna želja in načrt našega Aerokluba, ki se je skozi vsa leta sem potegoval za to pomembno pridobitev. Mariborski mesarji, včlanjeni v Združenju mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru, so imeli svoj redni letni občni zbor v nedeljo v Ptuju. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Združenja g. A. Tavčer. Združenje šteje v smislu tajniškega poročila g. Novaka 214 članov, ki zaposlujejo 227 pomočnikov in 97 vajencev. Po poročilih ostalih funkcijonarjev so sledile volitve in je bil izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik g. Jernej Fidler, za podpredsednika pa g. Josip Draž. Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova in Remsova lekarna, Z sanmi ob drevo. Pri Sv. Jakobu v Sl. gor. se je po strmem pobočju sankal 35 letni viničar Mihael Marhold. V največjem zaletu so sanke zdrknile iz smučin ter treščile z vso silo v neko drevo in ie bil sunek tako silen, da si je viničar pri tem prizadejal težje poškodbe po glavi in so ga sanke stisnile ob deblo s tolikšno silo, da si je pri tem nalomil več reber. Nezavestnega in vsega krvavega so ga poklicani reševalci odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Ustrelil se ie. V vasi Šalincih pri Križevcih se je ustrelil 17 letni fant Maks Nemec. Pognal si je revolversko kroglo naravnost v srce. Kaj je fanta gnalo v smrt. bo dognala preiskava. Kam? Terezija Lorbekova. stanujoča na Zrinskega trgu fi. je prijavila policiji, da ie pred dnevi pobegnila od doma njena 10 letna hčerka Stanislava Lorbekova in se do danes še 1 ! vrnila. Mati se boji, da se Ji ni kaj hudega oripetilo. Za srečen zakon. »Pravijo, da so najsrečnejši tisti zakonci, ki imajo povsem nasprotujoče si lastnosti.« »Da, in baš zato iščem ženo, ki bi imela kaj pod palcem.« L rez skrbi. A: »Ali se nič ne bojiš, da ne bi srečal svojih upnikov ua 'cesti?«. B: Nič! Saj se vozim z avtom, oni pa hodijo peš!« Kino Union. Film s krasno vsebino »Boj za dečka«. Lil Dagover. \ViHy Fritsch. Maria v. Tasnady. Haeadm $š-e4aiište lorek, 25. januarja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Red B. Sreda, 26. januarja: Zaprto. Četrtek, 27. januarja, ob 20. uri: »Gospodu Glembajevi«. Premiera. Red C. Gostovanje Vlado Skrbinška. Skrbinškovo gostovanje v mariborskem gledališču je časovno tako omejeno, da bo mogočih samo pet predstav »Gospode Glemhajevih«. Je to narodnostno filozofsko in socialno kritično, satirično obdelana, vseskozi privlačna, sicer pa napeta drama iz hrvatskega patricijskega življenja v Zagrebu — najboljše delo Miroslava Krleže, v prevodu Fr. Albrechta, v režiji Dr. Branka Gavelle obnovljeno po g. Vladimirju Skrbinšku. Po splošni sodbi je bilo to pred leti ena najboljših predstav mariborske drame. Zato tudi to pot posebno zanimanje za Skrbinškovo gostovanje v »Gospodi; Glembajevih«. NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike, ki so še v za-ostaitku, najvljudneje prosimo, da čim-prej poravnajo zaostali del naročnine. List izhaja le z dohodki naročnine in naj naročnik; to upoštevajo, saj je naročnina »Večernika« za današnje prUike itak najnižja od vseh dnevnikov. Poravnava naročnine je potrebna tudi radi tega, da se dostava oziroma pošitjatev lista nemoteno nadaljuje. UPRAVA »VEČERNIKA«. St/. Vid ftei PMtju Koncem novembra 1937 je dobi! naš kraj električno razsvetljavo, kar je bil za nas. pa tudi za električno zadrugo v Ptuju velik napredek. Da se je delo v tako kratkem času izvršilo, je zasluga članov odbora ptujske električne zadruge, kateremu z vidnimi uspehi načeljuje g. Dr. Iv. Fermevc, odvetnik v Ptuju. S spretnim inciativnim delom je zadrugi uspelo, da se bodo mnogi načrti o elektrifikaciji ptujske okolice začeli v kratkem uresničevati. Tako se je že in se bo električno delo pričelo v vaseh Pobrežje. Lancova vas in Hajdina. Za res požrtvovalne zasluge. k> si jih je pridobil g. Dr. Fermevc s svojim odborom ob priliki elektrifikacije Sv. Vida in sosednih vasi, ga je občinski odbor tuk. občine v svoji seji dne 21. nov. 1937 imenoval svojim častnim občanom. Te dni so mu predstavniki občine izročili lepo diplomo. Prepričani smo, da bo delo električne zadruge hitro napredovalo, tako da bo vsem v zadovoljstvo hi veselje. Vsi pa prav iz srca častitamo g. dr. I. Fer-mevcu k častnemu priznanju. $tudituik& Podrli so vaško lipo. Včeraj so podrli vaško lipo. ki je rastla pred gostilno pri Beli zastavi. Lipa ie bila pravcati orjak, saj je bila nad 20 m visoka in je imela v premeru nad 120 cm. da so jo trije komaj obsegli. Ceni se. da je rastla nad 250 let. 5 dni sta imela dva delavca z njo delo, predno je padla. G. Klinik jo je kupil. Drv bo dala kake 4 klaftre. V sredini debla je votla. Korenine pa so bile prav močne in zdrave. Občinski urad razglaša: Prijave za znižanje zemljarine ie--vlagati do konca meseca pri davčni upravi, ali pri občini. Sresko načelstvo opozarja vse posestnike gozdov, da je čezmerna sečnja zabra-njena in se brez prijave in dovoljenja ne more. niti ne sme izvršiti. Izvoz lesa pa se bo v vsakem takem slučaju zabranil. zato se naj lastniki gozdov teh določil strogo držijo. Soomnite se CMD! žaduje teiefGMctie vesti Podtalna borba med pristaši d maskiranega avtoritarnega režima SOFIJA, 25. januarja. V zvezi z odstopom nekaterih ministrov se povdarja, da gre za nesoglasja v vladi Kjusoivano-va. Vojni minister Lukov je odstopil, ker se ni strinjal z metodami notranjega ministra Krasnovskega, ki je hotel popolnoma izločiti vpliv strank ter njih voditeljev pri volilni agitaciji. Lukov se je zavzel za bolj demokratično parlamentarno metodo in večjo toleranco napram strankam. Ko je Krasnovski hotel zapreti vse voditelje nekdanjih političnih strank, je general Lukov podal ostavko. Kriza se je zaenkrat premostila z rekonstrukcijo ter se v Bolgariji razvija borba med pristaši demokratičnega liberalizma in pristaši maskiranega avtoritarnega režima. Proti konkurenci državnih tiskarn Na konferenci sarajevskih gospodarskih zbornic so stavili gospod Kajon in tovariši tale nujen predlog o nezakonitem delovanju državne tiskarne v Sarajevu. »Državna štamp..rija v Sarajevu, edina od mnogih drugih v državi obstoječih državnih tiskarn nastopa ob vsaki priložnosti kot konkurent privatnim tiskarnam zlasti pri razpisanih licitacijah. Državna tiskarna se mimo jasnih predpisov zakona o državnem računovodstvu okorišča s svojim značajem državne ustanove in ne izpolnjuje predhodnih pogojev, to je — ne taksira ponudbe, ne polaga kavcije, ne prinaša predpisanih dokazil itd. Vrhu tega, poslužujoč se državne avtoritete ne drži dobavnih rokov, in ker so vse to elementi kalkulacije, nastopa kot privilegirani konkurent, ki tudi drugače uživa različne ugodnosti. Zaradi tega je Jiskarski obrti v Drinski banovini navzlic temu, da nosi vsa bremena kakor tiskarstvo v ostalih banovinah, onemogočeno vobče priti do kake dobave državnim ali samoupravnim ustanovam, četudi se tiskarne poziva na licitacije, dasi ne zaradi dela, temveč bolj zaradi taks. Prosimo predsedništvo. da temu vprašanju posveti svojo osobito pažnjo in da si stalno prizadeva odpraviti to za tiskarsko obrt neznosno stanje. Zanimivo je pripomniti, da nobena druga gospodarska panoga ni našla v državi tako opasnega konkurenta kakor tiskarstvo.' Javnosti, pa tudi mnogim oblast-vom, državnim organom, ni znano, da v naši državi obstoji in dela nad 50 državnih, vojnih, kaznilničnih in podobnih tiskarn, od katerih jih je samo v Beogradu okrog dvajset. Te tiskarne odnašajo levji delež državnih naročil in mnoge od njih konkurirajo tudi v privatnih poslih. Skrivnost njihove konkurenčne zmožnosti je v tem, ker ne plačujejo najemnine za lokale, niti davkov, transportov itd., in v raznih drugih mnogobrojnih ugodnosti, ki jih privatne tiskarne nimajo. To so podjetja brez režijskih stroškov, ki jih dovljejo na razne posredne načine v državni proračun. Njihova kalkulacija ie zaradi tega zelo raztegljiva in kakor koli bilanco obrneš, izkazuje velik »dobiček«. Ta državna podjetja pa se neprestano še razširjajo in povečujejo. Izgleda, da v kratkem ne bo nobenega večjega državnega urada, ki bi ne imel svoje tiskarne. Tako so naši državni uradi postopoma pretvarjajo v državna pridobitna podjetja, privatno tiskarsko obrtništvo pa postaja nekaj odvišnega. Sele. ko nam je znano to, nam postane popolnoma razumljiv predlog gospoda Alberta Kajona in tovarišev. Lastniki privatnih tiskarskih podjetij imajo prav, ker ni niti stvarne potrebe za toliko državnih tiskarn, ki težko obremenjuje državni proračun, in tudi država nima interesa, da uničuje privatno tiskarsko delavnost, ki služi naši nacijonalni kulturi in v kateri so vloženi težki milijoni narodnega premoženja. Kraljevska vlada gospoda dr. Milana Stojadinoviča je pokazala v teku svojega dela mnogo smisla in razumevanja za reševanje gospodarskih in socijalnih vprašanj in bo brez dvoma tudi problem državnih tiskarn zna la rešiti tako, da bo zadoščeno državnim potrebam, obenem pa, da bo privatna tiskarska obrt rešena škode, s katero ne nastajajo samo ovire v procesu napredovanja, temveč tudi neprestano rušenje normalnih in zdravih medsebojnih oduo-šajev v naši tiskarski obrti.« rFjBIP1 Če se knjiga zamaže, a položiš na masten madež takoj pivnik, bo pivtnik brž vsrkal mast vase. Če je madež prevelik, pa nastrgaj na madež krede ali pa ga posuj z magnezijo in pusti tako nekaj časa, da kreda, odnosno magnezija vsrka vase madež. Po potrebi položi še pivnik na madež, čez pa polikaj z ne prevročim likalom. Polento lahko izboljšaš na sledeč način: Na pol litra mleka zakuhaj koruznega zdroba, da bo gosto, nato vmešaj kos sirovega masla. Ko je polenta hladna, naj se doda še tri rumenjake in tri žlice kisle smetane. Dobro zmešaj! Kdor ima rad sladko jed, lahko doda še malo sladkorja in rozin. Nato namaži posodo s sirovim maslom in stresi polento v posodo ter kuhaj to tri ure v sopari. Razumljivo. »Ali je napravil vaš sin državni izpit?« »Ne, padel je. Ni pa čuda, kajti pomislite, vprašali so ga stvari, ki so se zgodile že davno pred njegovim rojstvom.« h zivtieujg m sveto Živ — pokopan! V bližini Omjša se je dogodil v vasi Lokve Rogoznica skoroda neverjeten slu-čai. Ko so se kmetje vračali v neki noči mimo pokopališča proti domu, so nenadno zaslišali iz pokopališča zamolkle glasove, ki so prihajali jz neke grobnice. Vest o tern čudnem »strašenju« se je bliskoma razširila po vsej bližnji okolici. Razburjenje se je tembolj povečalo, ko so pričeli pripovedovati o sličnem pojavu tudi drugi kmetie. Orožništvo je pričelo z intenzivnim poizvedovanjem in se je ugotovilo, da je bil prejšnjega dne pokopan na tem pokopališču neki 51 letni Ivan Kovačič iz bližnje vasi. ki je že delj časa bolehal na naduhi. Ker vasica Čerina, kjer je imenovani Kovačič stalno bival, nima svojega lastnega pokopališča, so ga pokopali v Lokah. Orožništvo je tekom preiskave ugotovilo, da jc bil pokojni Kovačič 'pokopan istega dne, ko je umrl ter da so njegovo truplo že dve uri preje položili v vrečo ter ga dve uri kasneje položili vj| grob. Domači so smatrali, da je Ivan mrtev, vendar se jim je čudno zdelo, da i6 bilo telo sicer negibnega mrtveca še prt’ prožno in gibljivo. Ivanov brat, ki sit# nikdar ni imel opravka z mrliči, je p&f menil, da je b"at umrl. Vsa soseščina ie na podlagi dosedanjih izjav in okoliščin prepričana, da je bil nesrečni Ivan Kovačič živ zakopan, da se je kasneje v groba prebudil in skušal z zadnijmi močmi, Kj jih je še imel, poklicati na pomoč ljudi. K' naj bi ga bili osvobodili tesnega oklepa zemlje, kamor je bil zagreben. S preranim pogrebom navidezno mrtvega človeka se sedaj pečajo splitska oblastva, ki bodo odredila odkop pokojnikovega trupla, da se na licu mesta ugotovi, če je nesrečni res našel strašno smrt v preranem gr°' bu, kamor so ga položili misleč, da ie mrtev. Lažni letalski polkovnik dopisuje s 500 ženami Sleparja in pustolovca Rabonina so prijeli v Parizu. Kot večkratni ženitveni slepar, ki je v tej stroki dosegel rekord, je vzdrževal zveze s petsto ženami hkrati, in je od velikega dela teh žen, ki so se hotele poročiti, izvabil mnogo denarja. Razkrinkala ga je vdova Crozemiere, mlada žena, ki ji je bila neprijetna osamljenost in je zato odgovorila pred nekaj dnevi na oglas v časopisu, ki ga je dal višji letalski častnik, ki je iskal pismeno znanje z damo, da jo pozneje poroči. Crozemiere ga je povabila k sebi. Prišel je ugla jen gospod, se ji predstavil kot polkovnik Robin iz Toulouse in se ji priljubil s ponosnim obnašanjem, uglajenostjo in vzgojo. Tako je pričelo poznanstvo in zaljubljene žene ni iznenadilo^, da rabi gospod polkovnik vsak čas od nje denarja. Malo za tem se je gospa Crozemiere domislila nečesa. Povabila je Robina na kosilo skupno z nekim starim znancem, visokim uradnikom tehniškega oddelka letalskega ministrstva Garineta, da bi imel polkovnik v družbi strokovnjaka in bi se lahko z njim pogovorila o avijaciji. Gospod Garinet je sam pričel pogovor in vedno bolj obupaval nad Robinovim neznanjem d letalstvu. Poklical je gospo Crozemiere v sosednjo sobo in ji rekel, da je nasedla pustolovcu, ker Robin nima pojma o letalstvu. Po kosilu sta gosta skupno odšla, pred hišo pa so čakali de- tektivi. Pri osebni in hišni preiskavi, so ugotovili identiteto sleparja ter našli pisma petsto žena in deklet, od katerih je večina že nasedla sleparju, ki jim je izvabil neverjetno mnogo denarja z odličnim nastopom in izposojenim naslovom letalskega polkovnika. 500 let odkar poznamo krompir Domovina krompirja je Amerika, odkoder ga je prinesel v Evropo Anglež Drake pred 300 leti. To 3001etnico bode na Angleškem proslavili t»a ta način, da bo šlo na isto pot. kakor jo je tedaj napravil Drake, pet letal, ki se bodo vrnila maja prihodnjega leta. Na Francoskem je krompir uvedel kmetijski strokovnjak Parmentier. Letos so praznovali v Parizu na svečan način 2001etnico rojstva tega moža. Parmentier ni miroval prej-dokler niso začeli gojiti krompirja po vff' Franciji, odkoder se je kmalu zane#' tudi po vsej ostali Evropi. . —- Trda pečenka. Natakarica: »Želite vrček piva?« Gost (ki je obiral trdo pečenko): »Hvala za zdaj! Kadar bom gotov z večerjO' potem mi ga prinesite; kajti najprej delo, potem šele uživanje!« Moč navade. Profesor (ki ga brivec brije); »škandal! Vi pa tabo slabo brijete, da me boste morali za kazen takoj še desetkrat obriti!« Razno TOPLE PERNICE IN ODEJE od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanje. F. Novak, Jurčičeva 6. 7563 Prodam CVETLIČNI MED po Din 18.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska c. 12, Tel. 20-83. 295 JABOLKA na prodaj v Gosposvetski 17, od V2I6. do 17. ure. 414 Sobo odda Lepo. opremljeno, čisto, sc-parirano SOBO v centru oddam boljšemu gospodu. Trubarjeva 4. pritličje, desno. 415 Stanovanje MAJHNO STANOVANJE oddam stranki brez otrok. — Studenci Ciril-Metodova 17. 413 Oglašujte v „Večerniku ki Službo dobi SOTRUDNIKA (ico) ali družabnika (ico) išče kon-ces. pisarn, podjetje. Prednost interesenti z lokalom ali sobo, malo kavcijo ali garancijo. Le polnonaslovne ponud be (z znamko za odgovor) pod »Samopomoč« na upravo. 402 IŠČEM VINIČARJA s 4—5 delovnimi močmi. Meljska c. 64. 4h> MIZARSKEGA POMOČNIKA kompanijona, sprejmem takoi radi povečanja obrata in nujnega dela. Mizarstvo, Gregor čičeva 8. 4)7 Uuby -Angleški gospod je tukaj, gospodična Ruby. Govoriti hoče z vami,« se je oglasila dobra Bidoly s pridušenim glasom ter pomolila glavo skozi vrata. »Dobro, naj pride sem,« je odgovorila Ruby ter z občudovanja vredno hladnokrvnostjo nadaljevala svoje opravilo. Njen glas je donel Težko, njene oči pa so se smehljale. Rodoy, ki je stal na vrhnji stopnici, je slišal vsako besedo. »Tu sent, gospodična... v mlekarni-co?« je vprašala Bida:ly. »Z dovoljenjem, gospodična Ruby, to pa vendar ne gre.« »Zakaj ne?« je vprašala deklica. »Mislim, da angleški gospod ne bo umrl na tem ako vidi naše surovo maslo. Kar pride naj.« Biddy je vzdihnila in privedla mladega moža v mlekarnico. »Tj si?« je vprašala Ruby z igranim izačudenjem, ki mu je delalo malo veselja. Niti toliko se ni ponižala, da bi mu šla nasproti, ali da bi obrnila obraz k njemu, marveč se je izpod svojih dolgih trepalnic le hipoma ozrla vanj. »Da,« je odgovoril počasi, kakor bi obžaloval, da ne more tega tajiti. Mn kaj te je privedlo sem?« je vprašala tako, kakor da hoče ute&K satu« svoj«* radovednost. »Hrepenenje po tebi,« je odgovoril Roditev zelo krotko. Na to je bilo jako težko odgovoriti. Zato ni Ruby ničesar rekla, pač pa je obrnila obraz proti njemu. Vedel ni kaj naj misli. Toda kakor da hoče nasprotovati tej razlagi, je precej glasno vzdihnila. • Rodnej se je nekoliko približal. »•Kako krasna mlekarnica!« je vzkliknil občudo-vaje. »■Ampak zdi se mi, da po tvoji dolgi ježi ni primerna zate,« je hladno odvrnila Ruby. »Zakaj ne greš gori v sobo? Tam bi ti bilo mnogo 'bolje.« »'Nikakor ne.« »Ali tam bi ti bilo mnogo ugodneje. Tukaj niti sesti ne moreš.« »Hvab. Dovolj ugodno mi je; saj ti tudi n« sediš** »■Jaz pa imam svoje opravilo; rasen tega pa včasih prav Tada stojim.« »Tudi meni se godi tako,« je zatrjeval Rodney z ljubeznivo resnobo. »Tako,« je rekla Ru*by in se obrnila k služkinji: »Kadar boš s surovimi maslom gotova, Nora,« je nadaljevala, »lahko nakrmiš teleta.« Vse njeno bitje je preveval nekak kup- čijski duh, kar je spravljalo v zadrego v' nemilost padlega ljubimca. »Pa grem, gospodična,« je rekla shižki- j lija. Pokrila je surovo maslo z mokrim svežim prtičem in odšla na dvorišče. Kokoši | sta morali radi neprijetnega kokodakanja izopet na prosto, in tako je zavladala ti-šina. vGovorila sva o ljubezni, se mi zdi,« ie pričel gospod Rodney tako nedolžno, kakor da je bito to nežno čuvstvo resnično predmet njunega pogovora. »O ljubezni? Ne,« je odgovorila Ru'by 5 porogljivim pogledom, »kvečjemu o ljubezni do udobnosti.« »