Poštnina plačana, v gotovini. Štev. 10. V LjulbGjani, dne 15. maja 1933 Cena posamezni številki Din 3‘— Eeto. XV. »NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, “s: Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Zadnikarjem vsega svetal Manifest Mednarodne zadružne zveze. Zadružno gibanje, največja gospodarska organizacija na svetu, ki je bila ustvarjena z napori in žrtvami milijonov zadrugarjev, je danes predmet neopravičenih napadov organiziranega zasebnega trgovstva. Že od prvih dni svojega obstoja je bila glavna težnja zadružnega gibanja usmerjena v cilju, da se zavarujejo splošne koristi. Zadružno gibanje je vselej, neglede na politične vidike ali na vero, stavljalo splošne koristi nad koristi poedincev Zadrugarstvo je napredovalo in se utrdilo navzlic vojni in krizi, edinole po zaslugi svojih pravičnih načel in racionalizacije načina svojega poslovanja. Razvoj zadrugarstva je tesno povezan z obnovitvijo gospodarskega življenja, s čuvanjem miru in napredkom kulture. Zdi se, da so samo njegova družabna koristnost in njegovi uspehi niogli zavesti neki del naroda, zaslepljenega od zavisti in sebičnosti, da je ^apadel zadrugarstvo in da kliče državno moč, naj zavre njegovo normalno delavnost z nepravičnimi in izjemnimi davčnimi obremenitvami in sov-ra-žno navdahnjeno zakonodajo. Z zadovoljstvom opažamo, da so naše narodne zveze v vseh državah Prevzele visoko nalogo, da z vso močjo oianijo dediščino časti vrednih roch-dalskdh pionirjev in svečane obljube milijonov zadrugarjev, naših prednikov. Spričo ponavljajočih se neprestanih napadov, sebičnih in neresničnih obtožb s strani nasprotnikov zadružništva po vseh državah, izreka Mednarodna zadružna zveza svojo solidarnost z vsemi zadružnimi organizacij a-nd na svetu, ki danes branijo svoje Pravice in svojo neodvisnost. Mednarodna zadružna zveza poziva vse za-rugarje, da nudijo svojim zadrugam sleherno pomoč in da jih krepe, da bo-no mogle zadostiti svojim potrebam v skladu z občimi interesi. Zadrugarji! Velikemu delu, katero ste ustvarili in katero je rezultat Vaše Požrtvovalnosti za splošno blaginjo — grozi huda nevarnost. Nova gospodarska podlaga civilizacije, ki sloni na načelu solidarnosti, je postavljena na kocko! Zadrugarji! Branite svoje delo in svoje pravice — v svojem lastnem interesu, v interesu svojih družin in v interesu celokupnega človečanstva — da zadružno gibanje iz vseh sedanjih težav vstane še večje in še močnejše. Zadrugarji vseh dežel, združite se! Mednarodna zadružna zveza. * Gospodarska zmeda, katero j‘e rodila vojna in njene posledice, se pojavlja prav v vseh državah sveta. Povsod se množe polomi bank in denarnih zavodov, industrija propada, trgovina je v zastoju, brezposelnost se širi, splošno obuhožanje ljudstev narašča vsak dan bolj. Tudi naši državi posledice gospodarskega svetovnega nereda niso bile prihranjene. V naši ožji domovini smo v malem mogli opazovati iste pojave, kot po vsem svetu. Vendar je presenetljivo, da v času, ko propadajo najmočnejše gospodarske organizacije, trusti in karteli, ko se majejo tla pod največjimi denarnimi zavodi, zadružne organizacije stoje trdno, celo trdneje, kakor kdaj prej. Tako ni čudo da je izzvala ta okolnost zavist zastopnikov zasebnega pridobitnega sveta, ki skušajo z vsemi silami otežiti, če že ne onemogočiti delovanje zadružnih ustanov. Delovanje raznih pridobitniških organizacij je tudi pri nas nad vse živahno. Napadi trgovstva na zadruge, zlasti še na zadruge drž. uslužbencev, so zmerom hujši in brez-obzirnejši. Na Francoskem zahtevajo mali trgovci visoko obdavčenje zadrug, na Angleškem je bil nedavno predložen parlamentu izjemni zakonski predlog, ki naj zavre razvoj zadrugarstva, v Belgiji bijejo zastopniki trgovcev ogorčeno borbo z zadrugami, v Nemčiji pa preživlja zadružna ideja težko moralno krizo, zlasti zaradi svoje zares demokratske miselnosti in organizacije Zato je Mednarodna zadružna zveza, v kateri so včlanjene zadružne zveze vseh držav na svetu, izdala prednji proglas na svoje člane, v katerem jih poživlja, naj v splošnem interesu in v interesu civilizacije vzdrže navzlic vsem napadom in naj odrešilni zadružni ideji skušajo pomoči do čimprejšnje popolne zmage. V tem boju za novo, pravično gospodarsko ureditev sveta moramo tudi mi državni uslužbenci stati kot en mož na straži zadružništva. Z zmago idealnega altruizma, bratstva in požrtvovalnosti, kar je končni cilj vse zadružne ideje, ne bomo pomagali le sebi, temveč vsemu človeštvu. Naj živi svetla zadružna misel! Josip Skalar, viš. rač. svetnik v pok., Ljubljana. Pravo zadragarstvo? (Nekaj misli ob občnem zboru ljubljanske Nabavljalne zadruge.) Že nekaj let sem opažamo na sko-raj vseh občnih zborih gospodarskih organizacij drž. uslužbencev v Ljubljani čuden pojav. Namesto da bi se gospodarsko - stanovske zadeve držav-nih uslužbencev s posebnim ozirom na Sedanje kritične razmere stvarno in ^motreno obravnavale, pri čemer bi se aoko izmenjavale jako dragocene mi-sli v dobro teh organizacij, vidimo, da Se udeležujejo občnih zborov tudi to-Variši, ki napravljajo s svojim postopanjem vtis, da jim ne gre za resfio in s Varno delo, temveč le za osebnosti ali P.a Za obračunavanje s svojimi nami-J enimi nasprotniki. Isto sem moral z a ostjo konstatirati tudi na občnem °ru naše »Nabavljalne«, ki se je vršil k arca. Udeležba je bila sicer jako do-* ra’ vendar bi bila lahko z ozirom na evilo članstva mnogo večja. Takoj spočetka smo pa mogli opaziti, da se delijo zborovalci na dva dela: na one, ki so prišli na občni zbor brez vsakršne agitacije, zgolj iz resničnega zanimanja za našo zadružno stvar in pa na one, ki so vzbudili s svojim nastopom vtis, da bi si radi prilastili v zadrugi ves vpliv. Kritika posameznih govornikov je bila namreč le deloma stvarna, ter je napravila na večino poslušalcev jako mučen vtis. Koliko je bilo nepotrebnega govorjenja, namesto da bi se bila razumno in složno obravnavala naša najvažnejša gospodarska in socialna vprašanja! Nekatere neosnovane očitke je tovariš predsednik temeljito zavrnil, na nekatere pa sploh ni reagiral, ker so bili brez vsake podlage. Tako n. pr. ni povedal, da se je morala čevljarna opustiti, ker je bila že dolgo vrsto let pasivna in se je za leto 1931. izkazal do- biček pri čevljarni le zato, ker so se upravni stroški čevljarne prevalili na prodajalno. Nezadrugarsko mišljenje se je pokazalo tudi pri predlogu, da se onim zadružnikom, ki so kupovali proti gotovini, bonificira 5%, onim pa, ki so kupovali proti knjižicam, 4% od letnega nakupa. Ta predlog je bil vseskozi upravičen, ker v teh časih pomanjkanja plačilnih sredstev potrebuje zadruga gotovino ter bi si morala, če bi kupovali vsi zadružniki na kredit, tudi sama izposlovati višji kredit, za kar bi morala plačevati najmanj 4% obresti. Ako bi obveljal predlog, da je za vse zadružnike bonifikacija' enaka, bi se najbrž vsi zadružniki posluževali pravice kreditnega nakupa in zadruga bi prišla lahko prav kmalu v jako neprijeten položaj! Ta predlog je pa bil upravičen tudi zategadelj, ker bo prišla bonifikacija v prvi vrsti v dobro nižjim uslužbencem, ki so po predsednikovi izjavi najtočnejši plačniki. In vendar je bil proti odborovem predlogu jako velik odpor, tako da je moral celo član nadzornega odbora »Zveze nabavljalnih zadrug« v Beogradu, gosp. načelnik Deržič, označiti postopanje opozicije kot nezadrugarsko. Potek tega zadnjega občnega zbora naše »Nabavljalne« nas le preveč uči, da se morajo duše nekega, dasi maloštevilnega dela članstva preroditi v pravem zadružnem smislu. Nikakor ne gre ovirati občnih zborov z brezplodnimi interpelacijami, temveč naj ima vsakdo pred očmi pozitivno delo, ki seveda nikakor ne izključuje tudi najstrožje, a seveda stvarne kritike. To smo dovoljno pokazali na lanskem občnem zboru in sem uverjen, da je pri količkaj dobri volji mogoče složno delovanje vseh zadružnikov. Sedanjemu odboru Nabavljalne zadruge moramo priznati vseskozi uspešno delovanje, ki mu je pridobilo mnogo odkritih prijateljev in kar se je izkazalo tudi pri zadnjih volitvah. Najboljši dokaz je pa naravnost impozantno število novih članov. Smotrenega dela ga čaka dovolj tudi v bodoče, saj se v pičlem letu ne da popraviti in nadoknaditi, kar se dolga leta prej ni storilo! Prepričan sem, da bo na prihodnjem občnem zboru imel odbor — tudi brez najmanjše agitacije — za seboj še več pristašev in da bo »opozicija« vedno manjša, da bo končno celo morala priznati plodno delo sedanjega odbora. Zato tovariši: Prerodimo naše duše in srca v dobrobit naše zadruge! Mariborski zadrugarji zborujejo. Redni letni občni zbor Nabavljalne Zadruge drž. usl. v Mariboru se je vršil dne 2. aprila t. 1. ob 8’30 v veliki dvorani Narodnega doma. Tiskano poročilo upravnega odbora je bilo dostavljeno vsem članom pred občnim zborom. Iz njega razvidimo, da je imela zadruga ob začetku leta 1932. skupno 2295 članov, ob koncu leta pa 2876, torej za 581 več. Ta prirastek članstva je nastal brez kakršnekoli agitacije s strani zadruge in je znak, da se je zadružna misel med državnimi uslužbenci močno ukoreninila in da zadruga povoljno posluje. Zaloga blaga se je povečala za okroglo Din 300.000'— proti letu 1931. Promet na mesečni račun za Din 2,500.000'— več kakor v prejšnjem letu. Med letom je zadruga namestila 1 pisarniško moč, 2 trg. pomočnika, 1 šoferja in 1 hlapca, nabavila si je nov tovorni automobil, tako da jih ima sedaj tri. Trošarina, ki se je zaračunavala od L jan. do 31. marca v breme blagovnega računa, a odtle po zahtevi občno ga zbora na račun stroškov, znaša Din 48.856'—, skupni davek na poslovni promet Din 498.500'—•, 10% davek na luksus Din 38.600'—. Na javnih dajatvah je plačala lani tedaj zadruga okroglo Din 775.000'—, iz česar je razvidno, kako nesmiselna je trditev nasprotnikov, da zadruga ne plačuje nobenih davščin. Zadruga je v letu 1932. organizirala dostavo blaga članom v Št. Lenart, v Sl. Gor., tako da dostavlja danes članom blago na dom razen v mariborskih okoliških občinah še na celi progi do vštevši Konjic, Sv. Lenarta, Št. lija, tudi v Pekre in Limbtiš. Zadruga tudi podpira svoje posestrine zadruge v Ptuju in Muski Soboti, kolikor je brez škode za njeno članstvo dopustno. Pekarna posluje od 20. julija 1932. dalje. O nji je »Naš Glas« že ponovno obširno poročal. Podjetje je sicer komaj za malenkost aktivno ali glavna naloga je, da zadržuje preveliko povišanje krušnih cen v Mariboru in da prihrani svojim članom mesečno 16.000 do 20.000 Din napram tržnim cenam. Iz fonda za članske namene je izplačala zadruga od 1. januarja 1932 do konca februarja 1933 okoli Din 200.000'— na posmrtninah. Čisti prebitek za leto 1932. znaša Din 1,392.722'—. Od tega vrača zadruga okoli 700.000'— Din za-drugarjem, Din 517.600'— pride v re- zervni sklad, ki naraste s tem na Din 2,509.464'—. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je prečital predmetni učitelj g. Škof, se je oglasilo več članov in izražalo svoje želje glede poslovanja zadruge. V daljšem govoru je orisal delovanje zadrug vobče zastopnik Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, višji svetnik g. Deržič. Končno je bilo poročilo obeh odborov soglasno sprejeto. Pravila so se izpremenila v toliko, da bo imel odslej upravni odbor 12 članov (namesto 9, kakor so jih predpisovala dosedanja pravila). Pri volitvah je od prisotnih 391 članov glasovalo samo 241. V upravni odbor so bili izvoljeni g. Reber Anton, davč. nadupra-vitelj v p. in dolgoletni predsednik zadruge, dr. Jančič Ivan, starešina drž. tožilstva, Kotnik Franjo, šol. nadz. v p. in Trbojevič Peter, vojni sveštenik, v nadzorni odbor pa Struna Alojzij, predmetni učitelj na trg, akademiji. Tudi pri prečitanju poslovnika upravnega odbora se je vnela daljša debata o posameznih točkah zlasti glede nagrad za seje in dežurstva v trgovini. Od pritožb in predlogov je najbolj zanimiv predlog g. Šetinca, naj prične izdajati zadruga svoje lastno glasilo. Predsednik je pripomnil, da pošilja zadruga vsak mesec članom cenik, v katerem so tudi važna poročila za zadrugarje. Mora pa ugotoviti, da mnogi teh poročil ne čitajo. Tudi z izdajo zadružnega glasila bi se to ne izboljšalo. K temu bi še pripomnili, da imamo itak stanovsko glasilo »Naš Glas« in da bi ga moral vsak zaveden drž. uslužbenec vsaj čitati, če ne že naročiti. Tako povsem lokalno glasilo nima v javnosti nikakršnega pomena, povečalo pa bi znatno upravne stroške zadruge, proti čemer se je izreklo več govornikov. Zadeva je prepuščena upravnemu odboru v razmišljenje. Končno nasvetuje predsednik, naj bi se z ozirom na hiter porast članstva uvedel delegatski sistem. Člani naj bi imeli na občnih zborih vse pravice, razen glasovalne. Glasovali bi samo delegati. Nasvet, ki se mu je pridružil tudi g. Deržič, so prisotni odobrili in naročili upravnemu odboru, da izdela tozadeven predlog, ki naj upošteva po možnosti vse panoge drž. uslužbencev. Zborovanje je bilo končano ob 14. uri. drp. Stran 2. »N A S GLAS« Štev. 10. Separatna ©rgamzaeija državnih npokojencev Od »Društva jugoslovanskih drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru« smo prejeli naslednji dopis s prošnjo za objavo: »Mariborski drž. upokojenci so imeli več let samostojno društvo. To društvo je dobilo opetovano priznanje, da je marljivo izpopolnjevalo svoje dolžnosti. Imelo je celo svojo lastno glasilo »Državni upokojenec«, ki jc ne-ustrašljivo branil pravice društvenih članov. Bilo je najmočnejše društvo te vrste v Sloveniji. Da bi se pa ustvarila enotna močna organizacija upokojencev za Slovenijo se je to društvo prostovoljno razšlo. Za mariborske upokojence je nato ljubljansko društvo ustanovilo v Mariboru podružnico reorganiziranega »Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«. Toda skupno delovanje ni šlo. O vzrokih nesoglasij razpravljati bi bilo odveč. Kot enakopravni državljani so imeli mariborski upokojenci pravico, da so razpustili podružnico Društva državnih upokojencev v Ljubljani in ustanovili samostojno društvo državnih upokojencev v Mariboru. Ni dvoma, da te izpremembe niso izvršili brez tehtnih razlogov. Za stvar samo, to je za smoter društva je važno, da se naše mariborsko društvo s tem ni hotelo postaviti izven skupnega dela z drugimi organizacijami, ampak je svojo ustanovitev naznanilo vsem upokojenskim društvom z izjavo, da želi sodelovati v dobrobit upokojencev. v Mariboru. Pisali smo tem društvom med drugim: »Strinjamo se sicer popolnoma z opravičeno zahtevo po izenačenju pokojnin po zakonu o uradnikih iz leta 1931. Toda to se nam zdi po obstoječih razmerah zaenkrat neizvedljivo; stari upokojenci ne bodo tega doživeli. Zaradi tega je opravičeno stremljenje staroupokojencev, da se v prvi vrsti vsaj njim pomaga. Kako, to je stvar razmotrivanja in sklepanja v organizacijah, ki bi naj bilo po možnosti soglasno in bi se naj gibalo v okviru finačne možnosti. Naša želja je, da delamo v vseh važnejših zadevah sporazumno, zaradi česar Vam predlagamo predsto-ječe poročilo s prošnjo, da se o njem izjavite.« Od vseh drugih društev smo dobili simpatične odgovore, le ljubljansko je odgovorilo, kakor se o tem samo v »Našem Glasu« pohvali: »Čast nam je odločno izjaviti, da smatramo nadaljnje dopisovanje v teh zadevah nepotrebnim in si dovoljujemo opozoriti p. n. društvo, da na Vaše dopise v bodoče sploh ne bomo več odgovarjali«. Mi smo to sicer z obžalovanjem vzeli na znanje — pa smo molčali. Ker pa je ljubljansko društvo zadevo spravilo v javnost, smo tudi mariborski upokojenci primorani stopiti v javnost ter proti tonu, v katerem piše ljubljansko društvo, odločno protestirati.« O prejemki!! nemškega uradništva. Znani nemški politik dr. Georg Heim iz Regensburga je izdal nedavno brošuro pod naslovom »V boju za resnico.« V tem spisu je napadel po njegovem mnenju previsoke prejemke državnih uslužbencev v Nemčiji in zahteval, naj se jim prejemki znižajo. Pri tem je trdil, da imajo nemški uradniki še skoro nezmanjšane prejemke iz leta 1926., medtem ko prejemajo državni uslužbenci na Francoskem komaj polovico prejemkov nemških uradnikov. Iz glasila Bavarske uradniške zveze »Bayerišche Beamtenzeitung«, ki je odločno zavrnila Heimove trditve in na podlagi uradnih statističnih podatkov dokazala njihovo netočnost, posnemamo nekaj dejstev. Plače nemškega državnega usluž-benstva v splošnem nominelno res za malenkost presegajo povprečno predvojno višino uradniških prejemkov, so pa dejansko, to je če primerjamo razmerje cen življenskih potrebščin pred vojno in danes, vsaj za 13% pod predvojno višino. Pri tem je pa treba še upoštevati, da je uradni indeks cen za stroške preživljanja prirejen le za naj- potrebnejše izdatke docela nepremož-nih delavskih družin in da zato ta indeks za vse socialno višje stoječe ne ustreza. Dejstvo je, da so v Nemčiji uradniški prejemki brez izjeme padli pod višino, na kateri so bili pred reformo plač v letu 1927. To se pravi, da stoje še danes na višini isti kakor v decembru 1924. Toda celo pod to višino je padla večina uradniških prejemkov. Tudi primerjanje s francoskimi državnimi uslužbenci ni točno. Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo v Ženevi kakor tudi iz izsledkov državnega statističnega urada v Berlinu soglasno sledi, da so kosmati prejemki višjih nemških državnih uradnikov sicer nekoliko višji, zato so pa čisti prejemki nemški enakih uradnikov brez Zahvala. Podpisana Ligofskp Terezija, vdova nadpreglednika finančne kontrole, se zahvaljujem Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrtnega slučaja v moji rodbini izplačala posmrtnino v znesku Din 3.624' —. Ligofskp Terezija izjeme znatno nižji kot francoski. Upoštevati je treba namreč docela drugačne razmere na Francoskem, predvsem nižje prehranjevalne stroške in znatno manjše davčne obremenitve. Uslužbenstvo srednjih kategorij prejema v Nemčiji kosmate in čiste plače v dokaj nižji izmeri kot slično uslužbenstvo na Francoskem, a tudi za najnižje uradništvo velja v glavnem isto. Treba je namreč vedeti, da je Francoska prejemke svojega uslužben-stva brez izjeme, deloma pa celo znatno zvišala, tako da visoko presegajo predvojne plače, medtem ko so v Nemčiji državni uslužbenci slabše plačani. Za primer navedemo nekaj razmerij med čistimi prejemki nemških in francoskih uradniških kategorij. Visoko uradništvo prejema na Nemškem in v Franciji prejemke v razmerju 68’6 : 1180, v srednjih kategorijah 86'1 : 133'9, v nižjih skupinah pa je razmerje napram predvojnim plačam 98’2 : 149’8. Zato so pa izdatki za preživljanje na Francoskem padli doslej skoro na predvojno višin", medtem ko so na Nemškem še zmerom za tretjino nad predvojnimi. Razen lega je tudi davčna obremenitev uradniških plač na Nemškem brez izjeme dvakrat do trikrat tolikšna kol na F-ancoskem. Vestnike Finančni minister v Ljubljani. — Dne 28. aprila je finančni minister, g. dr. Mil. Đorđević službeno obiskal finančno direkcijo v Ljubljani, kjer se je zadržal dobre štiri ure. Gospod minister si je dal izčrpno poročati o vsem poslovanju in je ob odhodu izrazil vsem uradnikom in uslužbencem finančne stroke za vestno in marljivo izvrševanje službe svoje priznanje. Nedeljeno uradovanje v finančnih uradih. Medtem ko so vsi ostali uradi imeli že vso jesen in zimo nedeljene uradne ure, je za urade finančne uprave bilo odrejeno dvakratno dnevno uradovanje. Z odločbo finančnega ministra je zdaj od 1. maja dalje uveden tudi za finančne direkcije nedeljeni delovni čas, za davčne in katastrske uprave pa pod pogojem, da bodo službeni posli v tekočem. Uraduje ,se po nOvi določbi od pol 8. do pol 14. ure. S tem se je finančnemu uslužbenstvu izpolnila davna želja. Iz tovariškega tiska. Prejeli smo prvo številko lista »Penzioner«, glasila Udruženja državnih penzionera (-ki) i udova savske banovine. List izhaja v Zagrebu 10. in 25. dne v mesecu. — V Somboru je pa začel izhajati list »Naša Reč«, organ Udruženja jugoslo-venskih penzionera za dunavsku banovinu u Somboru. List izhaja enkrat na mesec. Kongres poštarjev, V dneh 4., 5. in 6. junija se bo v Splitu vršil redni občni zbor Združenja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ki bo prvi redni kongres po preosnovanju te osrednje poštarske organizacije. Na dnevnem redu je tudi razprava o ideoloških temeljih organizacije in o programu njene strokovno-profesionalne politike. Iz poštarske organizacije. — Dne 1. aprila je imelo Združenje p. t. t. uslužbencev vsega skupaj 6.023 članov. Od teh je bilo 3.197 uradnikov in 2.826 drugih poštnih uslužbencev. Organizacija je imela 7 sekcij, posamezne od njih so štele dne 1. aprila članov: Ljubljana 714, Zagreb 1218, Novi Sad 974, Skoplje 943, Beograd 856, Split 660 in Sarajevo 658. V organizaciji je bilo včlanjenih 1252 zvaničnikov, 1377 slu-žiteljev in 197 dnevničarjev. Uradnikov - članov je pa imela organizacija, kakor smo že navedli, 3197. Znižanje dnevničarskih nagrad. — Ker so v tekočem državnem proračunu krediti za dnevničarske nagrade precej znižani, se bodo prejemki dnevničarjev znižali približno za 15—20% dosedanjih. To občutno znižanje nagrad, ki že doslej niso bile posebno visoke in so dosegle običajno znesek 900 do 1000 Din na mesec, je hudo prizadelo veliko število dnevničarjev vseh strok državne uprave, zlasti še tiste z manj leti službe. Povračilo za prenos prtljage. Glede vprašanja, kdaj pripada uslužbencu na službenem potovanju po uredbi štev. 84.600/1 povračilo za vnos ozir. iznos ročne prtljage, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da pripada to povračilo v smislu 3. odst. čl. 12 navedene uredbe samo tedaj, kadar hkrati pripada tudi povračilo za prenos druge (ne le ročne) prtljage po 1. odst. cit. člena. Po tem se prizna torej povračilo samo za prenos ročne prtljage v odhodni in namembni postaji, v spojnih postajah pa samo, če so te med seboj krajevno ločene, tako da pripada uslužbencu tudi povračilo prenosa za drugo prtljago. Za prenos ročne prtljage iz vlaka na vlak na isti postaji se povračilo ne priznava. Vozne ugodnosti nezak. otrok. — Generalna direkcija drž. železnic je izdala pojasnilo, da je smatrati pod izrazom »pastorek« tudi otroka, ki nosi rodbinsko ime svoje matere, neglede na to, če je bil ta otrok rojen v zakonitem zakonu ali izven zakona. Po tem tolmačenju gredo vozne ugodnosti tudi otrokom iz prejšnjega zakona in pa nezakonskim otrokom. Prodaja kolekov po uradih. Na pritožbo Zveze prodajalcev tobaka in monopolskih predmetov na drobno je ministrski predsednik odločil, da se mora prepovedati prodajanje kolekov po uradih, kjer so jih doslej ponekod prodajali strankam posamezni državni uslužbenci. W. Duke: Čakalnšca* Dež žarečih iskric je padal na dirjajoči brzovlak. V vrtoglavih višinah je grmel preko mostov in viaduktov, požiral šumenje deroče vode v globini, ropotal po predorih in brzel skozi postaje, katere je opozarjal s presunljivimi žvižgi in dirjal brez prestanka proti svojemu daljnemu cilju. Ob oknu oddelka prvega razreda je sedela mlada dama in nepremično strmela v pisano pokrajino: na valujoča žitna polja, katera je sonce neusmiljeno žgalo, na vasice z majhnimi, prijaznimi, rdeče kritimi hišicami, obdanimi z belimi ograjami, gledala je skupine otrok, ki so tekali bosi po petih, vrtovih in travnikih in vriskaje pozdravljali drveči vlak, zrla hladne, sveže zelene loke, kjer so se nad pokojnimi mlakami zibale mušice in se poigravali veliki kačji pastirčki. Brez zanimanja in razumevanja je opazovala dama pestro podobo, ki se ji je razvijala pred cčmi in ki ji je nudila dobro došli povod, da je mogla odvrniti oči od gospoda, ki ji je sedel nasproti v drugem kotu pri oknu. Tudi on se je vneto prizadeval ohraniti videz popolnega nepoznanca, čeprav razen njiju ni sedel nihče v oddelku. Dasi sta se oba s skrbno pozornostjo trudila, da odvrneta oči v drugo smer, vendar nista mogla preprečiti, da bi se njuni pogledi zdaj pa zdaj ne križali. Te- Tii-i ■ i '■f ii daj so se jima oči pogreznile v sosedove, pa se takoj spet preplašene odmaknile, kakor se razprše splašene ptice in kakor pobegnejo pri delu zaloteni tatovi, grešniki. Grešniki! Bila sta grešnika! Čeprav še nista storila greha, sta vendar že vse ukrenila, vse pretehtala, da izvedetaSskrb-no premišljeni načrt. N Meseci prijateljstva, pogostnega shajanja, doba raznih prilik je ustvarila med obema zaupljivost, ki je ni bilo mogoče več smatrati za docela površno. Elina je vstala in -stopila na hodnik, kjer je vsa živčna stopala gori in doli. Še je bil čas, da se vrne — še ji je bila odprta pot nazaj. Še je mogla na prvi postaji pred njenim ciljem Ridderpoolom zapustiti vlak in Nevillea, še je mogla zavreči svoj sklep, spremeniti svoj načrt — toda naslada je mikala, mikala premočno. Elini se je nagubalo čelo in naporno je razmišljala, če ni morda pozabila na katerokoli malenkost, ki bi morda mogla vse izdati in preprečiti. . Ko je pred nekaj urami prejela brzojavko, v kateri ,so jo dolgočasni Talbotovi povabili k sebi na deželo preko nedelje, je precej ugenila, da se nudi prilika, da prebije nekaj ur na samem z Nevdleom. Henryju, svojemu možu, se je opravičila z glavobolom, da se vabilu tokrat ne more odzvati. Henry je moral torej rad ali nerad odpotovati sam. Godrnjaje je odšel na pot, Elina ga je pa spremila do kolodvora. Bil je izredno redek primer, da je Henry odpotoval kar za dva dni. Saj je sicer ob prostih sobotnih popoldnevih igral navadno golf, ob nedeljah pa hodil v družbo prijateljev, česar mu Elina nikakor ni zamerjala. Saj je bila vesela, da je mogla biti vsaj nekaj ur sama in mu je to nedolžno zabavo po dela in truda polnem tednu od srca privoščila. Pred odhodom so se odigrali seveda vsi običajni prizori, ki jih je Elina tako silno sovražila. Neizmerno je zabavljal nad posli, skrbno prešteval kose prtljage, po vseh žepih porazdelil na potovanju tako potrebni drobiž in ves čas godrnjal nad ženo. »Glavobol? Saj si kakor roža! Smešno! Vse sami izgovori! Pa je vendar zares čudno, kako žena vselej vse stori, da se potuhne, kadar je treba z možem kam iti!« Tako je šlo to neprenehoma, dokler je niso končno živci čisto zapustili in ni izbruhnila v solze iz strahu, da si v zadnjem trenutku premisli. Tako jo je zares pričela boleti glava. Zbala se je, da ji glavobol zagreni dragocene ure sestanka z Nevilleom. Ko je končno vlak z možem odpeljal s postaje, se je olajšana oddehnila, ker se je rešila strašne more, občutka strahu, da ji Henry spet onemogoči sestanek. Naglo je odšla domov in ukrenila potrebno za odhod. Poslom je navedla naslov poletne hiše svoje sestre Gillian v Hoveu, kot svojega. Če bi se kaj izvedelo, se je mogla zanesti na sestro, ki je živela v enakih razmerah kot sama —- in gotovo bi jo varovala. Iz razumljivih razlogov ni vzela lastnega voza, temveč je odšla s torbico do prvega taksija, ki jo je odpeljal na kolodvor. Na peronu je takoj opazila Nevillea, naredila pa, kakor da ji je popolen tujec. Saj je morala paziti, da ne vzbudi pozornosti znancev, ki bi morda utegnili priti na kolodvor. Še v vlaku si nista upala spregovoriti in šele, ko se je vlak že premikal, sta se olajšana oddehnila. Končno vendar! j Presrečna mu je podala obe roki. Bila sta čisto sama v oddelku in pričakovala je skoro, da jo bo poljubil. Toda Nevillea ni zapustila previdnost in ukvarjal se je s svojo prtljago. — To potovanje je vzbudilo v Elini dražečo razburjenost, čuvstvo, kakršnega na izletih z možem ni še nikdar občutila. Kako neprijetna in zoprna ji je bila zmerom živčna naglica moža na kolodvorih, pa stalni razburjeni prepiri z nosači ali komurkoli, njegova počasnost pri nakupu vozovnic, ki jih je vselej šel iskat zadnji trenutek in njegova, skoro bolestna bojazen pred odprtimi okni vsake vrste-Henry je smatral vsakogar za svojega osebnega sovražnika, je neprestano grajal karkoli in vsako malenkost na ure kritiziral. Skratka, stalna razdraženost, ki s® je je polaščala ob takih prilikah, je povzročala, da je na vse zadnje sama postala tako živčna, in nehote prav tako prepiri!1' va kot njen mož. Če se ji je končno le posrečilo, da se ga je rešila za nekaj ur, z namenom, obišče prijateljico, kakor je trdila, v res Plačevanje šolnine. Davčni oddelek fin. ministrstva je izdal pojasnilo glede plačevanja šolnine s strani učencev, ki privatno opravijo višji ali nižji tečajni izpit oziroma sprejemni izpit. Po tem pojasnilu se vsi navedeni izpiti, ki tvorijo le nekako spopolnitev v sestavu šolskega izobraževanja, ne smatrajo kot reden pouk v teku šolskega leta. Ker tudi redni učenci IV. in Vlil. razreda že itak plačajo šolnino za dotično šolsko leto, za izpite s katerimi dokončujejo nižji ozir. višji del svojega šolanja pa ne plačajo še posebej šolnine, zato se za nižji ozir. višji tečajni izpit kakor tudi za sprejemni izpit ne pobira nobena šolnina, niti od privatnih učencev. Statistika vojnih invalidov. Invalidsko udruženje je nedavno zbralo podatke in je sestavilo statistiko, ki bo služila v bodoče pri reševanju vseh invalidskih vprašanj. Po zakonu iz leta 1925. je bilo v naši državi 52.425 vojnih invalidov, po zakonu iz leta 1929. jih je pa ostalo 27.532. 6286 je bilo namreč takih, ki niso imeli 30% delovne nesposobnosti. 5537 invalidov je bilo reduciranih, ker plačujejo nad 120 Din davka letno. Zaradi prepozne prijave, nezadostnih dokazov itd., jih je odpadlo 4437. Vsega skupaj je izgubilo pravico do podpore 24.892 invalidov. Vojnih vdov je bilo prvotno 107.879, po novem zakonu se je pa znižalo njih število na 46.822. Vojnih sirot je bilo prvotno 32.438, zdaj jih je še 4734. Upokojenec« Občni zbor Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Poročilo o tem zborovanju objavimo v prih. številki, celotni obširni in izčrpni tajnikov govor pa v prvi posebni upokojeniški številki lista, ki izide predvidoma v juniju. Izplačevanje pokojnin ob nedeljah. —-M-no-gi ljubljanski upokojenci vprašujejo, zjikaj so se jim v maju pokojnine že v dru-Slč Izplačale v nedeljo. Razlog je zelo enostaven. Ker je bil že ponovno za izplačilo Pokojnin potrebni znesek nakazan poštne-mu ravnateljstvu v kovanem srebrnem denarju, je bilo treba določiti, da se izplačevanje vrši na dan, ko pismonoši nimajo druge pošte. Treba je namreč pomisliti, da je moral vsak pismonoša raznositi veliko težo, celo do 50 kg v srebru. Ker tolikšne množine kovancev ni mogoče nesti naenkrat, so se morali raznašale! večkrat vrniti po denar. Tudi je izplačevanje v drobnem kovanem denarju zaradi seštevanja zelo zamudno. Zato je bilo treba, da se izplačilo odredi za vso Ljubljano na en dan in to v nedeljo. Ta ukrep, ki je posledica izrednih razmer, se je izvršil torej zgolj v interesu upokojencev, ki bi morali sicer čakati na svoje prejemke še dlje. Prijave upokojencev za draglnjske doklade. Vsi upokojenci v naši banovini so Prejeli začetek maja od finančne direkcije Po dva prijavna obrazca s pozivom, naj najkesneje do 10. maja vlože prijavo na enem obrazcu, na drugem pa v začetku oktobra t. 1. Priložena so bila podrobna in izčrpna navodila, kako je prijavo izpolniti. Ker se pojavljajo navzlic tem natančnim navodilom dvomi, pojasnjujemo, da za polnoletne otroke, za katere upokojencem sploh ne pripadajo več doklade, ni treba prilagati krstnih listov. Prav tako jih ni prilagati za otroke upokojencev, ki so jih že kdaj prej predložili. To velja torej samo za. novoupekojene uslužbence. Tudi drugih listin, ki so bile že predložene, ni treba vnovič predlagati, razen šolskih potrdil, to pa spet samo ob začetku šolskega leta. Vsaka prijava pa mora biti glede premoženjskega stanja žene ozir. otrok potrjena pri davčni upravi. Pogrebnina. Na vprašanje, kakšne do-kazilne listine morajo preostali po umrlem državnem uslužbencu priložiti prošnji za nakazitev pogrebnine, objavljamo, da morajo svojci pokojnega (vdova ali otroci) predložiti samo mrtvaški list brez kakršnihkoli drugih listin. Če je pa za umrlim drž. uslužbencem plačal pogrebne stroške kdo drugi (znanci ali prijatelji pokojnika, bolnica in sl.), je treba da dotični, ki je poravnal stroške pogreba, predloži zraven mrtvaškega lista še potrdilo pristojne občine, da je res poravnal pogrebne stroške za umrlim. To velja enako ob smrti aktivnega ali upokojenega državnega uslužbenca. — Ne gre pa pogrebnina otrokom po vdovah državnih uslužbencev, ki se prejemale le rodbinsko pokojnino po svojem pokojnem možu. Zborovanje geometrov. V nedeljo dne 19. marca t. 1. se je vršila v Ljubljani letna skupščina Združenja geodetov in geometrov. Zastopane so bile po odposlancih vse sekcije, udeležilo se je pa zborovanja tudi mnogo članov, katere je pozdravil predsednik organizacije nar. posl. g. M. Mravlje. Iz izčrpnega poročila tajnika glavnega odbora je bilo razvidno živahno poslovanje organizacije in uspehi, katere je dosegla. Mnogi govorniki so na zborovanju stvarno, dasi ostro, kritizirali nevzdržno stanje naših geometrov in poudarjali, da jim je potrebna nujna odpo-moč. Sprejeta je bila obširna resolucija, iz katere navajamo glavne zahteve: Zdravstveno stanje geometrov, ki vrše novo izmero zemlje, je zaradi prenapornega dela ogroženo. Klimatične razmere in naporna služba na terenih močno škoduje posameznikom. Potrebno je takojšnje uki-njenje pavšaliranja nagrad za terensko delo in naj se dovršena dela obračunajo po pravilniku. Določiti je treba tudi za terenska dela običajni delavni čas, ker je dosedanji način službovanja od zore do mraka trajno nevzdržen. Na zborovanju se je ugotovilo tudi, da je treba urediti mnoga vprašanja, ki so v zvezi z geometrsko stroko. K geometr-skim izpitom naj se pripuste od diplomiranih inženjerjev samo inženjerji - geodeti. Tudi ureditev raznih vprašanj civilnih geometrov je potrebna. Treba je, da se število katastrskega osebja pri dravski finančni direkciji zviša. Tudi naj se vsi brezposelni geodeti in geometri, ki so prosili za sprejem v državno službo, čimprej namestijo, vse nekvalificirano in nestrokovno osebje naj se pa odpusti ozir. upokoji. Geodetom naj se nudi možnost napredovanja do vključno IV. položajne skupine, ker se je doslej visokošolski značaj geodetskih studij prezrl, tako da so geodeti izenačeni z, maturanti, dasi pozna uradniški zakon tudi »višje strokovne šole«. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor vsi dosedanji člani glavne uprave, le za II. podpredsednika je bil izvoljen naš rojak, finančni svetnik v ministrstvu gosp. St. Brinšek. Prihodnji dan, dne 20. marca je bila skupščina zaključena. Zahvala. Podpisani Kos Anton, kotlar drž. žel., se zahvaljujem Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrtnega slučaja v moji rodbini izplačala posmrtnino v znesku Din 3.624 -. ^ Občni zbor nabavljalne zadruge v Kranju. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Kranju je imela dne 24. marca 1932 svoj redni občni zbor. Udeležba na občnem zboru je pokazala, da se je ta uradniška gospodarska organizacija globoko ukoreninila med državnimi uslužbenci v Kranju in okolici. Navzoča je bila dobra četrtina kranjskega članstva. Zborovanje je vodil zaslužni predsednik gosp. Košnik Ivan. Trajalo je polne tri ure. Pri največji pozornosti zbranih članov se je predelal dnevni red stvarno in temeljito. Iz izvajanj na občnem zboru povzamemo najvažnejše podatke. Zadruga je imela koncem leta 1932 192 članov. To število se je povečalo tekom leta za 21. Poslovanje zadruge je napredovalo v vsakem oziru. Zadrugarji so ugotovili soglasno, da nudi zadruga članstvu prvovrstno blago večinoma po nižjih cenah, kakor jih imajo trgovci. Poleg povračila na kupnini izplačuje zadruga svojemu članstvu posmrtnino iz fonda za članske cilje. Pod tem naslovom je izčrpala zadruga v minulem letu 2312 dinarjev. Čisti dobiček znaša 70.000 dinarjev. Po sklepu občnega zbora se ta razdeli: a) v rezervni fond Din 28.111-50, ki bo s tem na-rastel na Din 108.799—, b) v penzijski fond Din 2500-—, c) v fond za obče cilje 1200 dinarjev, č) v fond za članske cilje 6000 dinarjev, d) za nagrade upravnemu in nadzornemu odboru Din 2710-75, e) zadrugar-jem se pa povrne 4% kupnine v minulem letu v skupnem znesku Din 29.477-75. Na občnem zboru je bilo prečitano poročilo o reviziji, ki jo je izvršil v letu 1932. revizor Zveze nabavlj. zadrug iz Beograda. To poročilo je bilo prav ugodno. Konča s pripombo, da je smatrati kranjsko zadrugo za eno izmed najboljših manjših zadrug, ki so včlanjene v Zvezi. Upravni odbor je dobil razrešnico s pohvalo in priznanjem za uspešno delo. Pri dopolnilnih volitvah so bili soglasno izvoljeni izstopivši člani upr. odbora z utemeljevanjem, da ni pričakovati, da bi se jih dalo nadomestiti z boljšimi osebami. Upravni odbor je sestavljen: predsednik Košnik Ivan, direktor gimnazije v pok., podpredsednik dr. Dolar Simon, direktor gimnazije, tajnik Leber Albin, gimn. sluga, blagajnik in poslevodeči odbornik Planinšek Anton, sreski tajnik v pok. Odborniki: Ekar Ivan, sodni kanclist v pok., Tavčar Tomo, višji davčni upravitelj v pok. in Zupančič Franc, šef katastrske uprave. Na občnem zboru se je iznesla pobuda, da bi zadruga razširila svoje delovanje na vse večje kraje na Gorenjskem. Zadeva bi bila prav lahko izvedljiva, ako bi se je poprijeli tovariši v raznih krajih z vnemo. mci pa, da se sestane z Nevilleom, je vselej Henry trmoglavo vstrajal, da jo spremi na kolodvor. To ji je skrbno, sestavljeni načrt vselej razdrlo in jo prisililo, da je že davno pripravljeno, tako željno pričakovano svidenje spet preložila. Kako neznosno je bilo vendar življenje s Henryjem! Elina je spet gledala skozi okno. V niislih je prehitevala drveči vlak. Pred večerom skoro ne bosta dospela. V duhu je videla, kako se pojavlja iz temine pokrajina, mala gostilna s prijaznim vrtom, na katerem so zadnje vrtnice gotovo že ove-nele... Kolikokrat ji je Neville opisoval idilo! Kako neugnano veselje jo je polnil Nehote se je morala zasmejati, ko le predstavljala moža pri Talbotovih, kal Sedi sklonjen nad bogato obloženo mi; s težkimi in neprebavljivimi jedmi, in k ko mora poslušati prav tako neprebavljn Pogovore. Prav tako je sovražila parti. Pridgea, s katerim so zaključili vsak obe' akor vso družbo in vso to hišo. v Kako neizrečno se je počutila srečn cf je pomislila na široke prostrane tra-P*ke, po katerih bosta hodila z Nevilleoi esno drug ob drugem, če je pomislila r rPki vonj posušenega sena... Naenkrat strašen pok, žvenket in .n Pot razbitih oken in zlomljenega lesa -'no je z vso silo vrglo ob steno, kjer s zgrudila brez zavesti. — V kratkem a Progi mrgolelo reševalcev, zdravnika ^Šilcev in ljudi, ki so hoteli pomagati, i ' Jak Strahotno rezki žvižgi, s katerimi j klicala lokomotiva na pomoč, so naglo privabili množico, ki se je trudila, da spravi ponesrečence na varno, pomaga ranjencem in jih odvede v bližnje mestece. Ko se je Elina spet zavedla, je ležala na nosilnici. Čeznjo se je sklanjal moški v beli halji in jo močil po bledem prepad-lem obrazu in ji tipal žilo. »Kje — kje sem? Kaj — kaj se je zgodilo — z menoj?« je vprašala in se plašno ozrla naokoli. »Nič, nič!« jo je miril zdravnik, »srečno ste se brez poškodb rešili. Dam vam pomirjevalno sredstvo in kmalu si opomore te.« Podal ji je kozarec vode, v katero je stresel prašek. »Ste sami potovali, gospa?« Elina je zmajala z glavo. »No —■ vašega moža —- kajne? bomo že našli.« Izročil je Elino strežaju, ki jo je spravil v čakalnico bližnje postaje in ji povedal, kaj se je zgodilo. Elina je sedla na edino klop, ki je stala v mračnem, le slabo osvetljenem prostoru. Tod se je šele polagoma zavedla svojega strašnega položaja. Po takih nezgodah so vendar vselej objavljena imena in naslovi ranjencev. Le malo je pomislila in se odločila, da navede napačno ime, da... toda spomnila se je, da je prej nalagata zdravnika, in zdaj bo prišlo vse na dan! Očitala si je vse najhujše. Kaj naj le stori? Ali ne bi bilo morda najbolje, da se takoj^vrne domov in izve iz časopisov, kaj se je zgodilo z ... Neville! Za božjo voljo! Kaj je le z njim? AH je ranjen? Vsa izmučena je zavzdihnila. Usmiljena omotica ji je ob trčenju prihranila pogled na Nevillea. Na drugem koncu klopi se je naenkrat nekaj premaknilo in Elina je šele sedaj zapazila, da ni sama v sobi. Preprosto oblečena ženska je pristopila k nji in jo sočutno vprašala: »Ste ranjeni?« Elina je stresla z glavo. »Ste se tudi vi peljali s tem vlakom?« »Ne. Pričakovala sem mojega — mojega moža,« je obotavljaje se izpregovo-rila ženska. »Ko sem izvedela za nezgodo, sem takoj tekla na progo. Toda ob pogledu na ranjence in na strahotne prizore, ki so se odigravali med potniki, so me zapustile moči in onesvestila sem se. Ko sem se zavedla, sem bila že tu v čakalnici.« Elina je samo napol poslušala, kar ji je pripovedovala tujka. »Upam, da vaš mož ni ranjen,« je menila Elina po dolgem presledku, bolj iz vljudnosti, kakor pa iz sočutja s tem ne-mikavnim, mršavim bitjem. »Saj — ni — moj mož,« je priznala ženska obotavljaje se. Rdeče lise so se ji pojavile pod žalostnimi očmi. »Jaz sem — on — on je poročen — toda z drugo — toda ne razume se s svojo — ženo. Spoznala sva se in se imava rada — in kupil si je hišico tod v bližini — kamor me je tudi večkrat prihajal obiskat. Me morda obsojate zaradi tega?« je »vprašala tujka plašno. V krajih Bled, Radovljica, Škofja loka in Tržič se nahaja povsod več kakor po 50 drž. uslužbencev in upokojencev. Pri do-voljnem številu odjemalcev bi mogla kranjska zadruga organizirati tem dostavo blaga na dom, kakor to že izvršuje zadruga v Mariboru za svojo okolico. Po svetu. Uradniške organizacije na Nemškem. Zaradi političnega preobrata na Nemškem je nastala v vsi organizaciji nemškega drž. uslužbenstva velika zmeda. Mnoga uradniška društva so bila razpuščena, mnoga so se tudi prostovoljno razšla. Med slednjimi je tudi največja nemška uradniška organizacija, znani »Allgemeiner deutscher Beam-tenbund« v Berlinu, kateremu je dolga leta stal na čelu kot predsednik znani uradniški organizator J. Falkenberg. Imenovani uživa v mednarodnih krogih sloves kot dober poznavalec uradniških vprašanj in je bil kot tak tudi leta 1929. na kongresu Mednarodne uradniške zveze (Federation Internationale des Fonctionnaires) v Ge-nevi izvoljen za predsednika te osrednje zveze evropskega državnega uslužbenstva. Organizacija učiteljstva na Finskem. Pred 32 leti je bilo ustanovljeno na tedanjem ruskem Finskem skupno finsko-šved-sko učiteljsko društvo, ki je imelo odbor, sestavljen iz finskih in švedskih učiteljev sorazmerno s številom članstva obeh narodnosti. Švedje tvorijo namreč v sedanji Finski republiki približno desetino prebivalstva. Kesneje se je skupno društvo razšlo. Danes ima finsko učiteljstvo svoje društvo, v katerem je včlanjenih nad 10.000 članov, švedsko društvo ima pa približno 1100 članov. Vendar obe društvi v stanovskih zadevah vselej popolnoma sporazumno delujeta. — Učiteljske plače so na Finskem razdeljene v dve kategoriji: Na nižjih osnovnih šolah znašajo povprečno po 18.000 Din na leto, učiteljstvo na višjih osnovnih šolah (razredi od tretjega šolskega leta navzgor) pa dobiva povprečno po 27.000 Din na leto. — Vlada namerava obenem s splošnim znižanjem prejemkov državnih uslužbencev znižati tudi plače učiteljstva, in sicer v L kategoriji za 5%, v II. pa za 10%. Uradniške plače v Indiji. Da zmanjša primanjkljaj v državriem proračunu je vlada Britanske Indije predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem se vsem državnim uslužbencem znižajo prejemki za 10%. Ker je parlament ta načrt zavrnil, ga je generalni guverner sam vzalconil z utemeljitvijo, da je znižanje prejemkov neodložljivo. Znižanje plač velja do konca tekočega leta. Znižanje plač v Avstraliji. Lani so se znižali prejemki vseh javnih uslužbencev, invalidov, upokojencev in rentnikov na vsem ozemlju Avstralije. To znižanje, ki je prav izdatno, je vlada utemeljila s potrebo, da se državni proračun zniža. Zmanjšanje prejemkov je doseglo tolikšno višino, da se je pokrilo s tem prihrankom 90% proračunskega primanjkljaja. Znižanje najemnin na Bolgarskem. Narodno Sobranje je sprejelo zakon o znižanju najemnin. S tem zakonom se za vso Bolgarsko prisilno zmanjšajo stanovanjske najemnine in sicer za stanovanja z 2 sobama in kuhinjo za 20%, za stanovanja s 3 do 4 sobami in kuhinjo za 15%, za večja stanovanja pa se morajo najemnine znižati za 10%. Slična zakonska določba bi bila tudi za naše razmere zelo koristna. i i m ni i I L ,, ,, »Ne — nikakor ne!« Elina je bila z zanimanjem posluhnila. »Tudi meni gre nekako tako,« je priznala še ona. Tujka je prikimala. »Tako srečne ure sva preživela v ti hišici. Tako zadovoljen se vselej počuti in mi je tako hvaležen za počitek, ki ga najde pri meni po poslovnih skrbeh in borbah in po domačih prepirih. Ne vidiva se prav pegostoma, ker je njegova žena videti zelo ljubosumna. Danes se mu je morala ponuditi ugodna prilika, da pride k meni, ker mi je brzojavno naznanil, da pride. Ah, tako vesela sem bila ...!« Tuja, skromno oblečena ženska je sedela na klopi vsa vase pogreznjena, krčevito je sklenila roke in neprestano premikala blede ustnice. V sobo je vstopil neki uslužbenec. »Neki potnik je umrl za poškodbami,« je na kratko naznanil. »Če koga pogrešate, pojdite z menoj.« Tujka je omahuje vstala. Elina je sočutno priskočila in odvedla žensko iz čakalnice. Ob nosilnici je Elina stopila korak vstran. Bolničar je odgrnil prt — krik, ki je segel do kosti! — Tujka je spoznala pogrešanca. Pogledala je še ona jnrliča, ki se je zdelo, da pokojno spi, in Elina je spoznala obraz — svojega moža Henryja! CbJe&s kemično čisti, btarva, pflsfem In lika tovarna J O S. K E S C H. Stran 4. j_________ Stekaj podatkov šz osnovnega šoSstva. V dravski banovini je po zadnji uradni statistiki 149.296 šoloobveznih otrok, za katere je na razpolago 2.659 učilnic. Na vsako učno sobo odpade povprečno po 56 otrok, kar je vsekakor preveč. Ker je pa v naši banovini 3.470 temeljnih razredov in vzporednic, primanjkuje torej 811 učilnic, če naj bi bil vsak razred v posebni učni sobi. Šolskih poslopij je 840. Od teh je 306 prav dobrih, 345 v zdravstvenem pogledu dobrih, 143 slabih in 53 neprimernih. Šolskih srezov je 25, nadzorovalnih okrožij pa 35. Nadzorstvo vrši 18 sreskih šolskih nadzornikov in 9 vršilcev dolžnosti nadzornika. Tudi nekateri šolski upravitelji vrše nadzorstvo. Glede naturalnih stanovanj za učiteljstvo so razmere še prav slabe. Da bi občine v petih letih zgradile za vse učiteljstvo dovolj šol, kakor to predpisuje zakon o narodnih šolah, je malo verjetno. V naši »NAS GLAS« banovini je vsega skupaj 3.676 razrednih učiteljev in učiteljic. Za vse te je na razpolago 1.330 naturalnih stanovanj, torej jih primanjkuje še 2.346. Ker učiteljstvo po mestih in trgih prejema stanarino od občin, morajo šolske občine plačevati stanarino in kurivo še 1.856 učiteljem in učiteljicam. Zaradi gospodarskega zastoja se v mi-nilem letu niso zidale nove šole, dasi je bilo projektiranih približno 60 novih šolskih poslopij ozir. prezidav. Vendar so bile v minilem letu odprte 3 nove šole, 8 šol pa adaptiranih ozir. prezidanih. Tri šolska po^ slopja niso bila dokončana, ker ni bilo dovolj likvidnega denarja. — Trideset osnovnih šol je nastanjenih še zmirom v zasebnih poslopjih. — V letu 1932. je bilo v dravski banovini ustanovljenih šest novih osnovnih šol. ŠIRITE „NAŠ G L A S“ Hovi listi« »Zdravje«. Izšla sta dva snopiča tega edinega slovenskega zdravstveno - poljudnega mesečnika, ki je prav dobro urejevan in vreden iskrene pohvale. List ureja dr. Ivo Pirc in je izšel letos v novi opremi in obliki. Vsebina januarske številke: Za ciljem. Dr. Karel Petrič: Nekaj resnice o raku. Dr. Fran Gosti: Alkohol povzročitelj bolezni. Sadje kot zdravilno sredstvo. Dijeta športnika. Glasnik Higijenskih ustanov (ureja dr. Karel Petrič). Iz tujine za nas. Drobtine. Dobrote salate. —• Vsebina dvojnega, februarsko - marčnega snopiča : Dr. Ivo Pirc: Naša higijenska organizacija. Dr. Anča Konvalinka - Tavčar: »Siten ali bolan?« Dr. A. B.: Zdravje pomladi. Milan Vrtačnik: V samoti. Prehrana na pljučih bolnih. Čebelni strup proti revmatizmu. Dobro mišljeni predpisi za dosego visoke starosti. I. B.: Zanimiva statistika. Prehlajen j e. Šolska mladina. Glasnik higijenskih ustanov (ureja dr. Karel Petrič). Iz tujine za nas. Drobtine. — Uprava lista je v Ljub- Štev. 10. Ijani, Zaloška cesta 2. Naročnina za vse leto znaša Din 30'—. — »Zdravje« vsem našim bralcem toplo priporočamo. »Mladika«. V 4. številki je poleg nadaljevanj uvodnega romana »Čez steno« in prevoda P. Ackerjevega romana »Ljubezen in dolžnost« še dvoje leposlovnih prispevkov in sicer V. V/inklerja »Drevo na Hribu« in J. Rožencveta »Jeziki«. V listu je več reprodukcij cerkvenih slikarij Mihe Maleša, uspel kip Tineta Kosa in zanimiva skupina kiparja Jakoba Žniderja »Beg v Egipet«. — V 5. številki sta zastopana Vitomil Zupan in Mara Husova s krajšima črticama, ter Ivan Zorec z zgodovinskim opisom samostana v Stični. Tudi v ti številki se nadaljujejo zanimiva razprava Fr.. Steleta »Kje smo s cerkvenim slikarstvom?«, popisi slovanskih prestolnic (J. Šedivy) ter razprave iz anatomije prof. dr. J. Plečnika. Objavljenih je k člankom več ilustracij in vrsta umetniških fotografij. — »Mladika« se naroča pri Mohorjevi tiskarni v Celju in velja za vse leto 84 Din. Vzorno urejevani družinski mesečnik priporočamo- Iva o Perdan nasl, Lfubliana Veletrgovina kolonijalnegts in špecerijskega blaga. Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter Vi-e drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. •••••••••••••••••••a Gostilna pri Kolovrata rju Lju bi jana Pred škofijo 14 Toči pristna štajerska in dolenjska vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj Tovariši! Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU"! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi! Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji izberi pri Josip PETELINC, Ljubljana = (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ===== Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Marijin trg št. 8. Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina Varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI ♦ MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165 Ljubljana, Jurčičev trgi Jainine zlato naših hranil Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. i PORAVNAJTE | • NAROČNINO • UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov LASTNA TVORNICA &OLSKIH ZVEZKOV VELETRGOVINA A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raz n o vrst n o rudninsko vodo. Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Telefon 2073 Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! 6CSC?<8CScW80S n o -r ^ lllls i j ril • u d-n •£—p (D Zs dame najelegantnejši damski plašči. Za gOSpOda po meri vsakršna oblačila. Za dame in gospode vsa športna oblačila, dežni plašči, trenchcoati, pumparice. !-p K. Pučnik „ ra c c-^ nasproti kavarne „Zvezda11 - ec g G |3 8aii 'f § ii 11 oJSIsS £ co c c o a ŠeEenburgova ulica štev. 1 Za cenjeno uradništvo izdatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju. Nogavice j| Ifs ti ifi »i f I ji Dežnike lij š| ti Iti ti I! Is sl Sjfi VSE IZ LASTNE TOVARNE v priznano solidni in elegantni izdelavi r|j| S|j ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani, ijj PRED ŠKOFIJO 10 M PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC Ml t! JOSIP VIDMAR | muz ^ UL S Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana Vcdnikov trg št. 5. r. z- z o. z. Telefon št. 2421. j Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom biez- \ plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga vri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič. j Širite zadružno misel med svojimi i o v a i i š i! • ^ tnlaia za konzorcii .Naš G1m“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiaka Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.