P R IP O M B E O D O L N IČ A R JE VI » B IB L IO T H E C A P U B L IC A L A B A C E N S IS «1 F r. K s. Lukman, L jubljana Knjigoveškega dela nič kaj p rid a vajena roka je trdo zvezala D.-jev spis, ki je shranjen v ljubljanski semeniški knjižnici in im a dva naslova: »Bibliotheca / Labacensis publica / Collegii Carolini Nobilium« na prvi strani in »Ectypon / Bibliotliecae Publicae / Labacensis« na tretji strani. 2 Zvezek obsega 76 num eriranih listov 3 v velikosti 14 X 19 cm. Janez Gregor Dolničar (Thalnitsclier von Thalberg), v Lj. r. 1 0 m arca 1655 in u. 3. oktobra 1719, je pisal svoj Ectypon v zadnjem petletju svo­ jega življenja. Letnica 1715 v naslovu na str. 3 ni v skladu s posvetitvijo spisa škofu Viljemu grofu Leslieju na str. 4—6 , zakaj le-ta je zasedel ljubljanski škofovski sedež šele leta 1718. Avtor se je skril za psevdonim in pravi v naslovu na str. 3, da je spis prirejen »studio et opere Joannis Fortunati Mengini, Labacensis«. Ves spis, ne samo 1 . poglavje, je zasnovan kot dialog. O d 3. poglavja dalje vodi Agesilaus, prefekt v kolegiju, kjer je javna knjižnica nam e­ ščena, svojega gosta Lentula, izobraženega in vedoželjnega m ladeniča iz Italije, po knjižnici, razkazujoč mu duhovne zaklade, v njej zbrane, in pripovedujoč mu o delih kranjskih znanstvenikov in umetnikov. Lentulus res le malo govori, m arveč večinoma posluša, saj mu je dom ala vse novo, kar mu Agesilaus pravi; vendar pa večkrat porabi priložnost, da svo­ jem u vodniku p ritrd i ali izrazi svoje občudovanje ali da — kot na str. 1 1 0 pri Francu Albertu Pelzhoferju — pokaže, da mu ni popolnoma tuje, kar sliši. Tako je ohranjen vsaj videz dialoga. Spis se na str. 141 tudi dia- logično takole konča: »Visis et lustratis a nobis hactenus deductis L entu­ lus prom pto ac benigno animo cum adm iratione omnia suscepit asserens: .Ingenue fateri debeo ea, quae in hac Bibliotheca mihi exhibita fuere, omnem meain conceptam expectationem , quam quam am plissimam, ex- cedere/ Cui ego (Agesilaus): ,O ptarem ut, cum te avidum et discendi cupidum ac omnia sincera mente suscipere perspexerim , hum anitati tuae correspondere potuissem. Novi vicissim non paucos dari nasutulos . ..« (stavek ni končan). D.-jeva »Bibliotheca Labacensis publica« je pravzaprav vodnik po knjižnici, kakršno si je avtor zam išljal v njenem zanjo določenem novem prostoru, v svetli, visoki, zračni dvorani mogočnega poslopja ob L jub­ ljanici, po napisu na im pozantnem Mislejevem portalu nam enjenega V irtutibus et Musis«. Po D.-jevi zamisli bi bila Bibliotheca Labacensis publica ne samo knjižnica d ožjem pom enu besede, torej zbirka natis­ njenih in z roko pisanih del kranjskih piscev in umetnikov, m arveč h k rati galerija s portreti najim enitnejših predstavnikov raznih znan­ stvenih in um etnostnih panog. Portrete si je D. mislil deloma kot (do­ prsne) kipe (str. 20: statuae m armoreae), deloma kot slike (str. 89: podoba geografa F ranca Stem berga je »coloribus expressa effigies«). Vseh nekaj nad 190 mož, ki jih je sprejel v svoj spis, je D. razdelil na 2 1 strokovnih skupin. D ela posam eznih skupin naj bi bila na policah združena v zaokrožene, med seboj ločene celote, na zunaj označene s portreti najpom em bnejših predstavnikov. D. to jasno pove ob skupini filozofov na str. 80: »Imago ex ordine duodecima, philosopliorum natio- nalium , volum inibus huius classis praefigenda, refert oris lineam enta Francisci B ernardi Fischer.« Na str. 2 je sestavil D. pregled, kako razporediti »effigies insignium oirorum C am (ioliae) in Bibliotheca publica ponendorum in quacum que facilitate et arte«. Na sredi (in medio) so trije ustanovitelji knjižnice — ustanovna listina je na str. 13—17 — škof Zigismund K rištof H erberstein, stolni prošt Jan. Krst. Prešeren na škofovi desni in stolni dekan Jan. Anton D olničar, Gregorjev brat, na škofovi levi. Na Prešernovi strani se vrste skupine 1—10: (1) teologi, (2) kanonisti, (3) cerkveni govorniki, (4) asceti ( = nabožni pisatelji), (5) historiki, (6 ) genealogi (D. piše po­ vsod: geneologi), (?) pravniki, (8 ) zdravniki, (9) kem iki ( = alkim isti), (1 0 ) filozofi;4 na strani dekana D olničarja stoje zapovrstjo skupine 11 do 21: (11) m atem atiki, (12) geografi, (13) astrologi ( = astronomi), (14) geometri, (15) m uziki, (16) gojitelji slikarstva,5 (17) aritm etiki, (18) politiki, (19) govorniki in hum anisti, (20) pesniki, (21) filologi. Tega reda se je D. v svojem spisu do k raja držal. Iz pripiskov na str. 136 in 137 je razvidno, da je imel na mislih celo telovadne (de artibus gymnicis) in športne pisce (de equestri arte, gladio et pugione contendere, vexillum tractare, hastili ludere, ligneo equuleo insilire), a ne navaja nobenega imena. Y načrtu na str. 2 je D. pri 13 skupinah pripisal ime glavnega p red ­ stavnika, ki bi njegov portret krasil knjižnično dvorano. Pravim k n již­ nično dvorano«, k ajti »prophylaeum Bibliothecae, totum pene construc- tum« (str. 19) in »prophylaeum unicum hucusque perfectum « (str. 20) ni m orda veža ali kak stranski prostor pred knjižnico, m arveč je dvorana sama, kjer so shranjene knjige in so razstavljeni p o rtreti. 6 Le-teh bi bilo po načrtu na str. 2 dva ducata, in sicer 3 ustanovitelji in 2 1 skupinskih predstavnikov, po besedilu spisa pa 23. Za predstavnika teologov, ki bi njegova podoba dobila mesto v galeriji, je D. na str. 2 določil Schönlebna, v spisu samem na str. 2 0 pa Prešerna, tako da bi bil Ie-ta v galeriji kot soustanovitelj knjižnice in predstavnik teologov. S tem bi se število por­ tretov zm anjšalo za enega na 23. Schönlebna je D. na str. 50 postavil na prvo mesto med zgodovinarji. Jan. Vajk. Valvasor, na str. 2 na prvem mestu med historiki, se je m oral na str. 54 — Schönlebnova bio- in biblio­ grafija obsega štiri strani (50—53) — um akniti na drugo mesto in je s tem izgubil pravico do portreta v galeriji. D asi D. za slovenske stvari sicer ni kazal zanim anja, je vendar v Ectyponu pri petih pisateljih vestno vknjižil, da so objavili slovenske spise. O škofu Hrenu pravi, da je izdal »Evangelia, idiom ati slavonico donata« (str. 35). Med Schönlebnovimi deli navaja »Evangelia sla- vonicae linguae restituta« (str. 52). Čandek je objavil »Chatechismum et evangelia per annum slavonicae linguae abs se donatae (!)« (str. 40). Med spisi M atije Kastelca je označil tri slovenske: »Simplex translatio sacrorum Bibliorum Veteris et Novi testam enti; Thomas a Kempis in vernaculam slavonicam linguam translatus; D ictionarium latino-slavo- nicum«. D ruge Kastelčeve spise navaja le s polatinjenim naslovom brez pripom be, da so pisani v slovenščini (str. 45, 46). K apucina p. H ipolita im enuje kot izdajatelja dveh slovenskih del: »Thomas de Kempis slavo­ nicae linguae donatus« in »Dictionarium nobilissimae linguae slavonicae« (str. 117). D .-jev Ectypon naj bi bil gotovo kd aj prišel v javnost; ostal pa je nedovršen. Treba bi bilo še nemalo dela, preden bi bil goden za tisk. Nobeno od poglavij, ki pripovedujejo o posameznih skupinah kulturnih delavcev, ni bilo do k raja izdelano. V vsakem poglayju eden, m orda dva, redko trije za Ectypon prikrojeni ter skrbno spisani življenjepisi, nato nekaj imen z m anj skrbno, včasi s p rav površno zapisanim i bio- in bibliografskim i pripom bam i, nek ajk rat še kako ime brez sleherne p ri­ pombe — to je vse. Skrbno oblikovani in tudi čedno spisani so pa p re­ hodi od skupine do skupine; v njih se D. izogiblje dolgočasne enoličnosti. Vodeč Lentula od skupine nabožnih pisateljev (ascetov) k skupini zgo­ dovinarjev, mu Agesilaus pravi: »Hi, quos hucusque recensuimus, divina ac sacra tractarunt. Nune historici, qui gesta et actitata monumentis consignarunt et ab oblivione vindicarunt, inspiciendi erunt, qui te, Lentule, fors magis delectabunt« (str. 43). Prehajajoč od zgodovinarjev k rodoslovcem, pripom inja Agesilaus: »Nune tem pus monet, Lentule, ut eorum inspiciam us monumenta, qui aviti sanguinis propagines pertinaci labore ab oblivione vindicarunt.« Genealoška raziskavanja ima D. za posebno težavna, ko o Jan. G otardu Lukančiču piše: »qui in geneogra- phico studio, quo in re litteraria nil laboriosius, exceluit, magnam is in conquirendis antiquis documentis industriam , in discernendis solertiam et com binandis cautelam adhibuit« (str. 58). Prehod od genealogov k ju ­ ristom se glasi: »Nune ad facultatem iuridicam incidimus, ubi viri, in hac classe clari, ad eorum nunquam em m orituram fam am memorabun- tur« (str. 63). O d zdravnikov h kemikom ni prehoda; prehajajoč od kemikov k filozofom pa pravi Agesilaus: »Proximum his locum meren- tu r philosophi, qui scientias naturales ex visceribus causae serutantur et experim entis com probare nituntur« (str. 79). O d filozofov k m atem a­ tikom, od le-teh h geografom, od tod k astrologom vede Agesilaus svo­ jega gosta brez sleherne pripom be, pač pa mu, stopajoč h glasbenikom, reče: »Hi, quos paululum ante recensui, mentis plurim um operationes tractarunt. Nune vero varietas delectat. Eos, qui res anim um refocilan- tes tractaru n t, mušicam videlicet cultivaverunt, invisere fert animus« (str. 93). Bodi teh prim erov dovolj. Prehodi in povezave med posameznimi skupinam i spadajo k p rvot­ nemu osnutku knjige. D. jih je v svojem zvezku razm estil toliko vsak­ sebi, kolikor je menil, da bodo obsegala posam ezna poglavja njegove bodoče knjige. In tako je prišlo, da je kakem u poglavju dodelil skoraj prem alo prostora, drugem u pa preveč, in da so potem ostale cele strani prazne. Pisava lastnih imen je precej samovoljna. Poleg Skerpina srečaš Scherpina (str. 36, 48, 126); Č andek je Tsandek (str. 40); Hrenov — po D .-ju Crönov — ujec Žitnik je Sitnigk (str. 81) in S ittnik (str. 134). Poleg vezanega rokopisa je ohranjenih nekaj listov enakega formata in nekaj m anjših lističev z beležkam i za Ectypon. O d imen, ondi zapi­ sanih, jih v rokopisnem zvezku zam an iščeš kakih 15, med njim i taka, ki bi vsekakor sodila v delo, kakršno je D.-jevo. Izmed protestantskih piscev sta v vrsti kranjskih literatov W ürtem - beržan K rištof Špindler in Štajerec A dam Bohorič, oba kot hum anista (str. 115). O ba sta k ajp ad a delovala v Ljubljani. V. Steska pravi v Izvestjih X, 135 in 136, da je D. svoj spis razdelil na tri poglavja. Na videz im a Steska prav, k ajti na str. 20, kjer začne opisovati strokovne skupine, je D. zapisal »C aput 3« in ni štetja poglavij nadaljeval. Toda ne gre prezreti, da je na str. 134 odstavek o filologih označil za »cap. 24«. Na str. 143 in 144 p a je sestavil pregled poglavij (series capitum ) in štel vse strokovne skupine za posebna poglavja. Ko bi bil Ectypon izšel kot knjiga, ni dvoma, da bi bil D. to razdelitev in tako štetje poglavij ohranil. Im ena mož, ki jih je D. razporedil po strokovnih skupinah, je V. Steska z bio- in bibliografskim i podatki vred objavil, toda v abeced­ nem redu. S tem je zabrisal strukturo D.-jevega dela. Ne bo nezanimivo pogledati, kako je D. svoje izbrance razdelil na skupine, kako jih je razporedil v skupinah samih in kam je štel take, ki so delali na raznih poljih. Načelno je imenoval vsakega samo v eni skupini. O mnogostran- skem proštu Prešernu piše na str. 2 2 : »Tractatus hi, ut legisti, Lentule, non omnes ad sacram theologiam spectant, eos tam en, uti hie, sic in aliis, quidquid quisque edidit aut seriptis reliquit coniunctim ( = skupaj, ne- ločeno) subiungere volui, ne legenti fastidium pariam , si quem libet in- genii partum ad suum titulum reponerem.« Vendar se je D. tem u svo­ jem u načelu tudi kdaj izneveril, ko je n. pr. jezuita Petra Sterglerja navedel med teologi (str. 28) in med hum anisti (str. 114) ali avguštinca Avguština K ertha med teologi (str. 30) in filozofi (str. 81). Naj sledi tu k aj D.-jeva razvrstitev pisateljev po strokovnih sku­ pinah. Opom be opozarjajo na tiste, ki so o njih že članki v prvih dveh knjigah Slov. biografskega leksikona. Pisava lastnih imen z vsemi ne­ doslednostmi je D.-jeva. (1) Theologi (pp. 20—31) Joannes B apta P reseller n ;7 Johannes A ntonius Thalbergius; Michael Mikez;8 Georgius Slatkoina; Leonardus B a g e u s S. J.; Laurentius Seng- senschmidt S. J .; Antonius L a z a r i O. S. Fr. Ref. ;8 Petrus Sterglerus S. J.; Simon K a reli n e S. J.;1 0 M atthias Bernardus Pekel; Jacobus Hoffstetter O. S. Fr. Ref.;1 1 C arolus Enders S. J.; Fulgentius Kerth O. S. Aug.; A ugusti­ nus Canzar O. S. Aug. Thomas Crön;1 2 C asparus Wobek; Philippus Terpin; Andreas Cra- lius; Joannes Jacobus Schilling; Franciscus B ernardus P i scon: Philippus Hoffstetter S. J.;1 3 Augustinus Labac. O .C ap.; Joannes B apta Skerpin S. J.; Joannes Kappus S. J ;1 4 Fridericus Josephus Garzaroli de G arzarols- hoffen; Josephus a Rudolphi; Josephus Kladrer. (3) Sacri oratores (pp. 38—44) B althasarus Radlitsch; Joannes R aphael Cobenzel S. J.;1 5 Fridericus Jellentschitsch S. J.;1 6 A ndreas Clementschitsch ;1 7 Joannes Tsandek S. J.;1 8 M atthias Paradisichz S. J.; Thom as Reutlinganus ; Carolus Joseph Apfaltrer L.B .; D idacus Thori O .S .F r.R e f.; Aloysius Valuasor O .S .F r. Ref.; Reginaldus Labac. O .C ap.; M athias Schoss; Aloysius Labac. O. Cap.; Adeodatus Bernasch O. S. Aug. (4) A scetae (pp. 45—49) M athias Casteliz;1 9 Georgius Wetstein; Rudolplius Coraduzius; Laurentius Cappus S. J.; M arcus Doliner; Joannes B apta Scherpin; Georgius Thomez; Georgius Praunsberger;2 0 Georgius Latomus; Ro­ chus Labac. O. Cap. (5) Historici (pp. 50—57) Joannes Ludovicus Schönlebius; Joannes W eichardus Valuasorius; Samuel Budina;2 1 Franciscus Glauinich;-Martinus Bautscher S. J .;2 2 A ntonius Abich; Paulus Puzl O. C ist.;2 3 Sebastianus G odefridus Widerker a W iderspach L. B.; Joannes Gregorius Thalbergius. (6) Geneologici (pp. 58—60) Joannes G otthardus Lucantsehitius ; 2 4 Franciscus Erasm us ab H o - chenwart;2 5 Adamus M athaeus de S c h u k o u i z. (7) Iuristae (pp. 64—69) Joannes S tephanus Floriantschitsch de G rie n feld ;2 6 M artinus P e ­ g i us;2 7 Joannes Putschar;2 8 G eorgius Wohiniz; Simon Kimouizius; Joannes D aniel Erberus;2 ' G abriel Lukantschitsch;3 0 Joannes Josephus Wallersberg; Utschar; Vermati; M atthias Ferfilla (Fervilla),3 1 G eor­ gius Weinzerle. (8) Medici (pp. 72—77) D avid Verbezius; A lexander Verbezius; Joannes Bapta Ganserus;3 2 Paulus Qualiza;3 3 M arcus Gerbezius;3 4 Joannes A ndreas Coppinius;3 5 Joannes B apta Peterman us;3 6 A ugustinus Bosio;3 7 A ndreas Vidinaje- rus; Antonius Loigk;3 8 Joannes G asperus Corusi;3 9 Georgius Sigismundus P o g a t sehnig.4 0 (9) Chimici (pp. 78—79) C onradus L. B. a R u es s en s t e i n ; Sebastianus a Rechbeg; Joannes F ri­ dericus Rain; Petrus Catinus; Jacobus Ignatius Seitter; Joannes Bapta Petermanu s.4 1 Franciscus Bernardus Fischer;4 2 W olffg. Weich, com. a Gallenberg; C asparus Sitnigk ; Alexius Strauss; Fulgentius Kerth ; Josephus Kupfer­ sin; Clemens Koppitz; Eugenius Gottscheuer O. S. Fr. Ref.; Georgius Freuseisen O. Cist.; Franciscus Corusi O. S. Pauli Erem .; B ernardus F i ­ scher (drugič); C asparus Sojer; Adam us Stör;4 3 Lucas Madrei; Francis­ cus Xav. Rhode O. Cist. (11) M athem atici (pp. 86—88) Leopoldus Ludovicus ab Hochenwarth; A ndreas Kobauius S. J .;4 4 Gregorius Bench o S. J.; Joannes D ismas Floriantschitscli;4 5 Laurentius Daniel a Wolbiz; Joannes Josephus Locatelli. (12) G eo graph i (p. 89) Franciscus Antonius a Sternberg; W eichardus Ferdinandus com. Barbo; Andreas Bognar; C asparus Storseg. (13) A strologi (p. 90) Joannes Göss; Joannes Georgius G o t s c h e e r.4 6 (14) G eo m etrae (pp. 91—93) Franciscus Bernardus Tauffrer L. B.; Joannes M ichael a C umberg; M arcus Blaschiz; C arolus Josephus Wisent hal; A ndreas Lautter. (15) M usici (pp. 94—99) Joannes Bertholdus Höfferius;4 7 Dolar;4 8 J oannes Jacobus Laliasser de L aubenburg; Joannes C asparus Goschel; Joannes Andreas Mugerle ab Edlheim b; M ichael Omersa;4 9 Joannes B apta Polz; W olffgangus Conradus Andreas a Siberau; Jacobus F ortunatus Gotscheer; Georgius Blat nig. (16) P ictu rae , S cu lp tu rae et A rc h ite c tu ra e cu lto res (pp. 100—105) Georgius A dam us L. B. a Grimbschiz ; 5 0 Joannes Josephus a Z e r g o ­ lem; Alexius Sigism undus Tolius (= T halnitscher a Thalberg); Franciscus Remb ; A dam us Sontar ; Joannes Koch;5 ' Krail; Joannes Lipez ; 5 2 Petrus Beslej;5 3 M athias Greis he r.5 4 (17) A rith m etici (pp. 106—109) Sebastianus a Raigersfeld; A ntonius Josephus Zergolius; Antonius Zacharias Walt reich; Laurentius a Wolbiz; Joannes Georgius Wagner; Joannes Jacobus Karner.5 5 (18) P olitici (pp. 110—113) Franciscus A lbertus Pelzhouerus L. B. de Schönau;5 8 Sigismundus L. B. ab Herberstein;5 7 Joannes D aniel L. B. a G a 1 le n f eis; Joannes Fridericus Raab a Rauenheim b; Fridericus Christopliorus Wogathej. (19) Oratores et humaniorum litterarum scriptores (.pp. 114—119) Franciscus Copinius S. J.; Petrus Sterglerus S. J.; Joannes Leberius S. J .;5 8 C hristophorus Špindler; Adam us Bohoriz;5 9 U rbanus Caualier; Joannes M ichael Arch; Worentz; Hip o lit us Rudolfswertensis C a p .;6 0 Jor- danus Rakouitsch O. S. Aug.; Laurentius Zhizius. (20) Poetae (pp. 122—127) Joannes Rudolplius Coraduzius L. B .;6 1 Josephus Selenitsch S. J.; Jodocus Jacobus comes a Gallenberg; Georgius Sigismundus L. B. ab Hal­ lerstein;6 2 Joannes Crenner; Georgius A ndreas Gallenfels;6 3 Josephus Pogatschnig S. J .;6 4 Joannes Paulus Callin; Georgius a Wernegg L.B .; Josephus a Mesterle; Isaac Piscator; Joannes B apta Petschnigg; Scher- pin O. S. Fr. Ref.; Joannes B apta Sternischer; G eorgius Vehouicius. (21) Philologici (pp. 131—138) Joannes A ndreas C o p p i n i us;6 5 Franciscus W ilhelmus Zergolius; W olffg. H erbardus comes a Lamberg; M axim ilianus Leopoldus Rasp; Joan­ nes C arolus Yaluasor; M arcus Josephus Perizhoffius;6 6 C asparus Freu- denschus; C asparus Sittnik;6 7 Franciscus Adamus L. B. a Liechten- thurn; Jodocus Ferdinandus L. B. a Gussitsch;6 8 Adamus Sontner; C a­ rolus Josephus K appus a Pichelstein;6 9 Franciscus Antonius L. B. a P o - sarel; Joannes Josepuhs Dinzl; Papier. OPOM BE 1 Y. Steska je v Izvestjih M uzejskega d ru štv a za K ran jska X (1900), 134 do 140, 145 do 170 na k ratk o opisal D .-jevo delo in podal abecedni seznam mož, ki jih je D. sprejel v svojo biblioteko. T u k aj nekaj podrobnosti, ki jih Steska ni omenil, ki so pa za D .-jev spis značilne. 2 Na str. 57 je D. m ed svojim i deli na zadnjem m estu navedel tud i »Ec typo n B ibliothecae publicae Labaeensis«, toda p rečrtal besedo »Ectypon« in oba znaka za »ae« tako, da so kot naslov ostale besede s-Biblitheca p ub lica Labacensis«. 3 S svinčnikom p rip isan a p aginacija je nova, nov tud i abecedni seznam pisateljev, navedenih v spisu (str. 145— 149). 4 Filozofi so torej 10. skupina. T em u ne naspro tuje prej navedeno mesto, k jer p ra v i D., da je podoba k anonika Fischerja, rep rezen tanta filozofov, »dva­ n ajsta po vrsti« (ex ordine duodecim a). D v an ajsta je, če štejem o škofovo za prvo. 5 K asneje v spisu p ravi D. n atančneje: gojitelji slikarstva, k ip arstv a in stavbarstva. 6 P rop ylaeum (D. piše dosledno prop/iylaeum ) je p rav za p rav prostor pred dverm i, veža. P ravi »propkylaeum « dobiva knjižnica p ra v sedaj po načrtih čii* h Bitcncä 7 SBL II, 564—566. — 8 SBL II, 114—115. — ° SBL I, 628—629. — 1 6 SBL I, 421. — 1 1 SBL I, 329. — 1 2 SBL I, 344—351. — 1 3 SBL I, 330. — 1 4 SBL I, 426. — 1 5 SBL I, 83. — 1 6 SBL I. 396. — 1 7 SBL I. 401. — 1 8 SBL I, 89. — 1 0 SBL I, 431—432. — 2 6 SBL II, 476. — 2 1 SBL I. 63-64. — 2 2 SBL I. 28. — 2 3 SBL II, 608—609. — 2 4 SBL I, 685. — 2 5 SBL I, 331. — 2 6 SBL I, 183. — 2 7 SBL II, 281—292. 2 8 SBL II, 593. — • 2 9 SBL I, 162. Janez D anijel Erberg. — 3 0 SBL I, 685. — 3 1 SBL I, 175. — 3 2 SBL I, 235. — 3 3 SBL II, 610—611. — 3 4 SBL I, 245—247. — 3 5 SBL I, 84. — 3 6 SBL II, 323. — 3 7 SBL I. 55. — 3 8 SBL I, 679. — 3 9 SBL I, 85. — 4 9 SBL II, 410—411. 4 1 N aveden že med zdravniki. SBL II, 323. 4 2 SBL I, 180. 4 3 N a str. 85 pisano, kot da je b ra ti Stoin, na enem od priloženih listov pa razločno Stör. 4 4 SBL I, 475—476. — 4 5 SBL I, 182—183. — 4 6 SBL I, 235—236. — « SBL I, 327. 4 8 SBL I, 139. P red imenom D olar je D. n aredil tri pike, znam enje, da m u krstno ime ni bilo znano in d a V alvasorjevega N. (= nomen) p ri D o larju ni imel za okrajšavo im ena N ikolaj k ak o r kasneje Pohlin in drugi. D r. D rag. C vetko je po H istoria collegii L abacensis I ugotovil, da je bilo D olarjevo krstno ime Janez K rstnik. 4 9 SBL II. 225. — 5 0 SBL I, 261. — 5 1 SBL I, 481. — 5 2 SBL I. 673. — 5 3 SBL I, 35. — 5 4 SBL I, 260. — 5 5 SBL I. 421. — 56 SBL II. 293. — ” SBL I, 313—314. — 5 8 SBL I, 661. — 5 9 SBL I, 49—52. — 6 0 SBL I, 321—323. — 6 1 SBL I. 84. — 6 2 SBL I, 290. — 6 3 SBL I, 202. — 6 4 SBL II, 409. — 6 5 SBL I, 84. — 60 SBL II, 307. — 6 7 Identičen s filozofom Sitnigkom . — 6 8 SBL I, 276. — 6 9 SBL I, 427. Resume BEM ERKUNGEN ÜBER THALNITSCHERS »BIBLIOTHECA LAB. PUBLICA« Im Jah re 1701 gründeten Bischof Sigism und C ristoph H erberstein, D om ­ prost Johannes P rešeren und D om dechant Jo han n A nton D olničar (T halnitscher von T halberg) eine öffentliche B ibliothek (S tiftungsurkunde vom 30. Mai), welche nach E rb au u n g des Collegium C arolinum , des heutigen P riestersem inars, im Erdgeschosse des N eubaues u nterg ebracht w urde. Jo han n G regor T h a ln it­ scher (1655—1719), B ruder des D om dechants, M itglied der heim ischen A cadem ia operosorum und m ehrerer italienischer A kadem ien, schrieb in seinem letzten L ebenslustrum einen F ü h rer durch die öffentliche Bibliothek, wie er sich selbe in seiner B egeisterung fü r die Leistungen seiner krainischen L andsleute au f v er­ schiedenen G ebieten der W issenschaft u nd K unst ausm alte. N ach seiner Vor­ stellung w äre die B ibliothek nicht n u r eine Sam m lung g edruckter u nd h an d ­ sch riftlich er W erke krainisch er A utoren, sondern zugleich eine G alerie von P o rträtb ü sten oder-gem älden der hervorragendsten V ertreter von 21 W issens­ und K unstzw eigen (Theologen; K anonisten; geistliche R edner; A szeten; H isto­ rik er; G enealogen; Ju risten ; M ediziner; C hem iker; Philosophen; M athem atiker; G eographen; A strologen; G eom eter; M usiker; M aler, B ildhauer und A rchitek­ ten; A rithm etiker; P olitiker; R edner und H um anisten; D ichter; Philologen). Die S ch rift ist in D ialogform abgefasst: Agesilaus, P rä fe k t im Collegium C arolinum , führt seinen G ast Lentulus, einen w issensdurstigen Jüngling aus Italien, durch die B ibliothek von F ach gru pp e zu F ach gru pp e u nd u n terrich tet ihn über Leben u nd S chaffen der einzelnen A utoren, deren G esam tzahl sich au f 190 beläuft. So ist aus dem F ü h rer durch die B ibliothek ein zw ar unvollständiger, doch nicht w ertloser A briss k u ltu reller B estrebungen in L ju b ljan a im 16. und 17. J a h r­ hun dert gew orden. D as S ch rifttum der slow enischen P rotestanten im 16. J a h r­ h u n d ert h at D. gänzlich übergangen, bei fün f A utoren aus der Zeit der Re- katholisierung ab er verm erkt, sie h ätten auch slow enische Schriften verfasst. D en Schluss obiger B em erkungen über D.-s S ch rift bildet ein V erzeichnis der behandelten A utoren in D.-s A nordnung nach F achgruppen. D.-s W erk, betitelt »Bibliotheca L abacensis p ub lica Collegii C arolini Nobiliuin« und >Ectypon Bibliothecae P ub licae Labacensis«, ursprü ng lich wohl zur V eröffentlichung be­ stim m t, blieb unvollendet. D as h and sch riftlisch e E xem plar befindet sich in der Bibliothek des P riestersem inars in L ju b ljan a, der N achfolgerin der Bibliotheca Labacensis publica. /