štev. 22 Cena 15 din PTUJ, dne 3. junija 1960 Letnik Xll! Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptu.is.k: tednik« ¿avod > samostojnim fmansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik \nton Bauman Uredništo m uprava; Ptuj, Lackova б Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev «04-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina га tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din 4o funi} — dan krvodafalcev V zve/i s 4. junijem — dne- vom darovalcev krvi, z delom Postaje za transfuzijo krvi v Ptuju, komisije za krvodajal- stvo pri Rdečem križu ter s proslavo 4. junija t. 1. v Narod- nem domu, smo imeli v sredo, dne t. junija i960, razgovor z dr. jožiro Vrečko, Lidunko Kranjc, Valter jem Kolaričem, sestro Doro Mihelič, Ivanom Cvelberjem, Francem Dobičem in Jo/.etom Robarjem, z organi- zatorjem krvodajalstva, da »alci in prejemniki krvi. Namen raz- jiovora je bil ob dnevu krvo- dajalcev prikazati našim bral- cem veličino te humane akcije in vedno večji krog ljudi, ki v njem sodeluje in ljudi, ki so deležni dragocene pomoči \ krvi. Dr. Jožica Vrečko, šef Posta- je za transfuzijo krvi v Ptuju je v razgovoru med drugim povedala: »V štirih letih službovanja pri postaji z veseljem ugotav- ljam, da se je darovanje krvi zelo raz.vilo na območ-ju ptuj- ske občine. Do lani je bilo v občini Ptuj registriranih 4900 krvodajalcev. Največ jih je na podeželju in v kolektivih. Lani jih je dalo kri 2147. 60'Vn daro- valcev so ženske. Med izobra- ženci v podjetjih in ustanovah je žal še premalo darovalcev krvi. Izjema sta inž. Stane To- nejc iz Kidričevega in sodnik Viktor Knez iz Ptuja ter nekaj drugih. Darovalci krvi iz ko- lektivov v Ptuju kot pri Avto- oprenii. Delti, Perutnini, Stro - nih delavnicah in drugoil so postaji vedno v pomoč, ko jili kliče po potrebi. Med ženskami je največ gospodinj in njim na čelu je nedvomno Marija jeza iz Hajdine, ki je že telcom 15 let nad 50-krat dala kri in se vedno odziva. Darovalci krvi iz Hajdine. Kidričevega, Cirkovc. Vidma in Juršinc so postaji vedn4i v pomoč. Bolnišnica Ptuj in Ormož porabita mesečno okrog 30 litrov krvi, zbrati pa je je potrebno vsaj 100 litrov. Največ je porabijo za otroški oddelek 1er za kirurški in po- rodniški oddelek. Eno leto je postaja v novih prostorih, ki odgovarjajo v ce- loti svojemu namenu. Vsak če- trtek je množičen (xlvzera krvi po vnaprej določeneni načrtu, ki ga imajo povsod že tri me- sece vnaprej. Iz Kidričevega darovalci krvi ne prihajajo v Ptuj, ker se opravi odvzem v tamkajšnji ambulanti, tla ni treba delavcev prevažati v Ptuj. Vsako leto jiodeljuje organi- zacija Rdečega križa značke in priznanja najzaslužnejšim kr- vodajalcem. Število srebrnih in zlatih značk je v ptujski ob- čini vedno več, saj je v tej ob- čini vsak osmi volivec krvoda- jalec. kar ni primer v nobeni drugi občini v Sloveniji. Letos bo že tretjič svečano praznovanje dneva darovalcev krvi za 4. junij v Ptuju, kjer se zbero darovalci krvi s celot- nega območja, gledajo pro- gram, prejmejo nriznanja in se medsebojno pogovore o vseh mogočih problemih. V imenu postaje za transfuzijo krvi v Ptuju naj velja vsem daroval- cem krvi vsa zahvala.« Glavna sestra Dora Mihelič iz Ptuja je na več vprašanj od- govorila: >Na naši postaji poteka otl- vzem krvi brezhibno. Darovalci krvi so se navadili na osebje naše postaje, na naš red na liostaji. Redko se dogaja, da bi bilo komu slabo, če pa je, e le tistemu, ki je slabo spal. ki mu ni prijala vožnja z avtobu- som ali je bil s praznim že- Ij'dceni. Večina pregledanih je sposobna za odvzem krvi. Malo je zavrnjenih. Ženske se kar junaško držijo, moški pa se vsi več ali manj raznežijo, seveda pa se tega le sramujejo. Malo- kdo postane prav bled. Po od- vzemu in okrepčilu se vsi zo- pet dobre volje odpeljejo la svoje domove.« Valter Kolarič, predsednik komisije za krvodajalstvo v ob- čini Ptuju se je tako izrazil: .\!oj konjiček je delo v or- ganizaciji RK, zlasti odkar do- sega la vedno večje uspehe tudi na področju darovanja krvi. Pri Rdečem križu sem že od 1948. leta. S posebnim zanima- njem sem spremljal delo RK v Kidričevem in Ptuju. Naš teren Kidričevo je sprva veljal glede na krvodajalstvo kot zelo e- žaven leren, ki ga je ekipa krvodajalcev iz Ljubljane skupno s terenom Cirkovci za- radi istih težav opustila. Prvot- no je res bilo 6 do 8 krvodai cev. sedaj pa jih je do 60. Med njimi so tudi inž. Stane Tonejc. Ivan Veble. Slanko Zupanič in drugi. V Kidričevefn je ovrže- na trditev, da izobraženci ni- majo razumevanja za krvno pomoč sočloveku v nesreči. Ce kie ni mogoče pridobiti vodil- nih osebnosti za darovanje krvi, je nekaj tega kriva tudi slaba organizacija. Kjer so agi- tatorji za dajanje krvi sami krvodajalci, tam agitacija ni brez uspeha. Na splošno velja mnenje, da nameščenci niso tako izpostavljeni nevarnostim pri delu kot delavci, zato med njimi tudi ni take pripravlje- nosti za pomoč v primeru ne- sreče tega ali drugega pri delu. In/. Toiiejc, Ivan A'^eble in dru- gi odhajajo v ambulanto skup- no z delavci zaradi daroA^inja krvi. Tak zgled gotovo dobro vpliva tudi na ostale. V Kidri- čevem je posebej pohvalno, da se večina delavcev udeležuje darovanj krvi.« Tajnik Občinskega odbora RK Lidunka Kranjc pa pravi tako: »Območje občine Ptuj je raz- deljeno na 29 centrov za daro- vanje krvi. Dvajset jih odnade na Transfuzijsko postajo Ptuj, (Nadaljevanje na str. 3) Med odvzemanjem krvi V nedeljo, 5. jun ja, bo ob 11. un v raz- stavni dvorani Ptujskega muzeja otvoritev LEVSTIKOVE RAZSTAVE mladinskih knjig ki jo pripravlja uprava Mladinske knjige iz Ljubljane. Ob svečani otvoritvi bo govoril ljudski po- slanec in pisatelj tovariš Ivan Potrč. Razstava bo odprta do vključno 12. junija. Dogodki v Turčiji so se konec preteklega tedna odvijali s takš- no hitrostjo, da so vsi presene- čeno obstali, ker niso pričakovali vojaškega udara. Bivši koman- dant kopenskih sil, general Dže- mal Gursel je posegel vmes, za- prl predsednika republike, pre- miera in skoraj vse ministra ter brez prelivanja krvi uvedel v Turčiji red in mir. Takoj po udaru je sporočil, da bo sedanji režim ostal na oblasti do sestava nove vlade po parlamentarnih volitvah in da bo spoštoval vse potrjene mednarodne sporazu- me, predvsem tiste o NATO in CENTO. Sedaj se položaj nor- malizira, policijsko uro so v An- kari že odpravili, visoke šole so zopet odprli in drugo. Zakaj je padel Menderesev režim in zakaj ga naenkrat ob- kladajo v Turčiji z vzdevkom — diktatura? Seči moramo malo nazaj. Po prvi svetovni vojni je poražena sultanova Turčija do- živela notranjo revolucijo, ki jo je vodil Kemal Atatürk. V dvaj- setih letih je deželo civiliziral, prepovedal stara verska oblačila, uvedel latinico, priimke, ukinil fevdalne naslove ter zagovarjal mirno politiko v deželi in izven nje. Da bi pospešil gospodarstvo, je Kemal Atatiirk zagovarjal držav- ni kapitalizem ter onemogočal uveljavljanje peščice kapitali- stov. S takšnim stanjem seveda niso bili zadovoljni tisti, ki so se v teh letih obogateli. Ustanovili so opozicijsko demokratsko stranko, ki je po volitvah leta 1950 začela odpravljati predvsem gospodarske in politične prido- bitve prejšnjega režima. Posle- dice tega so bile vidne že v ne- kaj letih. Menderesov režim je med drugim dobil od Amerike 3(? tisoč traktorjev za razvoj kmetijstva. Stroji niso dali tega, kar bi morali, ker je gospodar- stvo v rokah posameznikov iskalo samo trenutne dobičke. Protest je rodil opozicijo, prejšnjo vodilno republikansko stranko. Menderes se je bal za svoj režim in zato je uvedel strog režim. Med drugim je prepove- dal pisanje o tujini, o notranjih problemih pa je bilo težko po- ročati, ker so novinarje zapirali. K tem notranjih vprašanjem mo- ramo prišteti še mednarodne stike. Turčija je članica kar dveh zahodnih vojaških zvez in Ame- rika je imela vedno na Turčiji posebne interese, saj meji na Sovjetsko zvezo in na Srednji vzhod, kjer odnosi niso povsem urejeni. Kot država, ki je podpirala zahodno politiko, je prejemala veliko pomoč in zato je tam- kajšnji režim z vsemi silami za- tiral tiste ljudi, ki bi hoteli kakršnekoli notranje in pred- vsem zunanje spremembe. 2e sama sprememba režima odpira vprašanje trdnih stališč do NATO in CENTO. Po Atatürko- vih načelih je sedanja zunanje- politična usmeritev v nasprotju z njegovimi nauki, kajti tesno povezan j e z Zahodom pomeni izgubljanje tiste neodvisne poli- tike, ki naj bi jo zavzele države v odrejenih ^'Drimerih. Zaenkrat%;jie moremo pred- videti turško usmeritev. Ker so na začetku poudarili svojo zve- stobo NATO, ne moremo priča- kovati v bližnji bodočnosti bistvenih sprememb, najmanj pa takšne, kot so se zgodile pred dvema letoma v Iraku. Lahko pa ugotovimo eno, da se vsi dikta- torski režimi v ameriških zavez- niških državah rušijo in da bo imelo to vsekakor posledice tudi v svetovnih merilih. NON STOP TRGOVINA TUD! V PTUJU! v želji, da bi ugodil svojim odjeariEl cem, je kolektiv trgovsike- ga podjetja »IZBIR A« V PTUJU uvede! v trgovini »JELEN« V LACKOVI ULICI celodnevno poslovanje Potrošniki bodo lahko kupovali potrebno blago od 6, ure zjutraj do 20. ure zvečer. Priporočamo pctrošnckcm, da se poslužjjo ugodne priložnosti na- kupa v tej trgovini ob vsakem času. Skoraj lOcOOO otrok se hrani tudi v šolah s koncem šolskega leta 1959/60 bodo nastopile počitnice tudi za 34 mlečnih kuhinj v ptujski ob- čini. V njih je prejemalo obrcke hrane 9.178 otrok ali 88,19''/o vseh šolarjev, od tega 1.749 otrok celo brezplačno. Za nekatere otroke iz Haloz in Slovenskih goric je bila ta hrana s kruhom edino dnevno toplo okrepčilo. Eno- lončnice že pripravljajo v 5 šolah in sicer v Markovcih, Podlehni- ku, Zetalah in v Hajdini ter v Mladinski kuhinji v Ptuju. Tri- do štirikrat pripravljajo eno- lončnice tudi v šolah: Cirkulane, Gorišnica, Domava, Kidričevo, Breg in Desternik. Enolončnice prejema okrog 2.500 otrok. 8 milijonov sredstev lani za šolske kuhinje Šolske kuhinje so porabile o tem šolskem letu okrog 8 mili- jonov dinarjev sredstev, zbranih od staršev, družbenih organiza- cij, iz okrajnega in občinskega proračuna in iz drugih dohod- kov. Za hrano je bilo porablje- nih 4 in pol milijona dinarjev, za osebne prejemke kuharic nad 2 milijona, manjši zneski pa so bili porabljeni za ureditev in vzdrževanje, inventar, admini- stracijo in drugo. Mladinska kuhin.ia v Ptuju je edina te vrste v ptujski občini za dijake in vajence, ki prihajajo z vlaki, avtobusi in kolesi v Ptuj v šolo, je pa tudi za otroke iz dnevnega zavetišča. Za vse na- vedene pomeni obstoj te kuhinje zagotovljeno vsakdanjo prehrano s toplo hrano. Šolske mlečne kuhinje pora- bijo mesečno nad 3.000 kg mleka v prahu in okrog 23.000 kg bele moke. Z mednarodno pomočjo MDF je prispelo v te namene lani za območje ptujske občine nad 180.000 kg moke in nad 78.00П kg mleka v prahu. Večino koli- čin je bilo porabljenih za šolske mlečne kuhinje, manjši del pa za socialno ogrožene v občini. Letos je prispelo nad 100.000 kg bele moke in nad 4,000 kg riža Mednarodna pomoč se bliža koncu Za območje ptujske občine bo v bodoče potrebno letno samo za kruh v mlečnih kuhinjah in za kruh pri enolončnicah nart 15 milijonov dinarjev, za samo mleko pa 10 milijonov dinarjev. Te vsote se bodo dvigale z vedno večjim številom otrok, ki preje- majo hrano in z ustanavljanjem vedno novih kuhinj, pa tudi z izboljševanjem prehrane, zlasti ko se kuhinje ne bodo več tako navezovale na moko, mleko in riž iz MDF pomoči. Ta pomoč ne bo več dolgo trajala in se bodo kuhinje v bodoče vedno bolj na- vezane na doma zbrana sredstva, fin^^ična kot pridelke, na kar so se ponekod že pripravili in ji'i prenehanje mednarodne pomoči ne bo presenetilo niti ogrožalo obstoja kuhinj. Zelo razveseljivo je, da je s hrano v mlečnih kuhinjah in v kuhinjah, ki pripravljajo eno- lončnice, vedno v večji meri po- magano zdravstvenemu stanju otrok v šolah, kar potrjuje tudi ugotovitev, da je v zadnjih letih padel odstotek zdravstveno ogro- ženih otrok, pa tudi odstotek sla- bih ocen v šolah, ker otroci v šoli niso lačni in laže sledijo pouku. Odstotek podhranjenih se je zmanjšal, bil pa je pred uvedbo kuhinj razmeroma zelo visok. Jeseni bodo ]!ačeli znova in prehrano razširi^ ^e na več otrok Organizacija Rdečega križa na območju občine in Občinski od- bor RK v Ptuju so skupno s šo- lami, starši in učiteljstvom opra- vili svojo dolžnost v največji meri. Tudi v bodoče so priprav- ljeni to storiti, zlasti pa v jeseni ko bo potrebno mnogo korakov za nadaljevanje in razširitev dela mlečnih kuhinj po šolah, za za- gotovitev sredstev kuhinj, za zbiran.je pridelkov in drugo. Te- ga velikega dela same šole ne bi zmogle, kar se je videlo tudi do- slej. ko so po njih cela cenili pomoč in sodelovan.je celotne javnosti pri skrbi za zdravje in pravilen duševni razvoj otrok. V. J. HE ll»'iloiB u grodnií Uprava elektrogospodarske skupnosti Slovenije je imela v torek, 31. maja 1960 v Ptuju za- radi motnosti istočasnega ogleda hidroelektrarne Hajdoše v grad- nji 22. redno zasedanje uprav- nega odbora. Udeležilo se ga je 22 članov upravnega odbora. V imenu okrajnega ljudskega od- bora Maribor se je zasedanja udeležil tov. Tine Lah. Uvodoma je poročal navzočim direktor Hidroelektrarne Haj- doše Zvonko Jauševec o stanju pripravljalnih del in raziskav na gradbišču te elektrarne, ki bo prva izmed 4—5 elektrarn na spodnji Dravi med Mariborom in hrvaško mejo. Obtočni kanal za to elektrarno je zagotovljen in odobren. Zgradilo ga je pod- jetje Tehnogradnje. Obrežna za- varovanja v obtočnem kanalu je opravila Uprava vodnega go- sjxtdarstva sekcija Ptuj. Pri do- sedanjih delih je bilo prihranje- nih več milijonov sredstev. Ko bodo pričeli z graditvijo samega objekta elektrarne, se bo sedanje število zaposlenih znatno pove- čalo. Z gradbišča HE Ožbalt bo prišel po dovršitvi tamkajšnje elektrarne strokovni kader. V treh letih bo elektrarna zgrajena in bo imela 15 m padca Investi- ranih bn v njo okros 8 milijard dinarjev. Nasipi bodo dolgi 11 kilometrov. Sam odtočni kanal, v katerem sedaj raziskujejo te- ren, bo dolg 1,8 km. Potopljenih bo okrog 615 ha plodne in ne- plodne zemlje ter zgrajenih ne- kaj nadomestnih objektov. In- vesticijski program je izdelalo podjetje Elektroprojekt, grupa Maribor, V svojem poročilu je navedel direktor Jauševec najbistvenejše posebnosti te elektrarne, ki je le 7 km od velikega industrijskega objekta Kidričevo in bo pome- nila za Elektrogospodarsko skup- nost Jugoslavije nov dodatni vir električne energije. Upravni odbor ELES je na t.em m zasedanju obravnava', in reši več upravnopravnih in drugih vprašanj Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Po zasedanju pa so si udeleženci zasedanja ogledali gradbišče HE Hajdoše. Zasedanje je bilo v dvoran restavraaje na gradu. ísipografskí popis tudi u mestu Na zadnjem sestanku članov Zveze borcev z območja mesta Ptuja 27. maja je bilo ob navzoč- nosti okrog 200 članic in članov sprejetih več priporočil in pred- lo'gov za bodoče delo, zlasti za izvedbo topografskega popisa, za reševanje problemov članov or- ganizacij ZB NOV, za letovanje in ostalo. Uvodoma je na sestanku se- kretar Občinskega odbora SZDL Andrej Mršek povedal nekaj o svojih vtisih s V. kongresa SZDL, nazadnje pa je pozval članstvo ZB NOV iz Ptuja, naj bo tudi v bodoče za žgled članstvu ostalih množičnih organizacij pri izvajanju sklepov tega kongresa V bližnji bodočnosti topografski popis Štefan Vrtič je v svojem na- govoru poudaril velik pomen zbiranja zgodovinskih podatkov iz narodne osvobodilne vojne, brez katerih ne bo mogoče ohra- niti mlajšim rodovom vseh tistih ljudskih zgodb velikega dogaja- nje v narodnoosvobodilni borbi, ki jih zgodovinarji in pisci kro- nik ne navajajo za vsak kraj in krajevna območja. Mnogo zgo- vornih prič najtežjih časov zgo- dovine slovenskega in jugoslo- vanskih narodov je že umrlo v času po osvoboditvi. V bližnjem topografskem popisu bo potreb- no zajeti vsako mesto vojnega dogajanja na našem ozemlju, trpljenja in umiranja naših ljudi po svetu in na domači zemlji. To ni samo dolžnost članstva ZB NOV, ampak vseh patriotič- no zavednih državljanov. Naše ljudstvo se je samo borilo za svojo svobodo, zato je tudi samo pisec svoje zgodovine. Z doslej zbranimi podatki se ni mogoče zadovoljiti, ker so potrebni še mnogih dopKjlnitev. Pri tem nam lahko pomaga mladina po pripo- vedovanjih staršev, znancev in prijateljev, nam lahko pomagajo šole, množične organizacije in vsi delovni ljudje, ki so preživeli vse grozote druge svetovne voj- ne na lastni koži. Ob vseh na novo zbranih po- datkih bo mogoče preverjati že zbrane sorodne navedbe. Ob ob- javljanju raznih sestavkov ne bo vrzeli, ki jih je bilo doslej še precej. Ravno objavljanje je naj- širša možnost za preverjanje zbranega gradiva. Zelo važna je skrb za borce Janko Grdiša je članstvo se- znanil z delom Glavnega odbora ZB NOV Ljubljana, posebno s skrbjo za udeležence revolucije, z izvajanjem predpisov o social- nem zavarovanju, pokojninah, (Nadaljevanje na 3. strani) STPAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 3. JUNIJA i960 Problemi okrog posredo- vanja dela Razprava upravnega odbora občinske posredoval nice za delo s .poglabljanjem dejavnosti služ- ba posredovanja dela in vse tes- nejše povezave z gcspodarskimi organizaajami se pred službo po- sredovanja dela postavljajo dokaj težavne naloge. Med te se zlasti uvrščajo pravočasna s'krb za ka- dre, smotrno usmerjanje mladine v pok'-ice, razvrščanje delovne sile na listrezna dekvna mesta — od katerega v mncgcčem zavisi sto- rilnost posameznikov in uspeh go- spodarskih organizacij, iitd. Torej glavna naloga službe posredovanja dela je hitro in čimbolj pravilno zaposlcvamje delavcev. Zaposlovanje žensk Problem zapcslcvanja žensk, ki traja pri nas v. Ptuju že vsa leta po osvoboditvi, se tudi v tekočem letu ni bistveno zmanjšal. Zaposlo- vanju ženske delovne sile je po- sredovalnica za delo posvečala po- sebno skrb. vendar med začasno nezapcslenimi vedno prevladujejo žens'ke. Med njimi je visok odsto- tek nekvalificiranih. Ženske vklju- čujejo v letnem času na razna sezonska dela priložnostno le kme- tijska gospodarstva, »Perutnina«, »Petovia«, »Pletama«. Tudi na- dailjnji izgledi niso bcdrilni, zlasti ker gre za pretežno nekvalificira- no delovno silo, katere ob upošte- vanju razvoja in potreb ipo stro- kovno spcsobni delovni sili ne ka- že vključevati v industrijo. Če- prav je visoik odstotek nezaposle- nih žensk iz podeželja, odklanjajo te zaposlitev v kmetijstvu. Hočejo stalno zaposlitev v industriji. Stal- nih delovnih mest pa za žensko delovno silo na našem cbmočju — razen manjših izjem — ni, ker so zasedena. Zaradi tega je nujno misliti na ■gradnjo industrije, predvsem ta- ke, ki bo lahko sprejela odvisno žensko delovno silo. Zaposlovanfe Invalidnih oseb Zapos^cvanje invalidnih m za delo manj zmožnih cseb je ena izredno važnih nalog, s katerimi se bavi služba■ posredovanja dela in druge organizacije, ki imajo opravka z invalidi. Če je v večjih mestih, ^i^^ ..ijj^VKl^ijsHih^ centrih zaposlovanje ' 'oseb z .zmanjšano •delovno zmožnostjo pereč socialni in družbeni problem, je to vpra- šanje tembolj pereče pri nas v Ptuju, kjer smo skoraj brez indu- strije. Ni malo primerov, da pri vklju- čitvi osebe z zmanjšano delavno sposobnostjo vodilni organi pod- jetja pripominjajo, da zanje pred- stavlja zaposlitev invalida pro- blem, ker da se proizvodnja na tem delovnem mestu ne bi mogla nemoteno odvijati, da podjetje ni socialna ustanova in podobno. Strinjamo se, da podjetje ne me- re biti socialna ustanova in da mora biti sleherni delavec v pod- jetju polno, produktiven —, toda če je neka oseba invalidna, še ne pomeni, da ne more biti polno produktivna, če se jo zaposli na pravem mestu, ki ustreza njeni strokovni im fiizični sposobnosti. Ta trditev je v praksi že večkrat potrjena. Mnogo invalidnih oseb, celo s stoodstotno invalidnostjo, je, če se jih je postavii^o na pra- 'vo mesto,^ ,v storilnosti doseglo zdrave delavce. Komisija za določitev in opis delovnih mest za poklicno reha- bilitacijo, in za zaposlovanje de- lovnih invalidov wri ObLO Ptui je • do. danes pregledala vrsto delov- nih mest v gospodarskih organi- zacijah in ugotovila, da posamez- ne orqanizaci^ie .do dneva pregleda . delovnih invalidov sploh niso za- . posilovale. Težji.problem je pri za- - oos'Wanju preostalih invalidov, ki' imaio cd zdravnikov doVčeno iaižjo ali pa celo skrajšano zapo- •-slitev, nimajo pa od pri^toine •zdravniške komisiie nobenih. do- kumentov (invalidi- cd rojstva, iz • nemške voiske itd."), ker jim stop- nia invalidnosti še ni bila dofo- Í^Q-riQ. I Sprejemanje in odpušča- nje.delovne sile v gospo- darskih organizacijah Posamezne gospodarske organi- zacije imajo komisije za sklepa- nje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki pa v mnogih prime- rih ne opravljajo svojih funkcij. . Navadno sprejmejo potrebno de- lovno silo in nato šele zaradi for- rna'nosti komisija potrdi ta spre- . jem. To je popolnoma nepravilno in "nezakonito. Komisije v mnogih primerih ne izdajajo pismeno svo- jih sklepov ruti odločbe o spreje- mu, tako da se, žal. mnogokrat ne more ugotoviti, ali je komisija sploh obravnavala sprejem delov- ne sile. Ne gre tudi prezreti pojava fluktuacije de'ovne sile, ki se je v posameznih organizacijah zad- nji čas močno uveljavila in bo tiHi v tej smeri potrebno storiti določene ukrepe. Za učinkovito zmanjšanje fluktuacije se bodo morale bclj angažirati same go- spodarske organizacije, zlasti pa bo treba odpraviti protekcicnaško sprejemanje delovne sile mimo službe posredovanja dela. Nada- lje bo treba odpraviti snubljenje kvalificiranih delavcev ali stro- kovnjakov in ponujanje večjih zaslužikov, kar po eni strani pre- prečuje službi posredovanja dela evidenco in zavira načrtn'^ zapo- slovanje, po drugi strani pa bo- hoti fluktuacijo. Posebno veliko škodo {K>vzročajo gospodarske or- ganizacije družbi s snubljenjem za določene stroke že usposoblje- nih delarvcev, ki se morajo za stroko v novi gospodarski organi- zaciji ponovno priučevaiti. Možnost! zaiToslovania nove stalne delovne sile so v letu 1960 minimalne Letošnji družbeni načrt LRS predvideva minimalno povečanje števila zaposlenih. V družbenem sektorju naj bi se zaposlenost po- veča'a za 11.000 oseb, od teh v gospodarstvu za 8000 oseb. Po družbenem načrtu obone Ptuj pa bi se naj v teku tega leta nanovo vključilo največ 250 oseb. Iz prakse vemo, da išče vsako leto preko pristojne posredoval- nice za delo zaposlitev (brez kan- didatov za uk) 2500 do 3000 oseb. To odvišno delovno silo je služba posredovanja dela usmerjala na razna dela iizven našega območja, glede na družbeni načrt LRS pa bo stalno zaposlitev izven našega območja v tem letu dobilo soraz- merno manjše število delavcev. Da bi mogla služba posredova- nja dela zavzeti mesto in izvršiti naloge, ki ji jih predpisuje druž- beni načrt, bo treba doseči še tesnejše sodelovanje z gospodar- skimi organizacijami, nič manj pa tudi disciplino planskega zaposlo- vanja, kateremu se bedo morale oospodarske organizacije podvre- či, če hočemo realizirati začrtane nakge. Gospodarske organizacije bodo morale, kot je iz družbene- ga načrta razvidno, vložiti napore v mcdemizacijo svojih podietij in črpa.^i delovno silo iz svojih no- tranjih rezerv, kolikor pa bi jim bila potrebna nova delovna sila, se posluževati službe posredova- nja dela. Posredovalnica za delo pa bo morala še boli zaostriti do- ločila 111. člena zakona o delov- nih razmerjih in kazensko prega- njati kršilce zakonitih določil. FRAVTO i^MAUC Proslava desete obletnice delavskega satnoupravljanja v ponedeljek je bila tretja seja Ddbora za proslavo desete oblet- nice delavskega samoupravlja- nja v Ptuju, ki se je zraven čla- nov odbora odeležili predsedniki i^ečjih sindikalnih podružnic. Po živahni razpravi je odbor za pro- slavo 10. obletnice delavskega samoupravljanja pri občinskem sindikalnem svetu sprejel na- slednje zaključke: 1. V vseh gospodarskih orga- nizacijah naj se takoj sestaneta na skupno sejo izvršni odbor sindikalne podružnice in delav- ski šv&t ter izdelata "program priprav na proslavo 10. oblet- nice delavskega samoupravlja- nja. Izvolijo naj poseben odbor za izvedbo vseh priprav. Naloga xiborov je, da zberejo vso zgodo- vinsko gradivo desetletnega ob- dobja delavskega samoupravlja- nja, kot so: zapisniki sej delav- skih svetov in upravnih odbo- rov, odloki, pravila, odločbe, pravilniik o nagrajevanju itd., skratka vso dokumentacijo ter na osnovi zbranega gradiva iz- delajo obširna poročila in isto- časno uredijo tudi arhiv. Poročila naj prikažejo potek desetletnega delavskega samo- upravljanja in gospodarjenja, predvsem pa mora biti poudarek na razvoju podjetja v tem ob- dobju, proizvodnja, porast zapo- slenosti in delovne storilnosti, oi^nizacija dela, higiensko- tennična zaščita, nagrajevanje po delovnem učinku, izpolnjeva- nje nalog družbenega plana, vzgoja kadrov, vloga sindikalne podružnice, skrb za delovne in življenjske pogoje delavcev itd. V poročilu je potrebno izreči priznanje najzaslužnejšim de- lavcem, ki so se izredno izkazali v delu organov delavskega sa- moupravljanja, racionalizatorje, novatorje, zaslužne strokovnjake in organizatorje proizvodnje. Skratka, poročilo naj v celoti prikaže uspehe desetletnega de- lavskega samoupravljanja ter na osnovi doseženih izkušenj naka- že smernice in predloge še za boljše in uspešnejše delo. Poro- čilo se prečita na slavnostni seji delaÄgkega,.sveia, kateri naj pri- sostvujejo člani delovnega kolektiva. ,- ^ 2. V mesecu juniju se obiščejo vse šole v občini. V zvezi s tem je odbor zadolžil posamezne go- spKjdarske organizacije za posa- mezne šole, da jih obiščejo in seznanijo učence višjih razredov z delom in življenjem organov delavskega samoupravljanja. Ob teh obiskih je naloga šol, da pri- pravijo proslave v pvočastitev 10. obletnice delavskega samo- upravljanja. Tako bodo gospodarske orga- nizacije navezale stike z vsemi šolami v občini, seznanile učence in prosvetne delavce z delom in življenjem delovnih kolektivov, istočasno pa se same seznanile tudi z problemi šolstva in pro- svetnih delavcev. Ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja bodo predstav- niki delovnih kolektivov obiskali tudi pripadnike garnizije JLA, imeli predavanja in razgovore o delavskem samoupravljanju. 3. Ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja bodo centralne proslave v Ptuju, Kidričevem in v Majšperku, ki jih bodo organi- zirali delovni kolektivi v sodelo- vanju z DPD »Svoboda«. V Ptuju bo po predlogu odbora centralna proslava 10. obletnice delavskega samoupravljanja v ponedeljek, 27. junija v Titovem domu. 4. Ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja predlaga odbor, da izide slavnostna številka »Ptujskega tednika«. 5. Da se v občinskem merilu organizirajo razprave o delav- skem samoupravljanju, izme- njajo dosedanje izkušnje in sprejmejo konkretne smernice za nadaljnje še uspešnejšo delo organov delavskega samouprav- ljanja. 6. Ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja naj bodo v vseh delovnih kolektivih slav- nostne seje delavskih svetov, ka- terim naj prisostvujejo vsi člani delovnih kolektivov. 7. DPD »Svoboda« Ptuj bi naj skupno z gospodarskimi organi- zacijami pripravila celotedenski program v počastitev 10. oblet- nice delavskega samoupravlja- nja. Odbor je sprejel še vrsto dru- gih pomembnih zaključkov, o katerih bo razprava na posveto- vanju s predsedniki sindikalnih podružnic, delavskih svetov in direktorji podjetij, ki je sklicano za torek v prihodnjem tednu. F. B. Kmetovalci, po košnji na travnike kali ¡evo sol Pametno gospodarjenje z gnojili je pokazalo, da je pravilno dajati na travnike kalijevo sol v dveh odmerkih in to prvega v pozni je- seni oziroma zgodaj spomladi in in drugega po prvi košnji, ne pa dajati le v jeseni ali spomladi. To potrjujejo tudi številni poskusi na poskusnih parcelah. V pogledu ka- lijeve soli so rastline zelo zahtev- ne. Čim več ga jim damo, tem več ga porabijo. Če torej t»-avnik, ki ga večkrat kosimo, dobi vso kali- jevo sol hkrati, se je razumljivo temeljitejše poslužijo rastline pr- ve košnje, zaradi česar jo imajo trave druge košnje premalo. Če jo pa damo jeseni in po prvi košnji, potem so jo deležne tudi trave druge košnje v potrebni meri. Gnojenje travnikov v dveh od- merkih (jeseni in po prvi košnji) priporočam predvsem na siromaš- ni zemlji, ki jo je treba s kalijem močno gnojiti (300-1000 kg na ha). Kalij namreč ob redni UfK)rabi učinkuje iz leta v leto bolj. Z red- nim in stalnim gnojenjem si dobre trave in detelje toliko opomorejo, da tako rekoč prerastejo lačne trave. Razume se, da samo gnojenje s kalijevo soljo še ni vse. Potrebno je polno gnojenje s kalijevo soljo z dodatkom vseh drugih gnojil. Opozoriti sem hotel predvsem one kmetovalce, ki so v jeseni ali spo- mladi gnojili travnike le s fosfat- nimi gnojili brez kalijeve soli. VABILO Društvo knjigovodij v Ptuju vas vabi na I. redno letno skupščino, ki bo 6, junija ob 9. uri v Narod- nem domu v Ptuju (ne 5. junija, kot je bilo prvotno objavljeno) ODBOR Nesreča ne počiva Kramberger Janko, Ločič 7 — pes ga je ugriznil v levo roko; Fe- konja Franc, Središče 18 — pa- del je in si poškodoval glavo; Krajne Ivan, Brezovec 19 — pa- del je pod voz in si poškodoval telo; Plohi Helena, Koračiće 42 — soseda jo je s koso vrezala v levo nogo; Toplak Franc, Rogoznica 3 — hlod mu je padel na desno no- go; Zadravec Franc, Pušenci 36 — žaga mu je poškodovala levo roko; Mlinarič Maks, Bukovci 124 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Sok Jože, Tibolci 75 — ne- kdo ga je udaril s kolom po glavi; Hrnja Andrej, Ptuj. Cankarjeva 14 — nekdo ga je napadel in mu po- škodoval prsni koš; Fajt Ivan. Majski vrh 53 — pes ga je ugriz- nil v desno roko; Poharič Jože; Placar 65 — padel je s kolesa in si poškodoval desno nogo; Jurič Janez, Domava 115 — padel je s skednja in si poškodoval telo; Ku- kovec Milan, Ptuj. Masarykova 3 — padel je z balkona in si poško- doval glavo in roko; Cezer Franc, Vičava 17 — padel je z motorja in si poškodoval desno nogo; Pre- log Jože, Ormož 10 — nerodno je stopil in si poškodoval nogo; Pe- sek Anton, Starošinci 26 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo; Vidovič Martin, Lovrečan 93 — nekdo ga je napadel in mu po- škodoval hrbet; Horvat Marija, Bukovci 28 — konj jo je vgriznü v desno nogo; Ropič Ana Dravinj- ski vrh 15 — padla je in si po- škodovala levo nogo. Ormoške gospodarske vesti Obvezno zotiranje pleve- la na ormoškem območju Na svoji zadnji seji dne 17. ma_ ja 1.1. je zbor proizvajalcev občine Ormož med drugim sprejel tudi odlok o obveznem zatiranju pleve- la na celotnem občinskem območ- ju. Odlok se nanaša na kmetijska zemljišča vseh sektorjev, ki so po- sejana z žitom, z izjemo tistih zemljišč pod žiti, na katerih je podsevek. Po tem odloku mora obdelovalec sam poskrbeti za kemično zatira- nje plevela in sicer z lastnimi sredstvi, če pa teh nima, pa s sredstvi kmetijske organizacije ali pa sploh pogodbeno prepusti kme- tijski organizaciji, da ona s svoji- mi sredstvi izvrši kemično zatira- nje plevela na njegovem zemlji- šču. V kolikor posamezni obdelo- valec ne bi v določenem roku iz- vršil predpisanega kemičnega za- tiranja plevela, ali bi to izvršil po- manjkljivo, mu to na odredbo za kmetijstvo pristojnega organa ob- čine izvrši kmetijska organizacija ter ga obremeni za ustrezne stro- ške. Odlok o občinskih taksah Na seji 17. maja 1.1. je OLO Or_ mož sprejel tudi odlok o občinskih taksah. Po tem odloku bo potreb- no v bodoče plačati poleg dosedaj vpeljanih taks še takse: na glasbo v javnih lokalih in drugih prosto- rih (če se izvaja enkrat ali dva- krat tedensko), mesečno 1500 din, oziroma če se izvajajo priložnost- no od primera 1000 din. Ta taksa se ne plača na glasbo reprodukcij- skih aparàtov (radio, gramofon) kateregakoli prireditelja, niti na kakršnokoli glasbo prireditev Rde- čega križa, gasilskih društev, de- lovnih kolektivov in sindikalnih organizacij, če jih prirejajo za svoje člane: na igralne avtomate (biljard) letno 2000 din; na igralne karte (od kompleta) letno 1000 din; za uporabo pločnika pred loka- lom, od m^ letno 500 din; za uporabo pločnika pred loka- lom, od m^ dnevno 10 din; na izobešene firme od 1000 do 30.000 din letno; na objave in oglase, ki se izp^j^ stavljajo na ogled do 0.5 m- 25 din, in nad 0,4 m^ 50 din; na objave in razglase na krajev, no običajen način 200 din; na uporabo prostora za šotor^ in stojnice, za trajno uporabo 2 m2 letno 1000 din, občasno o|¡ m''^ dnevno 50 din; za vrtiljake, cirkuse in podobtio od m^ dnevno 5 din; na pse nad 6 mesecev stare y Ormožu 1000 din letno in na osta, lem področju 500 din letno. Prodaja hiš in stanovanj Po sklepu Občinskega ljudskega odbora Ormož bodo prodane etio« stanovanjske hiše in stanovanja splošnega ljudskega premoženja, ki so v upravljanju občine Ormož kupcem, predvsem vojnim invali, dom, bivšim borcem NOB, svoj- cem žrtev fašističnega terorja, de. lavcem ali uslužbencem, če stanu- jejo v dotičnih stanovanjih oziro- ma hišah in če nudijo enake pogo- je kot ostali najboljši ponudniki Hiše in stanovanja bodo prodans na odplačilo z odplačilnim rokorr 8 oziroma 10 let in s tem, da sç ob nakupu plača 10 oziroma 30 »/1 kupnine. Nepremičnine se bodo prodajal? z dražbo na.iboljšemu ponudniku, pnv DNE 3. JUN4JA 1960 PTUJSKI TEDNIK Zgradbe nove pekarne v Ptuju Proslava dneva mladosti pri Veliki Nedeiji Mladin&ka ccga:nizacija in dru- štvo Partizan pn Veliki Nedelji sta v nedeljo, 29. maja 1960, lepo prosiavila dan mlado&ti. Organi- zirala sta v dcip.idanskem času mali rokometni turnir, v katerem so se pomerili z rokometaši iz Or- moža, Središča in Gorišnice m v katerem so csvojili prvo mesto domači igra či. Popoldne pa je bil slavnrstni del z govorom, pevskimi in de- kiamacijs'Wmt ter recitacijskimi točkami. V mladinsko organizaci- jo je bilo sprejetih 30 pionirjev. Nadvse privlačne so bile tcčke ped naslovom »Pokaži, kaj znaš«, ko so nastopili posameznik» m skupine, ki so pokazali precejšen naipredek od zednjega tovrstnega nastopa. Nagrajenih je bi'o pet najboljših izvajalcev. G'cdaici so navdušeno ploskali nas.topajočim. Dvorana je bila polna obiskoval- cev, ki so prtšli rd blizu in od da- leč. Priredivi je sledilo ljudsko veselje. K. Nova trgovina v Zavrču v nedel.io, 5. junija 1960, bo v галтси slovesna otvoritev nove tr- govine v sestavu trgovskega pod- .ietja »Izbira« Ptui. Trgovina v Za- vrču je zgrajena in n-ejena po so- dobnih načelih, je svetla in dovolj velika. Kolektiv bo poskrbel', da bodo zaloge in izbira blaga enake kot v mestnih trgovinah. V ponedeljek, 1.1. jimi.ia 1960, pa ho zopet odpr-ta trgovina trg. podjetja »Izbira« v Turnišču, Ko- /ektiv je sklenil obnoviti lokal in opremo. Novi proda.lni prostof-i, nov inventar ter obnovljena fasa- da so za Turnišče nova rridobi- tev, iki je tudi v okras okolici. PROSl^V^ OSVOBODITVE v SREČAH Občinski odbor ZB NOV Slo- venska Bistrica in KO ZB NOV Makole vabita vse preživele borce, aktiviste, sodelavce NOB in POJ ter vse ostale prijatelje, da se udeležijo svečane proslave 15. oblctnice osvoboditve, ki bo v nedeljo, dne 12. junija 1960, ob 14. uri na »Sagadinovi domačiji« v Srecah-Pečke pri Makolah. V tej hiši je bilo nečloveško umor- jenih 7 hrabrih borcev NOB. Program proslave je naslednji: 1. Pozdravni govor; 2. Kulturni program, ki izvaja osemletka Makole s sodelova- njem godbe na pihala sindikal- ne podružnice »Granit« Oplot- nica.. 3. Ogled muzeja v »Sagadinovi domačiji«. Po programu bo veselo parti- zansko rajanje. Vabimo vas, da se v velikem itevilu udeležite te svečane pro- slave in ob prijetnçm srečanju s svojimi sotovariši izkoristite to priložnost za lep spomladanski izlet. Iz Slovenske Bistrice bodo vo- zili avtomobili ob 13. uri. Obvestilo staršem o počitniški lo Or- moški cesLi proti domu, ga je na rdcepu v Rajšpovo ulico, kjer je Grašič dcma, podrl vozač motor- nega vozila iz Ptuja Drago Per- nek, ki se je za Grašičem pripe- ljal po Ormoški cesti. Poškodova- ni Grašič je bil takoj prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegeJ {>oškcdbam. V bclnšnco pa je bil prepe jan tudi vozač mctornega vozila Pernek. Ta pa je še pred zdravniškim pre- gledom zapustil bolmšnico in od- šel spat na seno k znancu E., kjer so ga našli organi LM šele naslednji dan dopo'dnne. S tem je imenovani tudi onemogočil ugo- tovitev, koVko in če je bil ob ne- sreči vinjen. Na lice mesta je prib;te'a pro- metna milica, ki je izvršila pvo- trebne pwzvedbe. meritve in za- slišanja očividcev. Z:per vczača Perne'ka je uvedena preiskava. kalnem svetu Ftuj sestala na skupno sejo upravni odbor in svet slušateljev Sindikalne poli- tične šole Ptuj. Na seji bodo obravnavane priprave za zaklju- ček šole, analiza doseženih uspe- hov slušateljev šole. V četrtek, 9. junija 1960 bo ob 16. uri v veliki dvorani komiteja ZKS v Ptuju pričetek seminarja za predsednike in tajnike sindi- kalnih podružnic in predsednike komisij, ki vodijo pri izvršnih odborih sindikalnih podružnic komisije za gospodarska vpra- šanja, delavsko samoupravljanje in nagrajevanje. Iz programa ObSS Ptu.). NAŠIM DOLŽNIKOM! Naprošamo vse dolžnike, ki nam še n!so poravnali zaostankov na- ročnine in oglasn'eie, naj to ne- mudoma stcfijo. da bomo lahko poravnali svoje obveznosti napram Mariborsk. ti-karni. Slednja ima namreč možnost, da nam ob ne- poravnavi računov ustavi tisk. Te- ga pa si nikakor ne želimo. Uredništvo in uprava TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, DNE 1. JUNIJA 1960 POVRTNINA: krompir 16—20, čebula stara 40—50, čebula nova 70, česen novi 100, rdeča pjsa 30, krrenček 40—50, psterštij 50—80, luščeni fižol 50—60, kis'o zelje 50, por 50, hren 100, zslena 53, čebuljček 250, špinača 80—100, solata v glavah 50—80, soata be- rivka 50—60, redkvica 10 din za šcpek. koleraba 80, kumare 300. SADIKE: solata 50 psr za ko- mad, zelje 2 din, ohrovt 2, kcie- raba 2. rdeče zelje 2, paorika 5, cvetača 3—5, pairadižn'k 3—5. SADJE IN SADEŽI: jabclka 60 do 80, orehi 240, domači kis 30, ČTŠnie 100. gobe 300, lisičke 160. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajd-va kaša 100, pšemca 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60. koruzna moka 40. nrcsena kaša 80. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: m'eko 30—35, smetana 160, sir 30 do 40. surcvo ma^lo 500. PERUTNINA, DIVJAČINA in Ј-ЧЈСА: kokoši 400—600. oiščanci 600—800, d-msči zajec 150—400, jpjca 14 din. NOVI KRVODAJALCI Dne 26. maja so darovali kri prebivalci Cirkovc in okolice. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje- mo, zlasti pa organizatorju tov. Dobič Francu. Krvodajalci so: Muršec Marija, Obran Marija, Feguš Marija Žmauc Vinko, Liber Marjeta, Bitumen Ve- rona, Kranjc Anastazija, Osterc Genovefa, Meznarič Marija, Seguía Juljana, Pintarič Neža, Strelec Ljudmila, Kranjc Terezija, Šegula Liza, Hržič Ana, Roškar Marija, Šumenjak Marija. Rep Roza, Tušek Antonija, Junger Mihael, Valenko Jožefa, Kelenc Jožef, Visenjak Franc, Petek Ivan, Šešerko Franc, Kranjc Marjeta, Kranjc Ana. Žni- darič Verona. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj ŠD Ptuj—Svoboda: DPD Svo- boda-Studenci: 4 in pol : 3 in pol. V Mariboru je moštvo SD Ptuja nastopilo samo s šestimi igralci (namesto 8) in vendar zmagalo z minimalno razliko. Sledečo ne- deljo dopoldne igra ŠD Ptuj proti SD Miklavž. Tekma bo v kavarni »Evropa«. Seminffr za mlfîde komuniste v Ormožu Občinski kcmite ZKS v Ormožu je priredil za 30 mladih članov ZK enodnevni seminar. Mladi komu- nisti, večinoma de'.avci, so se na seminarju seznanili z zgodovino ZK m osnovnimi pojmi marksiz- ma. MARKOVSKA ŠOLA BO PRAZNOVALA Osnovna šola v Markovcih bo letos praznovala visok jubilej — 150. obletnico ustanovitve. V Mar- kovcih so najprej poučevali v kmečkih hišah, pred 150. leti pa so s prostovoljnim delom zgradili šolo, ki še danes stoji. Markovčani se na ta velik jubilej temeljito pripravljajo. Ob tej priložnosti bodo priredili razne kulturne in športne prireditve. Zanimiva bo predvsem otroška razstava ki jo pripravljajo učenci. M. Z. Na območju KZ Ormož izvolili delavske svete Na pobudo občinskega cdbora 5ZDL so na območju KZ Ormož zvolili krajevne zadružne svete ori Veliki Nedelji, v Podgorcih. Dri Miklavžu in v Ivanjkovcih. Šahovske vesti SPET CELA TOČKA ZA GLIGORIČA v devetem kolu conskega turnirja v Madridu je Gligorič premagal .Malteža- na Atara v 31. potezi in se tako po- vzpel na 3. mesto izza Donnerja in Portischa. Ostali rezultati: Heldenfeld— PeflTOse remi, Pachman—Leman remi. Portisch—Walter remi, ostale igre so bile prekinjene. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Buenos jViresu bosta soomoč bolnikom. Prvotno so bile vasi Mihovci, Ja- blane in Pongerci nedovzetne za take humane akcije, danes pa so med vasmi, ki so zelo požrtvo- valne. V Mihovcih med 60 hišami skoraj ni hiše, v kateri ne bi bil vsaj 1 darovalec krvi. V Zg. Ja- blanah je zelo agilna Štefka Žni- darič. 7-kratna krvodajalka. V Pongercih je zelo agilen Valentin Horvat. 8-kratni krvodajalec. Na območju Cirkovc je sedaj 200 krvodajalcev; več žensk kot mo- ških. Nekaj jih že ima zlato in srebrno značko. Ljudje se pravo- časno prijavljajo za ponoven od- vzem krvi. V bolnišnici pravijo, da čaka vedno zadostna količina krvi za morebitno nesrečo, sicer pa radi darovalci krvi iz bližnje Hajdine. Vidma. Ptuja in od dru- god priskočijo na pomoč.« Iz razgovora je bilo lahko po- sneti. da je uspelo dr. Jožici Vrečko dobro uoravljati Transfu- zijsko postajo. Pri tem ji je bila v veliki meri pomoč organizacija Rdečega križa s celotnim aktivom 7.a prostovoljno krvodajalstvo. Tudi na našem razgovoru so se vsi pohvalno izrazili o dr. Vreč- kovi in o Lidunki Krajnčevi na :elu njunih kolektivov in da sta ahko Transfnzi.jska postaja in organizacija Rdečeg^a križa po- Darovalci krvi iz Oester nika čakajo na odvzem Franc Dobič. Cirkovci. oa pra- STW\V 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DVE 3. JUNIJA 1960 GIMNAZIJA PTUJ za šolsko l&to 1960/61 I. V prvi razred gimnazije bo sprejetih 80 dijakov(-inj). Prošnje, kolkovane s 50 din, morajo biti vložene do 22. junija 1960. Priloge: a) rojstni list; b) izpolnjena prijava ?a vpis v I. razred gimnazij (obr. 1, 20); c) šolski izkaz osnovne šole z zaključnim spričevalom; d) mnenje osnovne šole o spo- sobnosti in nagnjenjih učenca. Posebnega sprejemnega izpita ne bo, pač pa bo razpisna komisija pri sprejemu upoštevala dosedanji uspeh prijavljenca, mnenje šole in njegove socialne prilike. Izid razpisa bo objavljen na šol- ski razglasni deski, dne 28. juni- ja 1960. H. V prvi letnik učiteljišča bo spre- jetih 80 dijakov(-inj). ■ Šolanje v Ptuju traja prvi dve leti, nato se nadaljuje na Učitelji- šču v Mariboru. Pogoji za vpis so isti kot na Učiteljišču v Mariboru, ki bo tudi izvedlo vpis. III. Pri Gimnaziji Ptuj sta še na- slednji šoli: a) Ekonomska srednja šola sprejme v 1. letnik 40 dijakov b) Administrativna šola sprejme v 1. letnik 60 dijakov. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 22. junija 1960. Prošnje je tre- ba opremiti z istimi prilogami kot za gimnazijo. Kandidati za Admini.strativno šolo morajo imeti popolnoma zdra- ve oči in roke. Starost do 18 let. Prijavljenci za Ekonomsko sred- njo šolo bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika in ma- tematike, zato se naj javijo v gimnaziji v četrtek, 23. .junija 1960, ob 8. uri zjutraj. Na Administrativni šoli ne bo sprejemnega izpita. Izid razpisa bo objavljen na šolski razglasni deski, dne 28. ju- nija 1960. Ravnateljstvo Dnevni spored za nedKdj«, dne 5. junija 1960. 6.00—6.30 NtKleljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—b.lO Por04;ila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30 Zvoki pihalnih instrumeoiov. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — A. .Mil- ne — Stanovnik Majda: Ukrog hiše na Pujevem oslu. 8.30 Spomini na Frana Gerbiča. 8.50 J. Haydn; Koncert za tro- bento i« orkester v Es-duru. (Orkester dunajske Opere dirigira Franz Litschauer. solist Georges Eskdale). Ö.05 Z glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tova- riši . . . Linka Ksela-hrancka: V legendi o Pohorskem bataljonu žive. 10.30 Ru- dolf Matz: Posavski ples. (Orkester Slo- venske filharmonije dirigira Bogo Lesko- vic). 10.40 Vesela godala. 10.15 Domače polke in valčki. 11.30 Franc Karel: Od- ločil sem se za industrijo (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — 1. 13.00 Na^ioved časa, poročila, vremenska napoved in objave dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 N'aši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Re- klame. 15.30 Majhen mozaik melodij — J. Hellmesberger: Vražji Ples (Simfo- nični orkester dirigira Erich Börschel). Fr. Chopin: Valček štev. 3 v a-molu op. 34 (pianist Dinu Lipatti). G. Puccini: Arija Manon iz 2. dej. opere Manon Lescaut (Ada Sardo). F. Mendelssohn: Briljantni rondo za klavir in orkester (pianistka Moura Lympany, londonski sinifonični orkester dirigira Herbert Men- geš). J. Massenet: Meditacija iz opere Thais. (Orkester pariške opere diiigira George Sebastian). A. Hačaturjan: Ples s sebljami (Newyorški filharnjonični or- kester dirigira Efrem Kurtz). 16.00 Hu- moresHa tega tedna — G. Guareschi; Drva. 16.20 Lahka glasba. 17.00 Radij- ska igra — Eugefle O'Neill: O, divjina. Režija: Hinko Košak. 17.56 Intermezzo z godali. 18.00 Šestdeset minut športa in glasbe. 10.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melo- dijo tedn^! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado). 21.00 Obisk pri skladatelju Pavlu S.ÌVÌCU. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in preg!ed sporeda za naslednji dan. 22.15 ZaDle- šimo z Ljubljanskim jazz ansamblom. 22.35 Nedeljsko srečanje s pevci Nillo Pizzi, Catherino Valente, Nat King Colom m Vokalnim kvartetom The Modernaires. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Modema plesna glasbe. 23.40 Melodije za lahko noÇ. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja od 3. do 5. junija t. 1. italijansko-japonski film »MADAM BUT1ERFLY« in od 7. do 9. ju- nija t. 1. ameriški film »TRIJE EVINI LIKI«. Kino Muretinci predvaja 4. in 5. junija t. 1. me- hiški film »UPOR OBEŠENCEV«. Kino Svoboda Kidričevo predvaja 4. m б. junija t. 1. ita- lijanski barvni film »RIMSKE ZGODBE«, 8. in 9. junija t. 1. ameriški film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. Kino Mojšperk predvaja 4. in 5. junija t. 1. ma- džarski film »DVE. PRIZNANJI«. Naše xdravfe Prehrana predšolskega olroka Dognanja vede o prehrani so zlasti v zadnjih letih pokazala, kako važna je pravilna in uravno- vešnena prehrana človeka v letih razvoja in dotaščanja, tako v te- lesnem kot v duševnem pogledu. Ugotovljeno je, da s pravilno prehrano, ki je glede sestave uravnovešena, že v mladosti lah- ko delno vplivamo na biološko ka- kovost organizma in lahko vzgaja- mo bolj zdravega bolj odpornega, živahnega, za delo zmožnejšega in v zvezi s tem celo bolj inte- ligentnega človeka. V mladih le- tih pravilno hranjen človek je tu- di po postavi močnejši, bolj od- poren proti boleznim, zato je tudi njegova življenjska doba daijša iti jesen življenja vedrejša. Veda o prehrani pa je tudi ugo- tovila posledice, ki jih povzroča pomankljiva in neuravnovešena prehrana v mladosti. Slab telesni razvoj, neodpornost zlasti poti nekaterim nalezljivim boleznim, večja umrljivost, manjša storil- nost, ki se že pri šolskih otrocih pogosto kaže v slabih učnih uspe- hih, in končno krajša življenjska doba, to so pogostne posledice po- manjkljive in neuravnovešene pre- hrane v mladih letih. O tem bi morale razmišljati vse matere. Statistični podatki in an- kete o naši prehrani namreč do- kazujejo, da pri nas največ gre- šimo ravno v prehrani otrok, za- čenši s prehrano otrok v zibeli, in nadalje s prehrano predšolskih otrok. Zato ne bo odveč če v priču- jočem sestavku spregovorimo ne- kaj besed o prehrani predšolske- ga otroka. Podlaga za zdravo potomstvo so predvsem zdravi starši. Mati pa lahko vpliva na otrokovo zdravje že z uravnovešeno in pravilno pre- hrano v času nosečnosti; prehra- no naj uravnava po fizioloških po- trebah, a naj se ravna tudi po drugih načelih higiene. O pravil- ni negi in prehrani dojenčka so pri nas — predvsem v mestih — matere dovolj poučene, manj pa so jim znana načela pravilne pre- hrane predšolskega otroka. Pisano perilo operemo hitro, ne devljemo ga na kup, temveč vsak kos zase. Izpiramo v enako toplih vodah, zadnje so lahko hladne. Za tkanine občutljivejših barv doda- mo vodi Za izpiranje nekoliko ki- sa. Oblačila tkanega nylona ali per- lona obesimo kar mokra, ne da bi jih kakor koli stisnili. Tako osta- nejo brez gub. Perilo iz umetne svile .je mokro zelo občutljivo; če ga pretrdo ožmemo, se nam nitke rade pre- trgajo. Predšolski otrok raste soraz- merno hitro, in sicer v višini in po teži. To pa seveda le v pogo- jih, kot jih zahteva njegovo telo. Poleg vse druge nege, ki jo potre- buje predšolski otrok, pa je naj- važnej.ša njegova prehrana. S pra- vilno prehrano bomo otroka uspo- sobili, da bo kljuboval tudi škod- ljivim vplivom okolja, ki mu ogrožajo zdravje. S prehrano dovajamo telesu vse sestavine, kj jih potrebuje za rast, energijo, obnavljanje celic in pra- vilen potek vseh življenjskih do- gajanj v telesu. Te sestavine nam- reč omogočajo skladen razvoj te- lesnih in duševnih sposnbnos«^i. Sestavine, ki jih dobiva otrok z živili, so ogljikovi hidrati (škrob in sladkor), maščobo, beljakovine, rudninske snovi, vitamini in voda. Nekatere teh snovi so potrebne za tvortK) energije /и gibanje in toploto, a druge nas šćiti.jo pred boleznimi. Največkrat pa Je živilo mešanica raznih, za življenje po- trebnih činiteljev, ki jih rabi telo v različne namene. Tako П. pr. dajejo snovi, ki so v mleku, ener- gijo, služijo za izgradnjo kosti, zobovja in mišic ter ga ščitijo pred boleznijo. Nasprotne pfi da- je sladkor telesu samo energijo. Tako najlaže razumemo, zakaj Je treba v Jedilnikih izhiiati živila tako, da so v dnevni prehrani za- stopane vse sestavine v pravilnern razmerju. SKRB ZA OCi Pesniki vseh časov so opevali oči in jih primerjali z diamanti in briljanti, a zdrave oči so mnogo dragocenejše od vseh draguljev. Ni dovolj, če si sodobna ž?nska s črnim ali rjavim svinčnikom po- temni obrvi in obarva trepalnice. Kako žalostno deluje ta »skrb«, če pa so oči utrujene, beločnice rde- če, veke pa zateklo! Najprej je torej potrebno poskrbeti za zdra- ve oči, nato pa jih šele prilagodi- ti modnim zahtevam šminkanja. Če imate tako delo. da morate oči močno napenjati, na primer šivanje, pisanje na stroj, delo pri fini mehaniki in drugih strojih, izrabite vsa odmor, da pogledate skozi okno proti nebu ali proti ze- lenju. Če med delom občutite utrujenost v očeh, si Jih za minu- to zaknjte z rokami, tako da so v popolni temi. Pazite, da se pri tem oči ne dotikate jn da med prsti ne uhaja svetloba v to »te- mo«. Če imate oči zatekle in rde- če od dela (ne od prehlada), tedaj ponavljajte nekaj dm tole kuro: gotovo imate v sobi cvetlice v va- zi. Ko ovenejo, jih ne zavrzite. Odrežite jim stebla takoj pod cve- tom, jih zrežite na ko.ščke in jih za slabo psst zavežite v dva kosa gaze. Pomočite Jih v vročo vodo, stisnite iz njih odvišno vodo m si jih položite na zaprte oči. Podobna »operacija« s kamilicami prav tako blagodejno vpliva na utrujene oči. Če pa so vzroki za rdeče oči bolezenskega značaja, tedaj se ne lotevajte niti obkladkov niti kake- ga izpiranja s kamilicami ker lah- ko bolezen še poslab'^ate. Po.idite takoj k zdravniku, da vam pred- piše ustrezno zdravljenje in se natančno ravnajte po njegovih na- vodilih. — Pravočasna skrb vas lehko reši dolgotrajnega obolenja in okvare vida. Tudi če imate do- ma po naključju kakšno penici- linsko mazilo ali kaj podobnega, ga pri vnetih očeh ne uporabljaj- te brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom Srbski trg v Ptuju DELAVSKE UNIVERZE IN IZOBRAŽEVANJE V PODJETJIH Za manjša podjetja lahko ustanovijo izobraže valni center delavske univerze V zadnjem prispevku o izobra- ževalnih centrih ter o važnosti ekonomsko političnega izobraže- vanja c'b strokovnem in ob uspo- sabljanju za delovno mesto smo objavili nek'-ij pogledov ideolc.- ške komisi.i€ OK ZKS Maribor na izobraževanje v gospodars'kih organizacijah. Tokrat pa naj prispevek okrajne delavske uni- verze Mariibcr osvetli vlogo de- lavskih univerz pri organizaciji izcbraževalnih centrov. DU IN CENTRI V PODJETJIH Nujnost izobraževanja proiz- vajalcev narekuje sistem delav- skega samoupravljanja, saj je v gospodarski organizaciji slednji def avec neposredni čmitelj v odločanju celo v najzahtevnejših ekonom,skih problemih delovnega kolektiva. Zato izhaja delavska univerza iz načela, da je potreb- no družbeno ekonomsko znanje vsem: delavcem in vodilnim ka- drom v proizvodnji. Občinskim delavskim univer- zam narekuje delo izcbraževal- nih centrov v podjetjih na nji- hovem območju skrb za iskanje novih metod, značilnih za izobra- ževanje v centrih. DU bodo mo- rale svoje delo pri strokovnem in družbeno ekonomskem izobra- ževanju dvigniti na višjo raven. Samosto.jnim centrom bodo mo- rale zagotoviti pedagoško, in- strukci.jsiko in organizacijsko po- moč Strokovni sodelavci DU bo- do sodelovali pri ugotavljan,TU izobraževalnih potreb in pri na- črtovanju izobraževalnega spo- reda. Prav sedaj pripravljajo DU svoje instnjktorje za te naloge. DU USTANOVITELJ CENTROV Z\ MAJHN.A PODJETJA Manjša podjetja, ki jih je v večini občm precej, ne bodo mogla ustanav- liati lastnih centrov. Po sedanjih dolo- čilih lahko postane ustanovitelj skup- nih ce-ntrov za več manjiih podjetij de- lavska univerza. Take centre bomo ustanovili — kakor predvidevamo — pri DU Maribor-Center, Tezno, Tabor Slovenj Gradec, Ravne, Radlje. Ptuj in Slovenska Bistrica. Ti medtovarnišk centri bodo organiziral; izpopolnjevanje za delovno mesto, spe i ' •'ecijo in po- samostojnih centrih podjetij. 0 Za take naloge potrebujejo delavske univerze predvsem in- struktOT.je za metode in veliko število predavatel.jev. Sodefova- n.je s pod.jetji in razumevanje odgovornih ljudi v njih bo zato pri crganiza«.ji in delu izobra- ževalnih centrov delavskim uni- verzam posebno potrebno. POPRAVEK V .št. 21 z dno 27. maja 1960 .se mora v članku »Ptujske sred- nje šole v je.seni lf)60« stavek v 4. stolpcu v 18. vrsti glasiti: »Po drugi plati pa bo z reformo gim- nazije prenehala biti samo pri- pravljalnica za univerzo ... ne pa kot je hilo napisano ... motraia biti samo ... Prosimo bralce, naj nam nel.ju- bo pomoto oproste. Uprava ,,PatoglavGi in sekulovci" Pri Tomažu ¡majo na Kosla- iijii poricc. v (inndi vas, л* Pe- klu pa mlin. Saj mi I oma/.ov- čani ne b(xio zamerili, čo jim to napišem v »PtiijskcMn lednl- kii«. Žc ol)ričino. ki se radi pošalijo na račun drii- jrih. zato i)a tudi nc zaniorijo. čo so driifri z njimi malo jpo- špajsajo^. Danes so taki. ne- kdaj pred kakimi 200 loli |)a so bili bolj bojeviti in zamer- ljivi. Ko še niso imeli svojo faro, so spadali juijovzliodiii kraji današnji" tomažovsko žup- nijo р(к1 Voljko Nodo!jo. soa'o- rozahodni i)a pod Xo{iovn. io sta i>ili (udi (ivo ^îosposk¡: vo- likonodoljska (kri/niška) in no- ¡íovska. kjor so v nopovskom pradii ^rospoclnvali no}rnvski iirofjo. .Moja meri o])oniii sposkama jo šla mod sodanjo šolo in cerkvijo tor ¡^krločo^o lii.šo. Podložniki ioli fovdalnili ^•os|)()sk pa so liotoli imoii svo- jo faro, zato so sklonili, da si bodo postavili oorkov. Prosili so svojo frospo-^ko za pomoč. Velikonodolj'-ki križniki so jim dali ргрсој izdatno pomoč, .¡rovski "Trof pa jo bil bolj skrt in jo flal mno^'o manj kot križ- niki. Ta razlika jo povzročila, da so so dolffo vrsto lot prepi- rali. kjo bodo postavili oorkov. Obo stranki. ^V]ikonedol jčani in Xeprovcani. sta botoli imoti corkov na svoii strani. Kor цо uisü mogli zediuiti, so si posta- vili .\o{rovčani v {Tozdii. imeno- vanom Bukovca, kapelico, ki so jo posvetili sv. lomažti. pa tudi t;rižniki so pripravljali prostor za novo corkov. .Mod strankama jo trajala huda svaja. kj st* jo vlekla do leta 1717. Vodja .\ogovčanov v tej vojni« jo Idi noki Pátofflav, povoljnik križnikov pa Sékii- la. So danos vodo stari ljudje prj Tomažu, da so si v l)rcjš- njili časih pravili Čehi iz ome- njonih prodolov tomaž(H'ske faro, kadar so so posvadili: vi sto Pátoplavci, vi pa Sokiilovci. Soknlóvoi so zboro nekejra žovnopa vočorn. tako pravi sta- ro ustno izročilo, in frrerlo ob- oroženi v Bukovco po sv. o- mažn. Kapolioo pod rojo, podo' o sv. Tomaža pa odnesejo in mu postavijo oorkov. ki stoji še danos. "lomažovsko faro je opisoval tudi pjsatolj Miško Kranjec v romanu -Fara sv. Ivana«. Ko so nokatori tomažovski pur^arji hrnii kitjipo. so rokli. tla ni bilo vso tako. k?kor jo povoda! pi- sa toi j. čoš t;i jo preslabo opi- san. saj ni bjl tal<. jo bil mnogo boljši, nokoga d rti troga pa " označil spet predobro. Bilo je procoj debat o tem. pa počasi ■^o jo vso pomirilo. Nihče M klical Miška Kranjca na odgo- vornost. saj jo pisatelj opiso- val faro sv. Ivana in ne sv. To- maža. in tudi junaki v romanu (Nadaljevanje na 5. strani) MATJASEC TEREZIJA KOS IN LISICA v ranem jutru pevec kos iz grma Je pritekel, bil je sredi zime bos, črn frak si je oblekel. Lisica izza debla tam skrivaj ga opazuje, kako po vejicah skaklja, ubrane žvižga, poje. Želela v .bližino bi se tiho priplaziti, skočiti iz zasede nanj in ga umoriti. Pa je tudi kos bil zvit in ji ponagajal: zletel lisici nad glavo in vejice zamajal. Lisica po ušesu se hudomušno tipa, a z veje nagajivi kos ji v smrček sneg nasipa DESTERNIK V Desterniku so ob Dnevu mlado&ti sprejeli nove člane v organizacijo Ljudske mladin Slovenije. V sredo so sc zbrali pionirii in pionirke T učilnici potega razreda. Ta jo bila lopo okra- šena, da so se pionirji dobro počutili. Prvi jo imol govor to- variš učitelj Ivan Po- tem so bile vulil\c odbora. Po končanih volitvah jo izvoljen predsednik tudi imol kratek govor. Nato so mladinci zapeli nekaj pesmi. Po končanom pet- ju so šli vsi skupaj v šolsko kuhinjo, kjor so bili dobro po- strožoni. Po postrežbi so mla- dinci zajirnsili za žogo in s pe- smijo odšli IUI telovadiščo in tam vesoli in razpoloženi igrali nogomet. Vsem mladincem žolinio m go uspeha in sroče i>ri njiho- vem dolu. IVAN KUÌIAR uč. 8. razr. Destornik Živahno delo dramske sekcije Sobetinci Pred dvema letoma je bila v naši vasi ustanovljena dramska skupina. Njeno delo postaja iz leta v leto plodovitejše. Na do- mačem odru so fantje in dekleta uprizorili že vrsto lepih dram. To so bile: Vozel, Dekle iz Tren- te, Vrnil se je, Metež in druge. Uprizorili so tudi nekaj skečev, ki pa se niso preveč obnesli. Zadnja je bila na vrsti drama »Begunka«, za katero je vladalo veliko zanimanje. Na splošno pa je le dobro uspela. Največ zaslug za uspehe naše dramske skupine imata tovarišica Ivanka Munda in tovariš Franc Munda. Marjan 2nidaršič , uč. 7. razr., Markovci PROMETNA BALADA Pri mizi v gostilni možakar sedi, vinčece pije in pipo kadi, saj kap.Jica sladka prav dobro mu dé, a kaj bo napravila, prav nič ne vé. Je židane vol,j€ naš znani star tič, iz mošnje ušel mu je zadnji belič. Ga pamet zapušča in pije še bolj, že zdavnaj ga imel je več kct dovolj. Pred vrati gostilne stoji mu konjič, nestrpno ga čaka — pozdravi ga bič. Voznik naš prav težko je prišel na voz, ga spanec premaga, ni vajeti kos. Konjiček z možakom po cesti drvi •n kamne v obcestne jarke vali. Možakar na vozu o tem nič ne ve, kon.}iček pa pelje ga v strašno gor jé. Kon.jiček zavija v levo mocnó, šoferji ga g.€da.jo s strahom, skrb .jo. Pridirja v križišče, nastane preplah, vozila ustavijo vsa se na mah. Kon.jičeik za sabo križišče pusti, na bližnjem ovinku pa v avto zdrvi Voznik ,ie na vozu brezskrbno zaspal, z razbito glavo ni nikdar več vstal. FRANC FERČIČ, učfenec 8. razreda, Markovci PTUJ, DNE 3. JUNIJA i960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Robert Koch - borec proti smrti Leta 1876 je neki zdravn-k- praktik odpotoval iz province v Wroclaw. To je bil štirintrideset- letni doktor Robert Koch iz Wohl- steina. S seboj je vzel tri lesene zaboje, v prvem je imel mikro- skop, v drugem deset belih miši, v tretjem mikroskopske preparate. Nadel si je svojo najboljšo oble- ko. si nataknil na nos zlata očala, se poslovil od gospe Emme Koch in odšel na železniško postajo. V Vroclavvu ga je pričakoval znani botanik, stari profesor Kohn, edini človek, ki je mladega pro- vincialnega zdravnika izpodbujal, naj vztrajno nadaljuje raziskova- nje sveta mikl-obov. Botanik se je že naprej veselil prizora, ki se bo odigral na nj^ovem domu: vese- lil se je lekcije, ki jo bo zdrav- nik-praktik dal nadutim avtorite- tam medicinske znanosti. Tistega večera so se v Kohno- vem stanovanju zbrali številni zdravniki in profesorji medicine. Robert Koch je stal poleg svojega mikroskopa. Spretno je menjaval steklene ploščice in preprosto go- voril o rezultatih svojega razisko- vania. — Sveže, nagnito ali posušene tkivo živali, ki so poginile od vraničnega prisada, lahko okuži zdrave živali. V tem tkivu sc namreč bacili aH klice vraničnega prisada. Gospodje, bacili, ki jih pravkar opazujete, povzročajo vranični prisad. Doktor Koch ni bil zanesenjak niti bleščeč govornik, je pa bil pe- danten Nemec, nekoliko dolgoča- sen, vendar neskončno miren, pa naj je delal že karkoli. Tistega večera je tako po pri- kazanih eksperimentih dal tudi navodilo — kako rešiti množico ovac'in goveda na najbolj plodnih pašnikih Evrope. Dejal je: — Živali, ki poginejo zaradi vra- ničnega prisada, je treba zažgati ali zakopati globoko v zemljo. Sedem let prej, ko je Pasteur vzkliknil: »Človek lahko vse bo- lezni zbriše z obličja zemeljske oble,« so znanstveniki s posmehom zatrjevali, da je genialni Francoz nekoliko nor. Sedem let pozneje je dal Robert Koch prvi dokaz, da Pasteur ni bil samo fantast. V začektu osemdesetih let je Robert stal pred slavnim patalo- gom Rudolfom Virchowom, raz- sodnikom nemške medicine, ki je mislil, da lahko o vseh problemih medicinske znanosti reče zadnjo besedo. — Prosim, Herr Geheimrat, na- šel sem način za pridobivanje či- ste kulture kakršnekoli vrste mi- krobov! — je dejal Robet Koch, kot da se sramuje. Tajni svetnik je provincialnega zdravnika iz Wohlsteina podcenju- joče pogledal: — Nemogoče! Zdi se mi, da je to nemogoče. — Ne, gospod tajni svetnik, ni nemogoče! Povsem po naključju sem jih vzgojil na površini kuha- nega krompirja. Dobil sem čudo- vite kulture te vrste mikrobov. Razmišljal sem in poskušal najti še boljšo hrano, kot je krompir. Zmešal sem želatino z govejim tkivom. Uspelo mi je, da ... Vir chow je bil previsoka oseb- nost, da bi izgubljal čas s kratko- vidnim iskanjem mikrobov. Spet se je sarkastično nasmehnil: — Dragi moj doktor, ni tako lahko, kot se vam zdi, razdvojiti različne vrste klic. Dozdeva se mi, da želite, da vam damo na razpo- lago toliko laboratorijev, kolikor klic boste odkrili, da bi lahko vsa- ka klica živela v svoji lastni hiši! Robert Koch je molčal. Bil je prepričan, da bi bila vsaka disku- sija brezuspešna. Vrnil se je v svoj laboratorij in se lotil naloge, ki je — ovekovečila njegovo ime. Robert Koch je bil dovolj po- gumen, da se je spustil v enega najbolj nevarnih podvigov v zgo- dovini medicine. Šel je v boj proti bacilu, ki je brez milosti ubijal sto tisoče ljudi, predvsem reveže — spustil se je v boj proti jetiki. Do takrat še nihče ni videl ba- cila jetike. Koch ga je videl. Na- polnil je posodo z živosrebrnim dikloridom — z edinim zaščitnim sredstvom v nevarnem lovu na za- hrbtnega ubijalca. Nato je iz trup- la nekega delavca, ki je umrl za jetiko. vzel večje število tuberku- lov. Nekaj teh zrn je zmečkal in jih vbrizgal v oči precejšnjemu številu zajcev in morskih prašič- kov. Dan za dnem je sedel pred mi- kroskopom in v preparatih iz pljuč umrlega delavca iskal tu- berkulov mikrob. Od živosrebrne- ga diklorida se mu je koža na ro- kah zgrbančila in začela črneti. Nekega dne je preparat obarval z modro barvo, pod lečo se je po- kazala čudna slika: vijugasti splet tenkih nežnih nitk. Koch je vzne- mirjen opazoval ta splet majhnih prvikrat vidnih mikrobov. Pasteur bi na Kochovem mestu uporabil vse sile. da svoj uspeh razglasi po vsem svetu. Koch je še naprej iskal dokazov, da se ni prevaril. Pozabljal je na jed, ob slabi svetlobi petrolejke je podne- vi in ponoči sedel pri mikroskopu. Šele ko je v desetinah truplih ži- vali, ki jih je sam okužil z jeti- ko, našel tanke nitke, ki jih ni mogel videti v telesih zdravih ži- vali — je šel naprej. »Sedaj mi je potreben še en do- kaz,« je razmišljal. »Vzgojiti mo- ram čiste kulture teh bacilov, ta- ko, da bom šele deseto ali pet- najsto generacijo, ki nikoli ni pri- šla v dotik z živim organizmom, vbrizgal zdravim živalim. Če bodo zbolele za jetiko, bom imel neiz- podbiten dokaz, da sem našel po- vzročitelja strašne bolezni.« Niti minuto ni okleval. Takoj se je lotil novih raziskovanj in bil pri tem ves čas v nevarnosti, da ga doleti usoda morskih prašičkov in miši, ki so jim bili šteti dnevi v kletkah njegovega laboratorja. Zadnjo nedeljo v marcu leta 1882 je dr. Koch na seji berlin- skega fiziološkega društva, pred zborom nemških zdravnikov, pre- bral eno najbolj razburljivih po- glavij človekove borbe proti smr- ti. Pripovedoval je o svojih ekspe- rimentih, o stotinah neuspelih poskusov in slednjič o svojem uspehu, ko je pod objektivom mi- kroskopa zapazil milijone tenkih nitk, prav takih, kakršne je odkril v prvem jetičnem truplu. Poslušali so ga skoraj brez diha. Med poslušalci je bil tudi Virchow, prav tisti tajni svetnik, ki je ne- kaj mesecev prej vedel reči zdravniku iz province samo nekaj posmehljivih besed. »Kulture čistih bacilov sem vbrizgal različnim živalim — zaj- cem, mišim, morskim prašičkom, podganam, žabam, želvam vrab- cem, orlom in celo zlati ribici!« je končal Koch svoje poročilo. »Ba- cili niso prav nič škodovali tistim živalim, ki že po svoji naravi ne podležejo jetiki: orlom, žabam, in ribici. Vse druge živali so zbo- lele in poginile. Torej: bacil jetike je odkrit!« Niti z besedo ni dr. Koch spom- nil poslušalcev na nevarnosti svo- jega dela, na živčne krize, na ra- dosti in razočaranja svojih raz- iskovanj. Člani medicinskega društva so molčali. Kochova razlaga ni do- puščala niti enega vprašanja. Koch je povedal vse. Virchow je vstal in zapustil dvorano. Vest, da je nemški zdravnik od- kril povzročitelja 'takrat najbolj nevarne bolezni, je poletela po svetu. Toda Robert Koch ni bil človek, ki bi lahko spal na lovo- rikah. Niti ni mislil, da jih za- služi. Odpravil se je na lov za ba- cilom kolere, ki je iz Azije pro- drla v Afriko in zagrozila Evropi. BEOGRAD Hočete kupiti Beograd? Edin- stvena priložncst! Cena; 708 mili- jard 600 milijonov dinarjev. — Ta ponudba vas nemara spominja na anekdoto o tistem podjetnem fić- firiću, kl je prodajal nekemu ameriškemu turistu rimski Kolo- sej. Toda — šalo na stran. Dr, Ivo Vinski, ekonomist iz Zagreba, je prvi na svetu napravil ocenc vseh vrednosti nekega mesta. Nje- govo delo je bilo ogromno. Ocena 708,6 milijarde dinarjev (po cenah iz leta 1953) cbsega vsa bogastva, ki so p!od človeških rek, cd prirodnega bogastva je vzel le vrednost zemljišča. Pri svojem ocenjevanju je vračunal nepremič- nine, osnovna sredstva v gospo- darstvu, poslovne zaloge gcspo- darsikih podjetij in vredncsiti v po- sameznih gospodinjstvih. Vračunal je vse cd tramvaja in »Albanije« do navadnega stola. Dr. Vinski je delal po sodobnih in preizkuše- nih znanstvenih metodah, ki jam- či.jo dokaj točen rezultat. Ta številka je precej suha, ven- dar pestane takoj zgovorna, če jo postavimo v nekakšno razmerje. Če bi Beograd prodali, bi '.ahko iz izkupička izplačali dnevnice polovici človeštva. In kdor zasluži {>o 15.000 din na mesec, bi moral delati štiri milijone leí, da bi lah- ko plačal to vsoto. Ko bi nekd" prišel na misel, da zgradi verno kopijo Beograda s Kalemegdanom in oguljenimi fotelji v Beograjski komediji, bi potreboval skoraj dva takšna proračuna, ka'kršen je zvezni preračun za leto 1960. Vsak Beograjčan, cd dojenčka do stare »bake«, bi si lahko z izkupič- kom nabavil svojega »fičota«, in vendar bi imeli še vedno 300.000 »Fiatov 600« viška. Po »Večerne novosti« Ka« sn 'affli v starih îasih Bili so časi, ko ljudje niso znali obdelovati polja in so se hranili skoro s samim mesom. Jedli so ne samo zveri in ptice, ki so jih ubili na lovu, temveč tudi ujet- nike, ki so jih dobili v vojni. Prednik našega kruha je bil kaj malo pK>doben kruhu. Bila je to navadna kaša iz zdrobljenih in v vodi razžvrkljanih zm. Dogajalo se je, da se je ta kaša osušila. Kosi take kaše so nadomestovali tedanjim ljudem kruh. Včasih se je pripetilo, da se je kaša iz zr- nja skisala in da je postala zato bolj rahla in mehka. Ljudje, ki so si izmislili, da so zamesili kislo kašo s sveže zmletim zrnjem, so iznašli kruh. Mnogo let je prešlo, preden so se ljudje naučili dobro obdelovati zeml.io in dobro peči kruh. Še pred dve sto leti so srednje pre- možni ljudje jedli kruh, da danes ne bi nihče maral takega jesti. Krompirja, ki .je tako v navadi, pa niso jedli niti bogati ljudje. Ni še dolgo, kar se je pojavil v Evropi krompir. Prišel je iz dalj- ne dežele — Južne Amerike. Pri- nesli so ga od tam v šestnajstem stoletju z drugimi čudovitimi prekomorskimi redkostmi vred. V začetku krompir ni rastel na gredah, temveč v loncih za cvet- lice pri ljubiteljih redkih rastlin. MOLK JE ZLATO Molk ni le zlato, marveč tudi zdravje. Tako trdi glavni zdrav- nik prometnih zvez v Londonu dr. Norman. Ugotovil je, da Lon- dončani le redkokdaj zbolijo, in sicer zaradi tega, ker so bolj mol- čeči kakor pa zgovorni. Med vož- njo z javnimi prometnimi sred- stvi. kjer je vedno huda gneča, Nafvečfi krvniR v zadnjih dneh se je p:,liciji v Izraelu posrečilo aretirati Adolfa Eichmanna, ki ga štejejo med enega največjih vojnih zločincev in morilcev Judov pod nacizmom. Sporočilo o aretaciji je dal v izra- elskem parlamentu sam predsednik vlade Ben Gurion. Ker obstaja v Izraelu za vojne zločince smrtna kazen, pomeni, da so tudi Eich- mannu dnevi šteti, ker ga bo tam- kajšnje sodišče prav gotovo obso- dilo na smrt. Eichmann je preganjal Jude z doktriranim fanatizmom in ga je Hitler v nagrado za njegove »za- sluge« povišal za polkovnika SS. Po končani vojni so dobili Judje po vsem svetu nalog, da morajo za vsako ceno najti njegovo skrivali- šče. Eichmann je namreč tik pred zlomom nacifašizma pobegnil iz Salzburg a v Avstriji ter krožil v zadnjem času po deželah Srednje- ga Vzhoda, kjer so ga lani okto- bra izsledili v arabski državi Ku- wait. Skrivanje mu je olajšalo dejstvo, da dobro govori arabsko in hebrejsko. Ko je sporočil vest o njegovi aretaciji, je Ben Gurion imenoval Eichmanna »največjega nacistič- nega vojnega zločinca«. Rojen je bil leta 1906 v Solingenu, svojo kariero pa je začel leta 1932 v avstrijskih oddelkih SS. V letih 1938-39 je izvedel evakuacijo Ju- dov iz Dunaja in Prage, pozneje pa je deloval pri Gestapu v Berli- nu. Samo na Madžarskem cenijo, da je Eichmann dal pomoriti ka- kih 200.000 Judov. Podobno delo- vanje pa je raztegnil tudi na Če- škoslovaško. Sistem množičnega pokola Judov v koncentracijskih taboriščih je v glavnem njegov načrt. Zato ga upravičeno smatra- jo za najbolj odgovornega za smrt 6 milijonov Judov, kolikor jih je nacizem med zadnjo vojno in tik pred njo pomoril. Ženski pevski zbor BPD Svoboda v Ptuju bo pirirediil v ponedeljek, 6. junija I960, ob 20. uri V NARODNEM DOMU KONCERT Spored obsega slovenske narodne pesmi v priredbi naših znanih skladateljev. — Vabimo ljubitelje petja, da se kon- certa udeležijo. — Predpr odaja vstopnic v gledališču od 8. do 12. ure. DPD SVOBODA PTUJ BLISK Kadar vidiš blisk, je v resnici že mimo, kadar zaslišiš grmenje, se mimo oddahni, nevarnost je mimo. Svetloba bliska potuje 30.000-krat hitreje kot krogla iz puške. Bliskanje je naravni pojav, ki naredi na človeka najbolj silen vtis. Ubije več ljudi kot katera koli drugia naravna nsreča in p>o- vzroča vsako leto milijardne ško- de. Toda ravno bliskanje omogo- ča rastlinstvu normalno življenje. 80 % našega ozračja je sestav- ljenega iz dušika in ta je bistve- na hrana za rastline. Okoli 9 ton tega hraniva lebdi nad vsakim kvadratnim kilometrom zemlje. Toda v tej svoji zračni obliki je dušik netopljiv, neraben. V rast- line mora priti predelan, doživeti mora vrsto kemičnih reakcij. In ravno bliskanje opravi vse to delo. Blisk razžari zračne delce in ti dosežejo do 30.000 stop. C. V tej silni vročini se dušik spaja s ki- sikom v dušikov oksid, ki je v vodi topljiv. E>ež okside raztopi in jih spušča na zemljo kot raz- redčeno dušikovo kislino. Zadu- hamo jo lahko celo sami v de- ževnem. nevihtnem vremenu. Ko pade dušikova kislina na zemljo, se spoji z minerali v nitrate, s katerimi se rastline hranijo. Do- gaja se torej: bliskanje spremi- nja gornjo plast zraka v izvrstno gnojilo za rastlinstvo na zemlji. Še pred sto leti so ljudje stre- ljali v nevihtne oblake, da bi jih pregnali, ker so se pač bali strele in nevarnosti, ki jih prinaša s seboj, saj večkrat beremo tudi v naših časopisih, da je trela tu ali tam ubila tudi 'po več sto ovac. Z druge strani pa je prav isti blisk za vse poljedelstvo pravi blagoslov. Največja železniška prep Neki sovjetski inženir je ob- javil načrte za izgradnjo največje železniške proge na svetu, ki bi povezala New York z Londonom preko Moskve. Za graditev te proge bi bilo treba zgraditi dva velika objekta: predor pod Ro- kavskim prelivom, katerega gra- ditev naj bi se začela prihodnja leta s skupno akci.jo Francije in Vel. Britanije; drugi objekt je oodmorski predor pvod Beringovo ožino, ki l3i povezal Sovjetsko zvezo z Aljasko. Ze obstoječa že- lezniška mreža bi se modernizi- rala in vključila v novo linijo, na kateri bi obratovàli električni in običajno bero knjige in časopise. V gneči pa je največja nevarnost za tLste nalezljive bolezni, ki se širijo preko dihail. Je mar spričo te ugotovitve londonskega zdrav- nika čvidno, da so ženske bolj bolehne od moških? ' atomski vlaki z brzino 180 km na uro. Sovjetski inženir predlaga, naj bi Amerika in Sovjetska zveza skupno zgradili nasip v Beringovi ožini, ki bi poleg službe železni- ški liniji onemogočal prodor hlad- nih arktičnih tokov na pacifične obale Amerike in Japonske. Celo- kupni projeCravo v Lo- vrenčanu na Hrvatskem, ki sta bili izdelani po narotìlu KG Lo- vrenčan. Predstavnik KG Lovrenčan je, tega dne f>o prevzemu ladij, iz- delanih IZ železnih plošč, z obe-ma ladjama odplul po Dravi proti Lovrenčanu. Imenovano podjetje bo zgrad ilo še dve taki ladji za istega na- ročnika, več enakih ladij pa je iz delalo že tudi za druge naročnike. Najprimernejši prcstor za splovljenje v Ptuju izdelanih ladij je vzhodno od železniškega mosta, kjer je obala za to pripravljena. Direktor podjetja Jože Cafuta in navizoči člani koletkitiva so želeili prevzemnikom na octi po Dravi vso srečko. Stroški oboroževanja Prejšnji teden so v Cape Cana- veralu uspešno izstrelili vojaško raketo tipa Atlas, ki je preletela razdaljo 14.500 km ali 1500 km več od raket, ki so jih Sovjeti iz- strelili meseca januarja na Paci- fiku. Ameriška raketa je padla v Indijskem oceanu, kakih 1600 km jugovzhodno od Južne Afrike. Ra- keta je rabila za pot nekaj nad 52 minut. S tem v zvezi naj omenimo, da stane ena raketa te vrste 35 milijonov dolarjev ali okrog 20 milijard dinarjev. Že samo iz tega podatka je raz- vidno, kako drago je moderno oboroževanje. Zato je bilo povsem upravičeno veliko pričakovanje vseh narodov, ki so upali, da bo konferenca na najvišji ravni v Pa- rizu vsaj omejila, če že ne ustavi- la to blazno oboroževalno tekmo. Žal je bilo to upanje vsaj zaen- krat zaman j. Predstavnik Francije v odboru za razorožitev, ki zaseda v Že- nevi, Jules Moch, pa je objavil po- sebno knjigo, v kateri je prikazal, koliko se na svetu porabi za obo- roževanje. V knjigi navaja, da samo države, članice NATO pora- bijo v ta namen okrog 80 mili- jard din, od tega ZDA kar 50 mi- lijard na dan. Sovjetska zveza po- troši v vojaške namene okrog 15 milijard din na dan. Po ocenah Julesa Mocha porabijo vse ostal« države za oboroževanje še cricrog 40 milijard din tako, da znaša dcup- na potrošnja vseh držav okrog 135 milijard din na dan za oborože- vanje. Navedli smo že, koliko stane ena raketa vrste Atlas. OmeninK) naj še, da je gradnja letalonosilke »Forestal« stala ZDA 135 milijard din; ena podmornica na atomski pogon stane 32 milijard din, stra- tosferski bombnik pa stane toliko zlata, kolikor je sam težak. Te po- datke je dal 9. januarja lani sam predsednik ZDA Eisenhover. Kako veliki so ti stroški in kako malo koristijo, pa pride do izraza, če pomislimo, kaj vse bi se s temi finančnimi sredstvi dalo napraviti, če bi se izkoristila v bolj pametne namene. Statistiki so izračunali, da so v zadnjih desetih letih na svetu porabili za oboroževanje toliko sredstev, da bi s tistim denarjem lahko zgradilo za vsako družino štirisobno vilo z vso opremo, te- levizijskim sprejemnikom, garaže in z avtomobilom v njej. Očividno bi človeštvo vse dru- gače zaživelo, če bi se tekma v oboroževanju prenehala in če bi se sredstva, ki se zapravijo v ta na- men, porabila v korist človeštva. Tudi davki bi se lahko občutrvo zmanjšali. ,,PatoglaYci in sekuloYci'^ (Nadaljevanje s 4. strani) se niso .j^enovali tako kakor tomaževh* i purgarji. Tomaževsko faro (naj se mi oprosti, ker uporabljam besedo fara, v starih časih je imela ta beseda drugačen pomen kot danes) pa je opisal pred kaki- mi 80 leti tudi nekdanji toma- žcvski nadučitelj J. Majcen, in sicer v verzih; ne sicer v ta- mošnjem narečju, ampak v knjižnem jeziku tedanje dobe s svojevrstnim pravopisom in lokalizmi. To pesem znajo š > danes nekateri starejši Toma- ževčani na pamet. Zamislimo si tedanji čas in živi jen ie naših kmečkih ljudi. Naše ljudstvo je v tisti dobi med propadlim fevdalizmom in porajajočim se mladim libera- lizmom in kapitalizmom živelo patriarhalno življenje poljedel- ca. ki obdeluje svojo zemljo še ž lesenim plugom, se ponekod še vedno oblači v laneno oble- ko, ki si jo napravi sam, si sveti s >skalami< in sploh živi v nekakem naturalnem gospo- darstvu, saj skoraj ne potre- buje denarja za drugo kot za sol in davek. Nadučitelj J. Majcen je opi- sal Tomaževčane tako kot je Valentin A'^odnik opeval >zado- voljnega Kranjca«, saj ž'i v uvodu pravi, da imajo Toma- ževčani dovolj kruha in vina, da imajo lepe njive, gorice in šume in da hodijo skrivaj celo tolarje štet. Seveda je to le idealistično pobarvana podoba. Prav gotovo ne bi zamenjal da našnji Tomaževčan, ki si ne sveti več s >skalami«, ampak z elektriko, ki ima doma že tudi radijski aparat, s tedanjim To- maževčanom in njegovim živ- ljenjskim standardom. Pa preberimo pesem! Fara tomaževska zmir je slovela, kruha in vina dovolj vsel imela, glejmo v vesnice in tudi v brege, vsakemu dobro po srednjem še gre. Sejančar prav 'ma obdelane njive, travnike lepe in hleve vse žive, šume, gorice in polne kleti, srebrne dnarje pa skrite drži. Tud'Bratonečar vzad neče ostati, hiše 'ma lepe na pisanej trati; vsaki je bogat, je kmet аГ zelar, Mala ves tudi jim lepi je par. Savčani lehko vzkriž roke držijo, ki si tam v Creti živino redijo; dobrega vina nakotajo v klet, tiho pa hodijo tolarjev štet. Rakovci tudi prav dobro živijo, v tihi dolini se skriti držijo; samo da komaj k vam najde se pot: kam se obrnem, tam vidi se plot. Rucmanei, pri vas je tudi dobrota, čeravn' po bregovih je mnoga, sirota; kmetov je malo, pa vsak je bogat, v Senčak in Rucmanski vrh gp»' vsak rad. Mezgovce, Trnovce 'mam z enim štukom, vsaki gospod je pod svojim klo- bukom ; v tihi dolini jim nič ne fali, k mesi se tudi predaleč ne zdi. Hod'mo še v koračko lepo dolino, tam 'ma vsak farman po smrt* domovino; zato jih grajati nikdo ne sme, dobro jim ide ponoči, podne. Malo dol niže so že Pršetani. Travnikov manje, so bolj med bregámi, pa če ga vprašaš, če kaj mu fali, vsaki bo rekel, da dobro živi. Grm in Hranjigovci, travniki vaši, konji in krave so radi na paši, proti ne stavi se vini noben, radi ga pijejo noč ino den. Lahonci, vaša dolina je lepa, peščena zemlja pa dostikrat slepa, lahonsko vino vam greje telo, če ga ne nese, ga kota domov. Hod'mo kre Kunkite ino čez Žvabe, pridemo dol do ključarovske grabe. bolj.še je leto, bolj njiva rodi, dol od Senika vam dež pognoji. Večje vesnice sem zdaj imenúval, Svet'ga Tomaža pa bolj bom spo- sili val. Kak' nam pri Svetem Tomažu kaj gre, lahko vsak farman v nedeljo izve. (Lit.: Fr. Rakuša, Domozrjen- stvo ormoškega okraja. 1S86.) V. K. STRAN e PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DNE 3. JUNIJA 1960 Občinski IjuHski odbor Ptuj ODLOKÍ IN OBVESTILA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTl J Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in o poseb- nem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55), 14. in 18. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 2. točki 57. člena zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajal- cev dne 9. maja I960 po sklepih spodaj navedenih zborov voliv- cev, ki so bili v času od 14. do 28. februarja 1960, sprejel ODLOK 0 uvedbi posebnega krajevnega prispevka za zgraditv cest v letu 1960 na območju občine Ptuj. 1. člen Za vzdrževanje, popravila in gradnje občinskih cest in mostov na območju krajevnih odborov, navedenih od 2. do 11. člena te- ga odloka, se uvede za leto 1960 poseben krajevni prispevek v denarju, delu, dajatvi vprege, prevozih in drugih delovnih sredstvih. Obveznost posebnega krajev- nega prispevka se izpolni tudi tako, da se plača ustrezni znesek v denarju. 2. člen Poseben krajevni prispevek po 1. členu tega odloka za krajevne odbore Desternik, Janežovci, Jiršovci, Levan j ci, Dolena, Sela, Gorišnica, Muretinci, Zamušani, Hajdina, Kidričevo, Slovenja vas, Leskovec, Velika Varnica, Markovci, Sobetinci, Gruškovje, Rodni vrh, Brezovci, Polenšak, Stoperce, Trnovska vas, Dravinj- ski vrh, Pobrežje, Tržeč, Vito- marci, Slavšina, Gorenjski vrh, Turški vrh, Zavrč, Cermožiše, Dobrina, Kočice, Nadóle, Zetale, Vičava, Krčevina pri Ptuju znaša: 1 Za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zemlje 1 dan dela ali plačilo 300 din; b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plačilo 300 din; 2. za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živine 1 dan vožnje ali plačilo 800 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev in tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje z vsakim traktor- jem ali tovornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez 5. Za zasebne obrtnike brez zemljišča 1 dan dela ali plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 300 din. 3. člen Za krajevni odbor Cirkovce, Majšperk in Ptujska gora pose- ben krajevni prispevek po 1. čle- nu tega odloka znaša-: 1. za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zemlje 1 dan dela ali plačilo 400 din; b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plačilo 400 din; 2. za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živi- ne 1 dan vožnje ali plačilo 800 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev ali tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje s traktorjem ali tovornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišč — 1 dan dela ali plačilo 400 din; 6. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 400 din. 4. člen Za krajevne odbore Cirkulane, Gruškovec, Paradiž in Slatina krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike zemljišč 1 ®/o predpisanega davka za leto 1959. V primeri, da tako izraču- nani odstotek ne znaša 400 din, se zaračuna prispevek najmanj 400 din; 2. za vsako gospodinjstvo, ki v letu 1959 ni bilo obdavčeno 400 din; 3. razen prispevka po 1 in 2 točki se za te ob\tezance določi še prispevek na vsako glavo vprežne živine v višini 800 din; 4. za vsak traktor, ki garažira na območju krajevnega odbora, dovoz 50 m' gramoza na cesto, ki jo določi KO; 5. za posestnike, ki stanujejo izven območja krajevnih od- borov, pa posedujejo zemljo na njihovem območju: a) za posestnike, ki imajo vprežno živino, dovoz 1 m' gra- moza ali plačilo 1500 dih; b) za ostale posestnike prispe- vek v višini 400 din. 5. člen Za krajevne odbore Juršinci, Dragovič, Gabernik in Zagorci krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike zemljišča na 2 ha celokupne zemlje 1 dan dela ali plačilo 300 din; 2. za področne KZ in njene obrate, ki uporabljajo občinske ceste na območju krajevnega odbora — 2 dni vožnje s traktor- jem oziroma tovornim avtomobi- lom ali plačilo 10.000 din; 3. za KG družbenega sektorja in njihove obrate, če posedujejo zemljišče na območju krajevne- ga urada — na 50 ha celokupne zemlje 1 dan vožnje s traktorjem oziroma tovornim avtomobilom ali plačilo 5000 din; 4. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 300 din. 6. člen Za krajevni odbor Moškanjci krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike zemlji- šča na 1 ha skupne površine 1 dan dela ali plačilo 4(X) din; 2. za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živi- ne 1 dan vožnje ali plačilo 1000 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev ali tovornih avtomobilov 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje s traktorjem ali to- vornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišč 1 dan dela ali plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem raz- merju 1 dan dela ali plačilo 300 din. 7. člen Za krajevni odbor Sestrže kra- jevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: za zasebne lastnike zemljišč: od O do 2 ha skupne zemlje 1 dan dela ali plačilo 400 din; od 2 do 5 ha skupne zemlje 2 dni ali plačilo 800 din; od 5 do 8 ha skupne zemlje 3 dni dela ali plačilo 1200 din; od 8 do 11 ha skupne zemlje 4 dni dela ali plačilo 1600 din; od 11 ha skupne zemlje naprej 5 dni dela ali plačilo 2000 din. 8. člen Za krajevni odbor Bukovci krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike do 3 ha velikega posestva: a) na 1 ha obdelovalne zemlje — 1 dan dela ali plačilo 300 din; b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plačilo 300 din; 2. za zasebne lastnike, ki po- sedujejo nad 3 ha veliko po- sestvo: a) na 1 ha obdelovalne zemlje prevoz 1 m' gramoza ali plačilo 300 din; b) na 2 ha gozdne površine prevoz 1 m' gramoza ali plačilo 300 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev ali tovornih avtomobilov 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora 4 dni vožnje s traktorjem ali to- vornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišč — 1 dan dela ali plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 300 din. 9. člen ^ Za krajevni cdbor Domava, krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zemlje — 1 dan dela ali plačilo 400 din; b) na 2 ha gozdne površine — 1 dan dela ali plačilo 400 din; 2. za zasebne lastnike traktor- jev in tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 3. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje s traktorjem ali to- vornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 4. za zasebne obrtnike brez zemljišč — 1 dan dela ali plačilo 300 din; 5. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 300 din. 10. člen Za nabavo kinoproje'ktorja v kino dvorani v Gorišnici se uvede za krajevni odbor Gorišnica in Krajevni odbor Moškanjci za na- selja Moškanjci, Cunkovci in Za- gojiči poseben krajevni prispevek v denarju, ki znaša: 1. v KO Mcškanjci občinske doklade, tako da se za zavezanca za 1 ".'o zviša občinska dok.ada; 2. v KO Gorišnica 2 ♦'/o občtnske doklade, tako da se za vsakega zavezanca občinska doklada zviša za 2«^; 3. za osebe v delovnem razmer- ju l"/i> od skupnih letnih redmh prejemkov iz delovnega razmerja v letu 1959. SKUPNA DOLOČILA 11. člen Krajevni odbor dolcči za vsake- ga zavezanca višino krajevnega prispevka ter način izvršitve ob- veznosti tako, da sestavi, seznam obvez in ta seznam objavi z raz- grnitvijo na sedežu krajevnega urada. RAZPIS Komisija ObLO Ptuj za razpis mesta direktorja gostinskega pod- jetja »Grajska restavracija« Ptuj razipisuje mesto DIREKTORJA GOSTINSKEGA PODJETJA »GRAJ- SKA RESTAVRACIJA« PTUJ Pogoji razpisa: kandidati morajo imeti izobraizbo visokckvalificira- nega oziroma kvalificiranega go- stinskega delavca s pet let prakse v gostinski stroki. Interesenti morajo vložiti proš- nje v roku 15 dni od dneva obja- ve razpisa pri ObLO Ptuj. Prošnji je priložiti dokaze o strokovni iz- obrazbi in kratek življenjepis. — Prošnje je koïkovati z državno ta- kso 50 din, priloge pa s 30 din. KOMISIJA PRODA SE: vinska pumpa, kom- pletna, s 25 m gumijastih cevi, sadno škropilnico, vozno, kompletno, 2 žveplalnika, trav- niška brana, njivska dvodelna brana, vinski sodi in še nekaj drugega orodja. Vprašati v pisarni dr. Jurija Suga, odvet- nika v Ptuju. Ob izgubi naše sestre in tete ANE FRIDAUER s Pobrežja pri Ptuju se isikreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m znancem za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti 15. maja 1960 iz Ptuja na pokopališče v Vidmu. Sovaščanom s Po- brežja za zadnje spremstvo posebna hva-la. Ptuj, dne 15. maja 1960. Eh-užina GAŠPARŠlC iz Ptuja Za zavezance iz 10. člena tega odloka napravi za krajevni odbor seznam obveznosti Uprava za dc- hcdke ObLO na pcdlagi svoje evi- dence o občinski dokladi. 12. člen Če zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznost opravil s plači- lom v denarju, mora odgovarjajo- či znesek plačati v 8 dneh cd na- stanka obveznosti na pristojnem krajevnem uradu. Če zavezanec de a ali dajatve ne opravi v reku, ki ga določ; krajevni odbor s sklepom, mu do- loči krajevni urad prispevek v de- narju v smislu določil tega odloka z Ufwavno cdločbo. 2k>per to odločbo je dovoljena v 15 dneh po vročitvi pritožba na Komisijo za pritožbe ObLO Ptuj. 13. člen Oddelek za gospodarstvo stobi za izvršitev tega cdloka in vcdt nadzor nad uporabo denarn.h sredstev. Oddelek za finance vedi eviden- co o denarnih sredstvih, zbranih po tem odloku, očeno po krajev- nih odborih. 14. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev Uprava za dohodke ObLO Ptuj po predpisih o prisilni izterjavi davkov in dru- gih proračunskih dohodkov. 15. člen Krajevni odbor lahko po lastnem preudarku zniža zavezancu pri- spevek, če je zavezanec invalid ter za težja dela nesposoben, ali če bi zaradi hujše bolezni ali več- je elementarne nesreče bila dru- žina prizadeta v preživljanju. 16. č'en Pojasnila za izvajanje tega od- loka izda po potrebi Oddelek za gospodarstvo ObLO Ptuj. 17. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okra- ia Maribor«. Številka: 05/1-31-30/1-60 Ptuj, dne 9. maja 1960 Predsednik Lojzka Stropnik 1. r. BREŽANI NAJBOLJŠI V počastitev dneva mladosti je bilo pretekli teden v Ptuju strelsko tekmovanje z zračno puško učencev ptujskih osem- letk. Prvo mesto je osvojila ekipa šole Breg, ki se je pod ver- stvom tovarišice Šesulinove zato dobro pripravila. Ekipa je nastreljala 528 krogov. Druga je bila šola »Toneta Znidariča« s 420 krogi, tretja >Jožeta Lac- ka< s 375 krogi in četrta »Fran- ca Oso j nika« s 244 krogi. Od posameznikov pa so bili 1. Ivan Kosi 77 krogov (Jože Lacko), 2. Viktor Cvetko 74 krogov (Breg), 3. Ludvik Pšajd 73 krogov (Jože Lacko) itd. KA KOŠNJO DETELJE in TRAVE prodam. Vprašajte dnevno od 17,—18. ure v Rabeljčji vasi 5. KOMPLETNO SAMSKO BELO SPALNICO, kuhinjsko kredenco, kuhinjski pult, visoko omaro, mizo in štiri stole prodam. Na- slov v upravi. LEP NAPREDEK PTUJSKIH ATLETOV V MARIBORU V nedeljo so se atleti Drave udeležili drugega kola držav- nega ekipnega prvenstva za starejše mladince v Mariboru. Posamezni tekmovalci so vi- dno napredovali in s tem tudi nabrali večje število točk. Člani Drave so dosegli na- slednje rezultate: 110 m ovire: drugo mesto Herman Rozman 20,7; tek 100 m: četrto mesto Herman Rozman 12,0: tek 400 m: prvo mesto Martin Kranjc 56,4; višina: prvo mesto Stane To- plak 160 cm; tek 1500 m: četrto mesto Herman Škrinjar 5.03; met kladiva: prvo mesto Vik- tor Rebernak 41,56m; krogla: tretje mesto Herman Tomanič 10,76 m; met diska: drugo me- sto Janez Belšak 29.16 m; tek »000 m: drugo mesto Alojz jan- žekovič 10:17.7: skok v daliino: prvo mesto Vlado Šilak 6,03 m; Pred 1000 gledale: je bila v ne- deljo odigrana nagometna tekma med slabim moštvom iz Ruš in domačo Dravo. Ta tekma ni bila odločilna, saj se še vedno vodi oster boj za prvo mesto med Alu_ minijem iz Kidričevega in domačo Dravo. Obe ekipi sta trenutno na vrhu lestvice in tako simpatizerji Drave in Aluminija pričakujejo velik boj šele v zadnjem kolu pr- venstva. Čeprav je domače moštvo v ne- deljo zabeležilo visoko zmago, bo verjetno v zadnjem kolu boj bolj izenačen. V primeru zmage v zad- njem kolu, s kakršnimkoli rezul- tatom, osvoji prvenstvo Drava, ta ima mnogo boljšo gol-razliko, ta- ko da le poraz Drave v Murski Soboti omogoči prvenstvo Alumi- niju. Zato je še danes nerešeno vprašanje, kdo bo igral kvalifika- cijske tekme za vstop za višjo li- go. Na vsak način bo odločeno v nedeljo med favoritoma iz Ptuja in Kidričevega. Veliko število gledalcev, ki so se zbrali na stadionu Drave, so težko pričakovali boj v predzadnjem ko- lu prvenstva. Moštvo Drave še ve- dno ni v jDopolni formi in je tudi v nedelje igralo mnogo slabše. Na- sprotnik iz Ruš je bil zelo slab, da domače moštvo ni imelo mnogo dela z njim. Napadalci so tudi v tej tekmi imeli neštetokrat pri- ložnost ukaniti vratarja, ki je bil zelo slab. Rezultat je visok, in bi z malo več pozornosti domačini dosegli tudi dvo-številčni rezultat. V drugem delu igre je napad Drave bil odločnejši. Gole za Dra- vo so dali: Kovač 3, Širec P., Širec Polda in Erhatič po dva. Sodil je ZANIMIVI BOJI ZA PRVA ME- STA NA OCENJEVALNI VOŽ- NJI PTUJ-ORMOŽ-PTUJ Avto-moto-društvo Ptuj je v nedeljo organiziralo zanimive ocenjevalno-spretnostne vožnje z mopedi, motorji in avtomo- bili. Tekmovalna proga je te- kla od Ptuja proti Borlu, Za- vrču, Križovljan-Cestici, Or- možu in nazaj v Ptuj. Tekmo- vanje je bilo razdeljeno v šti- ri slcupine. Prvi so startali mopedisti, ki jih je bilo deset. Prvo mesto ie zasluženo osvojil član AMD Ptuj Matija Baši, drugo prav tako član AMD Ptuj Jože Me- sarič. V kategoriji motorjev do 175 ccm, v kateri je tekmovalo 15 tekmovalcev, je zasedel prvo mesto član AMD Ptuj Edi Ko- zel. sledi Milko Vesenjak (član AMD Maribor Center). V kategoriji motorjev do 25()ccni je tekmovalo 18 tekmo- valcev. prvo mesto pa je za- služeno osvojil član AMD Ptuj Konrad Mohorič. sledi Stanko Bračič (AMD Gorišnica). V kategoriji aviomobilistov ie zasluženo osvojil prvo me,- sto član AMD Ptuj Stanko Ci- Kal, sledi Rado Korošec. Vsa prva mesta so sprejela lepe denarne nagrade in dinlome. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Pa. 1500 m zapreke: četrto mesto Edi Šener 5:35,1: met kop.ia: četrto mesto Janez Belšak 58,20m: štafeta 4X100 m: dru- go mesto Drava 47,5. Končni rezultat: 12.327 točk. Na nedeljskem atletskem tekmovanju so se atleti Drave nevarno približali atletom Bra- nika. Zelo dobre rezultate so dosegli nekateri posamezniki, ki so zasedli lepa mesta na prvenstvu. dobro Kološa iz Murske Sobote. V predtekmi so pionirji Drave brez velikih težav odpravili pionir- je Pohorja z rezultatom 2:0 (1:0) Pa. ROKOMET v prvenstveni rokometm tekmi je imela ekipa Drave preteklo ne- deljo v gesteh ekipo »Maribora« iz Maribora. Za tekmo je vladalo zanimanje kljub temu, da so bili gostje favoriti. Takoj v začetku so gostje silo- vito napad'.i ;n že po nekaj minu- tah vodili z 10:2. Šele tedaj so se domačin- zdramili in z nekaj od- ličnimi protinapadi razliko znižali na 13:9, s čimer je bil tudi kon- čan polčas. V drugem polčasu so nadalje- vali s to tgro in usipelo jim je znižati na en gol razlike. Nato pa je prišel nenaden preokret in gostje so zopet zače'i večati raz- liko. Domači so zopet popustili. Brez dvoma je vzrok za to po- manjkanje kondicije ;n predvsepi nekoga, ki bi znal povezati igro in vpeljati nekoliko več elana v ekipo. Končni rezultat 27:18 je po- vsem realen. Popoldne sta se pomerili ekipi mladink »Partizana« iz Selnice in domačih ki se .j^m ni bilo bat' poraza. Domače so bile ves čas boljše, dočim so gostje igra> podrejeno vlogo. Poznalo se je, da ima.jo v svojih vrstah nekaj no- vink, ki JO se kar dobro ustali.e. vendar so bile premalo točne v podajanju in streljanju na gol. Domače so zaigrale lep in hiter rokcmet. ki se je večkrat zaklju- či! z lepimi akcijami z zadetkom v črno. Tudi pri domačih je cpa- ziiti lep napredek. Med njimi je nekaj taientov. Končni rezultat je bil 14:8 (7:4). Najuspešnejša je bila Go.jkovičeva s sedmimi za- detki, zsdovo.jila pa je tudi vra- tarca Šilakova, ki je ubranila mnoge nevarnih žog. G. M, OBČINSKO PRVENSTVO OSEMLETK V ATLETIKI Pod pokroviteljstvom Sveta za prosveto se je v torek zbra- lo na stadionu SD Drave veli- ko število pionirjev in pionirk osemletk ptujske občine. Tega tekmovanja se je ude- ležilo devet osemletk: Ptuj L, II., IV., osemletke Majšperk, Markovci, Gorišnica, Lovrenc, Cirkulane in Hajdina. Izmed vabljenili šol je neopravičen«, brez kakršnega vzroka izostala osemletka Tli. in ni poslala na tekmovanje nobenega pionirja ali pionirke. Posamezni tekmovalci so tek- movali v štirih disciplinah: т skoku v daljino, višino, v metu krogle in v teku na 60 metrov. Pionirke: Skok v daljino: Ivanka Cuš (Ptuj I.) 4,00m; višina: Ivanka Cuš (Ptuj I.) 135 cm; krogla: Marija Koto- ienko (Ptuj II.) 9,04 m'. V skupnem plasmanu je do- segla največ točk osemletka Ptuj I., ki je nabrala skupaj 3225 točk ter osvojila pokal. Sledi osemletka Ptuj IV. - Breg. Ptuj IL, Majšperk, I.ovrenc, Hajdina, Markovci, Gorišnica in Cirkulane. Pionirji: Skok v daljino: Kranjc (Ptuj I.) 5.19 m: tek 60 : : Martin Kranjr (Ptuj I.) 7.8; vi- šina: Viktor Petek (Gorišnica) 145 cm: met krogle: Toplak (Ptuj IV.) 11,85 m. V skupnem plasmanu je do- segla največ točk osemletka Ptuj I. ter tako osvoiila nokal. sledi Ptuj IV., Ptuj TL. Hajdi- na, Gorišnica. Cirkulane, Lov- renc, Markovci in Majšperk. Lunine spremembe In vremenska napoved za čas od 2. do 8. junija 1960 Prva četrt dne 2. junija 1960 ob 17, uri. Spremenljivo oblačno vre- me, okrog 6. junija nevihte in ohladitev. A. C.