cP"eD^N^.^SIAL,ST,ČNE REPUBLIKE ROMUNIJE IN GENERALNI SEKRETAR ROMUSNKE KP NICOLAE CEAUSESCU OBISKAL ŠALEŠKO DOLINO Velenje, lO. septembra 1976 — Leto XII. — Številka 34 (344) — Cena 3 din V velenjski občini se nadaljuje val ogorčenja v zvezi z ravnanjem z našima narodnostnima skupinama v Avstriji. Na zborovanjih občani in drugi delovni ljudje izražajo podporo mišim rojakom onstran meje in zahtevajo, da začne Avstrija dosledno uresničevati 7. člen državne pogodbe in sklep helsinške konference. „Nesprejemljive so metode zastrahovanja in nasilja, ki se izražajo v odstranjevanju dvojezičnih napisov, nasilju, razstre-litvi spomenika koroškim partizanom in žalitvah odlikovanih koroških partizanov," so zapisali v protestnem pismu, ki so ga poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in zveznemu izvršnemu svetu prosvetni delavci osnovne šole Gustav Šilih Velenje. Ali bodo demokratične in svobodoljubne sile v Avstriji dopustile ponovno oživljanje fašističnih metod in neofašistične dejavnosti v tem predelu Evrope, se sprašujejo učitelji in poudarjajo, da Avstrija z neizpolnjevanjem državne pogodbe in njenega 7. člena sama zanika, kar želi svetu dokazati, da je demokratična, neodvisna in nevtralna država. Dogodke na avstrijskem Koroškem so obsodili tudi predstavniki sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev krajevne skupnosti Družmiije Gaberke na nedeljski skupni seji. • Posebna radijska oddaja V petek, 3. septembra, je pripravil Radio Velenje posebno oddajo. Od 13. ure naprej je obveščal občane o položaju v Velenju po izlitju vtekočinjenega plina etilakrilat po regionalni cesti Obirc Huda luknja in v strugo Pake. Oddajali smo do 21. ure, v tem času pa smo prejeli na naš dežurni telefon blizu 200 vprašanj z vprašanji oziroma zahtevami za pojasnila. Posebna oddaja, ki je tekla v „živo", je bila deležna precejšnje odmevnosti med našimi poslušalci. Praznik v Solčavi V soboto, 11. septembra, bo v Solčavi s pričetkom ob 11. uri zborovanje Najprej bodo odprli razstavo NOB in razstavo orožja 6 ter opreme civilne zaščite. | Zatem se bo sešla na slav- | nostno sejo Skupščina ob- | čine Mozirje. Na seji bodo podelili letošnje občinske nagrade. Ob 11. uri se bo začelo zborovanje ob 35-letnici vstaje slovenskega ljudstva, združeno z odkritjem spominske plošče in zborom koroških partizanov. Ob 12. uri pa bodo odprli modernizirano cesto v Logarsko dolino. » POZDRAVNA BESEDA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE,NESTLA ŽGANKA, NA VČERAJŠISUEM DELAVSKEM ZBOROVANJU V RDEČI DVORANI V VELENJU: Besede dobrodošlice „V izredno čast mi je, da lahko vimenu občinske skupščine, zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov občine Velenje prisrčno pozdravim generalnega sekretarja romunske Komunistične partije in predsednika Socialistične republike Romunije, tovariša Nicolaea Ceausescuja s soprogo Eleno, njegovo spremstvo in ostale goste ter vse navzoče. Zelo smo veseli in počaščeni, da lahko v Velenju - mladem socialističnem mestu, ki je rezultat nase socialistične revolucije in dela delovnih ljudi občine Velenje - pozdravimo vas, uglednega visokega gosta in prijatelja jugoslovanskih narodov m narodnosti ter vam želimo med nami prijetno tovariško počutje. Čas ne dopušča, spoštovani tovariš predsednik, da bi vam prikazali in vas seznanili z vsem, kar so naši delovni ljudje ustvarili v povojni samoupravni socialistični družbi. Ker je vaš čas danes skopo odmerjen, vas v imenu vseh delovnih ljudi in občanov naše občine prosim in vabim, da nas v Velenju še obiščete!" • Spominska listina za Nicolaea Ceausescua „Petnajsttisoččlanski delovni kolektiv Gorenja si šteje v veliko čast, da vas lahko pozdravi v svoji sredini. Želimo in prepričani smo, da bo vaš cenjeni obisk učvrstil vezi med vašimi in našimi delovnimi ljudmi in tako še poglobil prijateljstvo med narodi Romunije in Jugoslavije. Z veseljem bi pozdravili v našem samoupravnem okolju vaše delavce in strokovnjake in z njimi skupaj skovali čvrste delavske odnose". To je besedilo spominske listine delovnih ljudi, sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za generalnega sekretarja romunske Komunistične partije in predsednika Socialistične republike Romunije, Nicolaea Ceausescuja, ki mu jo je ob prihodu v Gorenje predal generalni direktor Gorenja, Ivan Atelšek. Pred TGO Gorenjem je v imenu delovnih ljudi Velenja pozdravil romunskega predsednika Nicolaea Ceausecscuja glavni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek Topel sprejem j dragega gosta VELENJE, 9. - TiSoči delovnih ljudi in občanov naše občine so danes popoldne nekaj po 16. uri prisrčno pozdravili predsednika socialistične republike Romunije in generalnega sekretarja romunske KP Nicolaea Ceausescuja s soprogo Eleno. Ob prihodu v Gorenje je visokega gosta in druge člane romunske državne partijske delegacije, ki so jih spremljali tovariši Vi d oje Žarkovič, podpredsednik predsedstva SFRJ, Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, France Popit, predsednik CK ZKS, Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta skupsčine SR Slovenije in drugi, pozdravil generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek. Visokemu gostu je ob tej priložnosti izročil v imenu 15-000 delavcev Gorenja spominsko listino. Uglednega gosta iz prijateljske Romunije so popeljali skozi več tovarn, podrobno pa so ga seznanili s prihodnjim razvojem ter sodelovanjem ,,Gorenja" z romunskimi proizvajalci bele telinike. Po krajši vožnji skozi središče Velenja je predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu spregovoril na velikem delavskem zborovanju v Rdeči dvorani- Tam mu je zaželel dobrodošlico predsednik naše občinske skupščine Nestl Žgank in mu izročil darilo vseh delovnih ljudi in občanov naše občine umetniško sliko Velenja, delo akademskega slikarja Lojzeta Perka. Dogodke na avstrijskem Koroškem najostreje obsodili tudi na osnovni šoli Gustav Šilih in v Gaberkah m _ • NESPREJEMLJIVE METODE ZASTRAHOVANJA IN NASILJA 1 NOVI PROTESTI Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju sta letos prešla na celodnevno šolo tudi oba peta razreda. Da bi izenačili pogoje za vse učence in da bi tudi učitelji imeli enake obveznosti, je učiteljski zbor sklenil, da bodo ob začetku drugega polletja prešli na to obliko šole še preostali razredi ter tudi podružnični šoli Ravne in Bele vode. I ■! ■ ■!■!! !■■!■ ■■■III ■■!!! IIllllll !■ ZADNJA NOVICA O vpisu posojila za ceste Do 7. septembra smo v občini Velenje vpisali skupaj že nad 47 milijonov din posojila za ceste. Po podatkih, ki smo jih prejeli na občinskem štabu, je stanje naslednje: skupina „A" - zaposleni 34,577.277 din skupina „B" - obrtniki, kmetje, upokojenci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih 2,290.610 din skupina „C" - delovni kolektivi iz dohodka tozdov 10,255.600 din skupaj vpisano v občini Velenje do 7.9. 47,123.487 din GOSTOVANJE ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE V PIEMONTU Zavidanja vreden uspeh Te dni se je vrnila iz Italije Šaleška folklorna skupina, ki je sodelovala na tradicionalnem pokrajinskem festivalu glasila KP Italije Unita v Doglianiju, Mondoviju in Astiju. Na gostovanje jo je povabila slovenska izdaja Komunista, ki je priredila hkrati tudi bogato razstavo o današnji Jugoslaviji. Nedvomno je Šaleška folklorna skupina doživela izreden uspeh, saj večina obiskovalcev skorajda ni vetjela, da lahko mladi amateiji predstavijo jugoslovansko folklorno na tako visoki umetniški ravni. Tako so v Doglianiju, kjer je nastopu prisostvovalo nad dva tisoč gledalcev, organizatorji izjavljali, da ne pomnijo nastopa, ki bi bil v njihovem mestu tako kvaliteten, kar so vsekakor potrdili tudi z velikim navdušenjem občinstva. V Mondovi, kjer so folkloriste neštetokrat nagradili z navdušenim ploskanjem med nastopom, je župan, ki je sicer demokristjan, priredil poseben sprejem in folklorni skupini ter predstavnikom Velenja podelil častno plaketo njihovega mesta. Tudi v Astiju, znanem kulturnem središču iz zgodovine Piemonta, so Velenjčane izredno lepo sprejeli, saj se je koncerta udeležilo nad 700 ljudi, čeprav so bile cene vstopnicam dokaj visoke. Njihov nastop na vseh treh .jugoslovanskih dneh" je izredno ugodno ocenilo tudi časopisje, celo tisto, ki sicer komunistom ni najbolj naklonjeno. Delegacija slovenske izdaje Komunista je skupno s predstavniki velenjske občine obisk izrabila tudi za več zanimivih srečanj z italijanskimi komunisti in njihovimi partizani, ki so sodelovali v internacionalni italijansko-francosko-jugoslovanski brigadi, ki se je v teh krajih borila proti Nemcem in fašistom. Pogovori so bili predvsem usmerjeni v medsebojno seznanjanje s kulturnimi, družbenimi, gospodarskimi in političnimi razmerami v Jugoslaviji in Italiji ter v izmenjavo mnenj o najrazličnejših vprašanjih. Gostitelje so predvsem zanimala vprašanja odnosa do prosvete in kulture v Velenju, saj se zavedajo, da lahko načrtujejo prihodnost njihove družbe predvsem na podlagi izobraževanja ljudi in njihovega seznanjanja s procesi sodobnega sveta in razvoja socializma. Zato so domačini tudi predlagali, da bi kar najbolj okrepili stike med vsemi tremi kraji in Velenjem ter se posebej zanimali za možnosti, da bi v kratkem obiskali središče Šaleške doline. Zato so razumljivo tudi z velikim navdušenjem sprejeli povabilo, da bi skupna delegacija sodelovala na letošnjem tednu Komunista v Velenju. JANEZ KOROŠEC O pomenu praznika je spregovorila predsednica osnovne organizacije sindikata sodišča Ziba Trampuš « Dan slovenskih sodnikov Ob dnevu slovenskega sodstva je bila v petek, 3. septembra v zgradbi sodišča v Velenju krajša slovesnost, katere se je med drugim udeležil tudi predsednik skupščine občine Nestl Zgank, ki je v imenu skupščine občine, njenega izvršnega sveta in družbenopolitičnih uganizacij velenjske občine čestital delavcem sodišča za njihov praznik in jim zaželel čimveč uspehov pri delu. Predsednik občinskega sodišča Miran Topolovec se je ob tej priložnosti zahvalil predsedniku Zganku za njegovo prizadevanje, da so dobili novo zgradbo, saj so biu v prejšnjih prostorih v Šoštanju zelo slabi pogoji. Kljub temu z delom še niso zadovoljni, saj jih še vedno pestijo finančne, kadrovske ter stanovanjske težave. Predsednica osnovne organizacije sindikata sodišča sodnica Ziba Trampuš pa je na slovesnosti ob dnevu slovenskega sodstva spregovorila o delu v preteklem obdobju in o njihovih prihodnjih nalogah. NA OSNOVNI ŠOLI BIBA ROECK ŠOŠTANJ Celodnevna šola tudi za peta razreda V začetku drugega polletja bodo prešli na celodnevno $olo še preostali razredi osrednje in podružničnih Pri uvajanju celodnevne šole smo v velenjski občini letos močno napredovali. Na to obliko šolanja sta namreč letos prešla tudi peta razreda osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, že lani pa so celodnevno šolo uvedli v nižjih razredih. Ta šoštanjska šola se tudi lahko „pohvali", da je edina osnovna šola v občini, ki ima pouk ob sedmih. Podobno kot lani tudi letos Izletnik nima dovolj avtobusov, zato se prvi otroci pripeljejo v šolo že ob 6.10, zadnji pa odidejo ob 15.25. Zato se starši upravičeno pritožujejo , meni ravnatelj šole Matjaž Natek, da otroci preveč časa zgubijo na račun vožnje. Učni uspeh na tej šoli je bil letos stoodstoten, kar velja tudi za podružnični šoh Ravne in Bele vode. Le en učenec osmega razreda je dobil spričevalo brez ocene iz tujega jezika, ker se je odločil, da bo šel v poklicno šolo. K tako dobremu šolskemu uspehu je nedvomno prispevala Komisija za Kajuhove nagrade Skupščine občine Velenje razpisuje NATEČAJ za Kajuhove nagrade za leto 1976 Na podlagi 7. člena odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni ve-stnlk Celje, štev. 51/65-548). I. Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posamezniki, društvo ali sekcija opravljajo in dosegajo rezultate, ki so drugim vzor. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor društvo ali sekcija, ki se z obsegom dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredne in edinstvene storitve ter zasluge za dobrobit občine podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občin. III. Nagrade bodo podeljene na svečani seji skupščine občine ob proslavi občinskega praznika. IV. Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje - Komisiji za podelitev Kaju-hovli nagrad za leto 1976 po objavi natečaja. Predlogi za kandidata morajo biti predloženi najkasneje do 25. septembra 1976. leta. številka: 113-13/1976-2 Datum: 7.9.1976 PREDSEDNIK KOMISIJE Drago Tratnik Pokojnine zaostajajo za osebnimi dohodki 18. decembra 1974 leta je bila ustanovljena občinska skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skupnosti deluje petinpetdeset delegatov. Štirideset delegatov je iz temeljnih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih in drugih negospodarskih dejavnosti. Petnajst delegatov pa je iz krajevnih skupnosti. Predsednik skupnosti je ing. Vinko Preložnik, podpredsednik pa Franc Škaija. O delu skupnosti smo se pogovarjali s predsednikom ing.^Preložnikom. celodnevna šola, ki je izredno dvignila raven znanja, saj zdaj ni več tako imenovanih podarjenih dvojk. Da bi imeli vsi učenci, ki obiskujejo osnovno šolo Biba Roeck in podružnični šoh, enake pogoje za učenje in tudi učitelji enake obveznosti, je učiteljski zbor sprejel sklep, da bodo v začetku drugega polletja prešh na novo obliko šole še preostali razredi osrednje in podružničnih šol. Ta prehod bo gotovo povezan z dodatnimi sredstvi za nakup učbenikov, drugače bo treba opremiti učil- nice, zaposliti pa bodo mol predvidoma tudi dva nova teija za vodenje prostega i! ipd. Ob tem na šoh prai voljo imamo, pripravljeni s delati; zato upajo, da bo dobili denar, ki ga bodo pO bovali za uresničitev te želje. Med poletnimi počitnic) so na šoli s pomočjo skupna otroškega varstva uredili je nico s 140 sedeži, da lat imajo učenci nemoteno po| gramu malice in kosilo, pomoči krajevne skupnosti štanj pa urejajo otroško igrii za COS. Naša skupnost, ki ima v občini le konferenco, skupščino pa v Ljubljani, je imela v času svojega delovanja osem konferenc. UHeležba je bila zelo slaba, saj smo bili le trikrat sklepčni. Velika krivda za takšno stanje leži na delegatih in njihovih namestnikih. Obstajajo pa še številni drugi razlogi, ki ovirajo delo delegatov. Na vsaki konferenci izvolimo dva delegata, ki potem zastopata našo občino na skupščini v Ljubljani. Pred skupščino pa sem kot predsednik vedno poklican na posvetovanje in razlago gradiva za skupščino. Gradivo, ki ga dobimo, je zelo dobro pripravljeno in ni preobširno, tako da se delegat lahko hitro seznani z njegovo vsebino. V teh dveh letih smo sklepali o nekaterih pomembnih stvareh. Tako smo izvolili delegata v organ samoupravne kontrole. Priznali smo bonifikacijo za gozdne delavce, ki delajo z motorno žago in za šoferje težkih tovornjakov, izvolili šest delegatov v SIS žago in za šoferje težkih tovornjakov. Izvolili šest delegatov v SIS socialnega varstva, se dogovarjali o sofinanciranju starostnega zavarovanja kmetov, o ustanovitvi Zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, zagotovili tudi 2 800 000 din, ki so bili zaradi podražitve dodatno potrebni za izgradnjo doma upokojencev. Na zadnjem zasedanju, ki je bilo konec junija smo mnogo govorili o spremembah, ki so nastale z ustavnimi dopolnili, Dogovorili smo se tudi o višini sredstev, ki smo jih namenili za Tolminsko. Sredstva smo namenili iz sklada za stanovanjsko gradnjo za domove upokojencev. Glavni problem, s katerim se stalno srečujemo, je ta, da pokojnine zaostajajo za plačami. V naši republiki dosežejo pokojnine povprečno le 64 do 65 odstotkov višine povprečnega osebnega dohodka. Do sredine prihodnjega leta moramo spremeniti naš statut in ga uskladiti z ustavnimi spremembami. Naša želja je tudi, da bi dobili tisti; ki so bili med vojno kot otroci internirani v taborišča, ta leta priznana v delovno dobo. Takšnih ljudi je danes v Sloveniji okoli 600 in prav gotovo je na mnogih ta težka preizkušnja pustila neizbrisne sledove." B.Z. Seja v novem domu Pivi prostori že nared Za krajane Družmirja in Gaberk bo ostala nedelja, 5. septembra, zapisana kot pomemben dogodek. Znano je, da je 14. julija pred dvema letoma član sveta federacije in prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek - Luka položil temeljni kamen za novi dom družbenopolitičnih organizacij v Gaberkah. Prav zaradi tega so krajani ta dan izbrali za svoj krajevni praznik. Čeprav dom še ni v celoti zgrajen, so prebivalci kraja že slavili prvo delovno zmago. V nedeljo so namreč predali namenu tri prostore, namenjene za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti. Tako je bila nedeljska skupna seja članov sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij KS Družmirje - Gaberke ter predstavnikov obeh delegacij, ki se je je udeležil tudi predsednik občinske borčevske organizacije Filip Lesnjak že v novem domu. Doslej so krajani za gradnjo doma porabili 930 tisoč dinarjev. V tem znesku je upoštevano tudi opravljeno udarniško delo in material, ki so ga darovali za gradnjo doma kmetje. Letos bi radi v dom napeljali še elektriko, uredili fasado in začeli urejati okolico doma, spomladi pa dokončno uredili še druge prostore, med drugim pritlični del, kjer bo trgovina in bife. Krajani so prepričani, da bo slovesna otvoritev novega doma 14. julija prihodnje leto ob njihovem krajevnem prazniku. ZADNjEDNI PO SVETU... • Ceausescu pri nas Romunija in Jugoslavija imata tradicionalno dobre stike, ki so se zlasti v zadnjih letih krepili predvsem po zaslugi ne tako redkih razgovorov med predsednikom Titom in Ceausescujem pa zato prevladuje v krogih opazovalcev prepričanje, da bo tudi sedanje srečanje voditeljev dosedanjih prijateljskih držav pomembna vzpodbuda za krepitev nadaljnjega razvoja dobrih odnosov med državama. Dejstvo, da imata Romunija in Jugoslavija različen mednarodni položaj (prva je članica Varšavske zveze, druga pa neuvrščena) očitno ni nikakršna ovira za dobre odnose in sodelovanje med njima, kar je mogoče ilustrirati s številnimi primeri iz preteklosti. Samo podatek o blagovni menjavi: ta je bila lani vredna 300 milijonov dolarjev, letos bo po predvidevanjih okrog 500, do leta 1980 pa naj bi narasla že na zavidanja vrednih 900 milijonov dolarjev. Javnosti ni neznana, na primer, tudi podoba novega letala Orel, ki sta ga skupaj načrtovali in zgladili letalski industriji obeh de;ežel... pa bi primerov o dobrem sodelovanju še zlepa ne bflo konca, saj je tu tudi veličasten spomenik v podobi mogočne hidroelektrarne Djerdap. Tudi na političnem področju je sodelovanje zanimivo: Ro- munija kaže poudarjen interes za politiko neuvrščenosti in je bila na več zadnjih sestankih neuvrščenih, med drugim tudi v Colombu na peti konferenci neuvrščenih na vrhu. Razgovori Tito-Ceausescu pa bodo kajpak zajeli ob dvostrans kih vprašanjih tudi pregled mednarodne situacije, pri čemer se zdi, da bodo v ospredju tudi evropski problemi. Natančneje rečeno: stanje na stari celini po podpisu sklepne konference o evropski varnosti in sodelovanju. Znano je namreč, da bo prihodnje leto v Beogradu konferenca, na kateri bodo razčlenili rezultate Helsinkov - in ti po splošni sodbi niso ravno bri-ljantni. • Minič na Poljskem Tudi obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča na Poljskem je plod tradicionalno dobrih stikov med obema državama - in tudi ti so rezultat dialogov na najvišji ravni. Miloš Minič nadaljuje ta dialog, saj so bili pogovori z njegovim gostiteljem, poljskim zunanjim ministrom 01szowskim usmerjeni prav na tista področja na katerih sta temelje sodelovanja postavila med svojimi razgovori predsednika Tito in Gie-rek. Njegovi pogovori so zajeli dvostranske odnose (med katerimi sta s sobesednikom ugodno ocenila tako političen kot gospodarski vidik) in tudi pregled mednarodnega položaja s poudarkom na evropske zadeve, Bližnji vzhod, jug Afrike. • Afriški jug Pogovori ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja in južnoafriškega premierja Johna Vorsterja niso po splošnem prepričanju prispevali skoraj ničesar k izboljšanju položaja čmske večine na jugu Afrike, pa tako ostaja to področje še vedno sod smodnika, ki se lahko vsak trenutek vname. Iskrice že skačejo: zadnje dni prihajajo iz Južne Afrike in Rodezije srhljive novice o čedalje hujših protestih proti vladi bele manjšine. Število mrtvih, ranjenih in aretiranih se nenehno veča, toda Vorster in Smith ostajata gluha za vse upravičene zahteve črnskega prebivalstva. Črnci ne terjajo drugega kot enake politične pravice (in kajpak ustrezen družbeni ter gospodarski položaj), kot jih imajo belci, ki so sedaj edini gospodarji nad življenjem in smrtjo skoraj trideset milijonov črncev afriškega juga. Ta čas se očitno izteka, toda tega bela manjšina preprosto noče priznati, čeprav je tudi Američanom (ki bi radi seveda preprečili tudi ponovitev Angole in s tem v zvezi prodor sovjetskega vpliva na to področje) to že dodobra jasno. Ce jim ne bi bilo, potem Henry Kissinger ne bi v zadnjih mesecih svojega mandata skušal posredovati tudi na jugu Afrike, področju, za katerega se v zadnjih osmih letih nikoli ni kaj dosti zanimal. 4 * * * * * * * * 5 ! * * * * * \ 5 I * \ \ * * w\ * \ \ J * * \ * + * \ * \ f * * * * * * UKREP - Z namenom, da bi onemogočili podražitev naftnih derivatov, surove nafte in naravnega plina, bo treba najverjetneje začasno odložiti plačilo carin in dajatev za uvoz teh proizvodov. Republike in pokrajine naj bi do konca oktobra letos preučile, kako bodo pokrile primanjkljaj, ki bo na ta način nastal v proračunu federacije. Gre za okrog 800 milijonov dinarjev. V skupščini SFRJ je bilo predloženo, naj bi to vsoto nadomestili s posojilom, ki bi ga federaciji dala Narodna banka Jugoslavije. OPREMA - V mariborski Metalni so začeli delati opremo za hidrosistem Donava—Tisa—Donava. Vrednost te opreme je približno 27 milijonov dinaijev. Na sistemu Donava—Tisa—Donava bo Metalna postavila skupaj 16 hidromehanskih objektov. Delavci Metalne so obenem začeli proizvajati tudi i podobno opremo za hidroelektrarno Bočac na Vrbasu (BiH). To delo, katerega vrednost cenijo na 77 milijonov din, naj bi bilo končano do leta 1978. IZGUBA - Tudi letos je Železniško transportno podjetje Ljubljana zabeležilo visoko izgubo oziroma izpad transportnih dohodkov - v ...IN DOMOVINI J višini 1225 milijonov dinarjev. Od tega 567 milijonov v notranjem potniškem prometu, v blagovnem prevozu, 658 milijonov — le stroški v mednarodnem prometu so izenačeni z dohodkom. Položaj je toliko bolj kritičen, ker še ni poravnana izguba iz lanskega leta. Doslej je nakazanih od skupnega izpada 450 milijonov dinarjev za leto 1975 le - 130 milijonov. KORUZA - Sodeč po poročilih temeljnih organizacij združenega dela kmetijske proizvodnje in statističnih ocenah za individualna kmetijska gospodarstva pričakujejo v letošnjem letu 612.000 vagonov koruze. Napovedana letina je za 0,6 odstotka manjša od rekordne lanskoletne, ko so na območju SR Srbije natrgali vsega za 616.000 vagonov koruze. JABOLKA - Sodeč po mnenju strokovnjakov bo letošnji pridelek jabolk pri nas manjši kot lani, zato pa kvalitetnejši. Pričakujemo, da bodo obrali okoli 360.000 ton jabolk v družbenem sektorju. Od tega odpade na jabolka najvišje kvalitete 160.000 ton. Pač pa so pogoji za prodajo jabolk letos pri nas zelo i slabi. Proizvodni stroški so večji, trgovska mreža pa prav tako napoveduje večje izdatke na poti od pridelovalcev do kupcev. ODLIKOVANJA - Vojaška in mirnodobska odlikovanja bodo odvzeli občanom, ki bodo s pravnoveljavno sodniško sodbo obsojeni na brezpogojno zaporno kazen za kazniva dejanja proti osnovam socialistične sa- I moupravne družbene ureditve in varnosti Jugoslavije, proti človečnosti in mednarodnemu pravu, proti ugledu Jugoslavije, tuje države ali mednarodne organizacije, ter za kazniva dejanja proti oboroženim silam, za katera se kazen izreka samo, če so storjena v času neposredne vojne nevarnosti ali oboroženega spopada. To je ena izmed novosti, ki jih prinaša spremenjeni načrt zakona o odlikovanju SFRJ. CESTE - Vse dovozne ceste v Zagreb bodo po koncu sedanjih del razširili in spremenili v moderne prometne žile s tremi pasovi v vsako smer. Avtomobilsko cesto iz Karlovca bodo razširili in speljali skozi Novi Zagreb do deteljice pri avtomobilski cesti Zagreb-Beograd. Tudi iz mariborske smeri bo peljala skozi Zagreb avtomobilska cesta, rekonstruirali bodo tudi dovozno cesto iz ljubljanske smeri, kar pomeni, da bodo moderne avtomobilske ceste in sodobna križišča olajšala vožnjo skozi glavno mesto Hrvaške. S prvimi deli bodo končali že konec tega meseca. I Za bližnjimi vrhovi proti severnim vetrovom zavarovana dolina Toplice v Topolšici nudi v letu mnogo sončnih dni in svež gorski :. Ta srednjegorska gozdna klima še ni ogrožena, saj je precej odmaknjena od industrijskih in prometnih- središč. Na sončnih leh stoji na zložnejših pomolih okoliških hribov več idiličnih ;tij, pod njimi pa se raztezajo pretežno iglasti gozdovi. V Topolšici izvira zdravilna [jikovodikova voda, ki ima po novejših raziskavah tempera-iro do 32 stopinj Celzija, 'opli izvir je v zvezi z bližnjim meljskim prelomom. Zdravilni učinek vode so iznali že v 16. stoletju. Leta 617 se toplice omenjajo kot lorjanove. Za javno uporabo jso jih odprli 1836. leta. Do leta 1898 je bil lastnik kmet Topol-fšek, ki je uredil ob vrelcu imitivno leseno hišico in ko-ni bazen. Po tem letu je reši o posestvo in izvir v roke kega dunajskega zdravnika, opališče pa so [preuredili in dernizirali. Očitno pa se nilhče ni dobro zavedal možnosti, lici jih je topli r temu kraju mudil in se je ■■Topolšica med obema vojnama, ■pasti pa po zadnji razvila le v fcriznano zdravilišče za pljučne (bolezni, nihče pa ni pravilno izkoriščal naravnega bogastva, ki je bilo ponujeno. Prej samostojno zdravilišče je bilo od {1970. do 1975 leta v sestavu celjske bolnice. ŠZDRAVILNA VODA Ko je prišlo pred dvema letoma do odlofiitve, da se ;otovi možnosti izkoriščanja ivnega bogastva, ki ga To-šica nudi, sta dva inštituta lalizirala toplo vodo iz vrelca potrdila prejšnje ugodno mnenje o njej. To je voda, ki omogoča zdravljenje širokega spektra bolezni in so takšna zdravilišča povsod po Svetu dobro obiskana. Vode, je proti Vvsem pričakovanjem, izredno veliko. Priteče je kar petdeset litrov na sekundo. Ta pritok uvršča vrelec v Topolšici med največje vrelce v Evropi. Pomembna je tudi ugodna lokacija vrelca, ki je v neposredni bližini tedanjega bazena. Voda v Topolšici ima številne pozitivne indikacije in se izkorišča v medicinske predvsem pa v terapijske namene v Obliki kopeli oz. kopalnih kur. Njena velika vrednost pa se pokaže tudi pri preventivnih kurah, pri športu in rekreaciji. PRED VELIKIM NAČRTOM Skupno z vsemi temi pozitivnimi ugotovitvami je dozorevalo tudi spoznanje o velikem neizkoriščenem bogastvu v naši dolini. Prvič se je pojavila zahteva po načrtu, ki bi temu kraju dal podobo sodobnega zdravilišča odprtega tipa, ki bi v svcrje okrilje privabil številne ;te in bolnike ne samo iz goslavije, ampak tudi iz tujine. ' Po podrobnih analizah je bilo ugotovljeno, da so v Topolšici podani pogoji za gradnjo zdravilišča za približno 1500 gostov. Zdravilišča pa so danes najbolj zasedene turistične institucije, najmanj odvisne od vremena in letnih časov in je zato tudi doba bivanja gostov v njih daljša. Na zavodu za urbanizem Velenje so že pripravili idejne Dsnutke načrtov in sedaj le še Čakajo, kdaj bo za izvedbo tega projekta dana zelena luč. Kakšne spremembe obeta načrt? Vsa zdravilišča imajo t.i. tri cone. Tudi v Topolšici bo tako. V prvi, ožji coni, bo centralni objekt, to bo terapija z diagnostiko. V zgradbi Terapija bo eksploatirana voda v zdravstvene namene. Tu so v načrtu trije bazeni. Dva manjša in večji v izmeri 25 x 12 m. Tukaj bodo tudi prostori za fizikalno terapijo, za kineziterapijo, za izvajanje medicinske gimnastike v Sem spadajo poleg parka objekti za šport in rekreacijo, ki pa bodo od hotelskih zgradb zaradi hrupa odmaknjeni. VRSTE ZDRAVLJENJ V TOPOLŠICI Zdravljenje v Topolšici bo uspešno predvsem za stanja po poškodbah lokomotornega sistema in za posttravmatske komplikacije, za kardiovasku-larne bolezni in psihonevroze. Specifičnih kontraindikacij tukaj ni, so le tiste, ki veljajo za vsa zdravilišča. Zdravili bi torej le bolezni, katerih število je danes v sodobnem svetu v stalnem porastu. Dve leti sta minili, odkar je prišlo do odločitve, da se oceni smotrnost izkoriščanja termalne vode v Topolšici v zdraviliške namene in se pristopi k ustreznim raziskavam. Prvi rezultati so zelo zadovoljivi in narekujejo nadaljnjo pot razvoja tega kraja v smeri zdravilišča. spoznali njeno vrednost, pravilno uporabiti. Na takšno odločitev nas ne navaja ie eko- zdravljenje, ki sicer, na zunaj, izgleda drago, a je ravno nasprotno. vodi, za banoterapijo, elektro-terapijo, masažo in druge oblike fizikalnega zdravljenja. Terapija bo direktno povezana s primernim hotelom in z zgradbo Mladike in bo večja od predvidenih potreb znotraj zdravilišča, tako, da bodo imeli dostop še številni drugi gosti. S to medicinsko cono meji druga cona. To je nastanitveni kompleks. Objekte v stanovanjski coni bo možno tudi etapno dozidavati . Tu bodo primarni in sekundarni hotel, Mladika in restavracija. Tukaj bo 320 ležišč, kavama s 100 in restavracija s 220 sedeži. Planirano je tudi več manjših trgovin, recepcija in hali ter aperitiv bar in kegljišče. V končni fazi gradnje bo v stanovanjski coni na razpolago okoli 1500 ležišč. Hotel bo imel tudi sobe za nepo-kretne, ki bodo urejene tako, da bodo imeli takšni gosti direktni pristop k terapiji. Pri zunanjem videzu nove zgradbe bo dominanten objekt Terapije, vsi ostali objekti pa bodo vklopljeni v celoto zdravilišča. Nobena zgradba ne bo presegala treh etaž, tako, da bo visoka vegetacija presegala višino ostrešja. Celotna zasnova novogradnje bo delovala umirjeno, in s principi, ki vladajo v zdraviliščih in ki žele pri obiskovalcih vzbuditi občutek domačnosti. Tretja cona je zelena cona. VELIK POMEN ZA NAŠO REPUBLIKO Zdravilno vodo, ki je bila leta in leta zaradi nevednosti in nezainteresiranosti neizkoriščena, moramo sedaj, ko smo nomsko stališče, ampak predvsem moralno stališče. Tukaj lahko sedaj številnim delavcem, ki so zaradi specifičnih bolezenskih stanj zapustili svoja delovna mesta, nudimo vsaj delno rehabilitacijo. To pa je efektno Poleg okvar na lokomotor-nem sistemu, bodo zdravili tudi lažje srčne motnje in različna stanja živčne izčrpanosti (nevroze). Današnji liiter tempo življenja zahteva od nas stalno napetost, ki včasih pripelje do popolne izčrpanosti, izostajanja z dela, slabih delovnih učinkov itd. Da bi se temu izognili, v bolj razvitih državah mnogo vlagajo v preventivne ukrepe in pošiljajo psihično izčrpane delavce na oddih pod medicinskim nadzorom. Ugotovili so namreč, da se ti stroški večkratno obrestujejo. Tudi pri nas bo moralo v kratkem priti do takšnih premikov in tukaj bo lahko moderno, novo zdravilišče, kakršno bo v Topolšici, pokazalo svojo vrednost za široko industrijsko področje in celoten slovenski prostor. IN KDAJ BO ZAČETEK GRADNJE Celotna gradnja zdravilišča in okolice, ki jo je pripravil zavod za urbanizem Velenje, bo potekala v številnih fazah. S prvo fazo bi lahko pričeli že v prihodnjem letu, seveda ob zagotovljenih potrebnih sredstvih. Zaenkrat bi zgradili centralni zdravilišici objekt tj. Terapija z diagnostiko in hotel ter preuredili Mladiko v hotel B kategorije in ga povezali s Terapijo. Istočasno bi pričeli tudi z gradnjo sekundarnega hotela. Našteti kompleks bi zajel 11 440 kvadratnih metrov in bi bil dokončan v dveh letih. Vsa ostala gradnja bi se razvijala postopno. Obenem z zdraviliščem bi raslo tudi naselje, ki bi se prav gotovo vklopilo v turistično življenje svojega kraja. Le še korak deli Topolšico od pomembnega zdraviliškega in turističnega kraja. BORIS ZAKOŠEK S ž * t l S S l * • OMEJEVANJE USTAVNE PRAVICE OBČANOV V Topolšici je bila v torek novinarska konferenca. Namen konference je bil, v tem, kakor sta poudarila primarij Savinjsko—šaleškega zdravstvenega doma doktor Alojz Fijavž in direktor bolnice Topolšica doktor Jože Rogel, da seznani slovensko javnost s problemom, kako se zapirajo posamezne zdravstvene regije (konkretno celjska) in onemogočajo, da si občani izberejo zdravstveno ustanovo, v kateri se želijo zdraviti. Bolnica TopOlšica je bila leta 1970 s samoupravnim sporazumom sprejeta v sestav celjske bolnice. Upanje kolektiva, da se bodo s to povezavo zanje pričeli boljši časi, seje kaj kmalu izjalovilo. Še slabše! Iz dneva v dan je bila bolj očitna diskriminacijska politika. Naj omenim samo podatek, da ni bilo v zadnjih letih tako rekoč ničesar investirano v objekte in opremo. Ali pa podatek, da je bila cena oskrbnega dne v Topolšici v letu 1975 218 dinaijev, medtem ko je bila cena oskrbnega dne v podobnih ustanovah v Sloveniji 294 dinarjev. Kar nenadoma se porodi vprašanje: ah je morda celjska bolnišnica hotela zapreti bolnico v Topolšici? Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, kako zelo je bila otežkočena normalna dejavnost ustanove. Tudi osebni dohodki so bili nizki in niso dosegli republiškega povprečja. Skupna pot je bila ob takšnih odnosih nevzdržna. Zato je prišlo 31.12.1975 do odcepitve. Kolektiv se je odločil, da prekine petletno obdobje stagnacije in z novim elanom utre pot svoji samostojnosti. Toda posamezne zdravstvene regije (predvsem zdravstvene regije Celje) so se pričele zapirati. Število bolnikov, ki so bili s celjskega območja poslani v Topolšico, je skokovito upadlo in še upada. Tako seje do leta 1975 tu zdravilo 200 bolnikov dnevno, sedaj pa le 80 bolnikov, čeprav se obstoječe kapacitete v Celju niso povečale. Čemu tako nizek udarec? Ali res lahko v našem socialističnem sistemu med tako pomembnimi družbenimi ustanovami vladajo takšni odnosi? Medtem ko v Topolšici zapirajo obstoječe kapacitete, ker imajo premalo bolnikov, pa je celjska bolnica prenatrpana in je na nekaterih oddelkih skoraj dvakrat več bolnikov, kot jih dopuščajo norme. Pa ne le to. Zavarovanci, ki žele priti na zdravljenje v Topolšico, morajo imeti podpisano napotnico od pristojnega direktoija, čakajo pa jih tudi številne administrativne ovire. Ali se odgovorni v celjski bolnici in Celjski regionalni skupnosti zavedajo, da s temi ukrepi omejujejo zakonito pravico občana, da si sam izbira ustrezno zdravstveno ustanovo? In kje je tu zdravniška etika? BORIS ZAKOŠEK 0 * \ 5 * * \ 0 48914848534853535323535348535353 22.000 prebivalcev Velenja ne more razumeti,Intte-cečeno, brezvestnega početja voznika nizozemske cisterne, ki Je 3. septembra v jutranjih urah med vožnjo od Trojan do mejnega prehoda Vič pri Dravogradu, posebej na območju občine Velenje, iztočil večje količine utekočinjenega ptina etilakrilat. Vse kaže, da Je voznik v Paki cisterno zaustavil, tam pa so iztekle v reko večje količine tega plina, zaradi česar je prišlo do množičnega pogina rib vse do Šoštanja Prejšnji petek, 3. septembra, je prebivalce Velenja že v zgodnjih jutranjih urah prebujal neprijeten volj. Kot je bilo pozneje ugotovljeno, je iz Aije vasi proti Dravogradu ponoči peljala nizozemska cisterna, registrske oznake VD 33 31, ki je spotoma izlivala vtekočinjeni plin etilakrilat. V Paki pri Velenju se je, kot vse kaže, cisterna za nekaj časa ustavila in sodeč po sledovih tam iztočila večje količine tega plina. Največ plina je izteklo prav na odseku od Velenja proti Hudi luknji. Neprijeten vonj se je širil izredno hitro in bil zaradi nizkega zračnega pritiska ves dan nadloga Velenjčanov, posebej še tistih, ki stanujejo v bližini reke Pake. regionalno cesto Obirc — Huda luknja ter reko Pako od Vegra-dove industrijske cone do Hude luknje in ugotovila mesto, kjer je prišlo do izliva večjih količin etilakrilata v strugo reke Pake. Na tem mestu je bil asfalt poškodovan. Zakaj smrad? Pretekli petek so ulice Velenja oživele veliko prej kot druge dni. Ze v ranih jutranjih urah so se mnogi občani zbudili zaradi neznosnega smradu, ki je bil tako hud, da so se zbujali tudi tisti, ki so spali pri zaprtem oknu. Večina ljudi je najprej pomislila, da jim pušča plin v stanovanju. Ko so ugotovili, da je s plinsko napeljavo vse v redu, so pač pomislili, da se smrad širi zaradi kakšnega drugega vzroka in odhiteli na delo. Bolj kot so se bližali centru mesta, bolj so spoznavali,da gre za resnejšo stvar, saj je bil smrad vse hujši. Tudi robčki, s katerimi so si občani zapirali usta in nos, niso ustavili smradu. Najhuje je bilo ob reki Paki. Pogled vanjo je nudil pretresljivo podobo. Po reki so plavale mrtve ribe in kmalu se je izvedelo, da je voznik nizozemske cisterne krivec, da je v Paki izumrlo vse življenje. Ker so nekatere ribe kazale še znake življenja, so nekateri pohiteli po vedra z vodo in začeli reševati ribe. Seveda je bilo to zaman, saj je utekočinjeni plin etilakrilat, ki je uhajal iz cisterne vse do meje, medtem pomoril ves ribji zarod v Paki. Ko smo se z avtomobilom peljali proti Slovenj Gradcu, smo opazili največ razlitega plina na cesti pri prvem tunelu v Paki. Kot kaže je tamkaj voznik ustavil, da bi iz cisterne izlil preostalo tekočino. Plin je stekel v Pako, iz katere soje nato še drugi dan širil smrad. Neprijeten vonj so v ranih jutranjih urah zanzali tudi po Mislinjski dolini. Vendar je bila tam škoda veliko manjša kot v Šaleški dolini, ker je bila sled za cisterno veliko manjša. Zapeljali smo se tudi proti meji, vendar smo tamkaj zvedeli, da je voznik cisterne ponoči, kot so povedali, neovirano odpeljal čez mejo. Zaradi neznosnega smradu so v Velenju prekinili tudi pouk. Nekateri učenci so pohiteli k Paki in poskušali reševati ribe. V koritu Pake niso mogli dolgo zdržati zaradi smradu. Še najboljše orožje proti smradu je bila zaščitna maska. UGOTOVITVE IN TAKOJŠNJA AKCIJA Že v jutranjih urah so v Velenju ugotovili, da sta ozračje ter reka Paka v zgornjem delu okužena z etiiakrilatom. To kemikalijo uporabljajo v tovarni Yugocryl pri proizvodnji acri-latnih emulzij. Predstavniki podjetja so izjavili, da je ostalo v nizozemski cisterni, ki jim je 2. septembra pripeljala etilakrilat, okrog 5 do 6 ton vtekoči-njenega plina, ki ga je zatem brezvestni šofer izlival po naših cestah. Posebna komisija Skupščine občine Velenje je pregledala Ugotovitve so pokazale, da gre za nesrečo večjega obsega, ki ima lahko težje posledice. Zaskrbljujoča je bila posebej tudi vest o pomoru rib v Paki, posebej na odseku, od katerem ležijo zajetja velenjskega mestnega vodovoda. PIPE SO OSTALE BREZ VODE..... Ker je voda v velenjskem mestnem vodovodu klorirana, se je takoj postavilo vprašanje, kakšne posledice lahko nastanejo, če je prišel etilakrilat v vodna zajetja, saj tvori ob stiku z vodo spojino etilklor, ki pa je strupena. Z namenom, da se zaščiti prebivalstvo pred posledicami morebitnega izliva etilklorita v zajetja vodovoda, je bil sprejet sklep, da se zapreta vodovoda v Velenju in Šmartnem ob Paki, in sicer za toliko časa, dokler ne bodo znani rezultati analiz. Sklenjeno je tudi bilo, da se za primer, da bo vodovod dalj časa zaprt, organizira oskrba z vodo, takoj pa dostavijo potrebne količine vode za nemoteno obratovanje pekarne. ŠOLARJE SO PUSTILI DOMOV, ZAPRTI GOSTINSKI LOKALI Ker so velenjske šole v bližini Pake, iz katere se je širil neznosen smrad, je bilo po posvetovanju na Skupščini občine Velenje tudi sklenjeno, da se prekine pouk, istočasno pa zaradi zaprtja vodovoda zaprejo tudi vsi gostinski lokali. Vrtcem pa so prepovedali, da bi razdelili malčkom hrano, ki so jim jo bili pripravili za kosilo. O stanju onesnaženosti Pake in ozračja je Občinski štab civilne zaščite Velenje obvestil štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih vzdolž reke Pake, prav tako pa tudi o sprejetih ukrepih. ŽIVLJENJE V POGOJIH, KAKRŠNIH NISMO VAJENI Prebivalci središči Šaleške doline so se v petek znašli v razmerah, kakršnih niso vajeni. Ostati brez vode, posebej še v stolpnicah, ni enostavna reč, posebej če na to nisi pripravljen. Ob tem, ko so nekateri vpraševali, kdaj bo spet pritekla voda in čakali, da bo mestni Težave zaradi izlitja etilakrilata tudi v MisSnjski in Dravski dolini Tudi v Mislinjski in Dravski dolini so imeli zadnji petek, 3. septembra, težave, sicer manjše, zaradi izlitja vtekočinjenega plina etfla-krilat. Tam je bila koncentracija plina manjša. V občinah Slovenj Gradec in Dravograd niso sprejeli nobenih posebnih preventivnih ukrepov, ker so vodna zajetja precej oddaljena od ceste, po kateri je vozila nizozemska cisterna. Prepovedali so le kopanje in napajanje živine iz potokov. ter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Po dolgotrajni razpravi je Občinski štab civilne zaščite Velenje ob 20. uri in 30 minut objavil sporočilo, da bo vodovod v Velenju odprt še isti večer, v Šmartnem ob Paki pa drugo jutro zjutraj. Sprejet pa je bil preventivni ukrep, da je treba vodo za potrebe v gospodinjstvih prevreti. Ni pa dovoljena uporaba vode iz reke Pake in iz vodnjakov, ki so na talmci reke Pake, tako v gospodinjstvih kot za napajanje živine. 4. SEPTEMBRA SE JE ŽIVLJENJE V VELENJU SPET NORMALIZIRALO Dan po brezvestnem početju voznika nizozemske cisterne se je življenje v Velenju spet normaliziralo. Iz pip je spet tekla voda, treba pa je bilo z njo še zmeraj varčevati, ker niso bila v mestno vodovodno omrežje vključena vsa zajetja. Občinski štab civilne zaščite Velenje je odredil, da ostanejo do nadaljnjega v veljavi vsi preventivni ukrepi, ki so bili sprejeti ob vnovičnem odprtju velenjskega mestnega vodovoda in vodovoda v Šmartnem ob Paki. Počasi pozabljamo „čmi petek". Vendar tako kot prvi trenutek še zdaj ne moremo razun brezvestnega početja nika nizozemske cisterne. Ob tem, ko občani dišča Šaleške doline enogla no obsojamo nerazumljiv dejanje nizozemskega feija, pa se marsikaj vprašujemo! Na primer: Kako je mogoče, tovarni Yugocryl, kamor ji šofer pripeljal cisterno, niso iztočili vsega etilakrilata Ostalo ga je več ton! Zakaj' Nadalje se vprašujemo, i in kdo pri nas dovoljup prevoza za človeška življenji in okolje nevarnih snovi? Zakaj dovoljujemo prt voz etilakrilata pri nas, če vemo, kako ukrepati, če pri de do nesreče, kakršna se zgodila zadnji petek v Vt lenju? Po svetu, kot zatiju jejo poznavalci razmer, jt potrebno za prevoz etilakrilata spremstvo. Pa pri nas? Na Nizozemskem je posebej poudarjena skrb za okolje. Zakaj si je voznik cisterne dovolil tako neodgovorni in za človeška življenja ne varno početje pri nas, saj ji izlival plin vse od Trojan do mejnega prehoda Vič pri Dravogradu? Na noben način pa Ve lenjčani ne moremo razumeti, da v ustreznih institucijah v Sloveniji ni bilo t času velenjske nesreče naprave, ki bi delovala in ki bi v primeru, kot se je dogodil 3. septembra, ugotovila neoporečnost vode? Analize so opravili v mengeškem Leku, kjer imajo slučajni tudi tako napravo? Zakaj je bilo treba tako dolgo čakati na odločita strokovnjakov o tem, kda spet odpreti vodo? Ali ji bilo res treba čakati taki dolgo v noč, v Šmartnem ol Paki pa vse do sobote zjut raj, da je spet pritekla voda! Bodi vprašanj dovolj! V Velenju pravijo, daje treba storiti vse, da v prihodnje do podobnih dogodkov, kot je bil 3. septembra, ne bo več prišlo! M.L. Tudi robčka, s katerimi sta si občanki zapirali usta in nos, nista pomagala. vodovod naposled vendarle spet odprt, so se drugi znašli. Tisti, ki imajo osebne avtomobile, so „pozabili" na liter bencina, ki so ga pokurili, da so se odpeljali v okoliške kraje, kjer so natočili vodo in jo pripeljali domov, da so lahko pripravili hrano. Petek mora biti izkušnja več za našo iznajdljivost. POSVET STROKOVNJAKOV Na Občinski skupščini Velenje so se 3. septembra ob 18. uri sešli zraven Velenjčanov na posvetovanju strokovnjaki republiškega sanitarnega inšpektorata, republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, republiške vodnogospodarske inšpekcije Takšna je bila sled na cesti skozi Slovenj Gradec » V LETOŠNJEM LETU SE JE KK SZDL SESTALA DVAKRAT Izvršni odbor ni delaven O delu, načrtih in težavah, s katerimi se srečuje pri svojem delu krajevna konferenca SZDL v Šoštanju, smo se pogovarjali z njenim predsednikom Martinom Primožičem. „V Šoštanju imamo krajevno konferenco, ki šteje devetinštirideset članov in izvršni odbor konference, v katerega smo izvolili devet članov. Letos smo člane konference sklicali dvakrat. Na obeh zborih smo se pogovarjali predvsem o delu dele-acij in delegatov v zbor ajevnih skupnosti pri občinski skupščini in v občinsko skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Podali smo tudi oceno analize dela. Ugotovili smo, da se delegacija za zbor krajevnih skupnosti redno sestaja in da je bila razen dvakrat vedno skle pčna. Ni smo pa bih povsem zadovoljni z udeležbo delegatov. Tu gre predvsem za iste delegate, ki s dvorano v Velenju. Udarnišk dela so se vrstila iz dneva v dar Rudarji in drugi Velenjčani so se jih udeleževali in še danes se na naše mesto zelo ponosni Rudolf Novinšek je že nekaj le4 upokojen. Povprašali smo ga, s čim se ukvarja. Povedal je, da zelo rad bere. Tudi ko smo prišli, je bral in sicer Ukano. Poleg tega, da rad bere, pa se tudi zelo veliko sprehaja. Rad hodi po Velenju, še raje pa se odpravi kam ven v naravo. • MNENJA JOŽETA KASTELICA, PREDSEDNIKA KS VE Premajhen stik z občani „Želel bi opozoriti na nekatere težave, s katerimi se delegati v naši krajevni skupnosti srečujemo. Letos je minilo že tretje leto od naše izvolitve. V tem časovno dolgem obdobju smo imeli dvajset sestankov — v tem letu šest - na katerih smo obravnavali gradivo za seje skupščin in določali delegata, ki nas je na skupščini zastopal. V začetku so bih naši sestanki dobro obiskani, v zadnjem času pa je opaziti nekakšno indolenco med posamezniki. To je prav gotovo povezano s tem, da so številni naši delegati na delovnih mestih, kjer jih obremenjujejo še dodatne obveznosti. Seveda to ne opravičuje, vsaj ne v takšni meri, kot si nekateri zamišljajo. Delegat bi se moral zavedati, da je bil izvoljen zato, da bo reprezentiral mnenje občanov in bi do tega moral čutiti odgovornost. Žal ni nikjer natančno določeno, kako naj postopamo s posameznikom, ki se često izmika sestankom. Imam občutek, da bi bilo bolje, če bi bila naša mandatna doba krajša, ali pa urejena tako, da bi se polovica delegatov zamenjala vsaki dve leti. Tako bi novoizvoljeni lažje spoznali naše delo in probleme, ki tarejo našo skupnost. V prihodnje, menim, da bi bilo dobro tudi bolj natančno formulirati naše delo, saj mi sedaj le čakamo na občinsko gradivo, samostojnih akcij pa se izogibamo. Opozoril bi še na nekaj. Material, ki ga dobimo je zelo obširen, često pa tudi takšen, da ga mi ne poznamo (s sodišča, banke) zato bi bilo potrebno, da nam bi (delegatom ali vsaj predsednikom delegacij) probleme, ki so širšega interesa, strokovnjaki bolj podrobno razložili. V našem mandatnem obdobju tudi ni prav zaživel stik z občani. To pa je osnovna naloga, ki bi jo nujno morali izpeljati. Tu bi veliko lahko storili hišni sveti, ki bi nas povabili na svoje sestanke, vendar pa do tega pride le redko in v izjemnih primerih. Opaziti je tudi, da občane ne zanima naše delo, oziroma, da nas sploh ne poznajo in da nekateri niti ne vedo, da so nas volili. Ob takšnem stanju se seveda mi odločamo po lastni presoji, po svoji vesti. To pa nikakor ni pravilno in bo na tem področju potrebno storiti še veliko. Lahko pa pohvalim naše sodelovanje s svetom krajevne skupnosti. Ti stiki so se razvili posebno sedaj, ko smo si uredili delovne prostore, kjer se sedaj često srečujemo in skupno gradimo stališča. Sicer pa so v planu korenite spremembe in seminarji za delegate, ki jih pripravlja OK SZDL in ki bodo v kratkem temeljito posegle v naše delo." Ocena javne razprave V ponedeljek je v Velenju operativni štab za vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu na razšiijeni seji skupaj s predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij naše občine podrobno ocenjeval potek javne razprave o „mali ustavi" v Šaleški dolini. KAKO SO DELAVNI MLADI V KAVČAH Udarniško urediti nogometno igrišče V večji nekoliko preurejeni stari hiši, ki ji pravijo kar vila, se zbirajo ob popoldnevih, seveda, če jim dopušča čas — saj tukaj je učenje, je delo v službi, na poljih in okoli domačij — mladi iz Kavč. Gnala nas je želja zvedeti kaj več o njih, o njihovih hotenjih in o delu, pa smo jo v tem spreminjajočem se septembrskem vremenu mahnili po malo ozki, a asfaltirani poti v »Zgornje Kavče". Ciril Kaudi je predsednik mladinskega aktiva od decembra 1975. leta. Povedal nam je, ia teče že tretje leto, odkar so >e mladi v Kavčah organizirali, cer je mladinska organizacija v Podkraju, kamor so bili prej izključeni, prenehala delovati. V „vili", so skupno s kra-evno skupnostjo uredili dva prostora, ki ju sedaj uporabljajo v različne namene. Prostora, ki so ju dobih na razpolago pa sta premajhna, da bi lahko organizirali kakšne večje prireditve. Vendar pa bodo letos rešili tudi ta problem. V stavbi so namreč pridobili ob izselitvi neke družine še en velik prostor, ki ga bodo v kratkem s prebitjem vmesne stene povezali z dosedanjima prostoroma. Tako bodo lahko skupno s krajevno skupnostjo ali sami organizirali tudi igre in druge kulturne prireditve in zabave. V mladinsko organizacijo v Kavčah je včlanjeno petintrideset mladih, vendar pa jih je kolikor toliko aktivnih le petnajst. Žal, je potožil Kaudi, je v organizaciji zelo malo deklet, kar se je še posebno poznalo, kadar so organizirali kakšen ples. V okviru organizacije deluje tudi več športnih sekcij. Tako imajo šahovsko sekcijo, strelsko sekcijo, sekcijo za namizni tenis in nogometno sekcijo. Pred dnevi pa so udarniško uredili tudi manjše nogometno igrišče. V letošnjem letu nameravajo še očistiti okolico „vile" in tudi drugače prispevati k lepši urejenosti kraja. Pripravljajo tudi izlet v hribe in upajo, da bodo lahko organizirali še kakšno tako uspelo prireditev, kot je bila lanska za osmi marec. Želijo pa si seveda, da bi se v delo vključila tudi dekleta. Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti skupščine občine velenje RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta v oddelku za narodno obrambo 1. REFERENT za civilni sektor 2. INŠPEKTOR za obrambne priprave 3. REFERENT za operativno organizacijske zadeve 4. VODJA referata za vojaške zadeve pod 1 : visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne, - upravne smeri in šola za rezervne oficirje pod 2: visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne, upravne smeri in šola za rezervne oficirje pod 3: višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri pod 4: višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in šola za rezervne oficirje. Stanovanje po dogovoru. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošiljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od te objave. • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELO DELAVCI VELENJSKEGA VEGRADA Neposredno odi Najvišji organ delovne organizacije gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje je skupščina delegatov. Sestavljajo jo delegati vseh treh temeljnih organizacij združenega dela. Ta skupščina delegatov ima skupen poslovni odbor, odbor za medsebojna razmeija in delavsko kontrolo. Vsaka temeljna organizacija združenega dela pa ima tudi svoj delavski svet, v katerem so zastopani predstavniki vseh sek-toršev. O DELOVNI POSVET NA OBČINSKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV VELENJE S PREDSEDNIKI KONFERENC OOS Zakon o združenem delu, gospodarjenje V organizacijah združenega dela morajo pripraviti sintezo ocen samoupravne organiziranosti ter program uresničevanja vsebine zakona o združenem delu Predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata z območja občine Velenje so na posvetovanju, ki ga je pripravil občinski svet Zveze sindikatov Velenje, ocenili dosedanjo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v Šaleški dolini ter spregovorili o gospodaijenju in položaju temeljnih in drugih organizacij združenega dela po letošnjem prvem polletju. Udeleženci posvetovanja so poudarili, da so se aktivisti Zveze sindikatov izkazali pri uresničevanju nalog, ki so bile zapisane v „opomniku za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela", ki ga je bila pripravila komisija za operativno vodenje javne razprave pri velenjskih sindikatih. Predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata so dobili nalogo, da izdelajo v vseh organizacijah združenega dela, ki jih sestavlja več TOZD, sintezo ocen samoupravne organiziranosti ter programa uresničevanja vsebine ,,mlade ustave". Med razpravo o gospodarjenju ter položaju temeljnih in drugih organizacij združenega dela v letošnjem prvem polletju pa je bilo poudarjeno, da je treba tudi v občini Velenje v vseh delovnih kolektivih izdelati temeljito oceno gospodaijenja, ki bo osnova za akcijo vseh organiziranih sil. Sedanjo po- litično aktivnost, povezano z napori za stabilizacijo gospodarskih razmer, pa |e potrebno povezati z nadaljnjim poglabljanjem samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, z osnutkom zakona o združenem delu, z napori za učinkovite kidrovske posege v gospodarsko strukturo ter s prizadevanji za večjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij v Združenem delu. Oceniti pa je treba tudi izvajanje programov stabilizacije in varčevanja. • Mladi so se organizirali V tozdu celjskega Merxa „Prodaja Šoštanj", so v neeedeljo na pobudo mladih ustanovili osnovno organizacijo ZSMS. V kolektivu je 68 mladih, ki bi lahko delali v aktivu, zato je ena prvih nalog nove OOZSMS, da pritegne v svoje vrste vse mladince. Na ustanovni konferenci so sprejeli program dela za letošnje leto, ki obsega družbenopolitično področje, kulturo, izobraževanje, za katero imajo mladi v tej delovni organizaciji zelo široke možnosti, informiranje ter šport in rekreacijo. Kar najhitreje naj bi navezali stike z mladimi iz celotne njihove delovne organizacije, z mladinci ostalih OZD v Šaleški dolini ter z vrstniki iz Šoštanja. Posnemanja vreden pa je sklep, da bodo imeli sestanke zaradi različnega delovnega časa po potrebi tudi ob nedeljah. Na ustanovni konferenci so izvolili svoje prvo vodstvo. Predsednik je Franc Videmšek, sekretarka pa Daniela Šumnik. Giede na to, da zmogljivosti sedanjega cevovoda Šoštanj-Velenje ne zadoščajo več potrebam Velenja, samo blagim zimam se lahko zahvalimo, da nas pozimi ni zeblo, je podjetje Toplovod Velenje že lani začelo graditi nov cevovod s prenosno zmogljivostjo 120 Gcall/h. Zaradi pomanjkanja denarja so lani potegnili cevovod le do Pesja, letos pa nadaljujejo gradnjo druge faze, ker jim je uspelo dobiti nove kredite. Po besedah direktorice tega velenjskega kolektiva Vali Žohaijeve bodo dela končana v predvidenem roku in novi cevovod bo napajal stanovanja s toploto še letošnjo zimo, če bo treba. Cevovod Šoštanj-Velenje bo stal približno 45 milijonov dinarjev. Ker Toplovod sam tako visoke naložbe ne bi zmogel, je najel kredite pri Ljubljanski banki, 1MP Ljubljana ter pri solidarnostnem stanovanjskem skladu za komunalo. V manjših zneskih pa sta gradnjo kreditirala tudi Vegrad in Gradiš. Vrednost vseh kreditov, ki so jih najeli, znaša 33 milijonov dinaijev. Največji kredit jim je odobrila Ljubljanska banka za obdobje petih let z 12-odstotninri obrestmi. Odplačevanje kreditov bo za podjetje prav gotovo predstavljalo precejšnje breme. Priključna moč novega cevovoda bo znašala 120 Cgall/h, medtem ko je zmogljivost obstoječega cevovoda kar trikrat manjša. Termoelektrarna bi že sedaj dajala 70 Gcall/h toplotne energije, ko pa bo zgrajena 4. faza, bo na viru zagotovljenih kar 140 Gcall toplotne energije na uro. Novi cevovod in izgradnja 4. faze šoštanjske termoelektrarne pa bosta zagotovila, da bo Velenje upoštavajoč nova zazidalna območja za daljše časovno obdobje ali vsaj do leta 1990, kot smo zvedeli na Toplovodu, preskrbljeno s toploto v stanovanjih in drugih objektih. Po programu do leta 1985 naj Vali Žohar, direktorica velenjskega Toplovoda bi toplovodno ogrevanje dobila tudi stanovanja v krajevni skupnosti Velenje-desni breg. Seveda tega načrta ni bo mogoče uresničiti brez pomoči samih občanov in seveda tudi delovnih organizacij, kjer so oziroma so bili ti občani zaposleni. Veliko več težav kot z gradnjo cevovoda imajo v velenj- skem Toplovodu z napeljavo toplovodnega ogrevanja v naselju Šalek-Gorica. Glavni napajalni vodi bodo končani sredi oktobra, pa čeprav dela moti dež. Težave pa nastajajo pri izgradnji tistega dela toplovodnega omrežja, ki zadeva izključno njegove potrošnike. Za kaj gre? Gradnja objektov v tej soseski je izredno raznolika. Medtem ko so nekateri občani stanovanja že zgradili in se vanje tudi že vselili, drugi niso naredili niti temeljev. In prav občani, ki so šele na začetku gradnje, nočejo sodelovati organizacijsko niti finančno pri gradnji skupnih odcepnih vodov. Morda celo nekateri upajo, da bodo dobili kasneje toplo vodno ogrevanje zastonj ali s kakšno iznajdljivostjo (?) s simboličnim plačilom. „Sevedajim kasneje ne bomo dali priključka," je poudarila direktorica Toplovoda Vali Žohar, „če ne bodo prispevali toliko denarja kot drugi." Zaradi lažje izvedbe del bi bilo seveda najbolj racionalno, da bi delavci Toplovoda v celoti opravili svoje delo. Tisti graditelji, ki se sedaj izgovarjajo, češ da nimajo denaija, čeprav sose odločili za gradnjo, pa verjetno vedo, da v tem območju ni možno nikakršno drugo ogrevanje kot toplovodno. In če se sedaj ne bodo pridružili skupni akciji, bodo morali stroške kljub temu pokriti kasneje. Verjetno takrat toplovod ne bo cenejši. Nasprotno, glede na nenehno rast cen se je bati, da bo še dražji. Velenjski rudaiji so prejšnji mesec nakopali 347.000 ton lignita. Proizvodnja je bila nekoliko višja kot so računali. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa so skupaj pridobili že 2,923.000 ton črnega zlata. P J P Lani so dosegli rudaiji z izkopom 3,900.000 ton lignita do dneva republike pomembno delovno zmago, letošnji dosežki pa obetajo, da bodo proizvodnjo 3,900.000 ton dosegli že prej. Kdaj, ne vemo, prepričani pa smo, da se bodo tudi v letu 1976 šaleški knapje znova izkazali. Iz našega arhiva smo vzeli fotografijo, na kateri je obeležen lanskoletni rekordni proizvodni dosežek naših rudaijev. Obiskali smo temeljno organizacijo združenega dela Merx prodaja Šoštanj in se pogovarjali z direktorjem Jožetom Bri-novškom. Do leta 1969 je bilo to trgovsko podjetje samostojno in je delovalo pod imenom Merkur. Zavedali so se, da so premajhni, da bi lahko trgovsko dejavnost na tem področju bolje razvili, zato so se priključili trgovskemu podjetju Merx Celje. Ob priključitvi so bili samostojna enota — sektor prodaja Šoštanj. Leta 1974 pa ustanovili temeljno organizacijo združenega dela. V njej je zaposlenih 140 delavcev, štipendirajo pa tudi 37 učencev. TOZD Merx prodaja Šoštanj zajema vse Merxo-ve prodajalne v naši občini. Tako delujejo v njihovi sestavi v Šoštanju blagovnica, delikatesa, špecerija, pohištvo ter sadje — zelenjava. Precej prodajaln imajo tudi v Velenju, saj spadajo pod njihovo TOZD vsi kioski, trgovina v starem Velenju ter samopostrežna Market. Prav tako pa imajo tudi svoji prodajalni v Šmartnem ob Paki v Topolšici. V začetku letošnjega leta se je k tej temeljni organizaciji združenega dela priključila tudi Zarja Šoštanj, kar je omogočilo enotnejše in boljše delovanje trgovske dejavnosti v tem kraju. Zelo veliko je Šoštanj pridobil z blagovnico, ki so jo prav tako odprli v pričetku letošnjega leta. To je trgovina, ki so jo že dolgo pogrešali, saj najdejo v njej prav vse na enem mestu. Z njo so pridobili Sečnja naj bo manjša kot prirastek V velenjski občini imamo i.800 ha družbenih in 7.400 ha zasebnih gozdov. Zanje skrbi gozdno gospodarstvo Nazarje, TOZD gozdarstvo in gozdarske kooperacije v Šoštanju. V obeh TOZD je 34 zaposlenih, od tega. je pet gozdarskih tehnikov, nekaj delavcev z gozdarsko šolo, ostali pa so proizvodni delavci. Z gozdovi so pričeli organizirano gospodariti po letu 1950 in pravijo, da so z rezultati dela lahko zadovoljni. Stanje v privatnih in družbenih gozdovih se je precej izboljšalo. Trudijo se, da bi bil posek manjši prirastku gozdov in s ponosom povedo, da sečejo le 70 odstotkov prirastka. Tako posekajo letno v privatnih gozdovih 14.600 m3 iglavcev in 3.100 m3 listavcev. V družbenem sektorju pa posekajo letno 3.100 m3 iglavcev in 980 m3 listavcev. Vso skrb posvečajo kontroli gozdov, stalno pa nadzirajo tudi sečnjo. Še posebej pa se trudijo, da bi gozdove čim bolj obvarovali, jih uredili in poseke ponovno posadili. Da pa bi lažje prišli do še neizkoriščenih predelov gozdov, posvečajo v zadnjem času vse večjo skrb gradnji gozdnih cest. Tako so doslej prispevali k izgradnji ce«t v Velunji, v Cirkovcah, Zavodnjah, Topolšici, Šentvidu, Belih vodah. V naslednjih letih pa bodo uredili ceste v Zavodnjah, Belih vodah, Šentvidu, Cirkovcah in v Paki. Jože Brinovšek Šoštanjčani trgovsko hišo, ki jim nudi prav toliko kot podobne hiše v1 večjih mestih. Pri Merxu pa zelo radi prisluhnejo tudi željam kupcev, zato upoštevajo, če jim kupci kaj svetujejo. Pri krajevni skupnosti deluje potrošniški svet, s katerim delavci TOZD Merx prodaja Šoštanj zelo dobro sodelujejo. Ta teden so v Šoštanju ponovno odprli prodajalno pohištva, ki sojo preuredili. Kupci bodo lahko v njej] našli najmodernejše pohištvo. Prihodnje leto pa želijo urediti, novo prodajalno za sadje in zelenjavo ter poslovalnico delikatesa. KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Profil Voznik posluževalec je ženska Tovarne gospodinjske opreme Gorenje ne odlikujejo le številni izdelki, ki so vsakodnevni spremljevalec življenja širom po Jugoslaviji, ampak tudi sodobno opremljena proizvodnja. Potrošnike pa seveda najbolj zanima, kaj jim bo nudila tovarna Gorenje, če se jim bo katerikoli izdelek pokvaril. Torej je za razvoj tovarne nujno potrebna hitra in učinkovita servisna služba. Verjetno že vsi poznamo ru-menobeli fičko, ki ga lahko ^srečamo vse od Jesenic do Bitole, kajti servisna služba tovarne Gorenje ima čez sedemsto potujočih serviseijev in okrog šestdeset servisnih centrov. V tem je zagotovilo, da bo za vse okvare hitro poskrbljeno. Da pa bi vsi potrošniki dobili potrebne rezervne dele, da bi bili pravočasno oskrbovani vsi servisni centri, bodisi v Sloveniji ali Makedoniji* je bilo nujno potrebno učinkovito urediti poslovanje skladišča v novi servisni centrali v Velenju. Imajo novo moderno paletno skladišče, v katerem imajo poleg rezervnih delov sedanje proizvodnje tudi dele za vse izdelke, ki jih več ne proizvajajo. V paletnem skladišču v centrali servisnih centrov v Velenju je za okrog štiri milijarde vrednosti rezervnih delov, predvidevajo pa, da jih bodo porabili v letu 1976 v vrednosti čez petindvajset milijard. Pravilno in hitro poskrbeti potujoče serviserje in servisne centre po vsej Jugoslaviji ni tako enostavno, saj ima Gorenje od svojega nastanka pa do danes na tržišču čez deset milijard izdelkov. Rezervni deli centralnega servisnega centra v Velenju so razporejeni po policah, rega-lih, osem metrov visoko. Skladišče je opremljeno z regal-nimi posluževalci tovarne De-mag. Rezervne dele tako iščejo s posebnimi vozili. Razvrstitev pa je bila opravljena s pomočjo računalniškega centra v Gorenju. Vozila za iska- nje rezervnih delov upravljajo tri voznice, ki so z internim tečajem pridobile naslov — voznik posluževalec. Tri voznice iz Gorenja torej opravljajo delo, ki ga navadno ženskam ne pripisujemo. Ena izmed njih je Katica Urlep, že enajst let zaposlena v Gorenju. Kako se je odločila, da se bo vsak dan z vozilom, ki se ga upravlja tako kot osebni avtomobil, vzpenjala osem metrov visoko? Čisto proprosto. „Prišla sem pogledat, bilo mi je všeč in tako se pričela. Prej sem delala v montaži hladilnikov, pa se mi je to zdelo bolj zanimivo. No,ja, pa tudi strah meje sprva bilo. To že moram priznati," je povedala Katica Urlep, ko sem jo vprašala kako to, da opravlja delo, ob katerem se pričakovala, da bo sedel moški. Katica oskrbi z rezervnimi deli povprečno štiri servisne centre na dan, kar bi pomenilo, da zamenja dvajset do petindvajset palet. Kolikokrat se dvigne ali spusti, niti ne ve. „Tega sem že tako navajena, da ni vredno šteti. Kako se je peljati? Pojdite z mano, pa boste videli." Pa sem šla in dobro da sem, kajti Katica mi je vse razložila preveč enostavno. Šele v vozilu je povedala, da trese, da moraš včasih dokaj težak material pravilno vložiti ali izbrati, se počasi dvigati, biti skrben in paziti, da ne narediš napake. Seveda je o čudnem občutku, ko se pelješ naložen med ozke police, zame tudi v temo, molčala. In če bi vozilo obtičalo med policami osem metrov visoko? „Prava reč, saj ni tako visoko. Splezam lahko po policah, imam pa spodaj v vozilu tudi vrv.'* Povedala je še, da je z delom zadovoljna, ,,saj je raznoliko, ker se vedno zamenjujejo paletna mesta". „Meni se tudi ne zdi tako nenavadno," je skromno dodala, „čeprav tudi možu nisem mogla obrazložiti, kako poteka." Katica Urlep je mati dveh deklic, doma gospodinji, skrbi za družino, tako kot številne žene zaposlene v Gorenju. In ko se z njimi vrača z dela domov, tudi marsikatera ne ve, kakšnih osem ur je Katica opravila. Kajti Katica je skromna, kot verjetno vse ženske, ki opravljajo bolj „moška" dela. Tako tudi ona reče: „Ah, to ni nič, kaj drugega je še težje!" Pa srečno vožnjo, voznice iz Gorenja! BRINA KOVAČ • Mala anketa Da pa bi še neposredneje očali, ima vsak sektor svoj t enote, ki ga volijo na litvah podobno kot delavski tt. Ta svet redno mesečno ravnava poslovne rezultate itorja in nadalje delovne or-lizacije. Tu formulirajo pred-e za višje samoupravne or-le, odločajo pa tudi o nagra-anju delavcev po učinku. Najneposrednejše oblike sa-lUpravljanja pa so izbori de-cev, ki jih sestavljajo samo-avne delavske skupine (deti enega gradbišča, ali obra-, Zbore delavcev imajo v tej lovni organizaciji enkrat meno. Njihov organizacijski Idja je vodja gradbišča, ki brmira vse zaposlene o po-Biih rezultatih obrata, IZD in delovne organizacije, takšnih sestankih javno po-lijo ali grajajo posameznike skupine, delavci pa zastav- 0 vprašanja, ki se pojavljajo njihovem delu. 1 Takšen način informiranja avcev se je v Vegradu po-sal kot zelo uspešen. Nepo-dnost informiranja pa je nuj-, saj je sestav delavcev takšen, so najbolj sprejemljivi za Lšen način obveščamja. j Gradivo, ki ga obravnavajo i zborih delavcev, pripravi 'okovna komisija. Na vsakem eru pišejo zapisnike, ki jih sredujejo tajništvu za infor-acije. Tu zberejo zapisnike leh zborov delavcev in jih nato (edlože delavskim svetom v fcifikacijo. Tako obdelano gra-svo nato obravnava najvišji Igan delovne organizacije. • IZ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ: Dobro obveščeni Delovni kolektivi sestavljene organizacije združenega dela Gorenje čestitajo Iz tovarne malih gospodinjskih aparatov Gorenje v Nazarjah v občini Moziije Prihodnje leto bodo v Šoštanju že poku rili okrog 3,5 milijona ton velenjskega lignita Čeprav računajo na proizvodnjo prvih kWh električne energije že iz nove termoelektrarne Šoštanj 4, bodo, kot predvideva energetska bilanca, pridobili v Šoštanju prihodnje leto le 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije. Proizvodnja bo torej nekoliko nižja, kot jo bodo dosegli letos, ko bodo proizvedli okrog 2 milijardi 650 milijonov kWh električne energije. _ Poglavitni raŽlog za nekoliko zmanjšano proizvodnjo v letu 1977 je daljši remont 275 MW bloka; letos so zaustavili termoelektrarno Šoštanj 3 zaradi rednega letnega remonta le za 14 dni, prihodnje leto pa računajo, da bo trajal redni letni remont dva meseca. Medtem ko bodo za letošnjo rekordno proizvodnjo okrog 2 milijardi 650 milijonov kWh električne energije, ali najmanj 10% več kot so računali na začetku leta, pokurili 3 milijone ton velenjskega lignita, pa bodo prihodnje leto porabili že okrog 3,5 milijona ton lignita. Okrog 500.000 ton ga bodo pokurili med opravljanjem zagonskih poskusov nove termoelektrarne Šoštanj 4 in med njenim poskusnim obratovanjem. delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za občinski praznik — 12. september V tovarni usnja Šoštanj TOZD industrije usnja Vrhnika, se zavedajo, da je lahko le dobro obveščen delavec dober samoupravijavec. V želji, da bi delavce kar najbolj obširno seznanjali s sprotnimi zadevami in jim posredovali odgovore na vprašanja, ki delavce najbolj zanimajo, so pred štirimi leti ustanovili samoupravna jedra. O njihovem pomenu smo se pogovarjali z nekaterimi delavci. SLAVKO DRAGAR, predsednik delavskega sveta: V našem TOZD imamo sedem samoupravnih jeder, ki smo jih razdelili po obratih, sestanke pa imamo še po oddelkih. Takšen način sklicevanja sestankov nam resnično omogoča, da se lahko delavci kar najbolj neposredno seznanijo z vprašanji, ki jih zanimajo in seveda nanje dobijo tudi odgovore. Samoupravno jedro vodi vodja jedra, na sestanku pa poročajo poročevalci. Pred vsakim sestankom običajno predsednik delavskega sveta skliče poročevalce in jih seznani- s problematiko, vsakdo pa dobi tudi pismeno gradivo. jemali običajno na zboru delavcev. Takšen sestanek je bil le redko uspešen, saj nismo imeli niti prostora, da bi vanj spravili vseh šesto delavcev. Zaradi izmenskega dela pa tudi udeležba ni bila takšna kot bi morala biti. Takšnemu množičnemu zboru so delavci z nezani-manjem sledili, zato smo začeli razmišljati, kaj je treba storiti, da bi biii delavci kar najbolj seznanjeni z vso problematiko temeljne organizacije in da na sestankih ne bi bili le pasivni opazovalci in poslušalci, ampak da bi tudi sami sodelovali v razpravah ter predlagali svoja mnenja in stališča. IVAN BLAŽIČ: Odkar imamo sestanke po samoupravnih jedrih, smo delavci veliko bolje seznanjeni s sprotnim dogajanjem v tovarni Prej je obveščanje potekalo prek oglasnih desk. Na takšno obvestilo si največkrat pozabil. Sedaj se to ne more zgoditi, ker je skupina na sestanku tako majhna, da ne moreš dremati in te resnično mora vse zanimati. STANE KENDA: Na sestankih samoupravnih jeder obravnavamo vse, kar se dogaja v tovarni: operativne načrte, uresničevanje proizvodnih nalog, delovno disciplino, kakovost izdelkov idr. Po začetku vpisovanja posojila za ceste smo, na primer, sklicali posebne sestanke samoupravnih jeder, na katerih smo govorili le o pomenu te solidarnostne akcije za boljšo varnost na naših cestah. SLAVKO DOBELŠEK: Tudi jaz sem zadovoljen z novim načinom obveščanja v naši tovarni. Prej pogostokrat nismo vedeli, na koga bi .se obrnili, če nas je zanimala kakšna stvar. Zdaj pa to vprašanje postavimo na sestanku jedra. Navadno dobimo odgovor takoj, če to ni možno, nam ga posredujejo v najkrajšem času prek oglasne deske. ANTON GOLOB, predsednik osnovne organizacije sindikata: Prej smo vse pomembne odločitve spre- Z ustanovitvijo samoupravnih jeder so šoštanjski usnjarji veliko dobili. Resnično, v tovarni ni vprašanja, s katerim ne bi bili seznanjeni, na drugi strani pa jim jedra omogočajo, da lahko kar najbolj neposredno vplivajo na dogajanje v tovarni, na zboljšanje proizvodnje, njene kvalitete itd. Njihov primer bi lahko bil marsikateri organizaciji za zgled. ■ Igor Javornik da bo šlo. Priznati moram, da so ta tri leta, ki sem jih preživel na tej šoli, minila zelo hitro, kljub temu da ni bilo vedno tako, kot smo želeli mi. In kaj pričakujem od letošnjega leta? Trenutno si najbolj želim, da bi razred uspešno končal. Morda se bom odločil tudi za visokošolski študij. Učenci in dijaki so polni pričakovanj. V šolske klopi so se vrnili željni znanja in njihova največja želja je, da bi šolsko leto ugodno zaključili. Tudi mi jim želimo, da bi bilo tako. OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PqETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO • RAZŠIRJEN SESTANEK O VPRAŠANJU PITNE VODE V ŠMARTNEM OB PAKI Kdaj nov vodovod? Med vprašanji, ki najbolj pestijo krajevno skupnost Šmartno ob Paki, je pomanjkanje pitne vode. To velja zalsti za Rečico, kjer ob sušah pogostokrat ni vode, nič bolje pa ni v Šmartnem ob Paki, saj sedanji vodovod komajda še daje dovolj vode. Prav zato nanj ni možen več noben nov priključek. Zelo pereče je to vprašanje postalo pred dnevi, ko so delavci Vegrada končali pripravljalna dela za gradnjo novega zdravstvenega doma z lekarno in stanovanji v Šmartnem, vendar krajevna skupn ost ne more dobiti soglasja konkretno od Komunalno obrtnega centra Velenje za gradnjo doma prav zaradi pomanjkanja vode. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je zato pretekli teden, v sredo sklicala sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki občinske konference ŠZDL, samoupravne interesne komunalne skupnosti, komunalno obrtnega centra Velenje, temeljne vodne skupnosti, trgovskega podjetja Vino, Šmartno ob Paki, keramike Gorenje in krajevne konference SZDL ter predstavniki lastnikov počitniških hiš v Rečici. Na sestanku so spregovorili o tem, kako bi celovito rešili to vsekakor izredno pereče vprašanje. Poleg tega je v Rečici tudi 69 lastnikov počitniških hiš, ki bi si prav tako radi napeljali vodo. V REČICO VODA IZ LETUŠA Predstavniki krajevne skupnosti so na sestanku pojasnili, da bi lahko vprašanje pomanjkanja vode za Rečico in vikend naselje rešili s pomočjo krajevne skupnosti Letuš. V tem kraju so letos namreč dobili nov vodovod, ki daje približno devet litrov vode na sekundo, v Letušu pa je porabijo le slabo polovico. Le-tušani so pripravljeni trajno odstopiti višek vode prebivalcem Rečice in lastnikom počitniških hiš. dve leti pa bi lahko iz njihovega vodovoda dobivali vodo tudi Šmar-čani. S tem bi imeli vse pogoje za izdanje soglasja za gradnjo novega zdravstvenega doma v kraju, so poudarili na sestanku. Na sestanku se je izkristaliziralo mnenje, da je treba nadaljevati pogovore s krajevno skupnostjo Letuš, komunalno obrtni center Velenje pa naj pripravi ustrezne tehnične podatke in predračun finančnih stroškov. Ob tem je treba poudariti ** so v Rečici že imenovali gradbeni odbor za napeljavo vodovoda v Rečico in naselje počitniških hišic. Dobili so tudi že nekaj denarja, saj jim je Vino Šmartno ob Paki dalo 100 tisoč dinaijev. Glede dolgoročne rešitve, kako bo s pitno vodo za Šmartno, so na sestanku menili, da je treba iskati rešitev v okviru samoupravne interesne komunalne skupnosti, s tem, da se določi prednostni red gradnje teh objektov v občini. Obenem je treba proučiti dve različici: da bi Šmarčani dobivali vodo iz Lok ali iz Šoštanja oziroma Topolšice, saj so dosedanje raziskave komunalno obrtnega centra pokazale, da na območju Šmartnega ni nobenih dodatnih virov vode. IZ OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATA Občinska odbora sindikata delavcev gradbeništva ter tekstilne in usnjarske industrije Velenje sta imela skupni posvet s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Dogovorili so se, da se bo okoli 250 delavcev iz teh dveh panog udeležilo proslave 40-letnice stavk gradbenih in tekstilnih delavcev Slovenije, ki bo 18. septembra 1976 v Kranju. Poleg tega so tudi pregledali pripombe na piedlog enotnih osnov in meril za dodeljevanje družbenih stanovanj, kije bil v javni razpravi po osnovnih organizacijah sindikata. Menili so, da je v splošnih družbenih prizadevanjih umestno, da se zgradi čimveč družbenih stanovanj, da tudi interesenti za pridobitev družbenega stanovanja vložijo del svojega dohodka v stanovanjsko izgradnjo. Ocenjevali so tudi uresničevanje delovnih načrtov v prvem polletju 1976 z ugotovitvijo, da so bili delovni načrti v glavnem izvršeni. Vse osnovne organizacije sindikata, ki se povezujejo v občinske odbore sindikatov, bodo 15. septembra na sejah izvršnih odborov ocenile uresničevanje letnih delovnih načrtov. Pri ocenjevanju lastnega dela bodo še( posebno pozornost posvetili delovanju sindikalnih skupin in sindikalnih poverjenikov ter delegatov. Ravno na področju delovanja sindikalnih skupin in sindikalnih poverjenikov so še določene vrzeli, ki vplivajo na uspešnost delovanja sindikalnih organizacij. j.k. GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje DISCO BAR V VELENJU! - DISCO BAR V VELENJU! Hotel »PAKA« iz Velenja vas vabi, da obiščete disco bar, ki obratuje vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure. Vstopnina samo 20 din. Če radi zaplešete ali radi opazujete nekaj, kar je lepo in prijetno, pridite tudi vi! DISCO BAR V VELENJU! - DISCO BAR V VELENJU! - DiSCO KONČAN TURISTIČNI TEDEN V ŠOŠTANJU Razvili prapora Igor Pečovnik Alenka Majhen Rajko Britovšek ............................................................................................................................ ljubljanska banka PODRUŽNICA VELENJE Nova agencija Ljubljanske banke, podružnice Velenje v Bevčah bo odprta že v ponedeljek 13. septembra 1976. Poslovala bo vsak dan dopoldan, razen ob sobotah, ob sredah pa do 17. ure Agencija Ljubljanske banke, podružnica Velenje bo opravljala naslednje posle: zbiranje in izplačevanje hranilnih vlog, poslovanje s tekočimi računi, deviznimi in žiro računi, izdajala pa bo tudi vloge za .potrošniška posojila. Skratka, vse storitve, ki ste jih sedaj opravljali v likvidaturah na Šaleški in Rudarski, boste odslej v Bevčah. Z veliko gasilsko vajo članov gasilskega društva Šoštanj-mesto, trarne, krajevne skupn osti Šo^ ki so se jim pridružili še gasilci Družmiija, se je v nedeljo S. štanj, turističnega društva Šo- septembra začela v Šoštanju sklepna slovesnost ob letošnjem štanj, gostinskega podjetja Ka- turističnem tednu, katerega pokrovitelj je bila tovarna usnja juh Šoštanj, gasilskega društva Šoštanj, TOZD industrija usnja Vrhnika. — • • • - • valo 62 občanov Šoštanja, To Po priložnostnem kulturnem programu, ki so ga izvedli godbeniki šoštanjske Zarje in mladi recitatorji, je predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Šoštanj Fani Lukman spregovorila o pomenu in razvoju tc človekoljubne organizacije v Šaleški dolini. Obenem se je zahvalila vsem, ki so prispevali denar, da so si lahko kupili prapor-simbol njihovega humanitarnega dela. O dejavnosti mladih šoštanj-skih gasilcev je na svečanosti na Trgu svobode spregovoril tajnik Gasilskega društva Šoštanj mesto Anton Lever. Dejal je, da izročajo gasilcem pionirjem prapor kot priznanje za njihovo delo. Gasilsko zastavo so si mladi šoštanjski gasilci z dosedanjim delom prav gotovo zaslužili, saj so že tri leta zapored najboljša pionirska gasilska desetina v občini. Spominske željičke je za gasilski pionirski prapor prispe- polšice in Pesja, kulturno prosvetno društvo Šoštanj, in gasilska društva Paška vas, To-polšica ter Velenje. Spominske trakove pa so na prapor na nedeljski slovesnosti pripeli predstavniki termoelek- Paška vas in krajani Stanko Grudnik, Elica Ržen in Rudi Pirečnik. Krajevni organizaciji Rdečega križa Šoštanj pa sta spominska trakova podarila občinski odbor Rdečega križa Velenje in krajevna skupnost Šoštanj. Tajnik Gasilskega društva Šoštanj mesto Anton Lever in članica krajevne organizacije Rdečega križa Julijana Kovač razvijata prapora. IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST KMETOV - LASTNIKOV GOZDOV: Obrati za kooperacijo za zgled Temeljne organizacije kooperantov so v vseh 4 občinah koroške regije sposobne izvrševati naloge, ki jih nalaga zakon o gozdovih V Sloveniji smo se na začetku letošnjega leta dogovorili, da naj bi itekalo samoupravno konstituiranje obratov za kooperacijo - temetinih "anizacij kooperantov na osnovi skupno dogovorjenih stališč in ciljev. Dtavljati pa je mogoče, da poteka akcija prepočasi. Vzrokov za to je več. Med nedavno javno razpravo, ki je pripravil v Slovenj Gradcu ubliški odbor sindikata delavcev je industrije in gozdarstva Slo-lije, in med katero so ocenjevali ležke slovenjgraškega Gozdarstva in lesne industrije „Lesna" pri usta-Hvljanju in samoupravnem obliko-lju obratov za kooperacijo, so itovili, da je lahko slovenjgraška aniziranost obratov za koope-ijo primer drugim v hotenjih za :ljavljanje novih ustavnih načel, :bine zakona o gozdovih in, ne zadnje, tudi določil zakona o ruženem delu. - V občinah koroške regije - V Dravogradu, Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu - so po več predlogih in obširni javni razpravi uveljavili na začetku letošnjega leta novo samoupravno organiziranost kmetov — lastnikov gozdov. Ustanovili so 4 obrate za kooperacijo, na katere so prenesli celotno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, in ki so s skupaj 136 zaposlenimi sposobni uveljavljati vse naloge, ki so zapisane v zakonu o gozdovih. Pri oblikovanju in uveljavljanju te nove samoupravne organiziranosti so v Drav- OBJAVA Občinska skupnost otroškega varstva Velenje uvaja novo obliko družbenega varstva otrok - sodelovanje s privatnimi varuhinjami in varuhi. Vabimo vse varuhinje in varuhe, ki varujejo otroke doma privatno, aa se prijavijo pri skupnosti otroškega varstva. Prav tako vabimo vse občane, ki bi želeli to dejavnost na svojem domu opravljati, da se prijavijo na istem naslovu zaradi medsebojnega sodelovanja. Prijave sprejemaimo vsak ponedeljek in petek od lO. do 12. ure in v sredo od lO. do 16. ure v pisarni Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, Titov trg 1, Velenje, soba številka 49/V. nadstropje v stavbi občinske skupščine. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Delavski svet delovne organizacije GALIP Šoštanj razpisuje prosto delovno mesto (reelekcija) - VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, - da ima visoko izobrazbo strojne ali kemične smeri ter 5-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih, da ima višjo izobrazbo strojne ali kemične smeri ter 8-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih, - da je moralno in politično neoporečen. Prijavi je treba priložiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkušnjah in potrdilo o nekaznovanju. Pismene prijave z zgoraj omenjenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov GALIP Šoštanj, Industrija galanterije in plastike, razpisna komisija, z oznako RAZPIS DELOVNEGA MESTA VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Delavski svet GALIP Šoštanj KULTURNI CENTER VELENJE t« razpisuje prosto delovno mesto - KNJIŽNIČAR — SVETOVALEC II v pionirskem oddelku Knjižnice Velenje Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: - višja pedagoška izobrazba; prednost imajo kandidati z izobrazbo knjižničarske smeri ali - srednja izobrazba; pedagoška oziroma splošna gimnazija ali vzgojiteljska šola, - najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, - družbenopolitična in moralna neoporečnost. Poskusno delo traja 30 dni. Stanovanja ni. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na Odbor za medsebojna razmerja pri Kulturnem centru Velenje, Velenje, Titov trg 5. ski, Mežiški in Mislinjski dolini zelo aktivno sodelovali kmetje - lastniki gozdov. Zato tudi ni slučaj, da so že vidni prvi uspehi gospodarjenja združenih Kmetov v obratih za kooperacijo z gozdovi. Niso pa še rekli zadnje besede na področju dohodkovnih odnosov, pa tudi kar zadeva samoupravno organiziranost znotraj samih obratov za kooperacijo. Se bolj kot doslej želijo uveljaviti zbore kmetov po posameznih gozdnih revirjih. Na modernizirani cesti proti Doliču je že asfaltna prevleka • POLLETNO POSLOVANJE TRGOVINE V MISLINJSKI DOLINI Slabša založenost — manjši promet Slovenjegraški temeljni organizaciji združenega dela ljubljanske Name in celjskega Merxa poslujeta z iz-__gubo _ Leni je polletno poslovanje sklenila z izgubo le temeljna organizacija združenega dela Slovenj Gradec ljubljanske Name, letos pa se ji je pridružila še temeljna organizacija združenega dela Merx Slovenj Gradec. V slovenjgraški Nami so celotni dohodek v šestih mesecih sicer povečali za 6 % tudi na račun večjega odstotka razlik pri realizaciji trgovskega blaga. Ker pa so porasle tudi nabavne cene trgovskega blaga, fizičnega obsega proizvodnje pravzaprav niso povečali. Na nazadovanje prodaje je deloma vplivala tudi slabša založenost trga, saj so bile zaloge trgovskega blaga za petino manjše kot lani ob •polletju in tudi zavoljo pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. Ne gre pa prezreti dejstva, da se je v letu dni za 10 % zmanjšalo število zaposlenih, osebni dohodki zaposlenih pa so se povečali za 22 % in so znašali v poprečju že 3.428 dinarjev na zaposlenega na mesec. Nazadovanje prodaje je vplivalo tudi na gospodarjenje v temeljni organizaciji združenega dela Merx Slovenj Gradec. Celotni dohodek so povečali le za 4 %, nekoliko pa so zmanjšali število zaposlenih. Za 18% so se povečale tudi zaloge, osebni dohodki pa so porasli za 16 %, in so v poprečju dosegli 3.720 dinaijev na zaposlenega na mesec. Izguba je posledica prenizke realizacije. V SOBOTO SO BILE V TURIŠKI VASI 9. KOVAŠKE IGRE Domačini četrti Tekmovalci Gorenje — Fecro so dosegli najboljše uvrstitve v tekmovanju v odbojki in streljanju V Turiški vasi pri Slovenj Gradcu so bile v soboto, 4. septembra, že 9. tradicionalne Kovaške igre, ki jih je pod pokroviteljstvom Občinskega veta Zveze sindikatov Slovenj Gradec pripravila konferenca osnovnih organizacij sindikata Tovarne kovinskih izdelkov Gorenje - Fecro. Kovačem iz krajev okrog Pohorja so se na tej športno-rekreativni manifestaciji prvič pridružili tudi delavci tovarne kos in srpov Tržič. Športniki iz 7 delovnih organizacij - tovarne kos in srpov Lovrenc na Pohoiju, Jeklo Ruše, Gorenje -Muta, Gorenje - Fecro Slovenj Gradec, Kovaške industrije Unior Zreče, tovarne kovinskih izdelkov Slovenj Gradec, Kovaške industrije Unior Zreče, tovarne kovinskih izdelkov odbojki, šahu, streljanju in kegljanju. Organizatorji kovaških iger, tekmovalci Gorenje — Fecro Slovenj Gradec, so" dosegli najboljše uspehe v odbojki in streljanju, kjer so zasedli drugo mesto, v šahu pa so bili tretji. Med posamezniki pa je Slovenj-grajčan Fajmut osvojil prvo mesto v streljanju. V skupni uvrstitvi so bili najboljši tekmovalci Tovarne kos in srpov Lovrenc na Pohorju, drugi pa so bili športniki Jekla iz Ruš, tretji pa tekmovalci Kovaške industrije Unior Zreče. Ekipa Gorenje - Fecro Slovenj Gradec je zasedla četrto mesto, tekmovalci Gorenje - Muta pa so bili peti. Na letošnjih kovaških igrah, ki jim n: moglo Na letošnjih kovaških igrah, kijih ni moglo Organizator jubilejnih desetih, kovaških iger prihodnje leto pa bo tovarna Organizator jubilejnih desetih kovaških iger prihodnje leto pa bo tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohoiju. Motiv iz Mozirja PROGRAM SLAVJA: 12. september praznik Mozirje Do nedelje se bodo zvrstile na čast občinskemu prazniku Gornje Savinjske doline številne prireditve v Solčavi, na Ljubnem ob Savinji in v Bočni Petek, 10. septembra 1976 SOLČAVA: 15.00- Otvoritev strelišča in tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško 19.00- Koncert mešanega pevskega zbora iz Moziija v zadružnem domu v Solčavi LJUBNO: 16.00- Dan osnovne šole in odkritje spomenika flosaiju na šolskem vrtu 18.00- Otvoritev obnovljenega gasilskega doma na Ljubnem ob Savinji Sobota, 11. septembra 1976: SOLČAVA: 8.30- Otvoritev razstave NOB ter razstave orožja in opreme civilne zaščite v osnovni šoli v Solčavi 9.30- Svečana seja vseh zborov skupščine občine Moziije s podelitvijo občinskih nagrad v zadružnem domu v Solčavi 11.00-Zborovanje ob 35-letnici vstaje slovenskega ljudstva z odkritjem spominske plošče in zborom koroških partizanov 12.00- Otvoritev modernizirane ceste v Logarsko dolino Nedelja, 12. septembra 1976: BOČNA: 14.00- Razvitje prapora Društva telesnih invalidov občine Moziije v zadružnem domu v Bočni Posebej vabljeni na zborovanje ob 35-letnici vstaje slovenskega ljudstva z odkritjem spominske plošče in zborom koroških partizanov, ki bo v Solčavi 11. septembra 1976 ob 11. uri! Eden izmed stanovanjskih blokov, v katerega so se začeli pred dnevi vseljevati prvi stanovalci • V MOZIRJU SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Ljubno ob Savinji je zgradilo v Mozirju dva stanovanjska bloka, ki sta pted dnevi že dobila prve stanovalce. Gradnjo prvega bloka, v katerem so stanovanja za upokojence, je financirala samoupravna stanovanjska skupnost iz sredstev skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. V njem je 21 stanovanj, za upokojence, nekaj pa jih je namenjenih tudi mladim družinam. Drugi objekt, ki ima 27 stanovanj, je Gradbenik gradil za trg. Od tega je štirinajst stanovanj tako imenovanih solidarnostnih, ki jih je kupila samoupravna stanovanjska skupnost - enota za družbeno po- moč. Ta stanovanja bodo dali občanom z nizkimi osebnimi dohodki in mladim družinam. Na podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Moziiju so povedali, da bo okolica blokov urejena - vključujoč zelenice in parkirne prostore — do konca oktobra. Poleg tega Gradbenik gradi 15 — stanovanjski blok še v Nazaijih, 10-stanovanjskega pa na Ljubnem. Tudi v teh blokih bedo stanovanja namenjena delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. • Goran Horvat razstavlja na Ravnah na Koroškem V prostorih Likovnega salona na Ravnah na Koroškem je do 12. septembra odprta razstava likovnih del Gorana Horvata, študenta 4. letnika fakultete za strojništvo Univerze Ljubljana. Ravenska razstava, ki je plod triletnega dela, je tretja javna predstavitev Gorana Horvata. Lani je skupaj z očetom Jožetom Horvatom - Jakijem razstavljal v Slovenskih Konjicah, zatem pa na fakulteti za strojništvo ljubljanske univerze. Na Ravnah na Koroškem zdaj razstavlja 20 risb v tušu. Goran Horvat se ukvaija s slikarstvom in grafiko amatersko. Navdih za umetnost je dobil po očetu Jakiju in je tudi Goranov svet povsem svojevrsten. Z grafičnimi simboli predstavlja odtenke misli in občutkov. Njegova preokupacija je človek v vseh njegovih situacijah. BIFE KOPALIŠČE, Velenje Odprt, vsak dan od 7.'do 22. ure VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd. NAŠ ROMAN 38 • HARRISON E. SALISBURV Vendar pa je jezero ob obali redkokdaj zamrznilo pred devetnajstim novembrom, pogosto pa ni niti do začetka januarja. Ko pa je zaledenelo in je bil led ob obali debel od deset do petnajst centimetrov, ie bila vožnja čez jezero varna* Pi tem so imeli Sovjeti že nekaj izkušenj. V zimski vojni s Fine, so pripravili ofenzivo na ledu in napadli Viborg. To je bil petdeset kilometrski pohod vse do področja Uhte. Se prej v času revolucije pa so vlaki vozili po tračnicah, ki so jih položili po zaledeneli Volgi pri Svjažeku. Pot je bila dolga kilometer in pol. Ko so gradili transsibirsko železnico, so takšno progo potegnili tudi čez rokav Bajkalskega jezera, v prvi svetovni vojni pa čez reko Kolo blizu Murmanska. Toda nobena pot ni bila tako zapletena in hkrati tako potrebna kot pot čez Ladoško jezero. Jezero ima tudi svoje posebnosti. Če je vetrovno, se spreminja vodna gladina in celo pozimi se je že zgodilo, da se je dvignila ali padla za trideset pa tudi do stodvajset centimetrov. S KONJI IN SANMI Po načrtu naj bi bila proga čez jezero dolga kakšnih petdeset kilometrov. Pri Leningradu naj bi se združila s staro in slabo opremljeno stransko progo, ki so jo pred vojno uporabljali le za izlete. Dolga je bila okrog šestdeset kilometrov in se je končala na petih, med seboj povsem ločenih .leningrajskih postajah. Tretjega novembra je leningrajski vojaški svet ukazal, naj čez jezero pripravijo čimprej ustrezno zvezo z zaledjem. Po padcu Tihvina je bila ladoška proga med najpomembnejšimi nalogami vojaškega vodstva. Po osmem novembru pa je postala resnično življenjske važnosti. Leningrad ni imel druge poti. Z letali so sicer res lahko dnevno pripeljali v mesto nekaj ton hrane, toda tega ni bilo dovolj niti za vojake, kaj pa bo z milijonskim prebivalstvom. Že v nekaj tednih bi umrlo od lakote. Zamisel je bila neverjetno drzna, toda izbire ni bilo - zgraditi progo ali umreti, le v tem je bil izhod. K delu so pritegnili kmete, kolhoznike, vojake iz zaledja in vse druge, ki so bili tega zmožni. Voda na jezeru je začela zmrzovati Ze osmega novembra, *.ai JC 0110 zelo zgodaj. Letalski izvidniki so poročali, da zmrzuje ves južni del jezera, razen predela, kjer naj bi tekla proga. Po petnajstem novembru je^zapihal močan severni veter in ledena plast na južnem delu jezera se je naglo debelila. Sedemnajsti november je bil siv, teman in strupeno mrzel. Sonce je vzšlo sredi dopoldneva. Dobro uro pred tem sta dvt izvidniški skupini že odrinili na zaledenelo jezero. Prva pod vodstvom Stafejeva je preizkušala ledeno površino blizu pristanišča na leningrajski strani. Druga skupina pod vodstvom poročnika Sokolova pa je odšla iz Kokoreva proti otoku Zelenec in naprej do Kobone na vzhodni obali. Možje so bili oblečeni v bela oblačila, s seboj so imeli orožje in hrano. Vsak je imel tudi cepin ali sekiro za razbijanje ledu. Med seboj so bili povezani z vrvjo in resiuumi pasovi. Vsakih sto metrov so postavili zastavico, da bi se lahko vrnili, hkrati pa so s tem začrtali tudi progo. Led je komaj zdržal njihove korake, bil je še precej tenak. Med potjo je bril močan in hladen veter, ki jih je oviral pri hoji. Na polovici poti so naleteli na predel, kjer voda še ni zmrznila. Nevarno področje so previdno obšli, led se je nekomu sicer vdrl, vendar so ga srečno izvlekli iz hladnih valov. Lire so minevale, ljudje na ledeni ploskvi so le počasi napredovali. Na obali je major Možajev nestrpno čakal na njihova sporočila. Klicali so ga že iz štaba v Smolnem. Nestrpnost se je od ure do ure stopnjevala, saj bi morali prvo poročilo prejeti že popoldne, zdaj pa so še vedno čakali. Izvidniška skupina je prispela v Kobono šele po četrti uri zjutraj in šele takrat je Možajev lahko poročal v Smolni. Sokolov, ki se je Koboni približal po dolgem ovinku na severni strani, je trdil, da lahko začnejo z vožnjami po jezeru. Major Možajev ni mogel več strpeti: zajezdil je sivo kobilo in odhitel po ledu. Na veliko presenečenje i/vidnikov je prispel v Kobona že po štirih urah. Ledje bil debel približno petnajst centimetrov in ledena ploskev na jezeru se je naglo širila. Tudi temperatura je padla. Devetnajstega novembra je prispel v Kokorevo tudi general Lagunov. Vodil ga je domačin ribič. Na led sta odrinila z lahkim terenskim vozilom. Avto ni bil opremljen za takšne vožnje, kolesa so drsela, šoferje moral voziti počasi in paziti na razpoke in vzdolbine v ledeni ploskvi. Kljub temu se je v Leningrad vrnil že proti večeru in povedal Ždanovu, da bo v nekaj dneh urejena vožnja po jezeru. Leningrajski svet pa je po kratkem dialogu med Ždanovim in Lagunovim sklenil takoj začeti. Enote kapitana Murova so s Pulkovskega višavja takoj premestili na obalo jezera. Tam je Murov zaskrbljeno opa zoval svoje ljudi. Polovica mož še nikoli ni imela opravka i konji. Med njimi so bili znanstveniki, umetniki in drugi. Konji pa so bili mršavi in slabotni, da bi še prazne sani komaj potegnili. Murov je upal, da bo na drugi strani jezera našel nekaj ovsa in sena, seveda, če bodo konji zdržali in prispeli do cilja. Mnogi niso bili niti primerno podkovani. K sreči pa so na nekih santh odkrili zaboj s podkvami in konje temeljiteje pripravili za potovanje po ledu. Medtem ko je karavana čakala na odhod, so Murovu sporočili, da so v mestu ponovno zmanjšali obroke hrane. Od dvajstega novembra so dobivali delavci dvestopetdeset, drugi pa le stopetindvajset gramov kruha, dnevno. poroke - Zlatko BARON, roj. 1953, str. ključavničar iz Šoštanja in Mileva MILJENOVIČ, roj, 1955, delavka iz Šoštanja - Vojko VREŠAK, roj. 1953, strojnik iz Sodne vasi in Silva FAJS, roj. 1956, prodajalka iz Velenja - Branko MUHlC, roj. 1948, str. ključavničar iz Šaleka in Nada FERENCAK, prodajalka iz Šaleka, roj. 1956 - Anton SUŠEK, roj. 1948, ključavničar iz Velenja in Ivanka LAZNIK, roj. 1953, delavka iz Velenja - Franc VIŠNER, roj. 1948, toplovodni inštalater iz Lokovine in Leopolda LAZNIK, roj. 1949, delavka iz Šaleka Vladimir POTOČNIK, roj. 1939, elektroinženir iz Ptuja in Zofija OMAN, roj. 1945, uslužbenka iz Ptuja Andrej GOLIČNIK, roj. 1949, šofer iz Šoštanja in Fanika URBANC, roj. 1957, prodajalka iz Šoštanja Nikola NAGLIC, roj. 1948 iz Nurnberga in Alojzija PATZNER, roj. 1944, iz Velenja Alojzij DROLC, roj. 1947,rezka-lec iz Konovega in Silvija FRATZKE, roj. 1946, iz Neuenrade Maksimiljan ŠTEFANIČ, roj. 1951, rudar iz Velenja in Marta KONEC, roj. 1957, prodajalka iz Velenja Ivan TRATNIK, roj. 1950. šofer iz Velenja in Terezija ŠTRUC, roj. 1950. delavka iz Velenja Albert PEČNIK, roj. 1952, elek-tričar iz Konovega in Ljubica RAZGORŠEK, roj. 1955, uslužbenka iz Konovega Stanislav TAJNIK, roj. 1954, ključavničar iz Šoštanja in Dana POZDEREC, roj. 1954, gospodinja iz Šoštanja Vinko KOTNIK, roj. 1953. varilec iz Plešivca in Marija SKORNŠEK, roj. 1958, delavka iz Plešivca Darko ŽOLGAR, roj. 1951, elek-tričar iz Velenja in Irena SLAPNIK. roj. 1958, prodajalka iz Velenja Stanislav SLATINŠEK, 1955, str. ključavničar štanja in Majda BERlCNIK, roj. dijakinja iz Šoštanja Milan VETERNIK, roj. električar iz Raven in Milena JESIH, roj. 1956, prodajalka iz Raven Alojzij HRIBERŠEK, roj. delavec iz Šoštanja in Nada PLAZNIK, roj. 1951, lavka iz Letuša Staniša STOJILKOVIČ, 1954, natakar iz Šoštanja in Milka POPRŽEN, roj. 1957, lavka iz Šoštanja Pavel ACM AN, roj. 1954, delavec iz Lepe njive in Angela PUDGAR, roj. 1955, delavka iz Belih vod Vilko ARNEŽNIK, roj. 1956, urar iz Šentilja pod Turjakom in Milena KI TEK, roj. 1957, prodajalka iz Šoštanja Franc BRGLEZ roj. 1952, kmetovalec iz Zavodnje in Anica POTOČNIK, roj. 1956, kmetovalka iz Raven Valentin HEINDL, lesostrugar iz Šoštanja in Alojzija BERDNIK, roj. 1954, krojačica iz Malega vrha roj. iz So- 1957, 1950, 1935, de- roj. de- SMRTI Fudolf PLIBERŠEK, upokojenec iz Šmartnega ob Paki št. 125, star 63 let Anton SIVKA, upokojenec iz Šmartnega ob Paki št. 125," star 79 let Franc POLAK, strelec iz Škal št. 50, star 46 let Jakob PODGORŠEK, rudar iz Raven št. 129, star 36 let Alojz LIPNIK, rudar iz Velenja, Šlandrova c. št. 12, star 42 let Mirko ZLATAREK, tesar iz Velenja, Jenkova c. št. 18 star 39 let Jože POFEK, strojni delovodja iz Velenja, Jenkova c. št. 18, star 36 let Marija JELEN, upokojenka iz Arnač št. 37/a, stara 61 let Frančiška SKAZA, preužitkarica iz Arnač št. 37, delavka stara 63 let Frančiška SEŠEL, preužitkarica iz Plešivca št. 59, stara 76 let Ivana KLAVŽ, kmetovalka iz Podkraja pri Velenju št. 48, stara 73 let Antonija SKAZA, kmetovalka iz Konovega št. 97, stara 76 let Fianc GRABNER, upokojenec iz Velenja, Graškogorska št. 8, star 76 let Anton LESKOVŠEK, upokojenec iz Lokovice št. 49, star 100 let Aleš NAHTIGAL, otrok iz Ruš, Aškerčeva št. 17, star 4 leta Žarko DJUKANOVIC, gradbeni delovodja iz Kanal Brane 17, star 40 let Ivo JURKOVIČ, zidar iz Janjaca št. 80, star 22 let Dragoja LETO, zidar iz Čifluka, star 25 let Ana ŽUNTER, gospodinja iz Sp. Pobrežja št. 4, stara 71 let MINERVA - ŽALEC Zabukovica POLIETILENSKE CEVI IN USTREZNI SPOJNI ELEMENTI ZA: I TLAČNE CEVOVODE I DRENAŽO I HIŠNO KANALIZACIJO I KANALIZACIJO MINERVA — ŽALEC Zabukovica Tovarna za predelavo plastike in kovin. ZAVAROVALNICA SAVA S PODRUŽNICA CELJE Pri zavarovalnici SAVA je življensko zavarovalnih žc preko 430.000 oseb. Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici SAVA, da je postalo pravo ljudsko zavarovanje? UCiOUNE ZAVAROVALNE VSOTE: VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK. DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE so posebnosti, ki jih je vredno premisliti. Zavarovalnica takoj izplača zavarovalno vsoto ob aozivetju dogovorjene zavarovalne dobe vam če bi prej umrli, pa svojcem. Mesečno premijo plačujete dO izplačila zavarovalne vsote, l-uinnitc še to: Zavaruje se lahko oseba stara od 15 do 65 let. ENA SAM m ■ . AČANA MESEČNA PREMIJA ZAGOTOVI JAMSTVO ZAVAROVALNICE S TEM PA LAHKO IZPl AČILO CEL E ZAVAROVAI NI VSOTE. UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH Vsak življcnski zavarovanci- pri Zavarovalnici SAVA prejme po posebnem pravilniku vsako leto tuc delež pri presežkih. Zavarovalnica izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim večja je premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji jc delež. BREZPLAČNO ZA VAROVANJE OTROK Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10% osnovne zavarovalne vsote, toda najmanj 1000 dinarjev. DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito. Po stopnji nevarnosti so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih razredov. , prvega spadajo najlažji poklici, v petega najtežji. Mesečna prenija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spremeni tudi zavarovalna vsola. 11 ZA VAS'/A VAS° ,)Kl ?IN° A' ' ^ «"OKE POT Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko "oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Lackova vas pri Preboldu tel št '10631 722—027. ' Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbe-ih materialov. KINO Športni utrinek Ligaška tekmovanja Uspešen start Šmartnega Blizu 1000 ljubiteljev nogometa je v Šmartnem ob Paki gledalo otvoritveno srečanje slovenskih ligašev v novi sezoni. Domači nogometaši so premagali ekipo Slavije iz Vevč z rezultatom 1:0 (0:0). Šmarčani so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in bi, ob večji iznajdljivosti napadalcev lahko zmagali z višjim rezultatom. Edini .zadetek je dosegel Reberšek. V drugem kolu bodo Šmarčani gostovali v Litiji. Domačini so novinci v ligi. J. KRANJC Točka za Rudarja Nogometaši Rudarja so v uvodni tekmi v slovenski nogometni ligi dosegli jttvo^ točko, ko so v Ajdovščini igrali z domačim Primorjem neodločeno 1:1 Velenjčani so bili boljši in so stalno ogrožali vrata domačinov, predvsem v j»vem delu, ko so dosegli tudi zadetek iz 11-metrovke. Strelec gola je bil Stevanovič. V nadaljevanju so domačini izenačili. Nogometaši Rudarja so se predstavili kot dobra ekipa in osvojena točka z moštvom, kije v lanski sezoni bilo tretje na lestvici, je vsekakor uspeh. V nadaljevanju igrajo Velenjčani na svojem igrišču proti Iliriji iz Ljubljane. R. ŽEVART Rokomet Točke rokometašicam Rokometašice iz Velenja in Šmartnega ob Paki so v prvem kolu slovenske rokometne lige - ženske osvojile prve točke. Šmartno - Izola 19:8 Šmarčanke so pokazale zelo dobro igro in povsem nadigrale rokometašice iz Izole. Zelo dobro so igrale v napadu, kjer se je predvsem izkazala Kolenčeva, saj je dosegla kar 9 golov za svojo ekipo. Ostale zadetke so dosegle še Grilova in Urankarjeva po tri, ter Jerajeva in šmercova po dva. J. KRANJC Velenje - Brežice 13:11 Tekma je bila v začetku enako-vredna in v prvem delu tudi po s rezultatu izenačena. V nadaljevanju pa so domačinke predvsem po zaslugi zelo dobre obrambe vratarke f Hlebove uspele doseči prednost v ' zadetkih in zasluženo zmago. Največ zadetkov so dosegle Pocajt 4, i Podpečan in Podbregar po 3. V soboto igrajo Velenjčanke . doma z ekipo iz Dobrovelj v športnem parku. Rezultati ostalih srečanj : Do-brovlje: Slovan 13:11 (5:5), Sava: Preddvor 11:15 (5:8), Kamnik: Krka 11:14 (6:7) Lestvica: 1. Šmartno 2. Preddvor 3.Krka 4. Dobravlje 5. Velenje 6. Brežice 7. Slovan 8. Kamnik 9. Sava 10. Izola 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 0 19:8 0 0 15:11 0 0 14:11 0 0 13:11 0 0 13:11 0 1 11:13 0 0 1 11:14 0 0 1 11:15 0 11:15 0 8:19 0 0 0 1 Šoštanj -26: Rokometaši Šoštanja so že v prvi tekmi slovenske rokometne lige osvojili obe točki. Ze v prvem delu so domačini s hitro igro nadigrali goste iz Ajdovščine, ki so po odmoru bili nekaj časa enakovredni, vendar premoč domačih je bila očitna in zmaga ni bila vprašanje. Največ golov so dosegli: Kompan 9, J. Jančič 4, Lesjak in Stvarnik 3, ter Melanšek in F. Jančič po 2. Mlinotest 18 OSTALI REZULTATI SRL -Iskra: Minerva 24:31 (10:14), Krka: Brežice 25:25 /13:10), Polet: Piran 18:7 /8:2), Jadran: Ormož 25:20 (10:9), Slovenj Gradec: Tržič 18:16 (8:8) Lestvica: 1. Polet 110 0 18:7 2 2.Šoštanj 1 1 0 0 26:18 2 3. Minerva 1 1 0 0 31:24 2 4. Jadran 1 1 ,0 0 25:20 2 5. SI. Gradec 1 1 0 0 18:16 2 6. Brežice 1 0 1 0 25:25 1 7. Krka 1 0 1 0 25:25 1 8. Tržič 1 0 0 1 16:18 0 9. Ormož 1 0 0 1 20:25 0 10. Iskra 1 0 0 1 24:31 0 11. Mlinotest 1 0 0 1 18:26 0 12. Piran 1 0 0 1 7:18 0 Strah je odveč Pravi veliki up velenjskega moto-crossa - Andrej Mayer. V Velenju neprestano narašča število ljubiteljev moto-crossa, tega tako nevarnega, a atraktivnega športa. Poleg gledalcev pa smo ob otvoritvi motocross proge na Tribeliškem, ki jo je pripravila AMD Velenje, dobili tudi prve tekmovalce. AMD je kupilo nekaj tekmovalnih motorjev in sedaj se šest mladih tekmovalcev marljivo pripravlja na tekmovanja, dosegli pa so že tudi nekaj lepih uspehov. Tokrat jih bomo lahko prvič videli tudi na domačem terenu, saj jih bo pet nastopilo na dirki za državno prvenstvo, ki ga v nedeljo, 12.9.1976 prireja AMD Šaleška dolina. Pred to pomembno dirko smo se pogovarjali z enim, po besedah mnogih, najbolj nadarjenim in perspektivnim tekmovalcem Velenja, dijakom drugega letnika gimnazije, Andrejem Mayerjem. „Kdaj in na čigavo pobudo si se prvič srečal z motorjem za moto cross? „Glede na to, daje že oče bil včasih moto-crossist, me je hitro navdušil za to zvrst športa. Tako sem že v petem razredu osnovne šole prvič vozil na predelanem serijskem motorju, sicer bolj za šalo, kot za res, vendar se je v meni prebudila ljubezen do tega, sicer nevarnega, a zame zelo lepega športa. Pred približno enim letom pa sem začel voziti in trenirati na 50 ccm tomosovem motoiju." — In kakšni so prvi rezultati? „Letos sem se do sedaj udeležil vseh dirk za državno prvenstvo v razredu do 50 ccm in sem zbral 34 točk. S tem številom sem trenutno v skupni uvrstitvi med prvimi desetimi. Največji uspeh pa je prav gotovo 3. mesto na dirki v Tolminu." — Kaj pa treningi? „Skupaj s svojimi tovariši treniram trikrat tedensko pod očetovim vodstvom na progi v Tribeliškem. Pred tekmovanjem pa treninge še povečamo. Ker pa so motorji, na katerih vozimo precej nevzdržljivi, je čiste vožnje bolj malo, več je popravljanja." — Treningi, tekmovanja, nabava motoijev in nazadnje tudi njihovo popravilo, veliko stanejo. Kako ti rešuješ to finančno vprašanje? „Glavni vir dohodkov je seveda oče, nekaj pa pomaga ludi AMD Velenje. Na tekmovanjih nam del stroškov povrne tudi organizator, vendar je to povračilo občutno premajhno. Poleg tega izkoristim tudi počitnice, med katerimi se zaposlim, pri-služeni denar pa gre vedno za motor." Moto—cross je precej nevaren šport, ki poleg pripravljenosti in tehničnega znanja zahteva od tekmovalca tudi veliko mero poguma. Ah te je bilo na dirki ah na treningu že kdaj pošteno strah. „Strahu med vožnjo res ne občutim, kajti vem, da če vozim po pameti, me nima biti česa strah. Res pa je, da malo bolj postrani, če že ne z bojaznijo, gledam na nekatere nefair tekmovalce, ki te z drzno vožnjo hočejo izriniti iz proge ali te vreči z motorja. Na srečo je teh v našem športu vse manj, saj se razum in odnos med tekmovalci hitro izboljšujejo." Andrej Mayer — vzoren dijak in dober športnik — V nedeljo boš prvič vozil pred domačo publiko in na domačem terenu. Kakšni so tvoji upi in načrti za to dirko? „Prav gotovo je nastop pred domačo publiko izredno zahteven. Tega se s svojimi sotekmo-valci, nastopilo b o pet Velenj-čanov, dobro zavedam. Marljivo smo trenirali in poskušali bomo pokazati vse, kar znamo, če bodo le motorji zdržali. Osebno pa bi bil zelo zadovoljen, če bi se uvrstil med prvo deseterico." — Tvoji načrti za prihodnost? „Letos je moj največji cilj uvrstitev med prvih deset v skupni uvrstitvi državnega prvenstva v razredu do 50 ccm. V kolikor mi bo to uspelo in če bom dobil tekmovalno licenco, pa bom naslednje leto nastopal v kategoriji do 150 ccm, ker se že letos pripravljam. V načrtu imam tudi nakup novega 1 25 ccm motorja, tako da se bom, vsaj kar se strojev tiče, lahko enakovredno kosal s svojimi nasprotniki. D. BALABAN STRELJANJE Pionir Petek republiški prvak Kotalkanje A. VOHAR Na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško so bili najboljši pionirji strelskega društva „Mrož" Velenje. Uspešni so bili tudi med posamezniki - Hinko Petek je postal republiški prvak med pionirji z rezultatom 23 krogov. Ostali člani ekipe so dosegli naslednja mesta: Milan Krk 7. mesto (215 krogov), Boris Sušin 19. (162) in Miran .Svetina 20. (160 krogov). Ekipa Velenja si je z osvojitvijo prvega mesta in z doseženim rezultatom 612 krogov zagotovila nastop na državnem prvenstvu. Lepo uvrstitev so dosegle tudi pionirske strelske družine „Mrož" z osvojitvijo drugega mesta med ekipami. Med posa- meznicami je dosegla Saška Bola 16. mesto, Ružica Jurovič 12. in Ida Napotnik 18. mesto. V streljanju s pištolo se je na republiškem prvenstvu izkazal tudi Vinko Trinkavs. ki je med mladinci osvojil 3. mesto z rezultatom 523 krogov. • Šahovske vesti Na lutropoteznem turnirju za mesec september je zmagal Kristan z 11 točkami, sledijo Goršek 11, Ambrož 8, Godec 7,5, Djordjevič, Špeh in Vedenik po 7. V skupnem seštevku za prehodni pokal je v vodstvu Goršek 77, pred Stropnikom 41 in Špehom 39 točk. Na republiškem prvokategorič-nem turnirju, ki je bil v Lescah, je med 20 udeleženci velenjski šahist Štefan Cvar dosegel 5. mesto s 5,5 točk in s tem potrdil prvo kategorijo. Š. CVAR Velenjski smučarji se pripravljajo na sezono Smučarski klub Velenje je že sredi intenzivnih priprav nanovo smučarsko sezono. Trenutno jih najbolj zaposlujejo priprave na nov tekmovalni sistem v alpskem smučanju, smučarskih tekih in smučarskih skokih ter priprave na skupščino Smučarske zveze Slovenije (o tem bomo poročali v prihodnji številki), ne zanemarjajo pa tudi priprav svojih članov na bližajočo se sezono. Tako bo že prihodnjo soboto - 11. septembra organiziral prvi kondicijski trening za člane — seveda ne na snegu, pač pa s kolesi. Smučarji se bodo zbrali ob 8. uri zjutraj s kolesi na parkirišču pri avtobusni postaji v Velenju, nato pa krenili proti Pesjemu in skozi Družirurje v Šoštanj. Tam jih bodo na parkirišču pred žago tovarne „Lesna" Šoštanj pričakali smučarji Šoštanja, nato pa bodo skupno nadaljevali pot po levem kraku ceste v RAvne, mimo šole v Ravnah in po desnem kraku ceste spet nazaj skozi Šoštanj. v Velenje. Med postanki bo Smučarski klub pripravil popis udeležencev ter seznanil člane z organizacijskimi vprašanji. Na ta način se Smučarski klub Velenje resno in pravočasno pripravlji. na bližajočo se zimo in seveda želi, da se ta oblika rekreacije v bodoče razvija čimbolj organizirano. Vabimo vse smučarje, da se prvega treninga - čeprav na kolesu -udeležijo, učitelje in vaditelje smučanja pa prosimo, da pomagajo pri organizaciji in izvedbi. V primeru slabega vremena bo trening preložen! ' T. HRIBAR Tekmovalci KDK Rudar trikrat republiški prvaki V Ljubljani je bilo v soboto in nedeljo, 28. in 29. avgusta republiško prvenstvo v umetnostnem kotal-kanju za pionirke, pionirje, mladince, mladinke, člane in članice. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Nove Gorice, Trbovelj, Šmarja -Sap, tekmovalci organizatorja DKK Olimpije in tekmovalci KDK Rudar iz Velenja. Tekmovalo je 67 tekmovalcev, med njimi je bilo 16 tekmovalcev iz Velenja. Največ uspeha so imeli tekmovalci DKK Olimpija iz Ljubljane, takoj za njimi pa so bili tekmovalci iz Velenja. V kategoriji pionirjev skupine D je prvo mesto osvojil Iztok Simek, med pionirkami je bila prva Blanka Dravšnik, pri mladincih pa je zmagal Zlatko Slemenšek , vsi tekmovalci Rudarja iz Velenja. Dobro se je uvrstila tudi Andreja Oven, ki je v skupini C - do 8 let zasedla 3 mesto in Špela Krajšek v skupini B - do 10 let z osvojitvijo 4. mesta. Največji napredek so pokazale pionirke skupine A - do 12 let in mladinke. Zaradi nekaj napak pri obveznih likih so se tekmovalke Rudarja Edita Krajšek, 6. mesto, Lidija PUkl, 9. mesto in Saša Lipnik 10. mesto, uvrstile slabše, kot je bilo pričakovati. Med mladinkami je po obveznih likih vodila tekmovalka iz Velenja Goršek Tatjana, vendar je zaradi izredne vročine slabše izvedla prosti program in na koncu zasedla tretje mesto, medtem ko je Feren-čak Renata v isti konkurenci zasedla sedmo mesto. Med člani je največ pokazal Švajger Silvo, član DKK Olimpija in si s svojim nastopom zagotovil mesto v reprezentanci za svetovno prvenstvo. Svoje mesto v državni reprezentanci pa bo moral potrditi še v Velenju, 4.9. 1976, na državnem prvenstvu. S. KORENIC • Atletske vesti Dragan Antič je na državnem prvenstvu za posameznike v Zagrebu dosegel tretje mesto v teku na 3000 m zapreke. To je prva kolajna za AK Velenje v članski konkurenci z državnega prvenstva in tudi čas (:05,00 je nov rekord kluba. Drugi predstavnik atletskega kluba Velenje, ki je imel pravico tekmovati na državnem prvenstvu, se v teku na 800 m ni uvrstil v finale. Na republiškem prvenstvu v štafetah, ki je bilo v Ljubljani so v štafetnem teku 4x1500 m Velenjčani dosegli četrto mesto s časom 18:06,6. Tekli so Bogdan Urh, Franci Markelj, Slavko Miklavžina in Ivan Lampret. Predsednica atletskega kluba Velenje Vera Zupančič je bila imenovana od Atietske zveze Jugoslavije za kapitana ženske atletske reprezentance Jugoslavije za dvoboj z reprezentanco Italije, ki bo v Paler-mu na Siciliji. V soboto bodo velenjski atleti nastopili v Celju na kvalifikacijskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije. Sodelovalo bo 30 mladincev in mladink velenjskega kluba. Miran Čas in Franc Lamež bosta sodelovala na državnem prvenstvu v maratonu, ter hoji na 20 km, ki bo v Titogradu. R. ŽEVART REDNI KINO VELENJE 9.9. - čitrtek ob 17.30 in 19.30 italijansko-ruska komedija NORA DIRKA ZA ZAKLADOM. Režija: Franco Prosperi. Igrajo: Algieri Noskeze, Ninetto Da voli 10.9. - petek ob 17.30 in 19.30 italijansko-ruska komedija NORA DIRKA ZA ZAKLADOM 11.9. - sobota ob 17.30 in 19.30 meksiški vvestern TUNKO MAKLOVIO Režija: Alberto Mariskal. Igrajo: Julio Aleman, Juan Miranda 12.9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 mehiški vvestern TUNKO MAKLOVIO 13.9. - ponedeljek ob 17.30 italijanska komedija PUSTOLOVŠČINE NEKEGA VELIKANA Režija: Mauricio Lu-chidi. Igrajo: Bud Spencer 14.9. - torek ob 17.30 in 19.30 nemška kriminalka LORD IZ PREDMESTJA Režija: Otto-kar Ronze. Igrajo: Martin Ludge, Judy Winter 15.9. - sreda ob 17.30 in 19.30 nemška kriminalka LORD IZ PREDMESTJA 16.9. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija SVET ABOTA IN KOSTELA Režija: Sidy Majers. Igrajo: Bud Abot, Luis Kostelo komedija SVET ABOTA IN KOSTELA komedija SVET ABOTA IN KOTELA 18.9. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film ZADNJI UKAZ Režija: Hal Ashby. Igrajo: Jack Nicholson, Otis Young, Randy Quaid 19.9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film ZADNJI UKAZ KINO ŠOŠTANJ 11.9. - sobota ob 19.30 ameriška komedija DVA DETEKTIVA Režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Cean, Loretta Swit 12.9. - nedelja ob 17 in 19.30 italijanska komedija PUSTOLOVŠČINE NEKEGA VELIKANA Režija: Mauricio Lu-chidi. Igrajo: Bud Spencer 15.9. - sreda ob 19.30 ameriška komedija SVET ABOTA IN KOSTELA. Režija: Sidney Majers. Igrajo: Bud Abot, 'Luis Kostelo 16.9. - četrtek ob 19.30 nemška kriminalka LORD IZ PREDMESTJA Režija: Otokar Runze. Igrajo: Martin Ludge, Judy VVinter 18.9. - sobota ob 16 uri OTROŠKA MATINEJA STAN-LIO IN OLIO Režija: Fred Guid. Igrajo Stan Laurel, Oliver Hardy 18.9. - sobota ob 19.30 ameriški barvni vvestern KEHIL, ŠERIF ZDA. Režija: Andre'w Mac Leglaen. Igrajo: John Wayne, George Kennedy 19.9. - nedelja ob 17 in 19.30 francoski barvni film LACOMBE LUCIEN. Režija: Louis Malle. Igrajo: Pierre Blaise, Aurora Clement KINO GLEDALIŠČE VELENJE 13.9. - ponedeljek ob 20 uri ameriška komedija DVA DETEKTIVA Režija Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Cean 19.9. - nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA STAN-LIO IN OLIO Režija: Fred Guiol. Igrajo: Stan Laurel, Oliver Hardy. malt oglasi Iščem sobo ah manjše stanovanje, po možnosti opremljeno. Šifra: Dober plačnik. Velenjčanka, študentka, Študent, Velenjčan, išče mirna, nekadilka išče sobo v sobo kjerkoli v Velenju. Šif- Velenju. Šifra: Samo ob ra: Veliko odsoten. koncu tedna. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljube sestre in tete ANTONIJE TAMŠE se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo se govorniku tov. Blatniku ter duhovščini za opravljeni obred. Posebna zahvala velja vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev. Žalujoči: sestre Trezi, Mira, Lizika z družinami in ostalo sorodstvo. Komentar tedna Na tem mestu smo že r nekajkrat besedovali o odgovornosti in o tem, kako smo z vsakim svojim dejanjem odgovorni skupnosti, v kateri živimo. Zato ni odgovoren tisti, ki zaradi svoje lenobnosti slabo dela in tudi ne delavec, ki skuša tudi svoje napake naprtiti zgolj na pleča posamezniku. S tem pa nikakor nočemo dejati, da je odgovornost vedno nekaj, kar se da skriti v množico — tudi osebno odgovornost poznamo, čeravno, roko na srce, ostajamo vse prevečkrat le pr i besedah, ko bi jo bild potrebno poimenovati z imenom in priimkom. In odgovornost ima več obrazov. Zadnjega smo videli pred nekaj dnevi.. . Minuli teden so bili Velenjčani „na nogah". Kako tudi ne, če pa se je v njihovi bližini razlil nevaren utekočinjen plin etil - akrilat. Šest ton zloveščega industrijskega strupa je umorilo potrošniški hitrici in pomanjkanju ustrezne kulture dobesedno „zasvinjali" marsikateri košček Slovenije. In Slovenija ni ravno pretirano velika, če jo gledamo skozi očala precejšnje koncentra- NESREČA ALI MALOMARNOST? Pake. In zagotovo bi bilo še huje, če ne bi energično posredoval velenjski štab za civilno zaščito. Skupaj z njim vsi ostali odgovorni dejavniki v občini in tudi republiki. Že tako in tako ugotavljamo, da smo v pretirani cije industrije, ki največkrat diha zloveščo strupeno sapo. Seveda pa le ni vse tako hudo: stroga zakonska določila silijo prenekaterega objektivnega onesnaževalca okolja, da se opremi z ustreznimi zaščitnimi napravami. Toda nesreča (nesreča ali malomarnost? J nikoli ne počiva. Rezultati pa so srhljivi: umazane vode, ribji pomor, vse skupaj pa vpliva tudi na bivanjsko okolico človeka. O tem res ni več vredno izgubljati besed. Tudi jih ne bi, če ne bi Velenjčanom pred dnevi grozila neposredna nevarnost zaradi malomarno „izgubljenega" plina. V tem trenutku niti ni najbolj pomembno, kdo je najbolj kriv za nesrečo, ki bi bila lahko še veliko hujša kot pa je že. Gre za nekaj več: za odgovornost tistih, ki so plin točili v tovarni, a ga niso stočili. Gre za odgovornost vseh nas, na vsakem koraku. Zato tudi v tem primeru ne moremo verjeti v ,,usodnost" in naključnost" kajti eno je gotovo -nesreči je botrovala neodgovornost in njen otrok -malomarnost. MILAN MEDEN V TOPOLŠICI Velika gasilska vaja Operativni štab občinske gasilske zveze Velenje je preteklo soboto pripravil v Topolšici veliko gasilsko vajo, ki naj bi pokazala, kako so gasilci uspo- sobljeni v primeru požara ali druge elementarne nesreče za reševanje iz objekta kot je bolnišnica. Točno ob šestnajstih je iz lestve in že reševali ljudi iz visoke zgradbe. Močni curki iz cistern in vodovoda so kmalu zadušili požar in ogroženi prebivalci so bili rešeni. Gasilsko vajo si je ogledalo veliko domačinov, ki so bili navdušeni nad spretnostjo in hitrostjo gasilcev. V imenu bolnišnice Topolšica se je gasilcem za uspelo vajo zahvalila dežurna zdravnica dr. Ljudmila Krajnc in zaželela, da bi bili tako dobro pripravljeni in usposob- REKLI SO: ljeni za posredovanje tudi ob resnični nesreči. Predsednik občinske gasilske zveze Stane Hudales je ob koncu dejal, da je vaja pokazala, da so gasilci dobro pripravljeni za reševanje naprav iz bolnišnice oziroma pacientov, če bi bilo treba, čeprav da še nimajo najmodernejše opreme. Napake, ki so jih delali gasilci pri sedanji vaji, pa bodo skušali odpraviti do vaje, ki bo konec tega meseca v Velenju. Ogrožene krajane je pomagala reševati tudi ekipa prve pomoči topolške bolnišnice. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšck (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 -^21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska ČTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1-/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje štirinajstih gasilskih domov krenilo proti Topolšici 152 gasilcev s sedemnajstimi avtomobili in vso potrebno opremo, ki jo imajo trenutno na voljo. Nekaj minut za tem so bili prvi avtomobili že na kraju navideznega požara. Medtem ko so nekateri gasilci še prihajali na kraj namišljenega požara, so prvi že razvili drsalne prte, raztegnili JURE BILIC: - Res je, da smo po nekaterih težavah in krizah šli v restrikcije, ki pa so bile v osnovi upeijene proti konzervativnim in reakcionarnim silam, pred katerimi smo branili socialistično samoupravljanje, našo svobodo in neodvisnost. V teh prehodnih restrikcijah je izgledalo, kot da se to nanaša tudi na politične, demokratične svoboščine in ustvarjanje nasploh. Ze mene je to prehoden pojav. To ne postaja sistem. Restrikcija ni naš sistem. MOMČILO CEMOVIČ: - Velika število organizacij združenega dela že dlje časa posluje s tujimi partneiji brez instrumentov za zagotovilo. To je postala praksa in le redki so primeri, da partnerji medsebojno ne poravnavajo obveznosti. V zveznem sekretariatu za finance sedaj pripravljajo predpise, da bi preprečili kakšne morebitne težave. RUDI ČACINOVIČ: - Naše sosede so ne le države z različno družbeno ureditvijo, temveč se razlikujejo med seboj po svoji notranji politični strukturi in po svoji zunanjepolitični naravnanosti. Prav zategadelj smo vedno poudarjali obmejno sodelovanje kot praktično možnost in izraz aobrososedskih odnosov in praktično preraščanje osU.ikov blokovskih delitev in ostankov dediščine hladne vojne. » V SOBOTO, 11. SEPTEMBRA, BODO NA LETALIŠČU V TURIŠKI VASI PROSLAVILI 30-LETNIC0 AMD SLOVENJ GRADEC IN 50-LETNIC0 AMD MARIBOR Pobratenje društev Člani avtomoto društev Slovenj Gradec in Maribor slavijo letos pomembna jubileja. Mariborčani so že pred pol stoletja ustanovili avtomoto društvo, v Slovenj Gradcu pa pred tremi desetletji. Vodstvi obeh društev sta se odločili, da skupaj proslavita ta jubilej. Pod pokroviteljstvom Rudija Vrčkovnika, predsednika Sveta* občin koroške regije, se bodo v soboto, 11. septembra, sešli v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu člani avtomoto društev Maribor in Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti bodo razvili društveni zastavi, podpisali pa tudi listini o pobratenju. Za to priložnost gram, pa tudi več drugih zani-pripravljajo krajši kulturni pro- mivosti. • Kotalkarji za najvišje naslove Na kotalkarskem stadionu v Velenju je bilo v organizaciji kotalkarskega kluba Velenje državno prvenstvo v kotalkanju za vse kategorije. Sodelovalo je 46 najboljših tekmovalcev iz Ljubljane, Zagreba, Nove Gorice, Trbovelj in Velenja. Največ uspeha so imeli kotalkarji ljubljanske Olimpije in Medveščaka iz Zagreba. Skromna je bila udeležba v konkurenci mladincev in članov, kjer sta nastopila le po dva tekmovalca. REZULTATI: Pionirji A: 1. Iztok Kuret (Olimpija) 295,45, Mladinci: 1. Ivica Malivuk (Medveščak) 391,90, Člani: 1. Silvo Švajger (Olimpija) 743,9, 2. Zlatko Slemenšek (Rudar Velenje) 484,6, Pionirke A' 1 Maja Grabner (Olimpija) 358,45, 2. Edita Krajšek (Rudar Velenje) 302,05, 7. Lidija Pukl (Rudar Velenje) 285,85, Mladinke: 1. Željka Zgaga (Medveščak) 529,8, 4. Tatjana Goršek (Rudar Velenje) 476 Članice: 1. Nataša Katič (Mladost) 774,9 BLAGOVNICA HAMA NUDI ODSLEJ TUDI Dela na cesti Šalek-Selo dobro napredujejo. Pred dnevi so začeli kopati zemljo s stroji na zahodni strani stolpa Šaleškega gradu. Z izgradnjo ceste in predora bodo vozniki rešeni ostrega ovinka v Šaleku, Šalečani bodo lahko bolj varno hodili po središču vasi s prestavitvijo ceste pa bomo dobili tudi dodatne površine za blokovno stanovanjsko gradnjo. Osumljen več kaznivih dejanj Delavci velenjske postaje milice so prijeli Antona Gotovnika, kije osumljen, da je v mestu Velenju storil več vlomnih tatvin v osebne avtomobile. Vlamljal je v nočnem času. Miličniki so pri njem našli tudi predmete, ki jih je ob vlomih jemal iz avtomobilov, katerih oškodovanci niso znani. Ti naj se zglasijo na postaji milice. Miličniki so našli žepni računski strojček, tranzistorski sprejemnik, zavitek prve pomoči in rokavice. • Prehitevanje na klancu Voznik osebnega avtomobila nemške registracije R V -Z-957 Emil Lončar je peljal 6. tega meseca okrog 8. ure iz Velenja proti Arji vasi. Blizu gostilne Zajec je pričel prehitevati voznika traktorja. Prehiteval ga je na klancu in to v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 514-51 Ludvik Grunt. Voznika sta čelno trčila. Trčenje je bilo tako silovito, daje voznika Grunta vrglo iz avtomobila na cestišče. Tako je dobil voznik Grunt težje telesne poškodbe, pretres možganov ter odprt zlom levega kolka. V njegovem avtomobilu je bil še sopotnik Milenko Kurko, ki se je lažje telesno poškodoval. Na avtomobilih pa je za približno 80.000 dinaijev škode. • Neprimerna hitrost Iz križišča Celjska in Koroške ceste v Velenju je 29. avgusta letos peljal voznik osebnega avtomobila NM 264-93 Janez Kvar. Peljal je po Celjski cesti in ko je pripeljal v desni ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste in se je s prednjim levim blatnikom zadel v prednja leva vrata osebnega avtomobila CE 376-60, ki ga je vozil Albert Draksler. Pri trčenju se je Albert Draksler lažje telesno poškodoval. • Podlegel telesnim poškodbam Iz Velenja proti Slovenj Gradcu je peljal 3. tega meseca voznik osebnega avtomobila Janko Kovačič. V Paki je zagledal pred seboj kolesarja. Nameraval ga je prehiteti, pri tem pa je s prednjim delom trčil v zadnje kolo kolesarja. Kolesarja je vrglo v bližnji jarek, kjer je obležal. Voznik osebnega avtomobila Janko Kovačič na kraju nesreče ni počakal, ampak je vožnjo nadaljeval. Kasneje se je zglasil na postaji milice in prijavil nesrečo. Kolesar Anton Knez je dobil takšne telesne poškodbe, da je med prevozom v bolnico podlegel telesnim poškodbam. • Izsiljeval prednost Proti križišču Tomšičeve in Jenkove ceste je 4. septembra letos peljal voznik osebnega avtomobila Marjan Rožič. Ko je pripeljal v omenjeno križišče, mu je iz neprednostne Jenkove ceste pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Marjan Rožič. Pri trčenju je voznik Rožič padel iz avtomobila in pri tem udaril z levo nogo ob robnik ceste. Oba voznika sta se lažje telesno poškodovala. Na vozilih je za okoli 40.000 dinarjev škode. Voznik Rožič je vozil brez vozniškega izpita. • Nenadoma zavil na desni prometni pas Voznik osebnega avtomobila CE 881-51 Herman Drevje peljal4. tega meseca po Foitovi cesti v Velenju. Za njim je pripeljal po levem prometnem pasu voznik osebnega avtomobila CE 226-16 Jakob Lipovšek in nenadoma ne da bi nakazal smer zavil na desni prometni pas. Pri tem je trčil v Herlahov avtomobil. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda pa znaša 900 dinarjev. OTROŠKO PERILO