TEDNIK
Ljubljana, 4. januarja 1940,
:	Filozofski recept za novo leto
Napravi si načrt za prihodnje štiri ;	tedne in se po njem ravnaj. To je iz-
•	vedljivo, kakor je zdravniška dieta
•	izvedljiva. In obenem je to zdrav duševni šport. Skromen štiritedenski
•	načrt boš mnogo laže uresničil kakor
velikopotezen celoletni program.
m
danes:
NAŠA NOVA RUBRIKA:
Športni tednik
(GL str. 11)
NAROČNINA
lU teta 20 din, l/$ teta 40 din. rt teU 80 din. V Italiji na teto 40 lir. r Franclji 70 fraiil v f A mer‘ki t*'i dolarja Drugod sorazmerno — Na ročnino le Dlafiatt vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčua petltna vrsta ali njen prostor (višina s mm ti širina 55 min) 7 din. t ogla.-nt-m delu 4 50 din. » d\obarvnem tisku	no dogovoru
fotlce: beseda ? din Mal« od a s it beseda I din. Oglasni davek prvsod fie sebej. Pri re^krntnem naroSlln nnni|«t
»DRUŽINSKI TEDNIK«
ob četrtkih Or rdmllf • *» iti i Ijubljanl. Miklošičeva cesta l/III Poetbi predal št 346. Telefon • 32 Račun poštne hran. v Ljub'Janl »893 Rokopisov ne vračamo, nkiranib dopisov ne sprejemamo Za or te treba priložiti ea S d«n tnamk.
Po zgledu Angležev in Nemcev so — dober mesec dni za njimi — iz kacijo o vzrokih sedanj
idaj tudi Francozi lali uradno publi-> vojne
Dalje, pravi nemški uradni odgovor, skuša Rumena knjiga »spet pogreti stare propagandne laži o dogodkih pri obisku prezidenta dr. Hache meseca marca 1938. v Berlinu. Poročila francoskega poslanika se morajo po vsem, kar je o tem znano iz nemškega uradnega vira, od začetka do konča označiti kot popolna ponaredba zgodovine.«
Spet v marcu odločitve?
Evropska dopisnika najuglednejših ameriških listov New-York-Herald-Tribune in New-York-Timesa mislita, da ni pričakovati poostritve vojne pred marcem.
I/ znosnemu lasa
Lanska novembrska številka ameriškega časopisa Men only je napisala:
Charles Chaplin je prvi mož v zgodovini, o katerem lahko po ptavici in v pravem pomenu besede rečemo, da je svetovnoznan in svetovnosiaven (world-lamed). Kralji, ministrski predsedniki in glasbeniki utegnejo sloveti med civiliziranim svetom, a Chaplina poznajo v krajih, ki še nikdar niso slišali o Napoleonu in Beethovnu in Mussoliniju. Poznajo ga na Salomonovih otokih, v notranjščini Nove Gvineje, v še tako izgubljenih krajih v Tibetu in v še tako črnih predelih Afrike.
(Poznajo... in ljubijo, dodaja bazel-ska National Zeitung, kjer smo srečali ta res sodobni utrinek.)
4. I. 1940.
Stelno* in veselo-Mt/a feča
želita
vsem svojim čitateljem, inserentom in prodajalcem uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«
Politični iednik
Izjava predsednika vlade
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je ob začetku novega leta podal uredniku .Vremena* izjavo, v kateri Je med drugim dejal tudi tole:
»Jugoslavija je doumela svoj odložilni položaj na Balkanu. V zvezi s tem Je Jugoslavija storila vse, da ostane v dobrih odnosih s svojimi sosedami kakor tudi, da obvaruje svojo Btrogo nevtralnost v sporih, ki so se zgodili v preteklem letu. V notranji politiki smo šli po edino možni poti: urejevanju vseh svojih razmer in utrditvi vseh tistih notranjih odnosov, ki 60 dotlej leta ln leta ovirali osnovni razvoj našega državnega življenja.«
»Ob začetku novega leta s tega odgovornega mesta priporočam popoln notranji mir kot edino poroštvo za sleherno konstruktivno (Jelo in za napredek naše države. S pomočjo tega miru moramo ustvariti tisto, kar je naš življenjski interes, to je ekonomsko gospodarski napredek s pomočjo zdrave, načrtne in premišljene ekonomske in gospodarske politike. To Je potrebno člmprej, kajti prihodnje leto bo prineslo mnogo nerednosti v proizvodnji kakor tudi v trgovskih ln finančnih stikih v celem svetu.«
»Leto, ki prihaja, ne bo prav lahko. Da bi Imeli popoln uspeh v našem delu, je potrebno, da izvedemo popolno duhovno mobilizacijo vseh narodnih sil. Tako bomo dosegli skupno In bratsko sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej naši skupni domovini, ki nas bo složna, prerojena in zdrava edina lahko obvarovala vseh zucanfih navalov, in nam omogočila boljše dni ln boljše notranje življenje.«
Izjava predsednika senata
Dr. Anton Korošec, predsednik se-eata, je za novo leto podal .Slovencu* •vojo izjavo. V tej izjavi je dr. Koro-lec med drugim dejal tudi tole:
»Tri stvari so, ki mi delajo skrb Ea nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci.
V vsaki državi je danes nevarnejši notranji sovražnik kakor zunanji, rroti zunanjim sovražr ikom imamo Magino-tove, Slegfriedove in Mannerheimove linije, proti notranjim sovražnikom Imamo ra skoraj povsod le fronto slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem pa seveda velikanska nezrelosti. Ker so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovjetije, temveč Slovanska Rusija. In tisoč in tisoč ljudi je padlo na to pretkanost in jo ponavlja zdaj do pre -'danja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjetije in nekulturnega komunizma.
Neverjetno Je, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vse večjega in večjega vpliva v Javnosti. In to pomeni za domovino veliko negotovost ln nevarrost. Komu služi židovski svobodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinci najprej sebi, to nam Je prav dobro znano, a kako slutijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nam niso znane obveze poedincev. Zato pozor na te črne krte!
Ce se vozite danes z vlaki, posedate T hotelih, če večerjate v toplih go-«t linah, morate dobro paziti na svoje noge, da ne stopite na kakšnega tujca In skoraj sami mladi ljudje, kl bi morali biti na fronti, ne pa na potovanjih! Pazite na te ljudi, ogiba*te ne Jih, da'ne spravite v nesrečo sebe tn domovino. Qul capere potest, capiat! Kdor ni neumen, bo to razumeli«
Izjava dr. Mačka
Dr. Maček Je ob vstopu v novo leto podal JHrvatskemu dnevniku* tole izjavo:
»V moči, zavesti bi politični zrelosti Je naša narodna moč. Želim, da bi nam te na£e narodne odlike tudi v novem letu 1940. prinesle iste sadove. Cm, kl r njem živimo, Je zelo resen. Zavedajoč se svoje zgodovinske odgovornosti bom izvrševal svojo dolžnost po svoji vesti, uspeh mojega dela bo pa odvisen od podpore, kl ml Jo bo dajal hrvatski narod. Zahvaljujem se mu za zaupanje, ki ml ga je bil izkazoval v letu 1939., ln prepričan sem, da bomo tudi v letu 1940. s slož-
9 K V 8 R i I
IM
SLIKE. F8T0SRAFI1E. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLjANA, Vi/olfova 4
V Sarajevu živi hvojašhi mofatev, hi fe bil krojač luvsh&ga sultana Hbdiula <■? Hatnidla
Mojster še zdaj vodi svojo krojačnlco
Sarajevo, januarja.
V Kralja Petra ulici 36, v pritlični hišici, je že pred dolgimi leti krojaški mojster gospod Stojan Jovanovič odprl svojo krojačnico. Nad vrata je pa obesil rdečo desko z zlatimi črkami: »Civilno-vojaški modni krojač.« S časom so pa zlate črke obledele, rdeča deska in obraz mojstra Stojana sta se pa nagubala. Samo njegovi spomini so še ostali sveži, spomini na Beograd, Skoplje, Carigrad, Budimpešto, Reko in Solun v prejšnjih časih. Najbolj je pa živ spomin na Solun.
»To so dragi spomini,« Je dejal mojster Stojan, rojen Skopljan, govoreč južno srbščino, pomešano s kakšno turško besedo. »To so moji spomini na turškega sultana Abdula-Hamida, kl sem ga videl v vili Alatin', v Solunu, kjer je bil interniran. Po čudnem naključju sem postal njegov krojač, in sem mu urezal in sešll nekaj oblek. Bil je zelo zadovoljen in mi je podaril zlato cigaretno dozo in diplomo.«
Leta 1908. je bila mladoturška revolucija. Tega leta je Niazim-bej, poveljnik v Debru, pobunil posadko. Ta pobuna je odjeknila po vsej Turčiji. Enver-paša je izkoristil položaj v Carigradu in Je s četo častnikov vdrl v Jildiz in prisilil sultana Abdula-Hamida, da je odstopil. Princ Rešad-efendl, novi sultan Mehmed V., je zasedel prestol, Hamida so pa internirali v Solunu, v vili .Alatin*.
Tu se začenja pripovedovanje krojaškega mojstra gospoda Stojana Jovanoviča:
»Ko sem bil Se mlad mojster,« Je
dejal gospod Stojan, »niti J7 let mi ni bilo, sem leta 1908. odšel r Carigrad, da bi postal vojaški krojač. Delal sem, se učil turškega Jezika, vendar nisem ostal tam tako dolgo, kakor sem prvotno mislil. Nekega’ dne so mi sporočili, da znana krojaška delavnica v Solunu, Abdurahman Hafs Sure C asi išče izvežbanega krojaškega mojstra. Takoj sem sprejel ponudbo Im odpotoval v Solim. Tam sem se res dobro imel. Plača Je bila dobra in življenje lepo.
Spominjam se, kakor da bi bilo danes, kako se Je nekega dne v marcu leta 1910. ustavila pred našo delavnico lepa kočija. Iz nje sta stopila dva gospoda in vstopila v delavnico. Nekoliko pozneje me je poklical delodajalec, in dejal: »Stojan, obleci se, odšel boš z gospodoma v vilo platin* in boš vzel sultanu mero za nekaj oblek.«
Vzel sem vzorce blaga in konja. Nato smo odšli. To je bila edinstvena priložnost, da vidim »rdečega sultana«, ki Je že dve leti živel v Solunu ln vendar ga še noben Solurčan ni videl. Zanimalo me Je, kakšen je in kako me bo sprejel. ■
Pri vhodu v vilo so me do poslednje dlake preiskali, potem so me pa odvedli v kopalnico. Tam sem se moral dobro umiti in obuti copate, ogrnili so mi bel plašč, na glavo so mi Pa posadili belo čepico. Nato sem odšel v drugo nadstropje, kjer je bila sultanova sprejemnica. Globoko sem se priklonil in prekrižal roke na prsih. Pri oknu je stal sultan. Bil je srednje visoke postave, oblečen v temno evropsko obleko in je zamišljen gledal
skozi okno. Sele flez nelaj č&sa se Je obrnil in me pogledal. y turškem Jeziku, pomešanem ■ aribskimi besedami, ml Je velel, naj fou napravim nekaj oblek. Nato Je febjral blago. Neki Turek mu Je vzel mero u sem si jo zabeležil. Naročil je snoking, promenadno obleko ln Jvoje svetlih oblek. Potem ni i menoj nič več govoril.
Cez nekaj dni sem obl meril, nato sem jo pomi tretjič. Vselej se je pregled, kopalnica, doi nato sprejem, globok križati roke. Pri vseh Je z menoj spregovoril besed ln še te s čudno
prvič po-drugič in ovilo isto: obleka, lom ln pre-skušnjah orda deset fenečim gla-
som.
gele ko sem prinesel gotove obleke, Je bil vesel in zadovoljil Nato Je zapovedal, naj me obsujejo, pn izhodu iz vile so mi dali zlato cigaretno dozo, diplomo in še zlatih lir.
Večkrat sem potem šej hodil pred vilo ,Alatin*, toda sultani nisem nikoli več videl. Neki SoluWni so ga videli, pa ga niso spoznali to je bilo takrat, ko je hotel zbežati.
»Ali še zdaj hranite njqjove darove?« so ga vprašali.
»Nimam jih več,« Je dejal gospod Stojan. »Prišla je vojna, beg. Odšel sem v svet, vse se je izbilo, 2al mi je, da jih nimam več, Sultana so tedaj Imenovali: »Alahov sen na zemlji,« »Rdeči sultan«, »Krvavi sultan«. Tisti čas, ko sem ga jaz fcdel, je bil pač samo žalosten in nesreien človek-ujetnik.«
Takšna Je zgodba sarajevskega krojača o sultanu Abdulu-Hamidu.
nim delom ln skupnimi napori dosegli oadaljnji uspeh.«
*
Finančni minister dr. šutej je te dni
imel z novinarji razgovor o najnovejših davčnih zakonih. Na opombo, da so nove uredbe zbudile v javnosti precej kritike, je gospod minister dejal: »Kar sem ukrenil, sem storil tako, kakor zahtevajo interesi države. Vsi, ki mislijo, da se lahko uprejo stvari, pri kateri gre za življenjske interese države, naj si pripišejo sami sebi posledice. Po poslednjih davčnih izpremembah bodo plačevali tisti, ki kaj imajo in ne bode plačali tisti, ki nimajo ničesar. Tisti, ki kritizirajo; naj se ozrejo po drugih državah. S poslednjimi ukrepi so enako prizadeti Srbi, Hrvati in Sloverci.« — Predsednik vlade g. Cvetkovič je sprejel delegacijo uradniških združenj, ki se je zglasila pri njem zaradi zvišanja uradniških plač. Gospod predsednik je izjavil, da bo vlada o tem vprašanju razpravljala te dni. — Ljubljana in Maribor dobita novi radijski pott«jl. Ljubljansko z 20 kilovati ln relejsko v Mariboru s petimi kilovati bo dobavila tvrdka Lorenz. — Novi šef tiskovnega urada Je postal naš znani novinar g. Predrag Milojevič. doslej urednik beograjske .Politike*. G. Milojevič je veljal doslej za izredno sposobnega in upoštevanega beograjskega novinarja.
Hud potres v Turčiji
Konec preteklega leta je prinesel Turčiji veliko žalost. V severni Ana-
toliji v Mali Aziji je 27. decembra ponoči divjal potres, kakršnih Je malo v zgodovini. Potresno ozemlje se nahaja med Črnim morjem in med menti Šivaš in Erzerum. Potres je bil takšnega obsega, da vlada v vsej Turčiji zaradi žrtev in razdejanja prava narodna žalost. Takoj v prvih vesteh, ki so prihajale vsaka bolj žalostna od druge, eo omenjali, da je najbrže okrog 30.000 mrtvih. Danes cenijo število mrtvih in hudo ranjenih že na več ko 50.000.
OD DANES
cufoika:
Sperlni t
Zanimiv za športnike prav tako kakor za nešportnike
G L. S'! RA N 11.
Toda ne samo potres, tudi mraz je zahteval svoje žrtve. Ljudje, ki eo zbežali na cesto tako rekoč goli, ki so videli, kako so se njihove hiše pred njihovimi očmi podrle, kl so čez noč postali berači, so ostali brez hrane ln brez oblačil pod milim cebom na snegu, v burji in strupenem mrazu, .saj je kazal toplomer 30* C pod ničlo. Turška vlada, je ukrenila vse potrebno, d' bi dala tem revežem vsaj najmanjšo pomoč, toda kakor da bi bilo vse ukleto. Veliki ln mali parniki, ki
so vozili prvo pomoč po Črnem morju, zaradi viharja niso moglj tako hitro do cilja. Vlaki, ki so vofin hrano in obleko, so obtičali v sn«^ tako da so dobili ponesrečenci le fci0’ pjči0 pomoč, in sicer iz letal. R&zen pomoči, ki jo obetajo ponesrečeicem turška vlada In turško prebivalstvo, so poslale prvo pomoč tudi angleš^ ameriška in francoska vlada. Angl^ka vlada je darovala 25,000.000 dinarjv, ameriška 30 milijonov dinarjev. Turška vlada je dobila o priliki te veli)e katastrofe sožalne brzojavke iz celega sveta.
*
Na finsko-roPHera bojljcu se borbe nadaljujejo z vso srditostjo. Vesti, ki jih iz teh krajev dobivanj), za zdaj še ne moremo točno oceniti,ivideti je pa, da se Finci uspešno branijo. Na same božične praznike so ruski bombniki izvršili mnogoštevilne napade na finska mesta. Bombe so ubile Wč ljudi, nekaj letal so pa Finci sestrelili. V s9-nem mrazu, ki vlada na Finskem, so se Finci vse bolje obnesli kakor Rusi, vprašanje ie pa, kako dctgo se bodo Finci borili proti tolikSu premoči. Zadnji čas so baje Rusi p^iali na finsko fronto nove čste, otr0g 300000 mož. Nekatera poročila tjaij0 pa da so Sovjeti zaradi reuspthov ki’ jih je doslej doživela ruska armada na Finskem, ustrelili 3 gen*raie in več višjih častnikov. — Na (vedskem in Danskem zbirajo pr03t0vqj,.e ^ Finsko. Toda Fincem ne primanjkuje samo ljudi, temveč tudi materialne pomoči. Finci ima jo danes o)*og 1000 letalcev, ki mdmajo letal. Njihove oči
|e posebna prednost odva-|alnega sredstva Darmot rVrhu *ega deluj® milo *.# ftbrei bolečin. Zato uživaš* J odrasli in otroci rad« Darrpc*
Darmol dobite v vsaki lekarni!
so uprte v Anglijo in Ameriko. — Tudi na afganistanski in iranski meji so opazili koncentracijo ruskih čet. Na afganistanski meji so baje Rusi koncentrirali 700.000 vojakov. Afganistanska in iranska vlada sta prav tako poslali svoje vojake na mejo. — Italijanska vlada, tako poročajo v Ameriki, je izjavila, da je pripravljena, da se uradno priključi akciji Vatikana in. Združenih držav Sev. Amerike za sklenitev pravičnega miru. — Niti en strel ni padel na sveti večer na zapadni fronti. Narobe so pa na božični dan Francozi odbili nemške napade pri Mozeli. — Francoski parlament je odobril Daladierju vse zahtevane vojne kredite. Senat je to odobril soglasno. poslanska zbornica pa z veliko večino. — Stalni svet Balkanske zveze se bo sestal 7. januarja. Na sejo bodo povabili tudi Bolgarsko. — Prvi oddelki avstralskih čet so že prispeli na Angleško. Prišli so skoraj sami letalci. V A/ngliji so jih sprejeli z velikanskim navdušenjem. 2e v svetovni vojni so se Avstralci hrabro borili ob strani Anglije in imeli velike izgube. — Novi slovaški poslanik v Moskvi je izročil svoja poverilna pisma. — Argentinska vlada je zavrnila nemški protest zaradi intemirajija posadke z oklopnice »Admirala grofa Soeeja«, ker ne more posadke imeti za brodolomce, če so ladjo sami potopili. __________
Staljin se .le zahvalil za čestitke Hit-lerlu in Ribbentropu. V zahvalni brzojavki Je izjavil, da bo prijateljstvo Rušile in Nemčije trajno, ker je : id-krepljeno s krvjo. — Božič na Češkem je bil vse drugačen kakor prejšnja leta. Prav pred prazniki so se po višji zarjovedl zvišale cene raznemu blagu, od 1. septembra so pa poskočile že za 25%. Posebna trda prede za milo, čevlje in za obleko. Ljudje so za božična darila kuoovali največ kniige in umetniška dela. — število čeških delavcev, ki so odšli na delo v Nem-ei'o, presega že 100.000. Zanje so začeli tiskati Cehi poseben dnevnik »D&lnik« (»Delavec«), ki ga vsak delavec dobi brezpl?6no To naj bo vsaj ena vez med domovino In med delavci v Nemčiji. — Nemikl podžunan v Praji ie že Izdelal načrt za gradnjo nemških predmestij v Pragi. Od ondod bodo preselili vse češke prebivalce v druge dele Velike Prage, nemški prebivalci bodo pa živeli samo v teh dveh predmestjih. Tudi v Zlinu, kjer so edino doslej bili samo češki napisi, bodo' morali po najnovejšem ukazu napisati na prvem mestu nemške napise v gotici, potem pa šele češke, kakor so morali to storiti v drugih mestih protektorata. — Turčija se še ni opomogla od veFke potresne katastrofe, že jo je zadela nova katastrofa — poplave. Med Smirno in Bruso so mnoge reke prestopile bregove in poplavile velika ozemlja. V mestu Ke-mal paši je utonilo 600 ljudi in se zaradi divjam ja voda porušilo 400 hiš. Vode so uničile vsa pol'a in vse poljedelske naprave. Število skupnih žrtev Je po nainovejših vesteh poskočilo že na 1200. — Donava je zamrznila, zato se Je ustavila vsa plovba po njej. To posebno škodi Nemcem, saj je bila Donava edina prometna žila,
Listek Družinskega tednika"
Platinasta lisica
RESNIČNA ZGODBA
Njegova zibel, če smemo tako reti, ja tekla visoko gori na Severu. Jn prvi glasovi, ki jih je dojelo malo uho našega mladega lisjaka razen cviljenja bratcev tn sestric, so bili kriki presenečenja: *0, poglejta to grdo krzno! Pomislite, kakšen izrodek 1 In vendar so njegovi starši čisto normalni/«
Potlej se je vmešal v to grdo govorjenje prizanesljiv glas: >Počakaj, Hjalmar, morda se bo ie popravil It Toda mali Mons, tako so ga krstili, je ostal tudi pozneje prav takšen, kakršen je bil prišel na svet. Njegovi bratci in njegove sestrice so se ponašali s prelepim krznom srebrne lisice, s srebrnim nadihom na črnih dlakah in s srebrnim repkom, prav takšnim, kakršnega morajo imeti v se lepe in dobrovzgojene srebrne lisice. On sam je pa ostal nebodigatreba, • preveč nežnim drobnim telescem in dolgo plavo-srebmkasto dlako. Hjalmar, posestnik farme j* vselej, kadar ga je pogledal, naredil kisel ebraz, tako čuden je bil. Lastna mati se je v zadregi obrnila vstran, če se ji je preveč približal; tudi se ni nič potrudila, da bi mu pomagala do sinovskih pravic, če so ga njegovi bratci in njegove sestrice vse
preveč energično odrinili od njenih sladkih dojk. Mali lisjački in mnlc lisičke so Icmalu opazile, da je njihov bratec Mons pohabljen, pravi nebodigatreba.
»Nikoli ne bomo mogli prodati tega krzna,< je godrnjal Hjalmar in je prav za prav hotel malega Monsa utopiti. Ker je bila pa tedaj zraven njegova mala hči in ker je tako sočutno gledala malega, pohabljenega lisjačka, ga je Hjalmar prijel in ji ga položil v naročje:
»Na, tukaj ga imaš. te zmerom si
■»j.
želela kakšnega psička za pestovanje, to Je nekaj podobnega!*
Tedaj se je za malega Monsa pričelo prijetnejše Uvljenje. Mala Kar ren ga j« ves dan pestovala, ga božala in poljubljala in mu dajala dosti, dosti prib$ljškov. Prav za prav bi moral biti mali nebogljene$ prav srečen spričo takšne neg«, tmla t>so-lej pa je zbodlo, ie je na farmi srečal kakšna srebrna Usiao aU lisjaka, in ie je videl, da s« ga zatajili in da kakor Icakšcn tujea ne spada mednje.
Lepega dne se mu je pa le zdelo, da se bo vse izpremenilo. Porinili so ga z drugimi mladiči v oblazinjeno
košaro v Hjalmarjev avtt. Eden izmed mladih srebrnih lujnkov mu je milostno privoščil nekaj iesed: »Peljemo se v mesto, mali klone. Razstavili nas bodo na iivalshi razstavi.*
Monsovo mlado srce je poskočilo od veselja. Naposled je vendar nastopil tudi zanj dan prnvice, naposled so pričeli tudi z njim ravnati kakor s drugimi srebrnimi lisjaki! Morda je pa, ne da bi bil opazil, dobil srebrn kožuh?_ Pogledal se je. Oh, ne! Bil in ostal je flatinsko plav, to je pa pomenilo za slehernega srebrnega lisjaka pravo sramoto. Bil je pa zelo radoveden, kaj vse se bo še zgodilo z njim. Če te nekdo pelje na razstavo, tudi ni kar £ bodil
Mali Mons je pa kmalu spoznal, da s« je bil bridko zmotil. Po pod-smehljivih smehljajih obiskovalcev razstave, ki so postajali pred njegovo kletko, po njiho\ih zbadljivih besedah, je spoznal, rfq ga gospodar ni razstavil kot lep primerek njegovega plemena, pač pa kot čudno redkost. Silno ga je bilo sram. Kaj je pomagalo, če je mala Karen skoraj ves čas sedela v njegovi bližini in se mu prijazno na-rmihala? Kaj je pomagalo, da mn je prinašala priboljškov in mu cela porinila v kletka prelepo sviltno blm&inico? Mons je bil vaaana v za*>nth vnth egl*devale*v rcfstave in je na tihem taiil grenka soha.
Patlej, zadnji dan razstave, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Videl je, kako je Hjabnar z nekim tujim moškim kar venomer postajal pred njegovo kletko. Večkrat sta oba kazala nanj, »o Monsa. Nedvomno sta se
pogovarjala a njem. Potem je ujel nekaj Hjalmarjevih besed:
>Prav rad vam prodam ta zmazek, Kjar, če že po vsej sili hočete. Zdaj je ie tako prevelik, da bi ga moja hči še pestovala. Toda vest mi ne dovoli, da vas ne bi posvaril. S to živaljo ne boste nikoli naredili dobre kupčije. Vse ženske na svetu si žele la srebrne lisice.*
I ■
✓"tem
v i ve
.k i
L r-
>Kako pa to veste?* je odvrnil Kjar in se pretkano smehljal. »Vse ženske na svetu »t žele nekaj prav redkega in prav dragega. Dopovedali srna jim, da so to srebrne lisic t. Zdaj jih gojimo tako na debelo, da sa draga kvečjemu zato, ker je ta moda. Dobiti, poiskati bi morali še nekaj dražjega, še nekaj redkejšega... n« primer... platinasta lislao. Tvegal bi takšen posltus.*
In taka sa je zgadila, da eb kancu razstave malega Men sa niše odpeljal z njegovimi bratei tn sestriearm na Hjalmar jeva farmo, temveč v lepi, mehki košan se je čisto sam s prijaznim Kjarem peljal na njegovo farmo. Zdaj se je pričelo za tako
i ...  ...............................................................v8
W Je po njej dobivala Nemčija živila in petrolej iz Romunije in jugovzhodnih držav. Nemčija bo najbrže poslala ledolomilce na zamrzlo reko. Dokler ne bo najhujši mraz popustil, bodo skušali prevažati živila in nafto po madžarskih železnicah. — Angleški *raij Jurij VI. Je podpisal ukaz o vojaški obveznosti, ki obsega akoraj 2 milijona mož. Tako bo imela Anglija leta 1940. na kopnem, na morju in v zraku skupno štiri milijone mož pod orožjem.
Turistovski vlaki ta sv. Tri kralje
na Gorenjsko Konec tedna pade nu soboto praznik sv. Treh kraljev, tako da bodo mogli smučarji spet izrabiti dva dneva v prosti naravi. Obisk Gorenjske bo še posebno olajšan, ker bo vozil že v petek popoldne na Gorenjsko izredni pospešeni turistovski vlak štev. 934, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.35 ig^ prihaja na Jesenice ob 10.13, od tam'pa ima direktno zvezo v Ra-teče-Planico (prihod ob 17.08) in Bohinjsko Bistrico (prihod ob 17.04). Od Jesenic dalje se vlak ustavi na vseh postajah. V soboto na praznik in v nedeljo vozi kot turistovski vlak osebni vlak štev. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, zvečer bo pa vozil oba dneva proti Ljubljani kot turist osebni vlak slev. 919, ki odhaja iz Rateč ob 19 15, ** Bohinjske Bistrice pa ob 19.00 in Prihaja v Ljubljano ob 22.10. Vozne karte, kupljene za kateri koli turistov-u vlak na Gorenjsko, veljajo za povratek v soboto in nedeljo s turistom, v ponedeljek dopoldan pa z vsemi rednimi vlaki.
Pri nas ne bo vojne, pravi neki sarajevski prerok, muslimanski du-hovnjk Šerif-hodža, ki je izredno svet m učen mož. Pred kratkim je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali, ali bo svet propadel: »Neko noč sem gledal v Muhjidin bin Arebjev fal (prerokbi), 'n sem videl, da se vojna ne bo dotaknila naše zemlje.« Šerif-hodža slovi kot prerok od takrat, ko je hiša, ki je v njej stanoval, začela goreti. Vsi so že zbežali , iz hiše, samo Šerif se ni ganil iz svoje sobe. Ljudem, ki so ga klicali naj beži, je dejal, naj ga puste pri miru, ker se ogenj ne bo dotaknil njegove sobe. In res je tedaj pogorela vsa hiša, samo Šerifova soba je ostala nedotaknjena.
Pred sodiščem so obravnavali bndo avtomobilsko nesrečo, ki se je zgo-
dita lani spomladi. 18. marca 1936. J« šofer France Golnar z vso naglioo varil po državni cesti iz Ljubljane. Pri remizi je z vso brzino prehitel avtomobilista Cirila Satlerja. Pri prehitevanju se je pa z avtom zaletel v tramvaj. Nastal je tako močan sunek, da je potnika Ivana Rožmana vrglo iz njegovega sedeža. Pri padcu mu je počila lobanja, dobil je pretres možganov. Kmalu nato je v bolnišnici umrl. Šofer France Čolnar je bil obsojen zaradi prehitre vožnje in ker je zakrivil Rozmanovo smrt na štiri mesece zapora.
Huda železniška nesreča se je pripetila na novo leto pri Zvečaju na Hrvaškem. Potniški vlak se je zaletel v tovornega. Lokomotivi sta z vso silo trčili druga v drugo, tako da so se nekateri vagoni prevrnili. Življenje sta zgubila železniški uslužbenec Marko Bonič in zavirač Mio Šlap. Prvi je skočil iz vagona, ker se je hotel rešiti, a je bilo prepozno. Nekaj ljudi je lahko, nekaj težje ranjenih. Takoj so uvedli preiskavo, kdo je kriv te nesreče.
Mati je postavila svoje dete na prag v najhujšem mrazu. V noči od 18. na 19. decembra je služkinja Jožefa Mlač-nikova iz Vrha pri Dravogradu od nesla svoje polletno dete v sosednjo vas Selovec k svojemu ljubimcu Francu Šteklu. Tu ga je položila na
Erag in odšla. Otroka je našla vdova teklova. Otrok je jokal in je bil že ves premražen. Orožniki, ki so za ta dogodek izvedeli, so brezsrčno mater aretirali. Svoje dejanje je priznala in povedala, da je to storila zato, ker ji otrokov oče ni plačal od sodišča določene preživnine za otroka. Nezakonski oče je otroka obdržal, nezakonska mati bo pa morala svoje ravnanje zagovarjati pred sodiščem.
Božično razstavo kanarčkov je priredilo v učilnici učiteljišča društvo za varstvo ptic pevk. Otvoritvi razstave je prisostvoval tudi predsednik mestne občine. Na koncu je posebna komisija odlikovala rejca gospoda Gvida Grubiča s posebnim lavorjevim vencem in veliko zlato medaljo. Nadaljnja priznanja so pa prejeli še razstavljale! Golob, Marinšek, Jugovič. Omahen, Kostanješk, Piskar, Bitenc. Kelnerič fn Kveder.
Na sveti večer so se s nožem spopadli fantje v Šmartnem. Tone Skubic iz Debeč pri Višnji gori in Lojze in Viktor Rupar so se svoj čas spri čkali zaradi deklet in neke majhne tatvine. Ko so se na sveti večer sre čali na cesti, se je med njimi takoj vnel pretep. Tone Skubic je potegnil nož in navalil na oba Ruparjeva. Lojzetu je zadal tako hude poškodbe, da so ga morali pripeljati nezavestnega v ljubljansko bolnišnico. Tudi Viktor Rupar je dobil več ran. Toneta Skubica so pa prepeljali v zapore okrajnega sodišča v Litiji.
Kaznovaui, ker niso označili een blagu. Zagrebško sodišče je kaznovalo štiri osebe po zakonu o pobija nju draginje in brezvestni spekulaciji. Mlekarico Jagodo Alinčevo so obsodili na 2.000 din denarne kazni in na mesec dni zapora, ker ni določila cene mleku. Zaradi istega prestopka so obsodili prodajalko mleka Maro Martinkovičevo na 5.000 din denarne kazni in na dva meseca zapora. Solastnika špecerijske trgovine Ste-vana Dukiča so obsodili na 15 dni zapora in na 6.000 din denarne kazni in na 2.000 din pavšala, ker ni označil cene blagu v izložbi. Vsled istega prestopka so obsodili prodajalca s suhim mesom Franja Vugrinca na sedem dni zapora in na 2.000 din denarne kazni.
Zapletena razsodba zaradi tramvajske nesreče v Ljubljani. Franc Rupret je bil letes v maju obtožen, da je zakrivil nosreeo posestnikove žene Marije Koseljeva, ker ni dal signala, preden je pognal voz in je zato is-stopajoča Koželjeva padla. Zaradi ad sotnoati nekaterih prič in zaradi za pletenih izpovedi obeh strank, se je razprava zelo zavlekla. Sodnik dr. To minšek je obsodil tramvajskega voznika Rupreta na 200 din denarne kazni in na povrnitev stroškov za zdravljenje Koseljeve v znesku 837 din. Branilec obtoženega dr. Lado Vavpotič je vložil priziv.
V božični noči je zažgala gospodarsko poslopje posestniku Mihaelu Mut-niku na Dolgem brdu neka 701etna starka. Orožniki so jo Že prijeli, in je delno svojo krivdo že priznala. Zdi se, da je padla v roko pravice poži-galka večjega kova.
Bitka na Silvestrovo noč v Zagrebn. Na prireditvi prostovoljnih gasilcev je prišlo do pretepa. Skupina mladih ljudi je začela izzivati goste. Spopadli so se, tako da je morala vmes poseči policija. Prireditev so še predčasno morali prekiniti. Tudi po ulicah je bilo veliko pretepov.
dolgo zaničevanega lisjačka prekrasno življenje. Kjarova farma je bila prav blizu Monsovega rojstnega kraja,. In vendar se je zdelo, kakor da bi se ves svet čez noč izpremenil. Kakor druge srebrne lisice se je smel tudi Mons ponosno sprehajati med grmi t7i grmiči te prelepe farme. In če ga je še zdaj kakšen srebrn lisjak Postrani ošinil, je storil to samo iz zavisti. Nihče ga ni več zaničeval, ‘nihče obrcnil. Nikogar niso tako dobro krmili in nikomur niso posvečali toliko pozo-i-nosti kakor prav Monsu.
In njegova samozavest je tako zra-sla, da si je lepega dne celo drznil nasmehljati se neki srebmosivi gospodični lisici In glej, čudo! Tista Gospodična lisica, ki je najbrže prav tafeo kakor svetovnjaške dame ljubila vse_ novo in nenavadno, se mu je Prijazno nasmehnila. Sreča mladega Monsa ni imela več meja. In ko je minil določeni čas, je Monsova žena, elegantna srebrnosiva lisica dobila več otrok. Mons je ponižno in s pod-vitim repom sedel ob njej, ko je pričel Kjar pogledat njegove potomce.
>No, ali nisem imel prav ?« je ves vesel vzkliknil. »Moj poskus se je posrečil. Polovico potomcev so čisto navadne srebrne lisice, polovico jih ima Pa tisti lepi, platinasti kožuh, kakor "njihov oče.*. Čeprav je bil Mons popolnoma srečen, ne bi bil nič nejevoljen, če bi tedaj njegovi nekdanji bratje in njegove nekdanje sestre slišale te besede.
Kajpak so platinasto plave Mon-*ove potomce še posebno _ gojili in ■prav posebej skrbeli zanje. >Plati-
I naste lisice« si lahko bral na kletki,
I kjer so se elegantno smukale okrog sten in kukale v svet. In Monsovi otroci so imeli otroke, srčkane pla-! tinaste lisičke in lisjačke. In lepega dne ko si je sama princesa ogledala tedaj že slovito farnno, je doživel Mons čast, da so ga osebno predstavili visoki dami. In Kjar je podaril princesi njegovega najlepšega vnuka.
Kakšne so bile posledice te zgodbe, smo brali v mnogih modnih časopisih. Spomladi 1939. je prispela v Pariz prva pošiljka platinastih lisic. Bilo je samo štirinajst krzen. In prav to število je dopolnilo njih slavo in njih — ceno. Ko so v nekem pariškem modnem salonu predvajali ta krzna, se je modne revije udeležil sam norveški poslanik, da bi dokazal zanimanje svoje vlade za gojitev tega dragocenega in redkega krzna. Cena, ki je samo pri enem krznu skočila v vrtoglave tisoče, ni igi-ala nobene vloge. Modne dame so skoraj strgale prekrasne blesteče se kožuhe z 7iež-nih ram lepih manekenk. In če dame ne bi bile tako dobro vzgojene, bi se za platinaste lisice najbrže kar steple. Bila je pač zadeva časti modne pariške dame, ki ji ni mar denarja, kadar gre za kakšno mod7io novost, da je prva, okrašena s platinasto lisico prišla v hotel Bitz na skodelico čaja.
Mons je pa morda prav tedaj na daljni norveški farmi mlel svoj milo-ščinski kruhek in premišljal, da pač ni vse odvisno od kože, ki jo imaš, pač pa od fantazijske cene, ki jo je kdor koli pripravljen zanjo plačati.
(Po curiškl Welfwoche)
Ct vicfamtJtt ati nt
—	I—■"*	“““■“■M*
Zanimalo vas bo, da živi v Bosanski Dubici človek, ki ni zobozdravnik, pa si je vseeno sam sebi popravil zobe. Ta umetnik je ključavničar Ahmet Bej-tovič, ki si je sam naredil nekakšne aluminijaste mostičke, ki pa prav dobro drže. Zdaj prihajajo k njemu kmetje iz bližnje in daljnje okolice in ga prosijo, naj jim popravi zobe. Ključavničar je pa vse te prošnje zavrnil, ker se zaveda, da nima pravice ljudem popravljati zobe, ker ni zobozdravnik.
Andžel Anevič iz Kavadara je tudi prav zanimiv samouk. Sam se je zmerom zelo zanimal za tehniko in je letos izdelal kot samouk majhen filmski aparat.
Z njim vrti svojim sovaščanom manjše filme in jim tako krajša dolge zimske večere. Ta aparat dobiva tok na petrolej.
***
Se so ljudje na svetu, ki jim civilizacija ni pokvarila čuta za varčevanje. Najznamenitejši med njimi je zanesljivo sedemdesetletni starec Milo Bokan, kmet iz Vukovika. Prišel je peš v Vir Pazar, da bi si kupil opanke. Imel je s seboj štirideset dinarjev. Trgovec je pa zahteval za opanke dva dinarja več. Starec ni odnehal, temveč je šel rajši še dalje v Podgorico, kjer je dobil opanke za štiri kovače. Vsega skupaj je prehodil zaradi dveh dinarjev dobrih 100 kilometrov!
Zvišane prejemke železničarjem in prometnemu osebju je obljubil prometni minister inž. BeŠlič, ko se je te dni mudil v Subotici. Prejemke bodo zvišali, v kolikor bodo pač dopuščale finančne razmere Železniško uradništvo bo dobilo 20% povišanja dosedanjih dohodkov, delavstvo pa 10%, ker so bile te plače povišane septembra meseca. To povišanje bo veljalo že od 1. januarja 1940. dalje Božičnico na meji so priredili na pobudo šolskega upravitelja na Sladkem vrhu g. Borka. Poleg banske uprave so prispevali k darilom še mariborski rotarijci, CM D, trgovska akademija, Slovenska straža in nekateri zasebniki. Prisrčno slovesnost so zaključili s petjem narodnih himeit.
Veliko groboskrunstvo so ugotovili v Dubrovniku. Ko so te dni ljudje za praznike poromali na grobove svojih dragih, so mnogi opazili, da je nekdo pred kratkim grebel po grobovih. Razrit je bil grob nemškega generala Weissa, srbskega pesnika Milovana Glišiča in še več drugih imovitih grobov. Vse kaže, da je bila na delu organizirana tolpa, ki je imela vse potrebno orodje 7a dviganje težkih marmornatih plošč in ki je v imovitih grobovih iskala dragocenosti. Dubrovniška policija bo napela vse sile, da bo ncsrnmne vlomilce kar najhitreje prijela.
Blazna ženska je te dni dopoldne skoraj naga drvela po Poljanski cesti do Mestnega trga. Na sebi je imela samo nogavice in hlačke, na prsi si je pa pritiskala plašč. Kajpak je vsa ulica zdrvela za njo. Uboga blaznica se je zatekla v škofijsko palačo, kjer se je skrila v neki kot v drugem nadstropju. Tam so jo stražniki zajeli in jo odpeljali v umobolnico.
Huda nesreča se je pripetila požrtvovalnemu trošarinskemu uradniku Borislavu Iliču v Beogradu. Te d*i je imel nočno službo in je moral na mestni meji ob Donavu paziti, da se ne bi v temi kakšen tihotapec peljal čez reko. Na lepem je opazil Ilič čoln, poln ljudi. Stekel je, da bi jih zajel. Veter, ki je bil prav tisto noč posebno hud, je pa namel ob bregu
^/4 ZAVITKA
Kneippove
SLA DNE KAVE TVORI IRA68CENI PRAŽENI SLARNI SLADKOR
Donave visoke zamete snega. IHč je padel v enega izmed njih in ae pogreznil vanj do pasu. Kričal je na pomoč, toda zaman. Sele zjutraj so ga ljudje naspol mrtvega našli v snegu in vodi.
Vodene koze, nalezljiva kožna bolezen se je razširila po dolenjskih hribih. Dobe jo predvsem otroci. Najprej se pojavijo srbeči mozolji, potem se ti mozolji ognoje in otrok dobi vročino. V nekaterih primerih so oboleli tudi odrasli. Po nekaterih vaseh je obolelo že 75% otrok za to novo boleznijo. Bolezen pa ni nevarna, če se otrok ne prehladi. Po nekaj dnevih vročice se koze olupijo brez hujše škode. V Prelesju nad Polšnikom je pa nekaj otrok zbolelo za davlco.
Novice v nekaj vrsticah:
V splošni mobilizaciji na Franco-:
skem so mobilizirali tudi.okrog 12.000: duhovnikov raznih veroizpovedi. — 1
V zadnjem popisu vsega prebivalstva: na zemlji so zabeležili okrog tisoč več: ko sto let starih moških in žensk. —
V Indiji umre za malarijo na leto več ko milijon ljudi, na Kitajskem okrog dva milijona, in v ostalih delih sveta skupno en milijon ljudi. — Huda nesreča se je pripetila v velikem angleškem rudriku v Ducastru; Izgubilo je: več ko sedemdetet rudarjev svoje živ-: ljenje. — V vsej Sovjetski Rusiji pre-: biva vsega skupaj 150 Američanov, ki so zaposleni v ruskih podjetjih. Toda zdaj se bodo morali vrniti, ker jim ameriška vlada ni podaljšala roka potnih listov; rok pa je potekel 1. januarja 1940. leta. — Na postaji Annun-ziata pri Neaplju sta trčila brzovlak in potniški vlak. Oba vlaka »ta se popolnoma raabila. Izpod ruševin so potegnili že 40 mrtvih, ranjenih je pa
■; več ko 150. Na kraj nesreče so poslali strokovnjake, ki pomagajo reševati ranjence. Delo je zelo težko, ker ovirajo reševalce pri delu snežni viharji. — Potres v Turčiji, v pokrajini Ana-totiji v Mali Aziji je zahteval več ko 30.000 mrtvih in ranjenih. Mnogo ljudi Je zmrznilo in pomrlo od gladu. Ljudje
, se v gručah grejejo na prostem pri
1 ognju. Posebno prizadeti sta mesti Erzerum in Sivas. Vlada je poslala letala z živili in kurjavo, da vsaj tako pomaga ljudem, ki so vsled strašnega snežnega me teža ostali odrezani od sveta.
Osebne vesti
Poročili so se: V Ljubljani: g. dr. Karolin Herbert, zdravnik pripravnik in gdč. Anica Suhadolčeva, abs. medicine. V Mariboru, g. Anton Čerin, tapetnik in gdč. Stanislava Turkova; krojaški mojster g. Franc Vojsk in gdč. Emilija Ritonja; g. Milan Podlesnik, urad. pripravnik in gdč. Brunhilda Jandlova, zas. urnd.; g. Viktor Haberman, tekstilni tehnik in gdč. Marija Mohoričeva, zae. urad.; g. Miloš Kramer, arhivar davčne uprave in gdč. Marija Svageljeva, zaseb.; g. Matija Mesarič, zas. nam. in gdč. Hilda Tomažičeva, zaseb.; Jakob Bazelj, učitelj in gdč. Marija Zorčičeva, učiteljica; g. Franc Ko3. asistent etnografskega muzeja in gdč. Klara Švarčeva. za seb. urad. V Slovenj Gradcu: g. prof. A. Uršič in gdč. Tatjana Čuč-kova, 6tud. phil. V Mošah pri Smledniku: orožniški podnared-nik g. Anton Špenko in gdč. Frančiška Debevčeva. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: g. Marija Negodetova. V Mariboru: 77 letni Franc Vender. obratovodja. V Brežicah: 76letna Frančiška Ra-danovičeva. V Arcinu pri Celju: 62 leta« Kožuh Jože. V Selcah: Pelor Šmid, po«. V Stoži-c a h :	ga.	Emilija Jakinova. N a
Babnera polju: g. Alojzij Tro ha, trg. in po«. Na Golniku: Milan Bonedik, akademik. Na Hribu pri Moravčah: 88letna Frančiška Garnnttai. Pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji: 90letni Kukovec Ferdo. Naše iskreno sožalje 1
Zrn vsaa prispeven * lej rubriki plačamo 26 din
Starka in stražnik
Nekega poletnega dne sem sedela * parku. Nedaleč od mene so se igrali otroci. Tja je prišel stražnik in za-gledal starko, ki je stala na stezi, nekaj pobrala, skrbno zavila v robea in vtaknila v lep. Starka je prišla proti mojt klopi in sedla poleg mene. Za njo je prišel tudi stražnik in vprašal: »V* ste nekaj našli na oni stezi?* »Ničesar nisem našla,* se je branila starka.
Osupla zaradi stražnikovega ravnanja, sem opazovala ta prizor.
Gospod stražnik je segel z roko v starkin žep. Na dan je privlekel zavezan robec. Nato ga je razvezal, v robcu so pa bile steklene črepinje. •»Čemu nabirate to?* je vprašal gospod. »Bala sem se za otroke, da si ne ranijo nog,* je odgovorila starka. Stražnik se je priklonil in molče odšel.	K- S.
Ali delavski denar ni prav toliko vreden kakor drugi?
Delam v tovarni v nekem industrijskem kraju na Gorenjskem. Ker imamo osem ur nepretrgoma delo, vzamem južino s seboj.
Pred dnevi sem šel v neko tukajšnjo boljšo pekarno po kruh. Pred menoj je kupovala kruh neka boljša gospa. Kar je nakupila, so ji zavili v lep, svilen papir. Vzel sem za dinar kruha. Prodajalka mi ga je pač zavila, toda no v svež in bel papir, pač v preperel ljubljanski dnevnik. Mislim, da ta dogodek ne potrebuje posebnega pojasnila.
Delavski denar je menda prav toliko vreden kakor denar bogataša. Snažnost je pa prijetna prvemu in ; drugemu.	Delaveo
Spet o najemnikih
Mnogi stanovanjski najemniki ▼ : okolici mest žive drugače, kakor Bi : morda predstavljamo in spet drugače : kakor deželani. Za zidovi teh redko : naseljenih hiš ne vidiš zlepa, še zlasti : ne vidiš vpliva bližnjega mesta z : uveljavljanjem pedantnosti hišnega 'reda. V peklu stalnega gospodarjevega nadzorstva, ki stanuje s teboj | pod isto streho, si moraš vzgojiti do-
• bre živce, da ne pobegneš od sitnega : gospodarja.
Tako na primer moj sosed. S pri-
• volitvijo, da sme za svoje potrebe ; obdelovati večji kos vrta, če bo zemljo presejal, je premetal ves vrt. Do tedaj ni bilo razprtij. Zgodilo se jo, da je isti najemnik naslonil kolo na steno zunaj hiše. Da bi ga nel Robantenje in razgovori, prave raz-
: prave, vse dokler mu sosed v od-: škodnino ni ponudil 20 din. Vzel je, : kakor da mu gredo po vseh božjih : postavah.
Mislim, da celo policija v Ljubljani za take delikte ne postopa tako strogo.	M. O.
Oh, ta naš telefon!
Saj to veste, da imamo v Ljubil jani priljabljene telefonske celice in ; kako smo jih veseli. Skočiš mimo-; grede, vržeš dinar in že si v prijet-: nem kramljanju ali pa v strogem : trgovskem pogovoru, seveda če ne naletiš na podobnega kakor sem jaz naletela. Grem, vržem dinar — nič, vržem drugega — nič, vržem tretjega in spet nič, kaj še, da bi dinarji pošteno nazaj prileteli, tako izurjen pa avtomat sam tudi ni.
Telefonistka
■. m ■
Ostanki rnrkc lo’nne ki je nrki arm-di dov" šala. živež in ki so Jo Finci na sallski fronti, v sredini Finske, popolnoma uničili.
dni je v Anatoliji na Turškem divjal strahoten
Na sliki vidimo mesto Siva s, ki o
Scd.il je 55C obsojencev,
ee da bi njegova žena liutHa, da ima krvnika za moža
Dvojno življenje kanadskega politika Arthurja Bartolomewa
»Resnica je pogosto bolj neverjetna od izmišljotine,« pravi star angleški rek. In res, noben romanopisec si ne bi upal svojim bralcem predstaviti tako neverjetne osebnosti kakor je bil Arthur Bartolomew, * drugim imecom Arthur Ellis, kanadski krvnik in politični agitator. Ko so se prvi kanadski vojaki vkrcali na ladjo, da bi se odpeljali na zahodno fronto, je umrl. Ze večkrat poprej so časopisi naznanili njegovo smrt. vselej prezgodaj. Zadnja vest, resmdčna, datira od preteklega meseca.
Ob njegovi zgodbi so vse druge osebe, ki so živele dvojno življenje, zbledele.
Dvajset let niso niti njegovi politični sodelavci, ne najožji prijatelji ln niti njegova žena slutili, da je mirni montrealski meščan kanadski krvnik. Bil je odličen govornik, navdušen vrtnar in kdo naj bi potlej slutil, kako usodne so bile tiste ure, ko je bil od-sotem ln ko nihče ni niti slutil, kje ce mudi...
Kariera Arthurja Ellisa
V angleški vojski je napravil častno kariero. Po svetovni vojni, kjer se je Izkazal s svojim junaštvom, je podal ostavko na svojo službo, ker je predsednik kanadske vlade Wilfried Lau-rier v Londonu iskal krvnika. Potegoval se je za to mesto in ga tudi dobil pod izmišljenim imenom Arthurja Ellisa. Kupil si je krasno hišico v Montrealu in se poročil z zelo ljubkim mladim dekletom.
Za svoje »delo« v okraju Quebecu je dobival stalno letno plačo. V drugih okrajih, kamor je hodil na skrivaj, je dobival okrog sto funtov šterlingov za enkratno obešanje. In v Kanadi vislic« nimajo redko opravka. Časopisi malo pišejo o usmrtitvah, kajti navadno se izvrše na kaznilniških dvoriščih, kamor je vstop strogo prepovedan. Tako ni čudno, da je kanadski krvnik tako dol<?o lahko skrival svoj pravi poklic. Nihče v Montrealu ni vedel, da je Arthur Bartholomew Arthur Ellis in n iliče v kaznilnici ni vedel pravega imena Arthurja Ellisa.
Arthur Bartholomew kot politik
V prostem času Arthurja Ellisa se je Arthur Bartholomew bavil s politiko. Ko se je ksir Lomer Gouin potegoval za mesto predsednika vlade v qu*beškem okraju, so ga Izvolili samo po saslugi Arthurja Bartholomewa. Zaradi njegovega govorniškega daru in njegovega prikupnega vedenja ga je imenoval za šefa svojega volilnega odbora!... Krvnikova vrv prinaša srečo.
Sadist in človekoljub
Nekateri so o Ellisu pripovedovali, da je sadist in da z nenavadnim užitkom opravlja svoj krvniški posel. Kaz-nllniški čuvaji so pripovedovali, da se je njegov obraz grozno spačil, kadar je zadrgnil vozel na zainkl, zataknjeni na vrat obsojenca, še bolj pa, kadar je imel opravka z obsojenko in ko je odstranil stolček, ki je obsojenca pahnil v prepad večnosti.
Bil je pa preprost človek brez živcev, ki si je takšen poklic izbral iz preprostega vzroka — ker je bil dobro plačan...
Kljub vsemu je bil vzoren in človekoljube« krvnik, kajti svoje delo je zmerom opravil hitro in točno. Grozovito opravilo je zmerom trajalo le nekaj sekund.
Njegova žena, Mary Bartholomewo-va, je začela sumiti v njegova pota,
ker je bil tako pogosto odsoten. Začela ga je zasledovati. Njen mož je pa zmerom gledal, da ji je zmešal sled, preden je odšel na svoje »delo*. Sicer je pa zmerom obiskoval visoke politike in sodinike...
Ko se je njegova žena oddahnila, ji je pa strahovit slučaj vse odkril...
Pri pet sto petdeseti usmrtitvi je pa nesrečen slučaj zahteval, da je izgubil službo, svojo ženo in naposled razum. Usmrčal je neko morilko, ki je bila precej močne postave. Dal ji je predolgo in pretanko vrv. Posledica je bila, da se je obso jem kina glava skotalila po kaznilničnem dvorišču...
Obglavljenje namestu obešenja... To ni bila majhna reč. Časopisi so prinesli fotografijo Arthurja Ellisa in njegova žena je z grozo ugotovila, da to ni mihče drug ko njen mož...
Kako strahovit prizor se je moral odigrati med obema zakoncema... Tega nihče nikoli ni izvedel. Zena ga je pri priči zapustila. Bila je osramočena pred celim Montrealom, ki je pa še kljub vsemu spoštoval v krvniku Arthurju Ellisu Arthurja Bart61omewa — politika...
Bartolomew sam se je vdal pijači in morfiju. Počasi je izgubljal razum.
da je komaj še ostal kamen na kamnu. Beda ranjencev je zaradi mraza in snežnih viharjev nepopisna.
Kanadski vojaki, ki so te dni prispeli na Angleško, so prepeljili s seboj dobrodušnega kuharja, ki je na ib olj srečen, če vse svoje kuharske potrebščine nosi zmerom s seboj, kajti le tedaj je lahko prepričan, da mu ne bo česa zmanjkalo.
Njegova žena se je naposled omehčala ln je vsak dan obiskovala svojega nesrečnega moža. Zadnje ure mu je lajšala s petjem starih kanadskih popevk...
Tako je korčal mož, ki o njegovem dvojne 1 življenju sodijo, da je bilo najnenavadnejše in najdaljše, kar jih doslej poznajo.
S svojo nezakonsko hčerjo se je hotel poročiti
Rim, januarja. Karel Kolumb iz Milana Je doživel kaj čud o življenjsko zgodbo. Ta mož, ki nosi ime slavnega odkritelja Ame-
rike, se je hotel že pred svetovno vojno poročiti s precej mlado deklico. V po lednjem trenutku je pa vojna preprečila poroko, ker je moral Karel odriniti na fronto.
Njegova zaročenka je kmalu po rje-govem odhodu rodila hčerko. Nekaj časa je Karel pisal s fronte in obljubljal, da se bo vrnil in z njo poročil, potem je pa vse utihnilo.
V vojni se je namreč Karel spoznal z nekim inženirjem, ki ga je pregovoril, da je takoj po vojni odpotoval v Afriko. Od ondod je šele pved kratkim, ko sploh ni več mislil na svojo nekdanjo zaročenko In na svoje dete, vrnil kot inženir in odprl v Rimu svojo pisarno.
V službo je vzel tudi mlado in nenavadno lepo Hedvigo Bsnedictisovo, ki je svojega delodaialca takoj navdušila s svojo lepoto in s svojim lepim vedenjem. Nameraval se je celo poročiti z njo. Te dni je priila v pisarno tudi Hedvikina mati, da bi se spoznala z inženirjem in ga vpva*ala, k?ko kai uspeva njena hči v njegovem podjetju.
Ko j’ Karel spoznal v Hedvikini materi svojo rekdan o zaročenko, v Hedviki pa svojo hčerko, se je odigral v orarni ganljiv prizor. Karlova zaročenka se je namreč takoj po vojni poročna z n?kim Benedikti-om, ki je r^akon^ko hčerko svoe žene pohče-ril. Karel je ves srečen obiel svojo nekdanjo zaročenko in svojo lepo hčerko.
O tem nenavadnem dogodku zdaj obšir.*o poročajo italran~ki listi. Nekateri men^o, da se bocta nekdanja zaročenca pred svetovno vojno morda zdaj vendarle poročila, ker je gospa Benedictisova že nekaj let vdova.
Angleški vojaki bodo lahko poleti na fronti poslušali opero
London, decembra.
V prihodnjem letu bodo angleški vojaki lahko poslušali operne predstave kar na fronti. Najslavnejše operne in baletske družine so pristale ra to, da bodo priredile turnejo po angleških frontah za angleške vojake.
Na grobu svoje zaročenke se je obesil
Budimpešta, decembra.
Na zelo nenavaden način si je končal življenje mladi ključavničar Lajos
Kereszy. Obesil se je ra nagrobnem spomeniku svoje zaročenke.
Ko bi se moral Lajos pred tremi dnevi poročiti, je njegova nevesta nenadoma umrla. Njena smrt je mladeniča zelo potrla. Po cele ure je presedel ob njenem grobu in z nikomur ®i spregovoril niti besede. Tretje jutro ga je pa grobar našel obešenega na zaročenkinem nagrobnem spomeniku...
39 ur je neprestano pisala na pisalni stroj
Newyork, januarja.
V Newyorku so te dni strojepiske priredile tekmo. Tokrat so tekmovale, katera bo časovno najdalje nepretrgoma pisala na pisalni 6troj. Prijavilo se je okrog tisoč deklet, toda od njih so pripustili h končnemu tekmovanju samo sto.
Najdalje je pisalo trinajst deklet. Te so pisale neprestano ves dan in vso noč. Dve od teh sta se pa še posebno odlikovali. Pisali sta polnih 39 ur.
Zmagala je neka strojepiska, ki je pisala nepretrgoma 39 ur. Zanimivo pri tem je, da ji je diktiralo zaporedoma kar dvajset oseb. Zmagovalka je dobila 22.500 din nagrade, nešteto ponudb za službe in tudi nekaj že-nitbenih ponudb.
Sven-Olaf Sandbers, eden najbolj priljubljenih »vedskih radijskih pevcev, ibl«
■liki fa vidimo, kako s pomočjo švedskih visokošolcev ureja cele gore »muci, ki bo jih finski vojski podarili iveoi.
I/ <znammiu časa
Montreal, decembra.
V Loyaltonu v severnoameriški državi Nevadi Je začelo stavkati 33 mladih gospodov, ker so sprevideli, da jih •prehodi s mladimi damami vse preveč »tanejo. Soglasno so sklenili, da bodo začeli stavkati ln da bodo opu-
stili vse sprehode s svojimi mladimi prijateljicami, dokler se te ce bodo poboljšale. Prvi, ki bo prelomil dano besedo, bo pošteno plačal za vseh 12 tovarišev.
Argl^&ka vo’ ka Ima n-.j-iove]re ponosne radijske aparate, knkrSnefra vidimo tudi na na.il sliki. Za aparat sta potrebna dva človeka: prvi, ki ga nosi ir drugi, ki nanj sprejema vojačka povelja. Na ta aparat lahko vesti sprejemajo in oddajajo, zato je dragoceni pripomoček ca zvezo med odda« j	ljenimi	enotami.
(e zakonski prepir ženi zmeša pamet
Nenavadne posledice ameriškega zakonskega prepira
Cikago, decembra.
Franck in Evelina sta se često prepirala. Njun zakon namreč ni bil dosti drugačen od drugih zakonov na svetu. Vzroki takšnih zakonskih prepirov so navadno zelo neznatni, kajpak so pa odvisni od temperamenta obeh zakoncev.
Franck je imel samo to slabo last-
Ijenje. Prepeljali so ga spet v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je zastrupljen s strihninom. Kljub vsem Zdravniškim naporom, da bi ga rešili, je umrl.
Vsa zadeva je pa postala zelo sumljiva. Naizn&nili so jo in policija je naposled dognala skrivnostni vzrok Williams®ve smrti.
Willianu, vnet filatelist, je dobival od Dawis*aa ati&ntke. Ta jih je pa matal s strihninom in tako se je Wil-liams počasi zastrupljal. Dawisona so krivdi. Sem "popolnoma zaprli. Po dolgem oklevanju je priznal svoj zločin.
je dejal, da z njo pač ne more več
živeti...
Po teh besedah je vrgla Evelina še poslednjo celo vazo po tleh, nato je pa stopila k pisalni mizi to napisala na bel papir:
»Iščem moža, samskega ali ločenega po lastni zdrava.«
Franck je začudeno gledal, kako se <r.ost, da je bil zelo trmast. Evelina je je Evelina pričela slačiti. Ko je bila Mickeg Rooney kot EdlSOfl bila pa zelo muhasta, vendar je rada j popolnoma gola, si je nalepila na telo	,	.
popuščala Te dni je pa neki prepir j lepak z gornjim napisom. Nato je kar	noiiywooa,	decembra,
resno ogrožal srečo njunega zakona. v Evinem kostumu odšla ca ulico. Po nekaj zelo dobro igranih vlogah .	°	_	*	I	Seveda	Evelina	daleč	ni	prišla.	Vi-	je postal Mickey Rooney eden najpri-
Evelina je tako grobo oštela Francka-, \ deti je bilo, da je stražnik veroval v I ljubljenejših mladih filmskih igralcev, da se je hotel mož še tisti dan ločiti! n;eno zdravo telo, ni pa verjel v njene	Občinstvo	si	je	aral	pridobiti	še	prav
cd nje. V začetku vsa zadeva še vse-1 zdravo pamet. Evelino so prijeli, jo !	posebno	z	vlogo	Pucka	v	filmu	»Sen
eno ni bila tako huda, pozneje pa. j oblekli in odpeljali v umobolnico. Zdal ko je Frairck iz maščevanja ožgal naj- j bodo zdravniki ugotovili, ali je du-lepši prt, je prepir dosegel svoj višek, j ševno popolnoma zdrava, tako kakor Evelina je pričela jokati, potem je pa 1 telesno...
zmetala po tleh vse, kar ji je prišlo | Franck je med tem vložil tožbo za Pod roko. Niti ena steklena posoda ni ločitev zakona. Njegova »Eva«, je pa ostala cela. Divjala je po hiši kakor: dobila doslej že trideset ženitbenih besna... Franck je bil ves obupan in 1 ponudb...
Poljska kri
Newyork, januarja.
V začetku septembra je sin bogatega newyorškega industrijalca Kalin:kega, Bob, nenadoma izginil. Pred nekaj dnevi so dobili od njega pismo iz Evrope.
Industrialec Kalinskl je rodom Poljak, ge pred svetovno vojno se je izselil v Ameriko. Tu je zelo obogatel, tako da ga prištevajo med zelo ugledne ljudi. Čeprav je že več ko trideset let v Ameriki, starec še ni pozabil, da je Poljak Tudi svojega sina je vzgajal v slovanskem duhu. Mladenič je bil dober dijak in poslušen sin vse do pred Eekaj mesecev, ko se je zaljubil. Oče se je upiral sinovi ženitvi. Dekle je bilo siromašno in oče je menil, da Je Bob ze ženitev pač še premlad in da mora najprej dokončati svoj študij.
Septembra je pa mladi Bob kar na lepem izginil od doma. Tudi njegova zaročenka je izginila. Najprej so mislili, da sta mlada dva pobegnila, zato da bi se ra skrivaj poi-očila. Ker ju Pa tudi najboljši detektivi niso mogli izslediti, so mislili, da sta postala oba žrtvi kakšnega zločina ali pa, da se Jima je pripetila kakšna druga nesreča. Starši so se že bili — sicer težko — sprijaznili s kruto usodo. Razpisali so nagrado, a tudi kljub temu sina edinca niso našli.
Ko se je na Poljskem pričela vojna, se je Bob odločil, da se bo javil med Prostovoljce. Tega pa cd hotel storiti v Ameriki, ker se je bal, da mu oče
bil v neko lepo in mlado uradnico, ki mu je ljubezen nekaj čara tudi vračala. Kar na lepem se mu je začela izmikati in mu je naposled povedala, da je zaljubljena v uradnika Williamsa, ki je bil tudi v službi v istem podjetju.
Cez mesec dni je pa Williams re-nadno zbolel. Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupil. Ko je nekoliko ozdravel, so ga prepeljali iz bolnišnice domov.
Komaj Je minilo nekaj dni, se je pri Williamsu spet pokazalo zastrup-
kresne noči'«. Z vrsto filmov o družini Hardyjevl je spravil v smeh vse filmsko občinstvo sveta.
Odpotoval je v Detroit, kjer bo zbral potrebne li"tiire in podatke o Edisonu. To pa zato, ker bo Mickey Rooney igral v filmu »Thomas Alva Edison« glavno vlogo. Igral bo Edisona v mladeniških letih.
Ta film bo imel tudi svoj drugi del — Edison kot zrel mož. Naslovno vlogo Edisona' kot odraslega moža bo pa igral v tem filmu Spencer Tracy.
Po dvajsetih letih se mu je vrnil spomin
Rio de Janeiro, decembra.
Braziljske oblasti so se bavile z zelo zanimivim in net&vadnim primerom. Neki moški je na nerazumljiv način izgubil spomin. Za ta primer se je zanimal ves svet.
Po svetovni vojni so sprejeli v neko
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo x zaščitno plombo
S fERILIZIRAKO
W<$1
Ig 1
ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME
STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115" C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Nsše	ccne	so	najsolidnejše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO
braziljsko bolnišnico nekega moža. Njegove identitete niso mogli ugotoviti, ker tudi sami ni vedel o sebi ničesar povedati. Popolnoma je bil izgubil spomin.
Med tem sta se pa zglasili dve ženski, ki sta trdili, da je ta človek njun mož. Ena od obeh dveh žen, soproga italijanskega profesorja Comellija, je v njem spoznala svojega moža in ga je hotel'' odpeljati s seboj domov. Druga je pa trdila, da je to turinski trgovec Bruneri in. da je ona njegova žena. Nazadnje je sodišče odločilo, da je ta moški trgovec Bruneri. Gospa je pa, kakor je tudi sama mislila, dobila
žili vcsic
... da je ameriški inženir Sanabria, ravnatelj zavoda za televizijo, predlagal ministrstvu vojne novo izumljen zrakoplov s televizijo. Ta nenavaden aparat lahko sam brez pilota vodi borbo z neprijateljskimi letali. Lahko napada, se izmika, se dviga in spušča, meče bombe in strelja s strojnico?
Aparat pa vodi tako imenovani »sprevodnik«, ki mimo sedi v svoji sobi in s pomočjo stikala, žice in krmila vodi aparat za televizijo, kakor da bi sam sedel v zrakoplovu?
... da vojnim ujetnikom iz najnovejše vojne največkrat zadajajo takšna vprašanja: Kaj si včeraj ko-
 :	^	™	v	sil? Koga imaš rajši desetnika, na-
Žr- iTlT nai SKToeH »SftaSi »StahSi imel’
končana. Toda Bob se ni vmH k oče- a čem se spal? Pri kateri stranki
giii na Francoskem. Očetu spo/oča, daU? Ali « pogosto pišejo zdoma? Ali Je nekje na Francoskem živ in zdrav, foma mislijo, da se bo vojna hitro Njegova zaročenka se je pa prijavila | končala . Kaj mislijo _ tvoji ^domači za bolr-ičarko. Vrniti se pa ne mislita j J.„J® nastala vojna, tako dolgo, dokler se vojna ne bo končala,
čeprav so očetu svetovali, naj sina
pokliče takoj domov, ker še ni polno leten, stari Kalinskl tega noče storiti, »že mnogo staršev je izgubilo svoje sinove, naj izgubim tudi jaz svojega,« je dejal. »Tako bom tudi jaz nekaj prispeval k občemu blagru,« je dejal zavedni Poljak.
Z znamkami se je zastrupil
London, decembra.
Kaj misliš ti?
... da je Francija resno v skrbeh zaradi svojih časopisev, ker čedalje bolj primanjkuje papirja, posebno zdaj, ko iz Finske, ki je bila doslej njen glavni dobavitelj, ne dobiva niti trohice papirja več?
...da so, tako vsaj poročajo zagrebške »Novosti« v Jugoslaviji cene blagu bolj poskočile, kakor v kateri koli bojujoči se državi?
... da je Avatraliia za prihodnje leto dala na razpolago 14 milijard dinarjev samo za obutev 11,.000 pilo-
Nenavaden primer se Je dogc^il te ^jsJoodZ^hvc\jnih letalcev? dni v San Franciscu. Neki American	"
Mark Dawison se je zastrupil z znamkami svojega tovariša. Bil je poslovodja velike tovarne. Pri nameščencih in pri predstojnikih Je bil zelo Priljubljen. Do ušes se je bil zalju-
... da je v Bingham-Police-Courtu, enem izmed londonskih policijsko kazenskih sodišč, sodnik neka ženska. Ta ženska sodi, poleg tega pa hkrati plete nogavice in ovojke za vojake
na fronti. Tistim, ki se temu čudijo, rada pojasni, da je to delo prav nio. ne moti pri razsojanju.
... da prihajajo zaradi vojne na Kitajskem pošiljke jajc na Angleško z zelo veliko zamudo. Zaradi takšnih zamud se sevedfl jajca pokvarijo in pošljejo Angleži vsako leto po več ton pokvarjenih jajc nazaj na Kitajsko. Toda dobavitelji tudi nimajo škode zaradi tega, ker prodajo talcš-na pokvarjena jajca v Tibet za hrano svinjam in perutnini, za mehčanje usnja ali za Ijvbavne napitke?
... da je največji dobitek švedske železniške loterije, to je 275.000 dinarjev, dobil neki neznaten prodajalec časopisov v Trolhetanu? Ta dobitek je pa dobil čisto slučajno. Deček namreč ni dosti gledal na čistočo in je zato dobil ime »prašiček«. Proda ial je poleg časopisov tudi srečke, toda nekega dne se je zgodilo, da neke srečke, ki je bila le preveč umazana, nikakor ni mojrel prodati. Ker jo tudi trgovec ni hotel več vzeti nazaj, jo je dr*ek hočeš noče? moral sam obdržati. In prav ta srečka mu je zdaj prinesla tolikšno srečo in toliko denarja.
... da se je 70letni francoski general Climent Granflcourt, bivši guverner v Siriji, prijavil pod drugim^ imenom k vojnim dobrovoljcem. Zdaj služi na fronti kot navaden vojak, ker je že prestar, da bi se mogel boriti v svojem generalskem činu?
... da je angleški kralj Jurij takoj, ko je izvedel, da nameravajo njegov obisk angleških vojakov na Franco^ skem obdržati tajno, dejal: »Moj narod ima pravico vedeti, kje se mudi njegov kralj. Nočem, da bi to izvedel po radiu od tistega Lorda Vau-Vau
iz Zeesena« (angleškega napovedovalca v nemškem radiu).
... da je vseh finskih jezer skupno 35.000. Nekateri, ki so šteli tudi posebne rokave in zalive za jezera, so jih pa našteli kar 90.000. Po površini pa merijo 45.000 kvadratnih kilometrov, to se pravi več, kakor znaša površina Slovenije, Dalmacije, Črne gore in Hercegovine. Površina vseh gozdov na Finskem pa je večja ko površina cele Jugoslavije?
... da sta dva švicarska inženirja izumila »dišeči film« s 4.000 različnimi dišavami? (Od vrtnice do kadila, od bencina do gnoja!)
... da je neki japonski minister priporočil civilnemu prebivalstvu, hrano iz divjih rastlin, dalje polže in morske kače, ker je to najbolj zdrava in pa tudi naj cenejša hrana?
... da leningrajska »Pravda« piše, da je rdeča armada pripravljena proti vsakemu neprijatelju dovršiti svojo zgodovinsko misijo svobode? In da to poslanstvo zdaj hrabro izpolnjuje na Finskem, in sicer na prošnjo finske komunistične vlade?
... da v Beogradu ne sna ne citati in ne pisati 10,87% prebivalcev, v dravski banovini 5,54% prebivalcev, v prejšnji savski banovini 87,67% prebivalcev, v moravski banovini 61,96% prebivalcev, v dunavski banovini S8,87% prebivalcev, v prejšnji primorsici banovini 57,46% prebivalcev, v drinski banovini 69,11% prebivalcev, v zetski banovini 66,04% prebivalcev, v vardarski banovini 70,86% prebivalcev, v vrbaski banovini 72,60% prebivalcev?
Torej v vsej državi povprečno 44,61% prebivalcev ne zna ne čitati ne pisati.
spet svojega moža. Gospa Cornellijeva je pa oi potovala v svojo domovino.
Nedavro se je pa temu možu vmil spomin. Izjavil je, da je on italijanski profesor Comelli. Spet je spoznal svojo ženo in otroke, ki so se vrnili v Brazilijo.
Tudi zdravniki so potrdili, da spadajo otroci k isti krvni skupini, ki JI pripada tudi njihov oče. Zdaj bo morala gospa Brunerova vrniti svojega ,moža‘ gospe Cornellljevl.
Kako govore Japonci in kako Japonke
Na Japonskem gospodar s služabnikom drugače govori kakor služabnik z gospodarjem. Poleg tega govorijo tudi na japonskem dvoru drugače kakor navadni ljudje. Celo med govorico moških in med govorico žensk je precejšnja razlika.
Tako pravijo na primer moški čaju »ča«, ženske pa morajo reči »oča«, kar pomeni vzvišeni čaj. Isto velja tudi za vodo. Japonci pravijo vodi »micu«, Japonke pa »omicu«, kar pomeni vzvišena voda.
Japonke pristavljajo k čaju »ča« svoj »vzvišeni« o, ml smo pa pristavili črko j in smo dobili naš navadni, vsakdanji čaj.
Mussolini je poklonil italijanski akademiji Verdijeva pisma
Rim, decembra.
Mussolini je pred nekaj dnevi poklonil 365 pisem, ki jih je pisal slavni skladatelj Verdi, Italijanski kraljevski akademiji.
Ta pisma je pisal Verdi nekemu Gtuseppu Pirolllju. Njegov sin Jih je pa v oporoki zapustil Mussoliniju. Ta pisma bodo izšla tudi tiskana v obliki knjige.
Na vsakega prebivalca v Kjobenhavnu pride po ena miš
Kjobenhavn, januarja.
V danski prestolnici je toliko miši, da je bila občina primorana izdati na-redbo, da mora vsak hišni posestnik dvakrat na leto očistiti svojo lilšo.
In vendar tudi to ni nič pomagala Kjobenhavn Ima danes toliko miši, da pride na vsakega prebivalca v mestu po ena miš. Ker ima Kjfibechavn milijon prebivalcev, Ima tudi prav toliko miši.
Tako je bila občina primorana razpisati za tistega, ki bi izumil sredstvo in način, kako odstraniti to golazen iz Kjčbenhavna, visoko nagrado.
V	Novela	»Družinskega	tednika**
Klavdij sc poslavlja
NAPISAL E HAGEN
Franc je odgrnil zaveso in odprl okno. V mogočnem toku se je vsula sončna luč v njegovo sobo in pregnala zadnje ostanke teme. Vzdihujoč je sluga Franc pobiral obleko, ki je v velikem neredu ležala naokrog. Potlej je stopil k postelji in dejal: »Deset je Ura!«
Klavdij se je prebudil in mežikajo pogledal svojega slugo: »Pusti me v miru!« je zamrmral in spal dalje. Toda Franc ni več popustil. »Ob enajstih imate skušnjo. Zelo veliko pošte je prišlo in gledališče je poslalo novo vlogo.«
Zdaj je Klavdij končnoveljavno od-P£* °či- Sedel je na posteljo in zazehal.
' i si pa res nepoboljšljiv, Franc. Daj •Hi jutranji plašč!«
Franc je vedel, da mora zdaj storiti da Klavdija obdrži pokonci. Zgodilo se je namreč že, da je njegov gospodar zamudil skušnjo in spal do poznega popoldne. Franc mu je dal
jutranji plašč in vneto dejal: »Spet ste imeli velik uspeli. Časopisi pišejo...«
»... da sem najboljši igralec na svetu,« je segel Klavdij smeje se v besedo svojemu slugi, »zato mi moraš zdaj pripraviti zelo toplo kopel.« Vstal je in pomežikal v sonce. Ni ljubil dnevne luči in je sovražil skušnje, ki so se začele »sredi noči«, kakor je sam imenoval čas pred drugo uro popoldne.
Počasi je šel v kopalnico. Medtem ko je Franc spuščal vodo v kad, je stal Klavdij pred zrcalom. Sluga niti slutil ni, da je bil ravno ta pogled odločilen za celo vrsto dogodkov, ki so se odigrali kmalu na to. Klavdij ni spregovoril niti besede. Strmel je v svojo sliko v zrcalu.
»Kopel je pripravljena!« je javil Franc in tiho zaprl vrata. Klavdij ni niti opazil odhoda svojega sluge in ne kadeč* 6e vodo v kadi. Strmel jo v
zrcalo in kimal: »Zdaj je torej prišel trenutek! Lepo! Vzamem na znanje, da sem star. Smešno, da sem to šele danes opazil. Te gube prav za prav niso nove in sivi lasje mi niso mogli zrasti od včeraj?«
»Res je!« je prikimala slika v zrcalu. »Že večkrat sem te opozoril na to. Toda ti tega nisi hotel videti.«
Klavdij se je nasmehnil: »Prav za prav imam pred seboj sliko starega moža.«
Zrcalo je pokimalo:
»Da, to je res. Toda drevi, ko boš svoj obraz nalepotičil za predstavo, boš spet mlad. Vprašaj potlej mojega brata, gledališko zrcalo.«
»Toda moji sivi lasje?«
»Te lahko pobarvaš. Ljudje niti opazili ne bodo tvoje starosti.«
»Ne, tega ne boin storil. Že trideset let se oziram samo na gledališke obiskovalce. Zdaj hočem biti jaz tudi v resnici jaz. Ali razumeš?«
»Seveda. Toda svoj poklic boš moral opustiti. Saj si vendar ljubimec!«
»Saj lahko igram tudi stare može.«
»Vendar si slaven ljubimec.«
»Star igralec, ki hoče biti mlad, je smešeul«
»Šele danes si prišel na to, toda jaz sem ti to že večkrat povedal.«
Klavdij se je nekoliko opotekel, ko je zapustil kopalnico. Avtomatsko je
vzel skodelico, ki mu jo je ponudil Franc in pil v naglih, željnih požirkih.
»Tu so pisma, ki so danes prispela,« je rekel Franc, »tu je pa nova vloga.«
Klavdij je vzel zvezek in ga odprl. Glasno se je zasmejal, ko je prebral režiserjeva navodila. Igral da bo Rolanda Holla, osem in dvajsetletnega slikarja. Tako je bilo tam napisano in Klavdij je vrgel zvezek na mizo.
»Kdaj naj bi bila skušnja? Ob enajstih? No, bomo videli. Morebiti še nazaj ležem.«
Prestrašen ga je Franc pogledal, toda Klavdij je vzel pisma ln pravkar odprl neko pismo.
»Doslej mi še niste dali odgovora. Še enkrat vam pišem, ker vam moram povedati, da to ni samo običajna simpatija do gledališkega igralca, če vas prosim, da bi se z menoj sestali. Doslej sem vas videla samo na odru in brez sramu vam pišem, da vas moram spoznati. Ob enajstih bom čakala pri spomeniku pred gledališčem!« Klavdij je zamišljen zgrnil pismo. Na lepem se je dvignil.
»Zdaj grem!« si je dejal. »Od poskusa, ki ga nameravam zdaj izvesti, zavisi moja bodočnost. Ali to razumeš, Franc.«
»Ne!« je dejal sluga in pomagal Klavdiju obleči plašč. »Ne pozabite
svoje vloge!« Dal je Klavdiju zvezek in odprl vrata.
Ravno enajsta ura je odbila, ko se je Klavdij prikazal pri spomeniku. Nemirno je hodilo mlado dekle sem in tja. Bila je zelo ljubka in na njenih črtah je bilo očitno veselo pričakovanje, ko je Klavdij stopil proti njej. Presenečena ga je pogledala, ko se ja odkril. Srebrno so se zalesketali njegovi lasje v soncu in plastično se je zarisala črta, ki je potekala od korena nosu do njegovih ustnic. Trajalo je kakšno sekundo, preden je moglo dekle skri.i svoje razočaranje, toda Klavdij je že dejal: »Moj sin vas prosi, da mu oprostite, ker pri najboljši volji ni mogel priti. Zdaj ima natnrefi skušnjo.«
Dekle je olajšano vzdihnilo.
»Dajte svojemu sinu te cvetlice in ga pozdravite!«
»To mu rad sporočim!« Klavdij se je narahlo priklonil in odšel v gledališče, ne da bi se ozrl.
»Tu je moja vloga!« je dejal režiserju. »Ali ta slikar nima nobenega očeta?«
»Seveda ga ima!« je odgovoril režiser presenečen.
»No, potlej bom igral vlogo njegovega očeta,« je dejal Klavdij in se mu prijazno nasmehnil.
Lepa smučar ka Ueia jopica z vezenim vzorčkom, ki se izredno lepo poda k temnemu smučarskemu suknjiča
IM : ■
Pomen besed:
Vodoravno: 1. vas pri Ljubljani; zgodovinsko polje; 2. praznik; hrvat-ska skupščina; 3. vrsta jezdeca; oblika vode; 4. slovensko mesto; 5. ploskovna mera ; gora na Balkanu; pri-trdilnica; 6. pripetljaj; 7. sorodnik; žensko ime; 8. moško ime; angleški otok; 9. pripadnik starega naroda; bog sonca.
Navpično:	1.	pravoslavni opat;
veznik; slov. pisatelj; grški otok; 8. darilo; otrok; 4. moško ime; 5. del voza; višje bitje; bog; 6. svetopisemski kralj; 7. pripadnik starega naroda; posledica ognja; 8. četa; plačilno sredstvo; 9. francosko zlato;
PREMIKALNICA
1NSPIRAC 1 JA
PROTEKTORAT
SOLNOGRAD
PON I ZANJE
STROKOVNJAK
DOGAJANJE
FATAMORGANA
Premikaj te besede tako, da dobiš ▼ treh zaporednih navpičnih besedah tri živali.
•
MAGIČEN KVADRAT
1.	A	A	A	A	A
2.	A	D	E	E	E
3.	E	I	I	J	K
4.	L	L	N	N	N
5.	N	T	T	Z	Z
Pomen besed: 1. plačilo za zlo delo; 2. žensko ime; 8. nebesna točka; 4. prerok; 5. ime iz sv. pisma, tudi Lessingova drama.
Besede se berejo enako v vodoravnih in navpičnih vrstah.
POSETNICA
J. TELOH
SELA-TRAVNIK
Kaj je ta gospod po poklicu? PLOT
E	0	K	R	D	S
0	R	S	U	K	H
G	E	M	P	T	E
S	0	A	S	B	E
L	A	T	D	R	A
Zamenjajte deske na tem plotu tako, da dobite v vodoravnih vrstah pregovor.
•
VERIGA
 RI---------------
 LE---------------
 LI---------------
 PA---------------
 Dl---------------
 PA---------------
Vstavi namestu črtic črke zlogov, da dobiš same besede s tremi zlogi. Končni zlog ene besede je hkrati prvi zlog naslednje besede.
Rešitve ugank iz oreišn;e številke
Kriiankt: Vodoravno: ar, Topola, boa. tabor, Amor, rek, Dalibor, on, tu, roman, aied, tol. kino, ribolov, on. bol, re, parobek, obrr, tir. lok, Nanos, ar, parada.
Masieon kvadrat: devon, enlca, vitra, oeo na, naauj.
Rotitev čarobnega lika
1. bos, 1. Božič, S. tožilec. 4. til ur, I, (er.
Rotitev posetnice
Svonolivar
Rotitev rebusa Pridi, sveada naia, pridi,
]asnr v nas upri oči, naj moj dom tr roprt vidi, siata sveada srečnih dull
Irpopolnilnica: Primož Trubar.
Crkovnlea: Črtaj prvo navpično vnto ed epodaj navzgor, potem drugo od agoraj navado! itd., pa dobit:	Konec	vsake
vojne jr Isti:	mir	mrtvih	la
mir (Ivih.
Ti, ki to bereš, najbrže ne veš, da ti prav tako kakor mnoge druge skrito gonilo v ritmu svetovnega gospodarstva. Malone sleherna zenska, tudi tista, ki se je popolnoma posvetila domu in gospodinjstvu, nekoliko prispeva h gospodarskemu življenju države. Predvsem igrajo pa važno vlogo v gospodarskem življenju sleherne države ženske, ki delajo po raznih državnih in zasebnih službah.
Ženske se pogosto niti same ne zavedajo, koliko na svetu narede ženske roke. Če pa bolje pogledaš okrog sebe, prav hitro opaziš, da ga malone ni urada brez kakšne uradnice. Greš na pošto, da oddaš priporočeno pismo, vzame in potrdi ti ga ženska. Stopiš v trgovino z modnimi potrebščinami, postreže te prodajalka. Tvojo obleko ti je sešila šivilja, kremo za mazanje obraza ti je sestavila strokovnjakinja v drogeriji, račun, ki si ga pravkar prejela, je spisala strojepiska in v šoli uči tvoje otroke gospodična učiteljica.
Ti maloštevilni primeri so, če natanko pomislimo, dokaz, da je delo ženske na gospodarskem področju enakopravno delu moškega. Država, ki bi se odpovedala slehernemu delu ženskih rok, bi storila veliko napako.
Predvsem bi pričela šepati produkcija, ki je v veliki meri odvisna od dela ženskih rok, Trpel bi pa tudi nakup, ker bi morala gospodinja zaradi primanjkljaja pri proračunu manj nakupovati, saj ne bi več imela denarja, ki ga je prej sama prispevala k proračunu. Škodo bi imele pa tudi državne finance, ker ženske ne bi več plačevale davka.
Mnogi pripovedujejo, da delo žene po uradih kvarno vpliva na število porodov. Statistično je dokazanoda to ni res. Bogate družine, kjer žena ničesar ne dela, imajo na splošno manj otrok, kakor družine, kjer morata zaradi socialnih razmer delati oče in mati.
Spet drugi zelo radi dokazujejo, da ženino delo zunaj doma ruši družinsko harmonijo in s tem družinsko življenje. To je točno samo v nekaterih, in zelo redkih primerih. Narobe! Ker žena sama dela približno isto delo, kakor njen mož, zna ceniti moževo delo in pride tako le redko do prepirov. Zakaj pa nihče ne omeni tistih vdov, ki so zelo zgodaj ovdovele in so vzgojile svoje otroke s poštenim delom zunaj doma, ker niso imele dohodkov od moža. Prav tako kakor bogate matere so vzgojile mlado in čvrsto generacijo, čeprav so morale, hočeš nočeš, delati zunaj doma.
Napak trdi tisti, ki meni, da je žena samo za dom in za kuhinjo. Malone sleherna ženska bi rajši vkuhavala sadje in se bavila z otroki, kakor pisala na pisalni stroj ali pa
vodila obširno knjigovodstvo. Toda žal dohodki družinskih očetov pogosto ne dopuščajo takšnih domačih idil, ki so prav zanesljivo ideal sleherne prave žene in matere.
Zgodovina se je razvijala tako, da je imela doslej žena področje za svoje delo samo doma, okrog štedilnika. Zdaj je pa nastopil čas, ki bo prav kmalu že sam po sebi dokazal, da je žena važen činitelj v državnem in gospodarskem življenju.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, govedina, fižolova omaka. — Zvečer: Fižol v solati, čaj.
Petek: Kislo zelje z ajdovimi žganci. Zvečer: Mlečen riž.
Sobota: Vampi s krompirjem. Zvečer: Rižota, solata.
Nedelja: Golaževa juha, nadevane telečje prsi, pečen krompir, solata. — Zvečer: Pražena jetra.
Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, ohrovt, krompir v kosih, govedina. — Zvečer: Močnik.
Torek: Šara s svinjsko glavo, hren v solati. Zvečer: Praženec, čaj.
Sreda: Meso v omaki, krompirjevi svaljki, solata. — Zvečer: Koruzni žganci z mlekom.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Kisla juha z vlivanci, pikantni makaroni,1 solata. Zvečer; Jetra v omaki, polenta.
Petek:	Prežganka	s prepečenimi
kruhovimi rezinami, pečenjak, kompot. Zvečer: Rižev narastek.
Sobota: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, pikantne telečje prsi,’ pražen riž, mešana solata, kompot. Zvečer: Krompirjeva solata z gnjatjo.8
Nedelja: Kruhova juha, dušena svinjina v omaki, pražen krompir, endivija. Zvečer: Govedina v solati, sirove prestice,* čaj.
Ponedeljek: Segedinski golaž, sirovi štruklji. Zvečer: Grški zrezki,6 solata.
Torek: Goveja juha s krpicami, paradižnikova omaka, krompirjev pire, prepečena govedina. Zvečer: Srce v omaki.
Sreda: Zelenjavna juha, makaronova potica, solata. Zvečer: Palačinke, čaj.
Pojasnila:
1 Pikantni makaroni: 5 dek presnega masla, tri rumenjake, tri osnažene sardele, nekoliko majarona, popra, nekoliko sladke smetane, sneg treh beljakov, 14 dek nasekljane prekajene svinjine dobro premešaj, dodaj kuha-
Tale model ne nosi brez vzroka imena »Ciganček«. Sestavljen je namreč iz modrega baržunastega krila in temnordeče baržunaste jopice, okr >šene z izredno lepo svetlosivo lisico. Zraven spada čepica iz istega krzna. Ves komplet je zelo ljubek in prazničen, od nositeljice pa prav tako zahteva ponosno postavo, ljubkost in dostojanstvenost.
nih makaronov, potresenih z nastrganim parmskim sirom. Makarone stresi v pomazano kozo, kjer naj se spečejo s skorjo. Med dodatke zmešaš precej makaronov, lahko pa vzameš vsega nekoliko manj in potlej tudi makaronov nekaj manj.
6 Pikantne telečje prsi: Nasekljaj prav na drobno nekoliko sveže svinjine, en slanik ali sardelo, dobro očiščeno in namočeno v vodi, da izgubi okus. Poleg tega nekaj čebule, popra, jajce in nekaj drobtin. Vse to dobro zmešaj, da dobiš nekakšno testo in s tem nadevaj telečje prsi. Ribe sme biti samo toliko, da nadev začini, ne sme pa obvladati okusa ali celo dišati iz pečenke.
8 Krompirjeva solata z gnjatjo: Na dva dela krompirja računaj en del kuhane in ne mastne gnjati. Dve trdo kuhani jajci zmešaj z nekoliko gorčice, dodaj kozarec mesne juhe, dve žlici kisa, dve žlici olja, nekoliko popra in soli. Vse dobro premešaj in vlij na kuhan krompir, zrezan na listke. Dobro premešaj, okrog pa nadevaj na listke zrezanih jajc.
* Sirove prestice: Zgneti v testo 30 dek ostre pšenične moke, 18 dek zrezanega presnega masla, 12 dek nastrganega parmskega ali kakšnega drugega sira, eno jajce in en rumenjak, sok četrtine limone in pol kavne žličke sladke paprike. Testo naj bo gladko in srednje trdo in naj kakšne pol ure počiva, iz testa napravi podolgovato klobaso in jo razvaljaj na pritdižno 20 cm širok in poljubno dolg pravokotnik. Nareži testo na pol prsta široke trakove in iz njih napravi prestice. Trakove še poprej pomaži z raztepenim jajcem in potresi še povrh z nastrganim sirom in po okusu s soljo in kumno. Prestice speci na slabo namazani pekači pri precejšnji vročini
6 Grški zrezki: Za zrezke napravi mešanico iz dveh tretjin govejega in ene tretjine svinjskega mesa. Za pol kilograma vsega mesa namoči .eno žemljo, jo napol ožini in sesekljaj skupaj z mesom. Osoli in popopraj po okusu, dodaj dva stroka stlačenega česna, eno celo jajce in majhno, na masti ocvrto in sesekljano čebulo in ščepec sesekljanega peteršilju. Poleg vsega še nekaj žlic kuhanega in ohlajenega riža Dobro mešaj, ker je od mešanja odvisno, da ti zrezki ne razpadejo. Napravi iz njih hlebčke in jih speci na masti. Naposled jih še deset minut duši v paradižnikovi omaki in daj na mizo z rižem.
Nekaj, kar bi morala vsaka vedeti
Nekateri lepotni saloni, posebna ameriški, vneto priporočajo drgnjenje s snegom kot izvrstno nego kože. Naj opozorim naše bralke, da drgnjenje s snegom ni čisto brez nevarnosti za občutljivo kožo. Na nekateri koži se lahko narede lišaji ali pa rdeče žilice. Prav isto velja za drgnjenje z ledom.
Prav vsaka se ne more navdušiti za nego ustnic z rdečilom za ustnice, pa čeprav to rdečilo pogosto ustnicam samo koristi, kajti vazelina, ki je v slehernem rdečilu, celi razpokane ustnice. Marsikatera pa ne ve, da dobiš v drogerijah tudi brezbarvna, toda zelo mastna ,rdečila1, bolje ,belila‘ za ustnice, posebno primerna za tiste, ki jim ustnice rade razpokajo in ki se jim radi ,ocvirki' delajo. Isto dosežemo s koščkom presnega masla, če ga nadrgnemo zvečer, preden ležemo v posteljo, po ustnicah.
Nekaj kapljic mleka v vodi, kjer si umivamo roke, obvaruje pozimi roke, da v mrazu ne postanejo rdeče ali višnjeve.
Nikoli ne hodimo z vlažnimi rokami na mrzel zrak in nikoli si v poslednjem trenutku ne natikajmo rokavic šele na cesti, če hočemo imeti negovane in bele roke.
Temna volnena oblelui, ki jo vid.te na na’i simi, je potomka turnirske mode. Posebno izrazit Je zadnji del obleke, okrašen ■ dvema	okrašenima	■ satinom in pentljo. Krilo jo
nabrano v tri globoke gube-
Noga vice perilo
dežniki
i najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodalalnah tovarne
VIDMAR
Prod Skotilo 1» Preicrnova ul. 10 Gootosvetako 2 Tyr*eva t. Palača
,,Slavila
lepo poda k suknjiča
UGANKE? 1
KRIŽANKA
123456789
Ženska v gospodarskem življenju
C L 1940.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
leta lepoti škoduje
Problem št. 1.
SesUTlI Samuel Lojrd (1859)
Problem št. 2.
Sestavil S. Majner (1901)
Mat v 3 potezah
Šahovska past
1.	e4 eS, 2. Sf3 Sc6, 3. Lb5 a6, 4. LXc6 bXc6, 5. d4 eXd4, 6. DX<W Df6, 7. e5 Dg6, 8. 0—0! Lb7!
V^aUtichi nasveti
urediti svoje življenje. Spati mora vsaj ločeno uro spanja ln obedov ln od- * 9 ur na dan, pozimi če je mogoče še lično deluje, 4e se držimo določenega t več, To posebno velja za žene, ki	so	sistema	v razporedu	našega življenja.}
že prekoračile štiri križe. Dobro,	če	Spati	je treba v	dobro prezračeni*
ležete v posteljo vsak večer ob isti	sobi ali	pa puščati	— vsaj poleti —j
uri, in sicer pred polnočjo. BaJ	je	okno ponoči odprto.	Važno je tudi, da*
znano, da največ zaleže spanje pred lica ne tiščite v blazino. Prav tako ni J polnočjo. Organizem se navadi na do- pravilno spati z dlanjo pod obrazom.?
•—————— ----------------------------- Izredno važno za gospodinje Je pa, J
. ^	~	da se po kosilu nekoliko odpočijejo.?
pa takoj odšli na sprehod ali začeli! "	naporno delati, prebave ne bi imeli;
mm	Po kosilu je dobro, 6e ležete v mrač-j
v' -i«	no sobo ln na oči položite kamilične 1
: t	.	obkladke. Po enournem mirnem ln ne-;
premičnem počitku se telo in obraz | >^^’	osvežita, oči pa postanejo spet bistre
-	Naše gospodinje svojo moč neusml-]
(?■	”*	'jeno trošijo, zato se zde imerom|
^ .qWEfL‘V.	utrujene, slabo se drže in so pogosto '•
'	sključene, ker cele dneve stoje. Mo-
derne gospodinjske šole pa na moč; §ipropagirajo gospodinjsko delo sede.'
sede- Pri tem boste porabili dosti manj j '■/-	svojih moči. V velikih evropskih dr-;
[^J	žavah in v Alnerlkl	kuhajo in;
«	perejo sede, naše gospodinje pa od ju-;
kor za Stavo. Zato jih tudi dosti trpi; ^	zaradi oteklih nog ali razširjenih ven.;
Poatek in lepota
Pregovor pravi, da tisti, ki se ne zna odpočiti, tudi delati ne zna. To drži, razen tega pa moramo še dodati, da delovna žena ki dovolj ne počiva, ne more biti sveža in lepa.
Naše babice in tudi naše matere so živele dosti preprosteje in tudi minr.e-Je od nas. Današnje žene se morajo po večini pehati po službah ali pa delati od jutra do večera doma, seveda če hočejo imeti miren in prijeten dom ln če hočejo, da vlada zadovoljstvo v hiši. Kdaj je prejšnje čase kaišno dekle vedelo, kaj je živčnost, nespečnost, lenivost črevesja, nabiranje kisline v želodcu ali kaj podobnega! Zena ni bila primorana boriti se za obstanek ali mučiti se ves dan doma, ali pa hoditi v klube, ca sestanke itd. Socialne prilike so bile takšne, da so ženske životarile tjavdan in so skrbele kvečjemu, kdaj se bodo dobro poročile, ženini so pa tako in tako kar domov prišli. Brigale se niso za nič na svetu, dolgo so spale ln dobro jedle in se sprehajale — vsaj meščanke — vse drugo je prišlo samo od sebe. Zato tudi niso vedele, kaj je živčnost in nevrastenija, ali so pa o takšnih boleznih morebiti le v knjigah brale, a si jih niso mogle dobro predstavljati.
Kljub temu, da današnje žere še zdaleč ne morejo živeti tako, kakor so živele naše prednice, tudi tiste ne, ki jim tako rekoč niti s prstom ni treba gibati, morajo pa skrbeti za svojo zunanjost. Napisali smo že, da je nega lepote za moderno žensko dolžnost. Zato sl mora vsaka žena primerno
Zadnja poteza črnega, poteza, ki lz-zo/e odgovor 9. e5—e6, je zelo zanimiva past. (če 9 XXe ali dXe,
sledi 10. 8e5 z grožnjo z matom na d7 in napadom na damo; ali pa
9...... o—0—0, 10. eXd šah TXd7.
U. DXd7 šah KXd7, 12. Se5šah s pridobitvijo kvalitete.)
Domislek črnega preseneča s svojo nepričakovair ostjo.
9.	e5—e6?	*7Xe6
(ali d7Xe6)
:	10.	Sf3—e5	Dg6Xg2	šah!!
|	11. KglXg2	c6—c5 šah
;ln beli je za dva kmeta na boljšem.
Najhitrejši mati
V 2 poteiah
1. g4	C6
2. f4	Dh4mat
V 3 potezah
1. e4	16
2. d4	«5
3. Dh5 mat.
V 4 poteiah
1. e4	e6
2. Le4	Lc5
3. Dh5	8f6
4. DXf7mat.
^"deže od stearinske sveče s polirane •fifse odstranimo najlažje z oljem, ne smemo jih pa praskati z nožem, ker hkrati z madeži odpraskamo tudi lošč.
Rešitev problema št. 132
1. Ka4—a5!	K kar koli
2. Lbl—15	kar	Koli
3. Dc8—c5 (f8) mat.
Rešitev problema St 133
1. Dbl—hi	Kf4—e3
2. Dhl—el šah Ke3Xd4(f4)
3. La5—b6(d2) mat.
1..... Kf4—p5
2. L«5—d2 šah	Kg5—f6
3. Dhl—h8 mat
1..... Kf4—g3
2. Sd4e2 šah	Kg3—f2
3. Dhl—13 mat.
1.................... Kf4Xe5
2. Dhl—h4	Ke6—d6
3. Dh4—e7 mat.
Monodrami — enrel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro izvrši
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh 1 uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din Po povzetju poSilta:
MRFUMERIE 8A104S — STARI BECE1,
Dtunki banovina.
Posrečena se tava sukra in pletenine Je tale topla Jopica. Život Je iz zelenega deff.na, rokavi in ovratnik so pa pleteni iz volne nasprotne barve, pleteni so pa v elegantnem vrvičastem vzorcu. Sestava volne to sukna je priljubljen športen kompromis za dame, ki niso bopve kako vitke.
UUBllANA. Frančiškanska ulica
Vezenje perila predtisk ženskih ročnih del
Kadar odplrte škatlice konzerviranih belušev. Je nevarnost, da jim polomite flavice. To boste pa preprečili, če boste »katlo belušev odprli na spodnji strani.
H. nadaljevanje
Misel, da bi mu morala biti pokorna in ljubeča žena, jo je plašila in odbijala, še vse prepekoč Je bil spomin na tisto prvo in edino noč...
»Kaj neki bi storil, če bi se mu uprla?« je nenadno pomislila. »Morda bi to še podžgalo njegovo poželenje, saj pravijo, da je navadno pri moških tako.«
Skušala se je vživeti v miselnost ln duševnost svojega moža. Skušala je uganiti, kako bi sama ravnala v njegovi koži in na njegovem mestu.
Primerjati je pričela svojega moža — oh, tako malo ga je poznala! — z drugimi Španci, ki jih je spoznala tam doli. Priznati je morala, da primerjava za Morena ni bila nečastna. Bil je prav tako simpatičen, vljuden in duhovit kakor njegovi tovariši, vse dotlej, dokler...
Hočeš nočeš so se misli mlade! žene kar venomer vračale v tisto usodno noč, ki je zapečatila njeno usodo. In čudno! Kolikor bolj se je oddaljevala od tistih dni, toliko prizanesljivejša je postajala. Dejanje njenega moža se ji ni zdelo več tako kruto in tako neodpustljivo; včasih se ji je zazdelo že kar upravičeno.
Počasi je korakala po stezici in upirala oči v mirni tok potočka, ki se je vil po vrtu. Včasih je priplavalo po njegovi gladini orumenelo listje z dreves ali pa kakšna suha vejica.
Na lepem je mlada žena začutila, da jo nekdo opazuje. Dvignila je oči... in se ustavila, kakor bi jo prikovali k tlom. Mar vidi prikazen? Pravkar je mislila na svojega moža, zdaj je pa skočil izza bližnjega grma nekdo, ki mu Je bil na las podoben.
»Dobro jutro, senora!«
Zganila se je in nehote odskočila. Mislila j°, da je prikazen, toda bila je resnica. Pred njo je stal njen mož iz mesa in krvi, zdrav In živ in se Ji prijazno smehljal...
Malo je manjkalo, da Orana, živčna kakor je bila, ni zavpila od strahu ali pa stekla po stezi proti gradu.
Moreno se je nekoliko kislo nasmehnil, videč njen strah:
»Ali sem vas prestrašil, senora?«
»Ne,« je z muko odgovorila, »samo presenetili ste me. Pravkar so se moje misli mudile daleč, daleč od tod!«
In da bi zabrisala mučni vtis tega nenavadnega sprejema, je vljudno pristavila:
»Prav za prav so bile zelo blizu vas, kajti pravkar sem mislila na Španijo. «
Ponudila mu je roko. Priklonil je je in jo vljudno poljubil. Takoj mu jo je odtegnila, kakor da bi jo bilo speklo.
»Dobro jutro, senora!« je ponovil Moreno. »Očaran sem, da vas vidim tukaj tako rano, tako zdravo in lepo! Srečen sem, da ste me sprejeli s smehljajem. Tako sem se bal, da vam moja navzočnost ne bo ljuba in da se boste morda bali daljnjih spor-inov.«
Govoril je s tihim, temnobarv-nim glasom južnjakov, z glasom, ki se zdi, kakor bi pri vsaki besedi ljubkoval... Ta ton je prinesel nekaj intimnosti v njuno svidenje in hkrati zabrisal ledeno vljudnost pozdravnih fraz. Tisti trenutek se je zazdelo Orani, da ju nič ne bo moglo nikoli več ločiti...
To nenadno svidenje jo je tako vznemirilo, da je pričela trepetati po vsem životu. Blizu stezice je stala vrtna hladnica, zgrajena iz žive meje. Orana je pokazala z roko na naslanjače, stoječe v njej, in povabila svojega moža, naj sede njej nasproti, da se bosta kaj pogovorila.
»Dejala sem vam, da sem pravkar mislila na vas, gospod,« je to pot hladno dejala mlada žena. »Da vam po pravici povem, mislila sem, kaj in kje neki ste zdaj, ko je vojne konec.« Zvedavo ga je pogledala.
»Ali vam niso zadnji čas sporočili, da živim v Madridu?« je vrnil vprašanje z vprašanjem.
Zardela je do ušes, kakor šolar-ček. ki ga ujameš na laži.
»Oh, ali so vam to povedali?«
»Da,« je trdno odgovoril, čuteč zadoščenje, da jo je mogel tako hitro spraviti v zadrego. *2e več mesecev sem čakal v Madridu, da boste kaj povprašali po meni, čudeč se, da vam ni prej prišlo na misel, pozanimati se, ali je ostal vaš zakoniti mož spričo tolikšnega prelivanja krvi živ, ali je pa padel...«
Orana je v zadregi molčala.
»Senora, čakal sem samo neznatne spodbude z vaše strani v znamenje, da smem upati... Nikakor pa to ne pomeni, da ml je bilo vseeno, kaj se z vami godi, kajti že večkrat sem skušal izvedeti o vas kakšno novico, a se mi žal ni posrečilo.«
čeprav je bil ta očitek zavit ▼ vljudnostne besede, ga Je tenkočutna Orana ;k»j razumela,
jCiuS&sett
SPANSKEGA CASTRI
»Precej se bom opravičila in vam j razložila, zakaj nisem tako dolgo povprašala po vas,« je hitro dejala.
»Oh, nikar se ne trudite, senora. Ničesar vam ne očitam!« je mehko dejal.
»In vendar želim, da boste vedeli, koliko sem pretrpela, odkar sem se vrnila na Francosko. Dogodki, ki sem jih videla in doživela tam doli, so silno zrahljali moje živce, tako da sem za dolgo Izgubila sleherno voljo in energijo. Nič več me ni mikalo živeti in delati. Lahko vam rečem, da mi je bilo prav težko, vživeti se v stare razmere, kakor da se mi ne bi bilo nič zgodilo...«
»Razumljivo je, da ste dosti trpeli, kajti stvari, ki ste jih videli in doživeli tam doli, niso mogle ostati brez odmeva v vašem srcu,« je vljudno pritrdil, čeprav se mu je zdelo nekoliko čudno, da je mogla tako dolgo trpeti zaradi strašnih vtisov, ki jih je naredilo nanjo strahotno klanje v njegovi domovini. Morda se je za temi besedami skrivalo kaj drugega?
»Na srečo ste se vrnili v toplo naročje svojih staršev,« je pristavil tolažeče.
»Da, ti so mi s svojim razumevanjem mnogo pripomogli, da sem prebolela tisti kritični čas, ko mi ni bilo več ne do mladosti in ne do življenja, šele zadnji čas sem se toliko popravila, da sem se lahko pozanimala za vas in za vašo usodo.«
»Ali niste poprej nikoli želeli izvedeti kakšno novico o meni?« je napeto vprašal.
Vnovič je zardela, čeprav je govoril ljubeznivo, je po napetsm pričakovanju njenega odgovora uganila, da ga je njena nebrižnost v živo zadela.
»Nisem mogla,« je zašepetala. »Povedala sem vam že, da nisem mogla ne misliti ne delati,«
»Toda vaši starši?«
čez nežni Oranin obraz je zletela temna senca. Ni si upala z besedo na dan. Oklevajoče ga je pogledala.
»Priznati vam moram, da sem bila v zelo mučnem položaju,« je naposled dejala.
Potlej je zbrala vso svojo energijo in odločno pričela:
»Oprostite mi to oklevanje, se-nor. Poznam očetovo strogost in hitro jezo, zato si nisem upala takoj priznati svoje poroke. Dolgo sem zato živela tako, kakor da bi tila še zmerom dekle, ne da bi kdo slutil, da je drugače.«
»Oh! Ali niste o meni ničesar povedali svojim staršem?« je živo vprašal.
»Ne. Prav zato sem si poiskala utehe tako, da sem se natančneje pozanimala za vas. Saj nisem vedela o vas ničesar drugega, kakor da vam je Moreno ime. Vi ste obdržali najino poročno listino, zato
Francoski humor
Lapln po dolgem času sreča svojega starega prijatelja Jeana, ki je Cisto iz-premen jen.
»Kaj se tl je pa vendar pripetilo hudega?« ga sočutno vpraša prijatelj.
»NIC, nič, oženil sem se.«
»Iskreno čestitam!«
»Nimaš za kaj, pravega zmaja sem dobil.«
»Potlej sočustvujem s teboj!«
»Ne, ne, saj je imela precejšnjo doto.«
»Doto«, to je vendar krasno 1«
»Ah, kaj še. Z doto sem kupil čredo ovac, ki so vse poginile.«
»Kakšna smola!«
»Na srečo ne, kajti posrečilo se ml je kože dobro prodati.«
»Torej sl napravil sijajno kupčijo?«
»Narobe. Hiša, ki sem vanjo vtaknil ves denar, je pogorela.«
»Takšna nesreča!«
»Ravno ne, kajti v hiši je bila moja žena.«
John Brown pride na nekaj dni v Pariz. Kljub ogromnemu milijardnemu premoženju se peš sprehaja po pariških ulicah. Lepega dne ga pa neki avto podre.
Onesvesti se ln prepeljejo ga v bližnjo bolnišnico. Spričo bogataševih draguljev in papirjev se neki kirurg takoj odloči, da poizkusi z »majhno operacijo«, da bi bogataš dalj časa ostal v Parizu.
Američan Je £e zmerom v neeavesti, ko ga prepeljejo v operacijsko dvorano in pripravijo vse potrebno za operacijo. Kirurg pa ob vstopu T dvorano zagleda na moč začuden* asistente. Približa se bolniku in vidi na trebuhu tetovirane besede:
IZ FRAHCOSUNE PREVEDLA X. H.
je bilo nekoliko težko dobiti točne podatke o vas.«
Utihnila je, misleč, da ji bo pomagal premagati to mučno priznanje. Zmotila se je. Mladi Španec je molčal, njegove oči so se neizprosno upirale v njene ustnice. Morala je nadaljevati:
»Ko sem bila prvič na poslaništvu, mi niso mogli ničesar pravega povedati o vas. Počakati sem morala nekaj tednov, dokler me niso spet poklicali.«
»In so vam mnogo govorili o meni?« je živahno vprašal.
»Narobe! Zelo malo. Izvedela sem samo, da ste živi in da prebivate v Madridu.«
Moreno se je zganil; mladi ženi se je zazdelo, da se je v njegovih lepih očeh ukresal nov ogenj. Toda samo za trenutek je videla ta svetli sij; takoj nato je ugasnil, kakor če upihnemo svečo. Vprašal je dalje:
»In vaš oče? Ali še zdaj ne ve. da ste poročeni?«
»Pač. Zdaj vse ve. Morala sem mu vse priznati.«
V 24 URAH
barva, plisira in kemično 6tstl obleke, klobuke itd *krobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. suSi. monga in lika domače perilo Parne čisti posteljno perje in i»ub
tovarna JOS. RfilCH LJUBLJANA
»Zakaj?«
»Oh... Nič posebnega ni bilo...«
Videl je, da jo je to vprašanje presenetilo in da ni bila pripravljena nanj. V zadregi se je zagledala v daljavo, tja, kjer se je medlo jesensko nebo prelivalo v gladino reke. Potem se je vzravnala in resno dejala:
»Moj oče je hotel, da se poročim... Morala sem mu razodeti, kako je z menoj.«
Zdelo se je, kakor da bi takoj laže zadihala. Zdaj ji ni bilo treba ničesar več prikrivati.
Na obrazu mladega moža se je pokazalo očitno olajšanje. Moreno je doumel Oranino poštenost, njeno tovarištvo se mu je pokapalo v vsej popolnosti. Očaralo ga je. To dekle je imelo srce in pamet na pravem mestu. Zavedal se je, da ne bi mogel najti zvestejše in po-štenejše žene, kakor je bila ta mlada in lepa Francozinja.
In tisti trenutek jo je pogledal tako vroče in ljubeče, da, je Orana nehote zardela. Mladi Španec bi bil dal tisto sekundo vse, kar je imel, samo da bi izvedel, ali Orana priznava veljavnost njune poroke ali ne. Zato je po ovinkih vprašal:
mm
ANEKDOTE/,
»Torej vaš oče ve, da sva poročena?«
»Da.«
sin kaj pravi k temu?«
Ni mu hotela prikrivati resnice. Mirno je dejala: »Doslej še ni doumel, kako sem se mogla poročiti s človekom, ki sem ga poznala komaj nekaj ur. Očita mi, kako sem se mogla poročiti s tujcem.«
Videč, kako se mu je ob teh besedah stemnil obraz, je hitro pristavila, da bi zabrisala mučni vtis prejšnjega stavka:
»Kajpak, zdaj zanj ne boste več tujec, ^ojdite z menoj v grad, predstavila vas Som svojim staršem. Vi jih boste pač znali bolje prepričati o potrebi najine poroke kakor jaz, ki še sama komaj prav razumem, da sem že poročena...«
željno je ogledoval njen drobni obrazek, ljubko zardel od prizadevanja, da bi ga prepričala. Njegov resni obraz se je nehote omehčal v dobrodušnem smehljaju, ko je mehko dejal:
»Vi, mala senora, torej mislite, da bom jaz znal prepričati vaše starše bolje kakor vi sami?«
»Da, zanesljivo. Posebno, če Jim boste predočili, da bi danes morda ne bila več med živimi, če me ne bi bili vi na ta način rešili... To !e njihova šibka točka. Zaradi ljubezni so mi oprostili, da sem se poročila z vami.«
»Oprostite,« jo je vljudno prekinil, »ne razumem vas dobro. Ali vaši starši ne verjamejo, da ste bili v smrtni nevarnosti? Ali bi mar rajši videli, da bi bili mrtvi, kakor pa poročeni s poštenim človekom, čeprav tujcem?«
Orana se je nekaj trenutkov obotavljala in ni odgovorila. Skuhala je zaceliti ranjeno samoljubje svojega moža, toda videla je, da to ni tako lahko.
»Ne odgovorite?« je še bolj začudeno vprašal. »Mar naj to pomeni, da sem uganil resnico?«
»Oh, moja mati ne misli tako,« se je utrgalo iz mlade žene. »In tudi oče najbrže ne,« je hitro dodala.
»Torej je po sredi nekaj drugega?«
»Da,« je tiho dejala. »Moji starši so še iz dobe, ko so bile ljudem prihranjene socialne strahote, kakršne doživljamo dandanašnji. Zato je njihova miselnost čisto drugačna od naše.«
»Orana, povejte mi vselej resnico,« je rekel mirno, toda kar nekam zapovedovalno. Na tihem mu je bilo všeč, da mu njegova žena ni skušala ničesar prikriti. Zdelo se mu je, da ju je njena odkritost silno zbližala in ju zvezala s tiho, a trdno vezjo, trdnejšo od vseh poročnih listin na svetu. Bila sta mož in žena, pripravljena, da se skupaj borita proti vsem nevarnostim in nevšečnostim, ki bi jima utegnile križati pot.
»Halo, gospod, ki ste žvižgali! Tudi sam delim z vami vaše mišljenje o mojem delu, a kaj moreva sama proti tako ogromni večini?«
Dva avtograma
»Ne operirajte mi še enkrat vnetega slepiča. Ze trikrat so me operirali ln nimam namena plačati četrte operacije.«
*
Ko oče Durant izgubi svojo ženo, se Je precej hitro potolažil ln čez nekaj dni nemoteno nadaljuje svoje delo.
Sest mesecev na to mu pa pogine krava.
Preteče več tednov, todft oče Durant kljub lepemu premoženju še zmerom žaluje za njo ln se očitno ne more potolažiti zaradi tolikšne Izgube.
Dobri sosedje so že v skrbeh ln tako ga nekdo vpraša':
»Kaj vam Je, oče Durant? Saj to vendar ni naravno, da toliko časa žalujete za kravo.«
»Oh, življenje Je zelo krivično,« potoži oče Durant. »Ko ml je umrla žena, so mi ponujali drugih žen* na pretek. Ko mi Je pa poginila krava, mi nihče ni ponudil druge.«
Bernard Sbaw v gledališča
Neko Shawovo gledališko delo je imelo ob svoji premieri sijajen uspeh. Dvorana je kar škripala od strahovitega navdušenja in ploskanja, vendar Je nekdo le žvižgal.
Bernard Shaw Je prižel na oder hkrati s Igralci. Dal je znamenje, da hoče spregovoriti. Ko je r dvorani vse utihnilo, Je Shav dejal:
Neka strastna zbirateljica avtogramov je nekoč prosila znanega nemškega pesnika Gerharta Hauptmanna kar za dva podpisa. Ker Je bil pesnik ravno pri dobri volji, ji je rad ustregel. Vprašal Jo je, zakaj hoče imeti ravno dva podpisa. Zbirateljica avtogramov Je pogumno odgovorila:
»Zato, ker z dvema vašima podpisoma dobim enega Leharjevega...«
\y Mark Twain na sodišča
Na razpravo zaradi nekega umora so za pričo pozvali tudi ameriškega pisatelja Marka Twaina, Državni tožilec Je imel navado, da je zadajal pričam zapletena vprašanja. Mark Twaln je to dobro vedel, zato se je na to pripravil.
»Koliko ste bili oddaljeni od mesta zločina?« ga je vprašal državni tožilec.
»Sedem metrov, štiri centimetre in tri milimetre.«
»Od kod pa veste tako točno?«
»Z metrom sem pozneje izmeril, ker sem vedel, da me bo kakšen tepec vprašal po tem.«
Pravi vzrok
Ko je Napoleon I. pobegnil z otoka Elbe in zmagoslavno prišel v Pariz, je vprašal policijskega ministra Fouchšja, zakaj mu ljudje, ki so ga tako navdu-Seco poedravljali, niso mahali z robci.
»Veličanstvo,« je odgovoril Fouchč, »tisti ljudje, ki so vas pozdravljali, ne uporabljajo robcev...«
XXVI
Mlada žena si je zaman belila glavo, kako bi Morenu razložila vso zadevo, ne da bi ga ponižala.
Ali naj svojemu možu pove, da je njen oče zagrizen nasprotnik republikancev in da zelo pristransko sodi o državljanski vojni v Španiji? Ali naj mu razodene, da jo je želel omožiti z bogatim Andrejem, samo zato, da bi z novim denarnim virom podprla njegovo podjetje? Ne, njen mož ne bi razumel ne prvega, ne drugega. Zato je previdno pričela:
»Skušajte se vživeti v položaj mojih staršev. Na lepem so izvedeli, da imajo zeta v deželi, ki se jim vsaj zdaj zdi nekakšno zrcalo nereda. In potlej... oprostite, da vam vse to govorim, ne bi vas hotela užaliti. Vse to je prišlo nekam hitro, nenadno, kar čez noč.«
»Razumljivo je, da je to vaše star.še zelo presenetilo,« je kratko dejal. Zagledal se je predse. Videlo se mu je, da nekaj premišljuje, zagrizeno in z vso svojo voljo. Tako zapet in tih je bil, da se je Orana zbala, ali ga morda le ni užalila. Bil je tako drugačen kakor tedaj v Barceloni, čeprav je tam doli smrt trkala na vrata, je bil njen mož vesel, prešerne volje in ne-brižen. Zdaj se ji je pa zazdel vse resnejši, malone otožen. Nekaj se je zganilo v njej in spet je mehko dejala:
»Tak pojdiva vendar, da vas predstavim svojim staršem. Moja mati bi vas tako rada spoznala!«
Njene besede so zvenele iskreno. Mladi mož jo je hvaležno pogledal. Njegove oči so se srečale z njenimi. Za trenutek sta obstala, se zazrla drug v drugega, potlej sta pa vstala in stopila iz hladnice.
Korakala sta drug ob drugem proti gradu. Med potjo ga je večkrat od strani pogledala. Bil je tako drugačen kakor tedaj. Menda se mu je vojaška uniforma bolje podala, kajti v tej civilni obleki še zdaleč ni bil tako eleganten kakor kot častnik. Znano je, da se moški navadijo na vojaško obleko in da se jim civilna obleka potlej ne poda več. Morda je bil pa vse prevelik in preplečat za to nežno okolico? Sic.et je bila obleka izvrstno ukrojena, toda mlada žena se ga je vseeno rajši spominjala v vojaških hlačah in tesnem vojaškem jopiču. Toda njegov izraziti obraz je bil tudi tu enako lep. Orani se je zdelo, da so postali njegovi lasje še temnejši, še vse bolj vranječrni in da ni še nikoli videla tako lepe bronaste polti Najbolj so ji bile pa všeč njegove velike, ogljenočme oči, iskreče se v tisoč ognjih, kadar se je v govorjenju razvnel, in otožne, kadar se je tiho zazrl predse. Da. bil je moški, ki bi si ga želelo sleherno mlado dekle, navdušeno za romantiko in lepoto!
Spet ga je od strani zvedavo premerila od nog do glave, šele tedaj je mlada žena opazila, da je njen mož v črnem.
»AH žalujete?« je sočutno vprašala.
»Menda ga ni Španca, ki danea ne bi žaloval,« je resno odgovoril »Izgubil sem mater, sestro in dva brata.«
»Oh, strašno!« je vzkliknila Orana. Nehote Je pomislila, da se po vrnitvi s španskega dolgo ni mogla obleai v svetle obleke. Pogosto si je dejala, da bi bilo netaktno nositi pisane in bele obleke, če niti ne ve. ali je njen mož mrtev ali živ. A vseeno mu ni ničesar razodela, temveč ga je še naprej na skrivaj opazovala.
že sta prispela do gradiča. Okna so bila to pot odprta, da je hladni jesenski veter valoval nežne zastore. že sta bila pri glavnih vratih. Orana je poklicala nekega služabnika, ki se je pravkar vračal iz vasi:
»Bastien, prosim, sporočite moji materi in mojemu očetu, naj prideta v veliki salon, ker smo dobili gosta.«
Nato je prijazno pogledala svojega moža in ga povabila, naj vstopi: »Dobro došll!«
Moreno je vstopil brez besede. Z veseljem je opazila, da je n&pak sodila, ko se ji je malo poprej zdel manj eleganten in postaven kakor v Španiji. Morda ni nosil obleke s tistim čarom, kakor znajo to Parižani, toda bil Je vse bolj naraven in zato nič manj eleganten.
»Ali prihajate iz Madrida?« je vprašala, ko so se za njima zaprla vrata salona.
»Ne morem reči. že dva meseca sem živel v Parizu, kjer sem sl najel malhno stanovanje. Sku«al sem se vživeti v deželo, kjer živite vi, senora.«
Ob teh besedah so se odprla vrata in vstopila sta gospod in gospa Cadreronova.
XXVII
Nekoliko začudeno je gospod Le Cadreron pogledal neznanega gosta. Po vranječrnih laseh in temni polti je takoj spoznal, da je juž-njak. A preden je mogel kaj vprašati, ga je Orana prehitela:
•RUMENA KNJIGA• FRANCOSKE VLADE
Od septembra'38 do septembra’39
Uradna Francija o dogodkih, ki so pripeljali Evropo v novo svetovno vojno
Tik pred božičem je francoska vlada po zgledu londonske in berlinske vlade izdala v obliki Rumene knjige (tako imenovane po barvi platnic) Vse akte in vso uradno korespondenco, ki je kakor koli v zvezi s sedanjo vojno. Knjiga obravnava politične dogodke v Srednji in Zahodni Evropi konca septembra 1938. do začetka •eptembra 1939. in obsega predgovor ® Sest poglavij. Predgovor ima nartov »Častne besede«, poglavja pa obdelujejo: 1. Monakovski dogovor ™ njegovo izvedbo, 2. Nemško-fran-cosko izjavo z dne 6. decembra 1938., 3- Konec Češkoslovaške, 4. Nemško-Poljsko krizo, 5. Gdansko afero in Mednarodno krizo.
Nemogoče je seveda, izčrpno obde-jaU tolikšno snov na prostoru, ki nam le na razpolago na tej strani. To tudi ®e more biti naš namen; kajti pre-mnogo je stvari v takšnih uradnih publikacijah, ki jih javnost že pozna iz časopisnih poročil in je dovolj, če jih kronist samo naznači; spet druge pa širše javnosti sploh ne zanimajo, ker *° namenjene v prvi vrsti študiju zgodovinarjev.
Podali bomo torej samo sumaren pregled Rumene knjige, le tu pa tam se bomo ustavili tudi pri podrobnostih. Samo po sebi se razume, da nas pri tej obde’avi vodi načelo popolne nepristranosti. Pri vseh citatih zaradi lažie preglednosti so natisnjeni v ležeči pisavi — navajamo datum in vir.
I.
konec ČSit
Uvod (predgovor) je zelo kratek;
tu dr. Todta in vztrajnosti njegovih delavcev.
Cesta se konča pri vhodu v dolg predor, zaprt s težkimi dvojnimi bro-
nastimi vrati. Na koncu predora te sprejme prostorno dvigalo’, čigar stene so obložene z bakrenimi ploščami. To dvigalo je vsekano v živo skalo; skozi 110 m dolg navpičen jašek te potegne prav do višine kanclerjevega stanovanja.
Tu čaka obiskovalca vrhunec presenečenja. Pred seboj vidi čokato, masivno poslopje z galerijo roman-
o svoji nastopni avdienci pri Hitlerju. V poročilu pravi med drugim:
... Hitler mi je živahno dejal: »Kot ! bivši bojevnik vem, kaj je vojna, in zato jo hočem svojemu narodu prihraniti. Celo spremenitev meja med našima državama ne bi bila zadostna opravičba žrtev, ki bi jih vojna terjala. Takšno je moje 'mnenje in vem, da je istih misli tudi predsednik Da-ladier.v
Toda pri isti priložnosti je Hitler tudi dejal (Coulondrovo pismo z dne 29. aprila 1939., Dodatek Rumene knijge št. 108);
Nikar ne mislite, da mi Alzacija-Lorena nič ne pomeni; samo zato, ker bi stalo preveč nemške krvi, če bi hotel nazaj dobiti Strasbourg, samo zato sem se odločil, likvidirati nem-ško-lrancoski spor.
Franpois-Poncet, francoski poslanik v Berlinu v septembru 1938.
skih stebrov, z velikansko dvorano v samem steklu in mogočnim kaminom, kjer gore ogromna polena, in z mizo, obdano s kakšnimi tridesetimi stoli;
/feif F-.fer
HS-is* l £ j-
c- ;:V-
■r *
J' '■ -	(-..V*
v. ■ r ~	'c-
ziš Salzburg z okoliškimi vasmi in za njimi, kakor daleč seže oko, samo gorovje in vrhove, na pobočjih pa
nanaša se na razdobje od 12. marca potlej je še več stranskih salonov, (zasedba Avstrije) do 26. septembra t elegantno opremljenih z udobnimi ‘938. Kakor smo že rekli, ima naslov naslaniači. Kakor bi s tal na krilih le-•Castne besede«. Tu citira Rumena | tata, plavajočega v višavah, se ti knjiga Goeringovo obljubo čsl. po- skozi okna odpira pogled na neizmer-•laniku tik pred priključitvijo Avstri- no gorsko panoramo. V ozadju opa-I®. da se Češkoslovaški ni treba bati Nemčije«; maršal je še dodal (oboje Po brzojavkah francoskega berlinskega poslanika Francois-Ponceta), da j travnike in gozdove. Hiša se zdi ka-Rovori tudi v Hitlerjevem imenu.; kor bi visela v zraku,- v nieni bližini Njegovo obljubo — navaja dalje se vzpenja živa skala, strma skoraj Predgovor — je drugi dan, 12. marca ko previs. ponovil takratni zunanji minister v.
Neurath, takisto v Hitlerjevem ime-nu- Tretjo obljubo, končuje Predgo-l°r. je dal sam Hitler v berlinski Športni palači dne 23. septembra 1938., ko je slovesno izjavil, da ne mara Cehov v svoji državi.
Hitlerjev dom
Prvo poglavje Rumene knjige obravnava monakovsko pogodbo in nje-»o izvedbo.
Knjiga navaja monakovski dogovor dobesedno in z vsemi dodatki, zraven pa v časovnem redu besedilo brzojavk, izmenjanih med britansko, francosko, nemško, češkoslovaško in Italijansko vlado.
Ti dogodki in njih neposredne posledice so našim bralcem še v živem •Pominu, zato se ne mislimo pri njih ustavljati. Tem zanimivejši sta pa kmalu nato sledeči brzojavki in pis-francoskega berlinskega poslani-k® Francois-Ponceta zunanjemu ministrstvu v Pariz o njegovem obisku pri Hitlerju. Brzojavka je datirana 19., Pismo pa 20. oktobra 1938.
Francoska vlada je bila namreč Premestila svojega dotedanjega ber •Pskega poslanika Frangois • Ponceta z Berlina v Rim, in poslanik se je oktobra odpeljal s fuhrerjevim usebnim letalom k Hitlerju na Ober-alzberg, da mu izroči odpoklicna pis-■Ua in da se poslovi. Franpois-Ponce-uvi sporočili o tem obisku veljata P° splošni sodbi za najzanimiveiša ^kumenta Rumene knjige; zlasti po-Pis Hitlerjevega gradu. Zato podajamo a del poslanikovega sporočila v ,dobesednem prevodu:
Kancler Hitler me je 17. oktobra zvečer povabil, naj ga čim prej obi-čem; dal mi je v ta namen na razpo-•ogo eno izmed svojih zasebnih letal. Tako sem se torej drugi dan odoeljal Po zraku v spremstvu stotnika Stehli-ho v Berchtesgaden in dospel tja oko-“ 3. popoldne. Od ondod me je odpe-•jal avtomobil, a ne v vilo na O ber-*alzbergu, kjer liihrer prebiva in kier ®ie je bH le sprejel, ampak na neko nenavadno mesto, k’er se Hitler rad mudi ob lepem vremenu.
Od daleč je ta kraj podoben kgkš-, zvezdami ali pa prebivališču kromnega samotarja; gnezdo v vlši-1 1900 m na vrhu skalnatega grebena. Do njega prideš po kakšnih 15 km otgi cesti, vsekani v živo skalo In spenjajoči se v drznih vijugah — Btganlsko delo, izvršeno v treh letih, elo, ki je v čast inženirskemu talen-
Francoski berlinski poslanik Coulon-
dre, naslednik Francois-Ponceta.
Pogled na vse to, ogrnjeno v so-mrak zahajajočega jesenskega dne, je veličasten, divji, skoraj strahoten. Obiskovalec se nehote vpraša, ali bdi ali sanja. Hotel bi vedeti, kje je prav za prav. Ali je zašel v grad Monsal vat, domovanje vitezov svetega Graa-la? Ali na sveto goro Athos, prebivališče v razmišljanje zatopljenega meniha? Ali v palačo Antinee, kipečo v nebo sredi Atlasnih goia? Ali je to, kar vidi pred seboj, vtelešenje katere izmed fantastičnih risb, ki ie Viktor Hugo z niimi okrasil rob svojega rokopisa o Grajski gospodi? -V. p. I' ;■ e \in-.i.- K.Zir*, «f.
S * ? V '•	V-	=	r-i-	1	.*■■>?• / :</
t-J-A- % ib - s ir fi.-irSr. c ;	-.v
i;: * s---? e ■ i	fji
feS	V C/ k	ir r; •?.>
Neka podrobnost zbudi pozornost, a pri človeku, ki skuša psihološko dognati Adolfa Hitlerja, to po svojem pomenu ne zaostaja za drugimi posebnostmi: dohodne rampe, vstop in izstop iz predora in dohodi do hiše — vse je vojaško organizirano in zavarovano s skritimi strojnicami...
Oblaki se zgrinjajo
Na Poncetovo mesto je prišel Cou-londre, dotlej francoski veleposlanik v Moskvi. Njegova poročila so sicer suhoparnejša od Poncetovih, pri tem pa nič krajša. Tako je poslal 23. novembre 1938. svojemu šefu, zunanjemu, ministru Bonnetu zelo dolgo poročilo
Medtem smo bili priče nemško-francoskega zbližanja (6. decembra 1938. se je sam Ribbentrop pripeljal v Pariz, da s podpisom francosko-nemške izjave zapečati novo prijateljstvo med obema državama), toda v trajnost tega zbližanja ni mogel nihče prav verovati, kdor je količkaj slutil bodočnost monakovslcega dogovora. Tako je Cou'ondre že dober te-dan dni nato (15. decembra) pos'a! v Pariz dolgo, vznemirjenja polno poročilo. V njem beremo med drugim:
Sicer nimam nobenih stoodstotno zanesljivih informacij o tej stvari, a kljub temu se mi zdi, da dobivajo veliki nemški načrti počasi določno obliko. Obvladanje Srednje Evrope s podjarmljenjem ČSR in Madžarske, potlej pa ustanovitev Velike Ukrajine pod nemško nadvlado: takšna se mi zdi danes v bistvu zasnova vodilnih nacistov in nedvomno tudi Hitlerja samega.
... V Hitlerjevi okolici mislijo na operacijo, podobno sudetski, samo v večjem obsegu: propaganda na Poljskem, v Romuniji in v sovietski Ru-siii v prilog ukrajinske avtonomije... Nekdanja Fodkarpatska Rusija naj bi bila izhodišče tega gibanja.
Toda ob istem času je predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov slutil, da ima Nemčija doce'a drugačne načrte: četrto delitev Poljske, skupaj z Moskvo. Govoril je o tem s francoskim poslanikom Ristelhueberjem in le-ta je 16. decembra 1938. obvestil o tem svojega zunanjega ministra Bon-neta:
V nekem pogovoru mi je predsednik vlade izrazil svoje živo zadoščenje nad irancosko-nemško izjavo. Sicer pa, je dejal, ni to zanj nikakršno presenečenje, le pred dvema letoma mu je bil namieč v. Neurath, ko se je peljal skozi Solijo, poudaril živo željo svoje vlade, da bi se Nemčija in Francija sporazumeli. Kar se Nemčije tiče, je sicer njena volja do razširitve na vzhod očitna, toda utegne se motiti, kdor misli, da je južno-vzhodna Evropa nien prvi cilj. Po njegovem (t. j. Kjoseivanovem) je Poljska najbolj v nevarnosti, zato bi zbližan je med Poljsko in Sovjeti to nevarnost nevtraliziralo. Toda oba slovanska naroda tako sovražita drug drugega, da bi bila njuna sprava zelo kratkotrajna.
Ni pa Kjoseivanov izključeval možnosti zbližanja med SSSR in Nemčijo, češ da o tem že od nekdaj sanjajo nekateri člani nemškega generalnega štaba. Tisti dan ko se to zgodi, bo četrta delitev Poliske dala Nemčiji možnost nadaljntega pohoda na vzhod.
To pismo dobi svoio pravo ceno in pomen šele tedaj, če pogledamo na njegov datum: 16. decembra 1938...
A 5. januarja 1939. je v Coulondro-vi odsotnosti napisal odnravnik Mont-bas v svojem situaciiskem poročilu g. Bonnetu med drugim:
Kakor da bi bila lokomotiva tretjega rajha	preveč	zakurjena:	njeno	kolesje se vrti ko	pobesnelo,	■	--
ž:	iu	c- r-..\	I. i ir E<;i: fc	t' i-	i
T-- r- i-	:■	H-. »i	V.
P ti:	iw-'i
In vendar ni takrat poljski zunanji minister Beck še ničesar hudega pričakoval. Se v ‘anuarju je namreč rekel francoskemu varšavskemu poslaniku l.čonu Noelu (Noetova brzojavka z dne 12. januarja 1939.):
Zdi se, da Hitler za bližnje bodočnost ne pripravlja ničesar večjega... Vsaj name ni napravil vtisa moža, ki se pripravlja na križarsko vojno proti komur koli že.
A ie r začetku februarja ie je utegnil prepričati o nasprotnem. Takrat je namreč Nemčija zahtevala, da ji Poljska dovoli zgraditi avtomobil-
Dr. Hacha
Takoj po njunem prihodu — sprejeli so ju z voiaškimi častmi — so dr. Hacho in niegovega zunanjega
sko cesto skozi koridor. Toda poljska vlada — ugotavlja g. Noel v svoji brzojavki z dne 4. februarja — je to zahtevo odločno odbila, češ da noče koridorja čez koridor.
Konec Češkoslovaške
Monakovski dogovor je v poseb-nem dodatku odredil, da bo Nemčija pod določenimi pogoji jamčila za no-i ve češkoslovaške mejč. Toda kmalu-*.e )? P°kazaIo, da je narodno-socia-listična Nemčija spričo francosko-nemške izjave z dne 6. decembra in spričo svoje tolikokrat poudarjene miroljubnosti na zahodu mislila, da sme imeti na vzhodu proste roke. j 18. februarja je francoski praški poslanik Lacroix brzojavil svoji vladi, kakšne drakonske pogoje misli nemška vlada postaviti praški vladi, če naj jamči za njene mejč. Teh pogojev je bilo ravno deset; med njimi so bile takšne zahteve:
ČSR mora pri priči izstopiti iz Zveze narodov in svojo zunanjo politiko prilagoditi berlinski; odstopiti mora Nemčiji del svojega zlata: na češkoslovaških tleh se ne sme ustvariti nobena industrija, ki bi konkurirala že obstoječi sudetski industriji; od-s.ovitev vseh čsl. uradnikov, ki Nemčiji ne bi bili ljubi. Itd.
10. marca brzojavi Lacroix v Pariz, da se je slovaška vlada v Bratislavi
uprla csrednji vladi v Pragi in da je! Ui* liut,tw 111 «»cyuvci/u z.unuui*zyu le-ta odstavila predsednika Tisza in j ministra odpeljali v kanclersko pala-njegove sodelavce. 11 marca sporoči: č°; tam so ju že čakali liihrer, maršal Montbas, francoski odpravnik v Ber-! Goering, v. Ribbentrop in g. Keppler. linu, da je mgr. Tiszo zaprosil nem-j Listina, ki naj bi io podpisala, je sko vlado za pomoč.	1	že ležala na mizi v dokončni stilizaci-
13. marca brzojavi Coulondre, ki se ' /J> zraven pa spomenica o bodoči je bil medtem vrnil v Berlin, da v upravni ureditvi Češke in Moravske nemški prestolnici trde. da Čehi na-| Fiihrer je zelo na kratko izjavil, da )>adaio Nemce in da mora rajh inter-, zdaj ni časa za pogajanja; češka mi-vemrati.	^	nistra, je rekel, sta dobila vabilo, naj
Se isti dan pošlje Coulondre novo , prideta v Berlin da vzameta na zna-brzojavko:	J	nje newško odločitev; ta odločitev je
Po izjavah, ki jih je dobil neki’ nepreklicna. Prago bo drugi dan ob francoski dopisnik od neke uo’edne devetih nasedlo nemško vojaštvo. Ce-osebe iz ministrstva, ie usoda Češke ška in Moravska se priključita rajhu
in Moravske že zapečatena. Nemčija  ----------------------------
hoče ti pokrajini kratko in malo anektirati. »Ne smete misliti,« je delala ta osebnost, »da mobiliziramo divizije m letalske polke za g. Tisza.
Razumeli boste, da mislimo urediti stvor enkrat za vselej. Danes dobi piaška vlada ultimat. Kaj ho odgovorita ni važno. Nien odgovor bodo dogodki prehiteli«
14. marca brzojavi Lacroix iz Prage. da ie čsl vlada dobila iz Berlina ultimat; da nemški radio grmi, da »Nemčija ne bo več prenašala neznosnih .beneševskih' metod« in da se v Pragi pripravlja .marksistovska' zarota«.
Bratislavski parlament proglasi neodvisnost Slovaške. Madžarsko vojaštvo piekorači mejo Podkarpatske Rusije, ki se je takisto 12. marca odtrgala od Prage.
14. marca dobita predsednik čsl. republike Hacha in zunanji minister Chvalkovsky poziv, da prideta v Berlin.
V noči s 14. na 15. marec zasedejo Nemci, kar je po monakovski amputaciji in
po diktirani slovaški i n 1 ,n jzpremenita v protektorat; kdor b rajtnski odcepitvi š e se skušal postaviti po robu, qa borni re«„K°nv° č e š k ° 8 1 0 v 8 S k e pommidral/ (serait foule aux piedi jP	|	[zertreten]). Nato se je liihrer podpi
Kakšno vlogo sta pri tem igrala j sa/ na listino in odšel. Ura je bile Hacha in Chvalkovskv?	okoli pol enih ponoči.
Dr. Chvalkovsky
O tem piše francoski berlinski poslanik Coulondre v pismu svojemu zunanjemu ministru dne 17. marca:
Kako je Hacha kapituliral
Glede okoliščin, v katerih sta dr. Hacha in dr. Chvalkovsky podpisala dogovor, da izročata usodo Češke in Moravske v roke rajha, mislim, da moram javiti tole potočilo, dobljeno od verodostojne osebe.
Popoldne 14. marca je nemško poslaništvo v Pragi sporočilo čsl. vladi, da bi bilo spričo poostritve položaja prav, če bi se predsednik republike in zunanji minister odpeljala v Berlin.
Tedaj se je med češkima ministroma in njunimi tremi nemškimi sobesedniki začel tragičen prizor.
U t = U r t š - r :.	,
sfej rt: £	'Vri.	sv7;-	n7	i	-? i
tu nu- it	Sr *>:' i-	i	C -f-.v'	•	! r-1-
k-. % ?.	tf~. p.	ri- --	-	•••	■/.
V~b t:	f : -.	t:	5.	■	t: ' ;	i.	F,
(Iz Coulondrovega pisma dne 17. marca, št. 77.)
V PRIHODNJI ŠTEVILKI Drugi del:
Gdansk, Poljska, Rusija
Adolf Hitler, osrednja oseba francoske Rumene knjige, za božič baje ni •diel na svoj gorski grad v bavarskih Alpah, ampak na zahodno fronto. Gornja slika ga kaže v razgovoru z nekim nemšklnk vojakom.
atu y
Od tu brzcem'
ravno
scy liski: .sel, da: x)k ka-:
Dobri nameni
Napisal Karel čapek
Nekateri Jih delajo na rojstni dan, drugi na sveti večer, večina ljudi pa. na novo leto. Skratka, vsak človek im. svoj dan, ko ima dobre namene. Na lepem pride nad nekoga nekaj kakor prehlad ali razodetje. 8prva ti Je nekam čudno tesno pri srcu, potlej začutiš moralnega mačka, naposled si pa rečeš, da si tega sam kriv in da bo še vse drugače in bolje, ko boš začel novo življenje.
človek se torej odloči, da bo od novega leta dalje začel bolj zgodaj vstajati in za svoje zdravje prispevati strahovite in higienične stvari. Tako na primer, da bo vsako jutro ie na vae zgodaj telovadil, da se bo okopal v mrzli vodi ali na prazen želodec prebral nekaj strani Marka Aurela; da bo manj ali pa popolnoma nič več kadil, opustil politiko in pijačo, alt da bo vsak dan posvetil tri ure svoji iEobrazbl In poglobitvi v samega sebe; da bo začel varčevati in plačevati dolgove ali sploh storil kaj velikega. Menim, da vsakdo izmed nas doživi vsaj enkrat na leto uro takšnih dobrih namenov. Menim oelo, da tudi zelo slavni možje, kakor na primer ministri ali svetniki, dožive na j mam j enkrat v ietu izkušnjavo dobrih namenov. Skratka nikogar ne bi smelo biti,
ki še ne bi vsaj enkrat na leto zavrl in hotel začeti novo življenje.
Bno je zanesljivo: kakor hitro napraviš dober namen, ti še na misel ne pride, da bi drugo jutro kakšnih pet minut prej vstal kakor navadno, da bi se okopal v mrzli vodi ali da bi sicer kaj izrednega storil. Pa ne, ker Je to nemogoče, narobe; toda ravno tisti dan sl Eekako... človek se mora i vendar poprej počasi navaditi na to i in potlej lahko še zmerom jutri zač-| neš, kajne, da, jutri pa prav zanes-I ljivo. S tem je dober namen navadno ■ rešen. Rešen, a me izbrisan: kajti bistvo, smisel dobrega namena ni, da ga Izpolniš, temveč da ga kratko in malo imaš.
Ce se v uri dobrih namenov krepostno in junaško odločim, da bom od jutri dalje zgodaj vstajal, se v tem pokaže veliko ln osrečujoče dejstvo: bolj zgodaj lahko vstanem, ker je 'to odvisno zgolj od mene samega In je zgolj ▼ moji moči. Bilo M strahovito neprijetno, če bi moral misliti, da kratko in malo n* morem poprej vstati; samo i* zdravstvenih razlogov ali pa pod tete raamer M moral nekoliko pozneje vtUtt. Dobri nameni ae neizpodbiten dok**, da »voj« življenje In nas same i« zmerom lahko spremenimo. Dokler gojiš t sobi ie Junaško predstave, da bo* drufo jutro bolj zgodaj vstal, ai hkrati shraniš tudi občudovanja vredno zmotnost aa*ea novo življenje: dotivel bo« sončno prebujenje samega sebe. Tako dolgo, dokler Imaš te namen telovaditi, ob-
Novodobni problemi
Več varnosti za pešce 3
Itako namerava Amerika zmanjšati število prometnik nesreč. Znamenja z zastavicami kakor na ladjah
Amerika, dežela avtomobilov, se Je adaj %a trdno odločila, da bo zmanjšala število avtomobilskih nesreč. Ker so ugotovili, da se 60 odstotkov seh rioereč mora pripisati pijanosti vozačev in da se ponoči pripeti šestkrit toliko nesreč kakor podnevi, so izdali temu primerne uredbe. V velikih mestih in na važnejših cestah policijski radijski avtomobili ln motorizirani .ttražniki ponoči nadzorujejo hitroct avtomobilov. Pijanost zelo strogo ka-anujejo. V večini mest je prepovedano aa celo noč ustavljati se z avtomobili.
Za *vropca, ki je navajen na prometne stražnike in na druge znake, je pravo odkritje, če se vozi z avtomobilom po Združenih državah. Kalifornij* je ena izmed držav, ki imajo največ avtomobilov; tam ima skoraj vsaka družina svoj avta Revcl ljudje imajo predpotopne Forde, ki delajo več hrupa kakor parni valjarji, bogati ljudje pa sede v najnovejših Cadilla-elh — toda avtomobile imajo vsi, kajti razdalje so tako velike, da brez avtomobila človek nikamor ne pride. Kako je torej Kalifornija rešila svoj avtomobilski problem?
Na kar najbolj genialen in hkrati najpreprostejši način. Prometne stražnike lahko na prste preštejete. Ti stoje namreč na najvažnejših križiščih v Los Angelesu in San Franciscu v čaiu največjega prometa. Sicer pa ves promet urejujejo avtomatska znamenja, Evropec ima zmerom znova priložnost občudovati to preprosto rešitev in se vprašati, zakaj v Evropi ne napravijo prev tako?
Na važnih križiščih stojita avtomatsko znamenje »Stop« (Stoj!) in »Go« (Vozi!). Vsako minuto se spreminja. Cez dan se prikažeta tablici z besedicama »Stop« ln »Go« (ker bi se barvaste luči pod kalifornijskim soncem slabo videle), ko se pa stemr.d, napravi »Stop« prostor rdeči, »Go« pa .seleni luči. Zelo pametno je tudi. da vozača, še preden pride na križišče, na signal opozori bel napis: »Sicrnal ahead!« (Pozor, signal!) Napis pa ni na tabli ob cesti kakor v Evropi, temveč je napisan na cesti z rftztegrje-nimi belimi črkami, preko katerih avto vozi in Jih torej mora videti. Tudi oznake za največjo dovoljeno hitrost so napisane na cesti in kdor vozi čez napi« »29 MI« (25 milj na uro), se ne more izgovarjati, da ga ni videl.
Najpametnejša ln najblagodejnejša naprava, ki Je Evropa še zdaj ni prevzela, Je pa bela črta po sredi ceste. Preprečila je že tisoče nesreč. Na ovinkih so ceste ooremljene še s kovinskimi ploščami, ki vozača ponoči varno vodijo okrog ovinka in ga varujejo, da ne križa sredine ceste. Črta ne deli s«uno najvažnejših glavnih cest. Najdete jo tudi na vseh stranskih cestah in tudi na ozkih gorskih poteh. Vsepovsod varuje vozače pred trčenjem. Glavne ceste so pa poleg tega razdeljene Se v več voznih prog: po sredi vorijo hitri avtomobili, ob strani pa počasni avtomobili. Kdor hoče zaviti na desro ali na levo, mora o pravem času zavoziti na tisto stran ceste. Nevarne ovinke na levo (vsa Amerika vozi po desni) smejo torej prevoziti le, če poprel zavozijo na levo stran svoje ceetne polovice, to se pravi: v bližino srednje črte in zavijejo v kratkem loku.
Nič mar-j blagodejna kakor srednja črta pa niso znamenja »Stop«. Stoje namreč na vseh manj važnih križiščih, kjer ni avtomatskih prometnih
znamenj. Ce vozač pripelje na križišče, zagleda tablo z napisom STOP, laaeo tega je z velikimi belimi črkami na cesti napisano STOP in tako se mora skoraj ustaviti in se razgledati, preden vozi čez križišče.. Preprosta ln poceni naprava, ki je preprečila ae marsikakšno nesrečo in prihranila nepotrebno hupanje.
Srednjo belo črto in stop-znamenja bi morali prevzeti tudi mi Evropci, saj so se izkazala za izredno primerja. Tudi bele napise na cestah, ki so vidni podnevi in ponoči, bi morali sprejeti. Veliko in belo na cesti napisane besede SLOW (počasi) do~ti boljo učinkujejo kakor pa deska ob ce'1-'.
Po polnoči, ko tudi v tej avtomobilov bogati deželi promet popusti, se stop-znamenja spremene v varnostna znamar.Ja. Vsako sekundo se prižge rdeča svetilka in spet ugasne. To pomeni, da smeš voziti skozi, toda le previdno in počasi.
Pijanci so največja nevarnost na cestah. Na drugem mestu so površni pešci. Dame za krmilom pa na tretjem mestu. Ta trditev je kajpak naletela že na strahovite proteste, toda žal je statistično dokazana. Neki ameriški avtomobilist, ki ima tudi smisel za humor, je pred kratkim predlagal, naj bi vsi tisti avtomobili, ki so »nevarni«, razobesili zastavice. Saj so se varnostne zastavice dobro obnesle tudi na ladjah.
Bdeča zastavica nad hladilnikom bi na primer pomenila »Dama za krmilom«. Zelena zastavica bi pomenila »Pravkar se učim voziti«. Bela zastavica z rdečimi črtami bi pomenila »Moje zavore slabo delujejo«. Rdeč trak bi pomenil »Rad prehitevam na ovinkih in na vzpetinah«, rumena zastavica bi bila pa mednarodno Tiune-ff>je za »Po-sor! Pil sem!« Dru«! vr».:ači, ki so jim drage zdrave kosti In celi avtomobili, bi imeli potlej sar»o to nalogo. da bi čimprej Izginili iz bližine avtomobilov z zastavicami.
larije, ki so se medtem časom razvili v njih. Komarji so pripravljeni za na pot. Spotobni so, da v enem mesecu bolnika okužijo.
Na podoben način okužijo tudi pa-ralitike: majhno škatlico s 15 do 20 komarji, ki je samo z ene strani narahlo zastrta, mu dajo na telo. Sestradani komarji se vržejo na hrano in tako na bolnika prenesejo vročico.
»Hygeia«, čikago.
Paralize in malarija
Leta 1911. je profesor dunajskega vseučilišča Wagner-Jaureg odkril, da mu hudo bolni paraiitiki na lepem ozdravijo, če slučajno zbole za mularijo. Za to svoje odkritje je dobil tudi Nobelovo nagrado. Od tistih dob paralizo zdravijo in pogosto popolnoma ozdravijo s pomočjo malarije. V začetku so paralitiku vbrizgnili kri malarič-nega bolnika. Danes je postopek preprostejši; pri paralitikih izzove malarijo pik komarja.
Pred kratkim je G. A. Sinton nekje opisal farmo komarjev, ki so jo nedavno ustanovili v duševni bolnišnici v Hortoeu in kjer na debelo goje komarje za zdravljenje paralize. Samice žive v zaprtih kletkah skupaj * zajci in se hranijo z njihovo krvjo.
Kadar potrebujejo pošiljko komarjev, jih nato za dva dni spuste v segret prostor med malarične bolnike, ki so v službi bolnišnice in ki imajo le lahko tridnevno madagaskarsko malarijo. Škatlo s sto do dvesto komarji, ki je na eni strani odprta, pričvrstijo na bolnikovo stegno. Ko se komarji napijejo bolnikove krvi s klicami malarije, "dajo komarje nazaj, da se zopet nekaj časa hramljo z zajčjo krvjo. Kakšnih deset dni pozneje se v komarjevih žlezah pojavijo paraziti ma-
levo zdravilo za nespečnost
Ruski biolog profesor B. Kalendarov ♦ je iznašel nov način zdravljenja ne-t spečnosti s pomočjo elektrike.	|
Njegov način je samo varijanta dru- ♦ gih načinov, ki jih uporabljajo zdrav-♦ nlki pri lokalni anasteziji s pomočjo | elektrike.	|
Profesor Kalendarov je delal posku-j se najprej na žabah. Na žabjo glavo ♦ ' je dal eno elektrodo, drugo pa na hr-| j bet. Ko je v elektrodo spustil električ-} ni tok, je žaba takoj začela spati. Ko* je pa električni tok prekinil, se je žaba zbudila.
Po mnogih poskusih z drugimi valmi je profesor naposled določil, da svoj način zdravljenja preizkusi na človeku, najprej pa na sebi. Ko se je zbudil, je pripovedoval, da se je poprej, preden je zaspal, nekoliko ugodno počutil. Sicer pa ni občutil slabih posledic.
Danes električno uspavanje uporabljajo v mnogih ruskih bolnišnicah. Nov način bo zlasti dobro došel za tiste ljudi, ki so doslej nespečnost zdravili z različnimi strupenimi zdravili. Prav tako bo pa dobro del tudi pacientom, ki jim je po hudi operaciji osvežujoče spanje.
»Popular Science«, Newyprk.
Vrtnice, ki pozimi cveto
London, decembra.
V me*au Blshope Rocku, na Scilly, 40 km daleč od angleške uspevajo posebne vrste vrtnice, ki cveto pozimi Ta nenavadni naravni dov up povzroča topli zalivski tete tam mimo Ta skrivnostmi tok. ki bi bil brez njega ves severni del Evrope neobljuden, teče mimo otočja Scilly. Zato na tem toplomer nikoli ne pade niže ko 10* nad ničlo, čeprav leže scilski prav tako visoko na severu, kakor ledena Nova Fundlandija. Izmed otokov tega otočja Je samo pet ljudenih. To so St.
St. Martin, St. Agnee
Dolgo je trajalo, predno so ribiči prišli na izvrstno bi se dal ta čudeard zalivski kor koli izrabiti. Naposled se je le nekdo domislil, da bi na Fishops Rocku lahko gojili vrtnice. In res se je skus popolnoma posrečil. Danes scyll-ski otoki pošiljajo v London zimo na stotine ton tega dišečega cvetja. V Londonu so ustanovili po*eb-«io uvozno družbo, ki se bavi samo* z uvozom zimskih vrtnic s scyi!skih{ otokov. Vseh 1.700 prebivalcev teh otokov se bavi z gojenjem cvetlic. Nič manj ko 200 vrst vrtnic so doslej na teh otokih. Od decemoia pa do junija so majhni in veliki, in stari zaposleni s trganjem, z : janjem in z razvažanjem cvetlic.
Z lasbRiml ladjami prevažajo cvetlice do comwalteke c bele. Od dalje jih prepeljejo s v London.
Poleg tega uspevajo na otoku ki je iamed scyllskih otokov drugi velikosti, tudi palme in agave. je jasen dokaz, kako velik vpliv Ima zalivski tok na podnebje.
Sestra Eliza Je sedela na majhni pručicl pred zrcalom in imela takšno slikanico, ki je stala več ko pol kraljestva. O, tl otroci so so imeli dobro, toda dolgo to ni trajalo.
Njihov oče, kralj vse dežele, se je poročil z neko hudobno kraljico, ki ni prav nič marala ubogih otrok.
2e prvi dan so to opazili.
»Zletite stran in pomagajte si sami!« je dejala hudobna kraljica. »Zletite kot veliki ptiči brez glasu!« Toda vseeno ni mogla storiti toliko hudega, kakor Je nameravala. Princi so se spremenili v prekrasne divje labode. Vseh enajst Je s čudnim, zateglim krikom zletelo iz grajskih oken čez vrt to če« gozd v neznano daljavo.
staja zate možnost, da postaneš lep; kakor olimpijski zmagovalec. Dokler! imaš še dobre namerne, si uverjen, da! to, kar storiš, tudi dobro storiš. Do-! kler ste zmožni imeti dobre namene,! leži pred vami življenje kakor velika! neraziskana in mnogoobetajoča mož-! nost pred vami. Bog nebeški, kakšne! knjige bi lahko napisal, če bi vsako! Jutro redeo ob šestih vstal! In kaj; šele, če bi potlej še četrt ure telovadil,; se okopal v mrzli vodi, zraven bral; Marka Aurela, se dve uri vsak dan; izobraževal in namesto, da bi bral; časopise, mlzaril ali pa okopaval vrt.; se učil igrati na harmoniko, vsak dan; nekaj ur tekal čez drn in stm, se ne-; koliko poglobil v vzhodno filozofijo,! šel med ljudi, se seznar.il s temelji! narodnega gospodarstva, bral Platona! v originalu, sam sestavil radijski apa-! rat, se sijajno navadil smučati, se! pridno posvetil astronomiji, se izobra-! zli v velikega govornika, gojil turisti-; ko, se lotu križanja nageljčkov, se< b*,vil s rejo golobov, takoj odgovarjal; n« vsa piama in vsak dan več ur: premišljeval o velikih rečeh, napravil; kaj velikega v dobro svojih bližnjih,; se naučil vsega, kar Je treba znati in; pri tem ne lapravil ni« ene muk; minute! Kajti vse to in še dosti več; obeegajo moji dobri namenil Kajti; redite: neefcončno ln netairpno bogato: Je naše življenje za nete dobre namen«.
S tem telim ram vsem veliko dobrih namene« v novem letu!
Daleč od tod, tam, kamor lete lastovice, če je pri nas zima, je živel bogat kralj. Imel je enajst sinov in eno hčerko, Elizo. Enajst bratov, ki_ so bili princi; imeli so na prsih zveade to opasane sablje, kadar so šli v šolo. Pisali so z diamantnimi svinčniki na zlate tablice in so se prav tako dobro učili na pamet kakor mi beremo. Takoj si mogel spoznati, da so princi.
V vsem gradu je bila velika slavnost to otroci so se igrali ,obisk*; toda namesto, da bi, kakor vselej poprej, dobili kolač to pečena jabolka, jim je nova kraljica poslala samo pesek v praznem čajniku in jim sporočila, naj delajo tako, kakor bi bilo to kolač in jabolka.
Teden dni nato je hudobna kraljica poslala malo Elizo k nekemu kmetu na rejo.
In ni minilo dolgo, že je tako pregovorila kralja, da ni maral nič več vedeti o svojih sinovih.
Bilo je še zelo zgodaj zjutraj, ko so leteli mimo kmetske bajte, kjer je v izbi mirno spala sestra Eliza. Plavali so nad streho, sukali svoje dolge vratove in udarjali s perotmi, toda nihče jih ni ne slišal in ne videL
Morali so dalje, visoko pod oblake, ven v širni svet; leteli so nad velikim temnim gozdom, ki se je razprostiral vse do peščene oba^e ob morju.
Uboga mala EU2a je stala sredi izbe pri kmetu ln se igrala z velikim zelenim listom. Druge igračke ni imela.
Ubodla je v list luknjico to pogledala skoznjo proti soncu. In bilo )• prav tabo, kakor bi gledala v jasne oči svojih bratov. Vsakokrat, kadar so božali topli sončni žarki njena lička, se je spomnila mehkih poljubov svojih bratov.
Dalje prihodnjii
fami UB38I
slišali. Jim je radovedno ogledoval postavnega mladega moža, ki J« bil kljub nevarni pustolovščini v mraku in burji videti miren in zbran.
»H gradu tod ne morete,« je odgovoril Jim. »Morali bi zaviti zgoraj na desno. Toda če vam ne bo preskromno, lahko prenočite kar; v moji hiši.«
»Nič ne de, če je skromno. Samo da je zakurjena soba pa dobra po-:
temu očetu da	ne bom	nikoli o	Ali sl	je samo domišljal, ali je res
tem črhnil'niti	besedice	In kar	slišal	šibak klic iz višine? Poteg-
terjeti ne morem, da bi me hoteli nila je ledena sapa od morja — kot njegov sin siliti, naj besedo in tokrat je slišal čisto razločen Prelomim, besedo, ki je’ bila pokoj- klic.
®ikn sveta.«	Jim	Doore	je	bil	veren	katoličan
»Zdi se. da bi	bil lahko	moj oče	in se	je brž prekrižal. Iz vasi ni
•bremenil potek,	ako bi bil le slu-	gotovo nikogar tam gor, saj so vsi
til, kakšni dogodki se priprav- doma! Hoj, ta mož mora imeti tjajo.«	močna pljuča, sioer bi ne prevpil
»Mylord, po mojem bi bilo prej tuljenja vetra...
■naj viSji
MRTVA NEZNANKA)
♦ Evropo
meri
9. nadaljevanj«
»Saj vam pravim, da hočem tedeti,« je odločno vzkliknil mladi lord. »Vse moram vedeti, in sam moram o tem razsoditi, kakšna bo moja pot v bodoče. Ali verjamete, da se bo moja maščevalnost razblinila v nič, če mi boste tudi vi samo kaj namignili? Vse hočem vedeti!«
»Iz mojih ust ne boste izvedeli niti besedice.«
»Potlej pade vsa odgovornost na vas, ako bom narobe ukrenil,« je vzkliknil lord grenko in razburjeno. »Trdno sem se odločil, da bom zasledoval stvar do najsi bo usodnega konca.«
Mr. Brudnell je vstal, da bi ga Pomiril. Lord Alceston je segel po svoj klobuk in hotel oditi.
»Ostanite vendar, mylord. Povedal vam bom vsaj toliko, kolikor morem.«
15. POGLAVJE Preteklost
»To menda veste,« je začel Mr. Brudnell, »da vaš oče ni takoj podedoval naslova. Do njegove polnoletnosti sem ga le redkokdaj videl. Kasneje me je pa zelo pogosto obiskoval, in čeprav sem bil takrat še zelo mlad, se je s popolnim zaupanjem zatekal k meni. Ko mu je bilo dva in trideset let, je dobil Pfi svojem polku daljši dopust, in ndšel je na leto dni’ popotovanja. In potlej je zabredel v velike težave.
Od tistih dob mi je pisal le še včasih, potem se pa sploh ni več oglasih Samo pri njegovi banki sem izvedel tu pa tam kaj o njem. Ko je bil že kakšno leto dni odsoten, je nekega dne poslal bančni ravnatelj v vsej naglici sla k meni. Takrat sem izvedel, da je vaš oče zdaleč prekoračil svojo imovino, in da je banki najavljen že spet nov eek z večjo vsoto od neke tuje banke. Kaj sem hotel? Seveda sem Prosil banko, naj ček vnovči, toda še isti večer sem pisal vašemu očetu, kakšen je njegov položaj. 2e koj s prihodnjo pošto sem pa dobil nov poziv, naj mu nakažem spet večjo vsoto. Da sem to zmogel, sem moral prodati večje število dobrih vrednostnih papirjev. Potlej spet ni bilo nič več slišati o njem.
»Ne zamerite, toda prosil bi vas, da mi poveste, kje je takrat prebival moj oče?«
Mr. Brudnell je samo stresel z glavo.
»Prav to je ena izmed stvari, ki Jo moram zamolčati. Mesec dni nato sem izvedel hudo novico. Nekega večera sem imel goste, ko so mi sporočili, da hoče neki zelo razburjen gospod z menoj govoriti. Oprostil sem se pri prijateljih in ■stopil v predsobje. Tam sem uzrl Neillsona, služabnika Vašega očeta. Bil je ves prašen in bled ko mrlič.
»Ne morem vam povedati, zakaj Je prihitel k meni, dragi lord, toda povem vam, da sem pri priči odšel zdoma in da sem potoval noč in dan, dokler nisem prišel k vašemu očetu. Moje potovanje je bilo žal brez uspeha, in kljub vsemu prizadevanju sem se moral sam vrniti na Angleško. Vaš oče me je odlikoval z izredno hvaležnostjo, toda nečesa, za kar sem ga prosil, mi ni hotel izpolniti. Tiste čase je bil prav gotovo naspol blazen, sicer ne ni bil tam ostal. Videl sem ga spet tele čez.tri leta, ko se je vrnil, da nadaljuje vojaško službo. Kmalu nato se je oženil.«
»Vse, kar ste mi povedali, Je kakor lupina brez Jedra. Rad bi tedel, kje je moj oče bival za časa ®v°!e skrivnostne odsotnosti. Iz kakšne nevarnosti ste ga vi rešili? Ali mi res nočete ničesar natanč-nejšega povedati?«
»Ne, lord Alceston. Tukajle, v tej sobi, sem svečano prisegel va-temu očetu, da ne bom nikoli o tem črhnil niti besedice. In kar kerjetl ne morem, da bi me hoteli
Športni
ustreženo vašemu očetu, če bi morilec odnesel pete, kakor pa da bi zato prišla skrivnost njegove preteklosti na dan.«
»To bi moral šele sam presoditi. Poznati hočem zato vso to skrivnostno zgodbo, zakaj šele potlej bom lahko po vesti in pameti presodil, ali je treba morilca zasledovati ali ne.«
»škoda časa!«
»Mlad sem še in se mi prav nič ne mudi. Nekaj moram ukreniti; ne morem sedeti kar prekrižanih rok.«
»Kot star in Izkušen človek sem vam pošteno in prijateljsko svetoval, zlasti zato, ker vem več o stvari, kakor boste vi kdaj koli izvedeli. Vnovič vas prosim, pustite stvar pri miru.«
»Moja odločitev je trdna. Zbogom!«
»Zbogom, mylord.«
16. POGLAVJE Klic s čeri
Na vrhu visoke skale so molele proti nebu razvaline nekoč mogočnega gradu, in šestdeset metrov globoko spodaj je pljuskalo razjarjeno morje v skalnate čeri. Zadaj za čermi se razprostira pusta go-ljava, brez grmovja in drevja, brez polja in kmetij. Le ostro oko je utegnilo opaziti prav ob znožju čeri nekaj hiš z rdečimi strehami. Zdelo se je, da se v strahu pred divjimi viharji stiskajo boječe na kup. Na obali se je pozibavalo nekoliko ribiških čolnov z rjavorde-člmi jadri, in tu pa tam je bila razpeta kakšna mreža. Ljudje tod so živeli preprosto, trdo in pomanjkanja polno življenje. Mnogo skrbi so imeli in malo prijateljev. Toda usode niso preklinjali.
Oster krivec je vlekel nad Severnim morjem in bičal razjarjene valove, da so se s še večjim besom zaganjali v tesno obaL
Pozno zvečer so se razkropili temni oblaki, ki so kakor svinčene vreče viseli nad pokrajino. Polna luna si je utrla pot skozi mogočno črno steno oblakov.
Pred vrati majhne krčme je stal njen lastnik Jim Doore. Mesečina ga je bila za trenutek izvabila iz hiše. Pipo je držal za hrbtom, da bi mu veter ne razpihal pepela in bi ga ne prikrajšal za poslednji skromni užitek pred spanjem. Zrl je na divje razburkano morje, in pošteno si je oddahnil, ko ni nikjer opazil ladje, ki bi bila v nevarnosti. Potlej se je ozrl proti razvalinam na vrhu skale. Dve lučki sta mežikali z dveh različnih mest. Ene lučke mu ni bilo mar, toda drugo, ki je mežikala z visokega zapuščenega stolpa, je opazoval dolgo in z nagubanim čelom.
»To je vendar čudno,« je polglasno dejal predse. »Ne maram več gledati tja, zakaj nič dobrega ne more pomeniti.«
Spet se je obrnil k svoji hišici. Skozi okno je uzrl prešerno plapolajoč ogenj v ognjišču. Na hrapavi klopi je sedelo več mož in vleklo pipe. Blizu okna je stala njegova zena, zagorela v obraz in vendar lepa. Pravkar je bila pogledala skozi okno za možem.
»Tak pridi no noter!« mu je zaklicala. »Zunaj je hladno in vlažno.«
Jim Doore je že prijel za kljuko,
ko je zdajci	   "
Ali si je c___
slišal šibak _ „ nila je ledena sapa
Krčmarja ni kmalu kaj razburilo, toda ta klic v mraku mu je šel do kosti. Nastavil je dlani na usta in se klicu odzval. Tako glasno, da se je cela jata galebov splašila.
Tedaj so se tudi že odprla vrata in pred hišo je planila krčmarjeva žena, za njo pa možje.
»Kaj pa tuliš? Strela, kar šipe so zazvenele!«
»Tam zgoraj mora biti neki mož!« je vzkliknil Jim in pokazal gor na visoko skalo. »Pojdi po svetilko, moramo mu na pomoč.«
»Gotovo se si zmotil. Veter je, ki tako tuli.«
»Saj imam zdrava ušesa. Klic sem slišal. Prisluhnite — zdaj spet!«
Veter je malo popustil in vsi so napeli ušesa. Razločen »Hej!« je zvenel v zraku. Začudeno, skoraj s strahom so se spogledali.
»Gotovo je zašel,« je menil Jim Doore. »Ta si bo še tilnik zlomil, če mu ne pohitimo na pomoč.«
Posebno padite, kai bolnik pije! Če Vam je le mogoče, daite mu za zdravje in užitek črn češče nal-boljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevaite naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodilo zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališia
SLATINA RADENCI
Vojna je zajela Zahodno in Srednjo in se je pomaknila tudi že n* sever. To je seveda v veliki vplivalo na športni razmah ne stelja. Več ne potrebujem. Kar doljsamo v neposredno, ampak tudi v me peljite.«	J ostalih, posredeo prizadetih državah.
| tfojna in šport sta dva pojma, ki se 17. POGLAVJE	| kor ne skladata, šport narode
Tujec	|združuje, vojna jih pa loči; med obe-
♦ ma zeva torej velik prepad.
Gruča moških se je napotila* Med neposredno prizadetimi drža-nizdol. Jim Doore je stopal predtvami so baš evropske športne velesile: tujcem, drugi so jima sledili. | Nemčija, ki je na berlinski olimpiadi Ko so prišli do znožja, so počasi »pobrala levji del nagrad; Finska, de-stopali ob čereh za vetrom proti I žela najboljših vztrajnostnih tekačev vasi. Iz gradu sta še zmerom meži- { sveta, dežela, ki ji je mednarodni
kali dve lučki — in mladi mož se je radoveden oziral tja gor.
»Kaj pa je to tam gor?« vprašal.
Jim Doore se je prekrižal.
»To je grad Clanavon.«
jej
Možje so oživeli, ko se Je prikazala krčmarjeva žena s svetilko. Valovi so se grmeče zaletavali v čeri.
»Uf, grozna noč,« je menil Jim Doore. »Kar skupaj moramo
•ostati.«
Odpravili so se na pot ob visokih čereh, da so bili za vetrom. Ob znožju strme poti so se prijeli za
olimpijski odbor poveril prihodnjo olimpiado; Anglija, matica vsega športnega gibanja sploh in velika športna država Francija.
Vse te države so središče vojrne vihre in je torej v njih športno giba-_ »nje bolj ali manj zastalo. V tem po-»Lucki sta vendar tako daleč {gledu niso toliko prizadete zahodne vsaksebi?«	{države in Nemčija, ker jim zaradi var-
Oblaki so se bili razmaknili in J nega obrambnega pasu ni bilo treba svetla mesečina je obsijala divjo J vpoklicati vseh razpoložljivih sil in skalnato obal in grad z obzidji,ts« ostali doma skoraj vsi športni ime-zvoniki in porušenimi stolpi. Vi-inibniki. Tu gre šport skoraj svojo nor-soko na drogu	je vihrala	raztr-imalno	pot — v kolikor pač smemo
gana zastava.	i	med vojno govoriti o nonnalnih raz-
»Tu nekaj ni	v	redu,« je	vzklik-fmerah-	Zat0 Je pa na Finskem nekaj
nil Jim Doore	»Luči v	južnem J P°vsem	drugega. Tu je moralo zaradi
stolpu ni prižgal navaden smrtnik.«? neznanske Premoči sovražnika vse pod Tujec se je nejeverno nasmehnil.f°roži«, in seveda tudi cvet svetovne »O tem mi morate potlej še pri- f šporbr.e elite. Mala fin ka državica ne po vedo vati. Zdaj pa le naprej, da*more P°grešati nikogar, zlasti pa ne se v vaši hiši malo pogrejemo. Po-2takih’ ki so utrdili svoja telesa v pre-šteno sem premražen,«	I mnogih viteških tekmah in so torej
„1,	.	.	|	.	.	J vajeni prenašati težje napore. Zname-
hrčn	Ur	®^PinloU & do'|niti finski smuCarJi, zmagovalci na
Lnr^ar-w ™ tFIS-tekmah in na olimpiadah, so Knmlu nato so stali prod skrom-#ygj ^ z&dnietja v orvih botriii vrstah* no kremo. Jim je z nogo odpahni;f
gosta nai vstom™ 6	1)0 f "k* Prav njim zahvaliti za svoje naj-
t	k	I večje uspehe. Morda je že marsikdo
Drinesla snhs Ste	0,3 niih P84*1 Junake smrti in bomo
našli smo srni Talf	}pri	prihodnjih velikih mednarodnih
šel	3- Prireditvah pogrešali njihova imora
si ca,
Ji™ Jfcč?1?" Zt\Uril rin je fUdi! Gotovo je, da letos olimpijskih iger S K n? “f°°Kn0St ?Vtjefga!«a Finskem ne bo Kako bo pa v dru-čem oeniu	~♦elh državah, ki so se že temeljito
čeG	Obleke	je za-{Dripraviie za olimpijsko leto? V ko-
vtl	?	v	P	, i . {UM meri bodo vojni dogodki vplivali
^	s™ I0kin	rierini razmah športa v nevtralnih drža -
Je	opazd,	da	zena	se ni bila	odšla.* vah> ki spada mednje tudl Jugoslavija?
zamaknjena na pra-* To iSO vprašanja, ki bi navile v našem gu	in	nepiemicno	strmela v	tujca.|današnjPm prvem	članku
radi v splošnih obrisih odgovorili. Brez dvoma je šport v nevtralnih
(Dalje •prihodnjič) J
roke j preden so 'zavili" navkreber. %****************+******—***«••****& , .	.	_
Le s težavo	si utirali rw	♦	o	l	državah	na	boljšem.	Razvijal se bo
neka i	Ti-n ohftl l	™!	Smučarstvo se je pri na« tako mo- t nadalje po začrtani poti in se bo
l rnklkal -i ta kun!	I	razmahnilo,	da	je svet postal lahko približal višini, ki jo je šport
nesel odsovor Tako	čuti'	Irx>K>ren	Jugoslavijo. Trne Planica dosegel v naprednejših državah. Nev-
nesel odgovor. Tako glasno in cisto, Jje znano danesjx>vsod, kakor tudi naš , tralci bodo prisiljeni, zlarti sosedni,
'	 navezati	ožje	stike	med	seboj, a to
bo marsikateremu manjšemu narodu v korist. Med le-te spada prav gotovo naša država, ki je razen tega še v toliko na boljšem, da ima soseščino, ki v športu nekaj velja-Poglobiti bomo morali svoje razmerje do Italije in Madžarske, držav, ki nam skoraj v vseh špoibrih panogah prednjačita- V nogometu na pri-
k/v«	“	i	mer smo v poslednjih dneh doživeli
kos. Tu nam bodo najbolj manjkali' mnogo srečanj nled našiml in madžar.
skimi klubi In isto je v kratkem pričakovati glede Italije. V atletiki bomo prav tako imeli koristi, če se bomo pogosteje pomerili z madžarskimi in italijanskimi atleti, ki so na visoki medvarodnl stopnji. V plavanju nam Italija ne more pokazati nič novega in niti ne enkaovrednega, pač pa se lahko od Madžarov v tej panogi še dosti naučimo. Madžarska je bila v plavalnem športu zmerom med prvimi v Evropi in tudi na svetu. V vaterpolu so neprekosljivi mojstri, a tudi v ostalih vejah vodnega športa razpolagalo s takšnimi mojstri, da Jih od naših dosežejo le Izjemni tekmovalci. Našteli bi lahko še polno drugih panog, ki v njih tema sosedama nismo kos.
Zdaj je čas belega športa in je prav, da zpregovorimo tudi o njem — saj smo ravno v smučarstvu dosegali naše največje uspehe v mednarodni areni.
Nadaljevanje v l. stolpcu na isti strani
da so bili vsi prepričani, da bodoivrli Jeseničan Framč Smolej, najboljši kmalu pri njem.	X Srednjeevropec na kratki in na dolgi
m	ukazal Jim in t progi. Zato je razumljivo, da posve-
zavihtel svetilko. »Malo bolj vi čarno smučarstvu toliko pozornosti in desno.«	,	,	_ , *da tudi ministrstvo za telesno vzgojo
Krenili so na stezo ob robu čeri.{to panogo morda bolj podpira ko vse čez nekaj minut je Jim spet ob-{druge. V tem športu smo tako dobri, stal. Dvignil je svetilko m uzrl ne-{dr. se prav za prav od svojih sose-daleč pred seboj na stezi temno {dov ne moremo dosti naučiti, izvzemši postavo.	{italijanske tekmovalce v alDskih disci-
»Zarel sem,« je vzkliknil tujec.{plirah; le-tem tudi naši najboljši niso »Zavedal sem se, da sem krenil s*’--	—
prave poti, toda bilo je pretemno da bi se vrnil. Kar odleglo mi je, ko ste me slišali Ali ste z gradu ali iz vasi?«
»Iz vasi smo,« je odgovoril Jim!
mednarodni nastopi, kajti le po teh lahko ocenimo naš napredek.
Zazdaj v smučarstvu še zmerom vodijo Skandinavci. Nanje se pa letos ne moremo zanašati, ker so reposred'
in pokazal v dolino. Pravo srečo »no prizadeti po vojni in jih pač ne bo st© imeli. Samo n©kuj korakov bij na tekme v Srednjo Evropo. Svojo še dalje šli, pa bi strmoglavili v ♦moč bomo morali meriti z Italijani, globino.«	{ki	so	nam po številu kvalitetnih tsk-
»Ali lahko pri katerem izmed vas*movalcev še zmerom nadmočni. V prenočim? če ne, ml prosim, po-|skokih se bo morda le posrečilo — kažite pot do gradu Clanavona.« 2če se sedanji vojni položaj ne bo bi-Ljudje so tujca začudeno pogle-zstveno spremenil — dobiti na naše dali. Človek, ki bi rad do gradu!{prireditve nemške skakače, ki pred-Česa takšnega še živ dan niso bili {stavi ja jo mednarodni razred. V prvi
' i bomo pa morali poglobiti delo .. in nadaljevati tam, kjer smo . nehali.
nam bodi v teh časih naš cilj: delati in spet delati, s marljivostjo in še bolj po - kakor doslej. Zato, da bomo ko se bo šport spet uv^Jjavil dločilen činitelj za zbližanje in > sožitje narodov, pokazali sa-medvojnega, ali še bolje, nevtral-
Gospod Subito...
... pred oltarjem
vt
DRUŽINSKI TEDNIK
L L 194*
Vohunske avanture kapitana Rintelena
i/ uuu im -191?
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
10.	nadaljevanj•
Na vlde* se bavl • trgovino, ves dan se i motornim čolnom vozi po pristanišču. Več vam ne vem povedati o njem, toda eno je neizpodbitno: dolgo ne bo trajalo, ko bo v naših rokah.«
»O, to ne bo težko,« sem odvrnil in srce mi je divje bilo. »Človek, ki se rad napije in ne zna držati jezika za zobmi...«
Tedaj je zaigrala godba, in moral sem poprositi za ples gospodično L. Dobila je prav zabavnega plesalca. To pa. tudi ni bilo nič čudnega. Izvedel sem toliko nepričakovanega in novega, da nisem bil brez vzroka tako izvrstne volje.
Izvedel sem, da so me vzeli Angleži na piko, in da si domišljujejo, da so mi že na sledu. Se sanja se jim ne, da se nisem še nikoli napil in da ne križarim po pristanišču v motornem čoi.-.u. Izvedel tem, da preganjajo izvrstni detektivi Scotland-Yarda nekega napačnega Rintelena in da niti ne slutijo, kje se skriva pravi... Morda se bom lahko celo spet kmalu vrnil v Newyork in nadaljeval svoje delol
Plesal sem z miss Mabel in opazoval svojega Tovega znanca. Videl sem, kako je pristopil k njemu neki moški, najbrže sluga, in mu izročil neko pismo. Pol ure nato sva se sešla z ata-66jem v buffetu. Ataše me je pričel izpraševati o nekih častnikih angleške mornarice. Na srečo sem delal včasih v poročevalskem oddelku n*.m- j ške admiralitete, v oddelku, ki se je
Naposled je dejal:
»Ne verjamem, da M se nemškim ladjam posrečil beg is pristanišč. Sicer pa, kje vendar ste izvedeli to novico?«
»Povedal ml jo je ameriški inženir, čigar izum preizkušam, in... čakajte, no, kdo mi je omenil še nekaj podobnega? Aha, že vem: neki newyoršld prodajalec petroleja.«
Atašč se je zamislil. Cez čas je odločno dejal: »Da, premislil si bom to zadevo. Kajpak bo pametnejše, če za-stražimo meniške ladje, kakor da zasledujemo .Karlsruhe'...«
Tisti trenutek me je lepa gospodična Mabel povabila k neki igri, ki so jo priredile dame, zato sem moral tolikanj važni razgovor prekiniti. Odšel sem z zavestjo, da sem uspel in da bo naša .Karlsruhe* še pravočasno od-r.esla pete. Ko sem se pol ure pozneje z gospodično Mabelo sprehajal v mesečini ob obali, je pristopil tudi kapitan G., prijel lepo Mabelo pod drugo roko in prijateljsko smo pričeli kramljati o vsakdanjih zadevah.
Nisem imel miru. Rad bi izvedel, kaj je delal ataše tiste pol ure, ko sem se jaz zabaval z damami. Skušal sem to izvedeti z zvijačo. Pričel sem pripovedovati, da sem si zmerom želel postati pomorski ataše, da se mi pa to doslej ni posrečilo. Potem sem obču-dovaje dejal:
»Vi, gospod kapitan, ste eden izmed glavnih činiteljev te svetovne vojne. O vas bodo zmerom dejali: bil je
angleški pomorski ataše v Washing-bavil z angteško' momTricaVako sem' tonu. London se ravna po vaših na-mu mogel postreči z nekaj aeekdota-1 svetih in dejanja se razvijajo tako, mi o častnikih, ki naj bi jih — vsaj1 fcakor vi želite.«
ataše je tako mislil — oba dobro poznala. Videl sem, da postaja vse bolj zaupljiv. Prav to mi je bilo pa potrebno.
Tedaj je uia^e pristopil bliže in mi zaupno povedal, da je dobil nocoj novo, prav važno vest. Iz Newyorka so mu sporočili, da so opazili na Atlantiku malo nemško križarko »Karlsruhe«, in tudi vedo njeno točno pozicijo. Križarka očitno namerava na kakršen koli način preprečiti angleške transporte. Dejal mi je, da bo takoj brzojavil v London in hkratu obvestil britansko eskadro pri Bermudskem otočju, da bo poslala križarko »Princess Royal«, ki bo raredila red in poučila to predrzno nemško križarko, kako se mora vesti nasproti močnejšemu nasprotniku.
Zganil sem se, kakor da bi me bilo zbodlo, če bo močna britanska eskadra, vsidrana pri Bermudskem otočju, napadla našo malo križarko .Karlsruhe1, ni dvoma, kako se bo boj končal. Začutil sem živo željo, da bi preprečil atošejevo namero, jo zavlačil ■»saj za nekaj dni, dokler se mi ne bi na kakršen koli način posrečilo brzojaviti kapitanu ,Karlsruha‘, da je v hudi nevarnosti. Instinktivno sem uganil, kaj bi utegnilo na atašeja učinkovati. Nekoliko zaskrbljeno sem dejal:
»Bojim se samo, da ne bi naša eskadra trčila ob pomožne nemške križarke. 4
»Ob pomožne nemške križarke, O kakšnih križarkah pa govorite?«
»Po Newyovku krožijo zadnji čas govorice, da namerava okrog trideset nemških ladij, interniranih po ameriških pristaniščih, zbežati iz pristanišč. Te ladje so hitre in zelo gibčne. Ker so oborožene z lahkimi topovi, bi utegnile plutl na pomoč križarki ,Karlsruhe', vsekako bi pa lahko ovirale prevoz zavezniškega orožja ln streliva.«
Atašč se je ugriznil v ustnice.
»Kajpak, kajpak,« Je kratko dejal.
Videl sem, da sem ubral pravo struno. Niti trohice resnice ni bilo v mojih besedah, toda a tašč ml je kljub temu šel na limanice. Vsi ataščjl na svetu so v nekem pogledu enaki. Rajši bi sl dali odrezati ušesa, kakor da M priznali, da so prezrli kakšno važno novico.
Kapitan G. me je pozorno poslušal; opazil sem, da mu takšno govorjenje laska. Ljubeznivo je odgovarja] na moje poklone in ko je ob vhodu v hotel gospodična Mabel stopila pred nami v dvorano, me Je prijel pod roko in mi zaupno dejal:
»Gospod kapitan, vidim, da ste tistega kova mož, ki zna molčati. Brzojavke, ki jih bom vsak čas odposlal, bodo pripravile prav neprijetno presenečenje nemškim lad’am, ki bi skušale pobegniti. Pustili bomo .Karlsruhe*. naj še nekaj časa križari po Atlantiku.«
Hvala Bogu, tudi te zabave Je bilo naposled konec. Vesel sem se podal v svojo sobo. Dosegel sem bil svoj cilj, argleški topovi še ne bodo tako kmalu namerili svojih cevi na našo .Karlsruhe'...
Kdo je bil modrejši?
Drugo jutro me tudi četa vojakov ne bi bila več obdržala v tistem pustem obmorskem gnezdu. 2e na vse zgodaj sem odpotoval v Newyork. Na srečo sem kmalu srečal v mestu nekega svojega sodelavca. Pogovorila sva se o nadaljevanju del in se domenila, da se bomo zbrali v prostorih tvrdke Gibbons & Co v sobah, ki so bile že dober mesec dni zaklenjene. Sam sem pretehtal vse možnosti, kako bi kapitanu ,Karlsruha‘ sporočili, da je v nevarnosti. Ugotovil sem, da bi storil to naUažje naš pomorski ataše Boy-Ed. Odločil sem se, da mu bom prav kmalu sporočil, kaj sem izvedel.
Ko sem odprl vrata naše pisarne, sem obstal na pragu kakor vkopan. Na tleh je ležalo nešteto pisem, tistih trgovskih pisem, ki Jih je naš Weiser v svoji vretosti naprtil na rame tvrdki Gibbons & Co. še potem, ko tvrdke sploh ni več bil6. Dolge ure sem moral odpirati ta pisma, če sem hotel dognati, ali je tudi kakšno važno vmes. Tedaj je potrkalo na vrata. Previdno smo odprli. Na pragu je stal neki možak, slabo oblečen ln zagorel od sonca. Sodeč po drži ln temni polti, bi utegnil biti mornar.
Nezaupno nas Je pogledal, potem je pa vprašal, ali ne bi mogel govoriti s kakšnim članom tvrdke Gibbons & Co.
Lomil Je slabo angleščino, In vse Je kazalo, da je Nemec. Zdajci se ml je zazdelo, da nas morda kdo preizkuša, zato sem hitro odvrnil:
»Ne vem. Mi samo čistimo pisarno.«
»Ali morda veste, kje bi mogel govoriti s temi gospodi? Zelo nujno je.«
»Ne vem,« sem nejevoljno zagodrnjal. »Nikar nas ne gnjavite s stvarmi, ki nam niso nič mar! Povprašajte kje drugje!«
»Ali mi res ne morete povedati, kje bi jih dobil?« je spet vsiljivo vprašal.
»Niti pojma nimam,« sem razdraženo odvrnil in mu zaloputnil vrata pred nosom.
Spogledali smo se.
»Sumljiv tip,« je dejal neki kapitan. »Dobro bi bilo, če bi kdo stopil za njim, da bi videli, kaj namerava.«
»Da, to je dobra mirel!« sem vzkliknil. »Stecite za njim in zasledujte ga, toda pazite, da vas ne bo opazil.«
Povedal sem, kje me bo dobil, ko se bo vrnil, potem sem si pa izbral stanovanje. Odločil sem se, da bom ravnal tako, kakor da se ničesar ne bojim in kakor da imam popolnoma čisto vest Nastanil sem se torej v klubskih prostorih »Newyork-Yacht-Cluba«. To je bil eden najodličnejših newyorških klubov; dostop vanj so
•
DRUŽINSKI TEDNIK' V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
1
v
g
pci vsakttn detu
največ trpijo noge, ker nosijo težo celega telesa. Neguite noge, da boste tudi v pozni starosti imeli elegantno in prožno hojo.
V naši higijensko urejeni pedikuri Vam osvežimo noge v kopeli ter brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kuria očesa, trdo kožo ln zarasle nohte. Vse orodje in delo je zajamčeno čisto in desinflcirano.
Odpornost nog in bolišo cirkulacijo krvi Vam poveča strokovnjaško izvršena masaža.
Nega nog z masažo din 10'—. Prepričajte se samj, priporočite nas svoj im znancem.
imeli samo redki povabljeni člani. Sc pred vojno sem bil poleg cesarja Viljema in njegovega brata princa Henrika jaz edini nemški član. Bil sem torej v izvrstni družbi. Velel sem svojo prtljago odpeljati v klubske prostore.
Kmalu nato je zabrnel telefon. Na drugi strani žice se je oglasil kapitan, ki je odšel za sumljivim možakom. Bil je zelo razburjen in mi je dejal, caj kar najhitreje pridem v krčmo, kjer sva se bila domenila za sestanek, ker mi Ima nekaj zelo važnega povedati.
Kapitan je zasledoval sumljivega neznanca vse do neke pristaniške krčme kjer je sedelo okrog velike mize še deset podobnih možakov. Nekateri »o imeli že prazne kozarce in so dremali, drugi so se pa živahro po •'enkovall. Ko je vstopil naš neznanec, »o ga pričeli nekaj vneto spraševati. Videti je bilo, da jim je prinesel slibe novice.
»Naj me vrag vzame, če ni to posadka kakšne potopljene nemške ladje.«
Njegovo razburjenje je bilo nalezljivo. Dogovorila sva se, da se bo vmii v pivnico in da bo pripeljal s seboj neznanca, ki Je zjutraj vpraševal po nas. Sam sem ju počakal v senci neke obcestne svetilke.
Ko sta prišla do mene, sem stopa iz teme v svetlobo in po nemško vprašal:
»Koga iščete?«
Nezr anec me jo začudeno pogledal ln mi prav tako nemški odgovoril:
»Iščem kapitana. Dejali so mi, naj grem k tvrdki E. V. Gibbons in povprašam po kapitanu.«
»Kdo vam Je to dejal?«
TRTA
i Cepljenke nainlemenile!ših ¥«! ter latlCe ] in korenito Šobet SBI. teleki IB.
I Riparia in Chasselas. ne laiamčeno | 1 tiste in nnntrttM. dubauNo:
Pni iugoslnventi loinjaci. Daruvat. |
Zahtevalfe cenike.
. ,v.v
i ■ ■ ■ i
ŠIVALNI STROJI
uiacfejii testa# itelell i naitečjl Izbili Hfrekj M aentieuin niikih cenak
NOVA TRGOVINA ttrSeva (MRUttM) CESM Stev. m
»sproti Gotpodarske uti«
»Neki mornar, pa na Tera Teč, Kateri.«
Moji ljudje so me zmerom klicali
.kapitan* ln nikoli niso omenjali mojega imena. Vse je kazalo, da je možak res Nemec. Ko sem sl ga bolje ogledal, se ml Je celo zdelo, da si ga prav lahko predstavljam v mornarski obleki n» krovu naše ladje. Odločil sem se, da se bom — kakor že tolikokrat — ravnaJ po svojem Instinktu, in dejal sem:
»Jaz sem kapitan. Kaj se J« zgodilo?«
V vsakem novem domu
Radio Ljubljana
od 4. do 10. januarja 1940.
ČETRTEK 4. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski Šramel 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut objave 20.00: Narodne pesmi ob epremljeva-nju harmonike 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. ur*
PETEK 5. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Zvonenje 20.00: O zunanji politiki 20.30: Prenos iz Maribora 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester Konec ob j 23. uri	1
SOBOTA 6. JANUARJA
9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Knobleharjevo kulturno misijonsko delo v osrednji Afriki (g. p. Stanko Dobovšek) 10.00: Prenos iz mariborske stolnice 11.00: Pevski in orkestralni koncert 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Tamburaški orkester 11.00:	Otroška ura 17.00:
Kmet. ura 17.30: Claudel: Marijino Oznanenje, drama 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.40:	Božične	pesmi
21.20: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 7. JANUARJA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: šramel-kvartet 9.00: Napovedi 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.30: Radijski orkester 12.00: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Akademski pevski kvintet 17.00: Kmet. ura 17.30: Adamičevi fantje igrajo 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: ObjaVe 20.00: Operetni napevi 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Trio kitar. Konec ob 23. uri.
ZAJEC
IZPUAtAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strttarleva ul.O
pri trančISkanakem mostu
*'«>ovrslra oca a. ral nog edi, ioi omen, Diromtlr. '■»oionie n, 'to. Vena zb ra ur. zlatimi ir srtormiit. Samo kclltetra optika	Cenik1 breipiatno
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl In vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, nalcenele
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
PFAFF
Nakup katerega ne boste nikdar' obžalovali in ki Vam bo v življenju vedno v veselje. — Obiščite našo specialna veletrgovino
IGN. VOK
Uubljana, Tavčarjeva ul. 7
PONEDELJEK 8. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00:	Plošč«
12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Staničeva šola in leto 1948 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — btez zamerel 20.00: Ljubljanski godalni kvartet 20.45:	Koncert
operne glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet Fantje na vasi. Konec ob 23. uri.
TOREK 9. JANUARJA
/.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošč« 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Poslanstvo mladine v našem času 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabav« 20.00: Plošče 20.20: F. S. Finžgar: Dekla Ančka 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Kone« ob 23. uri.
SREDA 10. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročil* 18.00: Mladinska ura 18.40: Razvoj ftlovonok« narodne i&vesti 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Zimski počitek narav« 20.00: Violinski koncert 20.45: Plošče 21.15: Pevski zbor »Grafika« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kitara. Konec ob 23. uri.
RESMAN LOJZE
Cesta 29. oktobra (Rimska) SL 21 lelefon 33-53
MALI OGLASI
OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlifn med ln medico dobite nalceneje ▼ MEDARVI Llubllana, Zidovska ul. 6. 48. T.
Delniška družba pivovarne llnion
v Ljubljani
priporoča svojo Izborno Izdelke:
svetlo In črno
Union pivo
v sodih in steklenicah
Pekovski kvas In špirit
vseh vrst
Izdaja za
konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. r Ljubljani;
tiskamo odgovarja O. Mlhalek - vsi t Ljubljani.