BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji Je odgovorno za razdelitev vložišče, Id mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehaniki obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot Je dostavljen.
MAJ 1975
3. junija 1975
LETO IX., ŠT.: 5 (61)
Letos drugič: Dan gradbincev
Medtem, ko so lani prvič samo povabljeni predstavniki gradbeništva Slovenije, zbrani v Ljubljanski festivalni dvorani, počastili Dan gradbincev Slovenije, sije organizator, republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, letošnje praznovanje zamislil kot manifestacijo vsega Slovenskega gradbeništva, z osrednjo proslavo v Ljubljani, ki bo 7. junija.
Ob prazniku, Dnevu gradbincev, ki bo odslej tradicionalen, se bomo spominjali naših gradbincev, ki so se 3. junija 1936 pod vodstvom KP uprli in organizirali splošen štrajk. Vsi gradbinci so bili takrat enakopravno z drugimi vključeni v boj za narodno in socialno svobodo, med
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
vojno so bili minerji in graditelji utrdb proti okupatorju, po vojni pa so nase prevzeli glavno breme obnove v porušeni domovini. V naporih teh let je gradbena operativa prestala svojo politično preizkušnjo, saj so morali graditi ob pomanjkanju mehanizacije in tudi materiala.
Ob pričetku prve petletke je bilo v Sloveniji osem gradbenih podjetij, danes pa jih je že 162 s 54000 zaposlenimi. V vseh teh letih po vojni so naša gradbena podjetja zgradila preko 200.000 stanovanj, ogromne površine proizvodnih hal, trgovskih, turističnih in rekreacijskih objektov, več kot
sreče
3500 km cest, od katerih je prav gotovo najveličastnejša sedanja gradnja Slovenije. Tako kot so zgradili objekte splošnega standarda, so zgradili tudi energetske objekte. Lani smo praznovali Dan gradbincev bolj s poudarkom na njihovi revolucionarni zgodovini, letos pa bomo pokazali ob tem dnevu naše uspehe. Danes nam ni treba iskati pomoči pri različnih gradnjah od drugod, kar že gradimo, smo mojstri objektom sami. Zgradili smo svojo lastno tehnologijo za izgradnjo industrij škili ob-
jektov in za izgradnjo »pestnili in energetskih velikanov, svoje izkušnje prenašamo še celo drugam. Embleme naših gradbenih podjetij lahko vidite v vzhodnoevropskih državah, na zahtevnem zahodu, v severni Afriki na daljnjem vzhodu in celo že v Avstraliji. Utrli smo si pot navzven, to pa nas ne uspava. Se naprej si prizadevamo, da bomo izboljšali tehnologijo v naši stroki in da bomo čim hitreje in boljše gradili tiste objekte, ki jih naša družba še potrebuje. To so predvsem stanovanja in objekti družbe-
V korak s časom po poteh sodobne tehnologije hiti danes naše gradbeništvo. Na sliki je prizor z montaže betonskega nadvoza v Krškem, ki ga na postavljene betonske nosilce iz izdelanih prečnih betonskih elementov s pomočjo velikanskega mostnega žerjava gradi TOZD gradbeni sektor Krško

JANEZ OPARA, skladiščnik
Okno v zasilni stavbi ob gradbišču in ob njem vrata. Ozek, malce mračen, dolg delovni prostor s pisalno mizo ob oknu. Več kartotečnih škatelj, na surovo zbiti polici ob steni, majhen del skladišča. Za tem oknom se začne delo ob 6. uri zjutraj in le redkokdaj konča ob dveh popoldne. Kadar so inventure gori luč tudi pozno v noč ter ob praznikih in nedeljah.
Takšno je delovno mesto Janeza Opare, skladiščnika. Počasi, kot nerada mu gre beseda z ust, čeprav oči ne morejo skriti šegavega prebliska.
— 1962. leta sem prišel k PIONIRJU, pred tem nisem delal nikjer. Najprej sem bil delavec, že prvo leto so me poslali na tečaj in postal sem skladiščnik. Kod vse me je nosilo: bloki in hala Iskre v Semiču, bloki in restavracija Otočec, zdravstveni dom Šentjernej, hlevi Draškovec Mestne njive, Tovarna zdravil Krka, Šmarješke Toplice, boljše bo, če kar kon-
čam, ker je naštevanja za tri dni...
In se nasmeje.
— Kaj dela skladiščnik?
-	Prevzeti mora ves material, ki pride na gradbišče, prešteti, narediti vse knjižbe, opraviti reklamacije v zvezi z dobavami. Vse orodje, ves elektromaterial, odre, les, vse od žičnika, do cevi, opeke in apna, vse gre čez skladiščnika. Kakšnih 300 do 500 postavk, odvisno od gradbišča.
— Kdaj je bilo najhuje?
-	Hudo je še tudi danes včasih, saj sem skladiščnik na po dveh ali celo po treh gradbiščih hkrati. Resnično hudo pa je bilo v začetku, ko še ni bilo prevozov. Vozil sem se z motorjem, po dežju, po mrazu do 15 pod ničlo, pa je bilo treba biti zjutraj ob šestih v Šentjerneju, Semiču ali Šmarjeških. Nabral sem se revme in išiasa. Sindikat me je poslal za 1 teden na zdravljenje v Dol. Toplice, a sem se pozdravil!
♦♦♦♦♦♦<

Letos drugič: Dan gradbincev
nega standarda, saj končno vsi služimo namenu ,T*rvi je človek“. V procesu gradnje smo gradbinci gradili poleg hiš, tovarn, mostov tudi dobre medsebojne odnose. Na naših gradbiščih utrjujemo bratstvo med našimi narodi in skrbimo za usposabljanje dobrih kadrov. Organizirani smo v temeljnih organizacijah združenega dela, začeli smo uresničevati tisto, kar so si naši predvojni tovariši samo želeli. Sami odločamo o rezultatih svojega dela. Preko svojih organizacij združenega dela se povezujemo v sestavljene organizacije, poslovna združenja in podobno, saj je združevanje dela in sredstev v močnejše organizme, pogoj za izboljšanje materialnih, kulturnih in socialnih razmer dela in življenja v gradbeništvu.
V prihodnosti čakajo gradbince nove naloge: planiranje na vseh področjih, modernizacija tehnolo-
gije, povečanje proizvodnje cenenih stanovanj, skratka gradbeniki stojijo na prvi frontni črti naše družbe.
Osrednja prireditev bo v Ljubljani 7. junija na Gospodarskem razstavišču. Organizator je k sodelovanju povabil vse kulturno umetniške skupine in amaterje iz gradbenih podjetij, da prijavijo tako točke za proslavo, kakor tudi svoje umetniške in ročne izdelke za program amaterizma, ki bo v spremnih prostorih Gospodarskega razstavišča. Na dan osrednje prireditve bo na razstavišču tudi projekcija filmov gradbincev s področja dejavnosti njihovih delovnih organizacij doma in v tujini.
Organizator načrtuje, da bo v istem ali naslednjem mesecu razstavo ponovil tudi po drugih slovenskih središčih in na večjih gradbiščih, kjer bo za to zanimanje.
MILAN ŠINKOVEC
Že zgrajeni stanovanjski bloki na gradbišču Draveljska gmajna v Ljubljani, ki jih gradi TOZD gradbeni sektor Ljubljana, so zelo lepi za oči
KRŠKO: kadrovska stiska vedno bolj boleča
Iz razgovora z direktorjem TOZD gradbeni sektor Krško tov. Ladom Kežmanom, je hkrati z ugotovitvami o res izjemnem porastu proizvodnje in del, ki so jih opravili lani, velo močno poudarjeno spoznanje, da je sektor v resnem pomanjkanju strokovnih kadrov. Lanske dosežke in težave je tov. Kežman opisal takole:
kazale, da je betonarna naše ozko grlo. V pomanjkanju smo morali dovažati beton iz Zagreba, posledica so bili zastoji, večji stroški in podobno. Zato smo zgradili sodobno betonarno, ki pokriva naše potrebe dolgoročno. Veliko težav nam je povzročilo jesensko deževje, ki je prišlo takrat, ko so nas roki dograditev v Rogaški in v Bre-
Tri lani zgrajene stanovanjske stavbe v Krškem, v katerih je 54 družinskih stanovanj. Zgradil jih je TOZD gradbeni sektor Krško
— Lansko leto je bilo kar se gradenj in razvoja našega sektorja tiče izredno razgibano. Imeli smo dovolj dela, gradili pa smo več tehnološko in tehnično težavnih objektov.
V Brestanici smo dogradili termoelektrarno, ki smo jo predali decembra v pogodbenem roku. To je bil po oceni strokovnjakov iz elektrogospodarstva	izjemen
primer, ker noben elektrogospodarski objekt navadno ni dograjen v roku. Pri tej gradnji smo opravili za 150.000 kubičnih metrov odkopov na zelo težavnostnem terenu.
Naslednji objekt, ki ga velja omeniti je dograditev novega zdraviliškega objekta v Rogaški slatini. Tudi v tem primeru je šlo za tehnično in arhitektonsko izredno zahtevno gradnjo, razen tega pa je naročnik terjal najvišjo kvaliteto izvedbe. S to gradnjo smo začeli že 1973. leta, prevzeli pa smo jo ob zelo hudi konkurenci pod zelo težkimi pogodbenimi pogoji
Omeniti moram še dokončanje objekta za Roto 3 v Celulozi v Krškem ter nanj vezanih objektov. Pri tem velja poudariti, da smo to gradnjo izvajali na že tako tesnem tovarniškem prostoru in da so bili pogodbeni roki za dokončanje zelo napeti. Poleg tega smo lani gradili precej stanovanj. Na Senovem smo jih dogradili 60, v Krškem 54 in začeli z gradnjo več novih večjih stanovanjskih stavb.
Obsežne gradnje na več velikih gradbiščih so lani v vsej ostrini po-
stanku že lovili, mi pa smo bili prav takrat pri zemeljskih delih za urejanje okolice na teh dveh objektih in pri stanovanjskih gradnjah. Večkrat smo občutili pomanjkanje raznih gradbenih materialov, tudi cevnih odrov, ker nismo bili priprav-
ljeni na tolikšen razmah del in nismo imeli ustreznih zalog.
Organizacija dela ni bila najboljša. To je deloma posledica tega, ker so gradnje pri nas premalo tipizirane in zato ni mogoče osvojiti serijske tehnologije. Vse preveč gradimo klasične objekte, ki so vsak zase preveč individualizirani. Organizacija dela pa je po drugi strani močno odvisna od kadrov in s temi smo najbolj na tesnem. Naša TOZD ima zdaj 650 delavcev, nimamo pa niti enega inženirja in niti enega delavca z višjo izobrazbo. Tudi izobrazbeni sestav med nižjimi kadri ni odgovarjajoč, še zlasti glede na zahtevne gradnje, ki jih opravljamo. V kadrovskem pogledu smo med najbolj kritičnimi delovnimi organizacijami v krški občini. To je posledica prejšnjega stanja, ker nekaj let nazaj nismo imeli dovolj dela in ni bilo dobrih perspektiv. Neprimeren kadrovski sestav pa predstavlja zdaj, ko je dela dovolj, izredno oviro. Letos bomo pripravili za strokovnjake 10 stanovanj s pomočjo oročenih sredstev in kreditov. Naš prvi uspeh pri tem je delavec z višjo izobrazbo v fi-nančno-računskem sektorju, ki smo ga že dobili.
Mnogo težav smo imeli z nastanitvijo delavcev, ker je kolektiv izredno hitro porasel po številu. Projekt za samski dom imamo, lokacijo in zemljišče tudi. Upamo, da bo letos ostanek dohodka višji in nato bomo takoj šli v gradnjo.
Aktivno delujemo z delegacijo v občinski skupščini in z delegaci-
jami v interesnih skupnostih ter s političnimi organizacijami. Naši odnosi s področnimi občinami Krško in Brežice so zelo dobri, kar nam je v veliko pomoč. Pripravljamo srednjeročni in dolgoročni program razvoja, ki bosta sprejeta še letos in bosta zajela razvoj na območju na katerem delujemo, na tržišču, v tehnologiji in v vsem ostalem. V pripravah teh programov tesno sodelujemo z urbanisti in z občinskimi organi. Gradnja Nuklearne elektrarne obeta Krškemu velik razvoj. Ob vsaki nuklearni elektrarni, kjerkoli sojih doslej v svetu gradili, je zraslo mesto, zato nas čaka tu še veliko dela. Pomembno bi bilo, ko bi imeli več denaija in bi lahko pri investicijah s svojo udeležbo sodelovali pri načrtovanju. Železokrivnico moramo ustrezno mehanizirati, da bi lahko izboljšali tehnologijo.
V poslovni politiki si bomo prizadevali obdržati trg, hkrati pa sodelovati pri vseh večjih gradnjah, ki jih bo PIONIR prevzel v svetu.
Vsem vodilnim in vodstvenim delavcem v TOZD ter članom samoupravnih organov je treba za izredno prizadevnost, ki so jo pokazali, izreči vse priznanje. Delali in delovali so v zelo težkih pogojih in doumeli, da moramo naprej, da smo dolžni prevzeti nove odgovornosti samim sebi in družbi. Posebno zahvalo pa smo dolžni starejšim delavcem, ki jih zaradi njihovih izkušenj vedno uporabljamo tam kjer je najteže in jim nalagamo vedno več in več.
Dom upokojencev, ki ga v Krškem gradi TOZD gradbeni sektor Krško, bo kmalu pod streho

Dosežki prvega tromesečja 1975
Direktor finančne službe Anica Jazbec je na seji Gospodarskega odbora poročala:
Proizvodni dosežki prvega tromesečja letošnjega leta so z ozirom na letni gospodarski plan in v odnosu na doseženo realizacijo v istem obdobju prejšnjega leta dokaj uspešni. Bruto realizacija dosežena v prvih treh mesecih dosega 19,6% letno predvidene proizvodnje, to pa je za 40 % več kot je znašala realizacija istega obdobja leta 1974. Letni proizvodni plan so posamezne TOZD dosegle precej neenotno. Medtem, ko so TOZD sektor Novo mesto ter vse TOZD obrati presegli povprečje delovne
organizacije in dosegajo okoli 24 % letnega plana, so TOZD sektor Ljubljana, TOZD sektor Krško, TOZD sektor Zagreb in TOZD TO-GREL z doseženo realizacijo pod povprečjem celotne delovne organizacije. Na zaposlenega odpade v povprečju 66,330 din realizacije, kar je 39 % več kot leto prej. Najvišjo realizacijo na zaposlenega so dosegle TOZD SPO, TOZD TO-GREL in TOZD gradbeni sektor Novo mesto.
Že danes naj bo jasno, kaj moramo storiti, da bomo dosegli take rezultate v polletju kot so v prvem tromesečju, je na koncu dejala Anica Jazbec.
Dosežena bruto realizacija in plan
	Letni plan	Doseženo	Izvršitev
		I-III/75	v%
TOZD gr. sek. Novo m.	229,000.000	55,938.562	24,4
TOZD gr. sek. Ljublj.	211,000.000	38,303.345	18,2
TOZD gr. sek. Krško	223,000.000	38,526.603	17,3
TOZD gr. sek. Zgb.	108,000.000	15,644.854	14,5
GRADBENA DEJAVNOST	771,000.000	148,413.364	19,2
TOZD lesni obrat	30,900.000	7,413.064 .	24,0
TOZD MKO	25,600.000	5,974.304	23,3
TOZD SPO	47,000.000	11,335.484	24,1
TOZD Projekt, biro	7,500.000	1,802.180	24,0
TOZD Togrel	35,000.000	,153.783	14,7
Projekt 80	3,000.000	523.345	17,4
PODJETJE	920,000.000	180,615.524	19,6
Takšna betonarna, kot jo je za svoje potrebe zgradil TOZD gradbeni sektor Krško v gramoznici, stoji na izviru gramoza in resnično lahko zadosti vsem potrebam
Po ugodni oceni ustvarjene realizacije je prav, da se na kratko ozremo še na stroške in doseženi finančni rezultat, skratka na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Direktni stroški poslovanja so v odnosu na plan rasli sorazmerno s porastom realizacije, nasprotno pa so fiksni stroški TOZD
in fiksni stroški DSSS naraščali hitreje kot realizacija, kar ni v skladu z akcijskim programom pri TOZD TOGREL, TOZD sektor Zagreb, TOZD sektor Ljubljana in TOZD sektor Novo mesto, pri obratih pa so nadure v upadanju. Ugodnejša kot lani pa je struktura delovnega časa, saj ugotavljamo, da so izo-
stanki zavzeli za 3 % manjši obseg kot v letu 1974, medtem, ko so efektivne ure za 1 % višje. Relativno vzeto so ti prihranki malenkostni, vendar pa pomeni v absolutnih zneskih vsaka efektivna ura ali celo minuta ogromne vsote. V skupnih izostankih so še vedno problematični izostanki zaradi bo-
leznin, ki so letos za 21 % višji kot v istem obdobju lani. Razen tega je bilo gradbeni operativi v prvih mesecih nenaklonjeno tudi vreme, kar se odraža tudi na številu izgubljenih ur zaradi dežja. Te so v letošnjem letu kar za 82 % večje kot v istem obdobju preteklega leta.
Sestav delovnega časa in izostankov
I-III/75
STRUKTURA IZOSTANKOV
TOZD Novo mesto	Efek. ure	Izost.	Pia čani	Nepla- čani	Bol niški
	80,0	20,0	9,9	1,1	9,0
TOZD Ljubljana	81,0	19,0	10,8	1,4	6,8
TOZD Krško	77,3	22 7	11,8	1,0	9,9
TOZD Zagreb	72,8	2l',2	14,5	1,4	11,3
GRADB. DEJAVNOST:	78,7	21,3	11,2	1,2	8,9
TOZD Lesni obrat	70,9	20,1	7,6	0,3	12,2
TOZD MKO	85,8	14,2	6,2	0,2	7,8
TOZD SPO	84,5	15,5	11,6	0,0	3,9
TOZD Proj. biro	86,6	13,4	7,4	0,1	5,9
TOZD Togrel	83,8	16,2	7,8	1,6	6,8
DSSS	83,1	16,9	8,5		8,4
PODJETJE:	79,8	20,2	10,5	1,1	8,6
PROJEKT 80	83,6	16,4	10,8		5,6
I III/74	IND
STRUKTURA IZOSTANKOV
Efek.	Izost.	Pla-	Nepla	Bolniš.	Efekt.	I^ost.
ure		čani	čani		ure	
77,2	22,8	12,8	0,8	9,2	104	88
74,0	26,0	14,2	2,6	9,2	109	73
79,9	20,1	9,8	1,9	8,4	97	113
79,5	20,5	9,2	0,8	10,5	92	133
77,3	22,7	12,0	1,7	9,0	102	94
83,4	16,6	9,1	0,1	7,4	96	121
86,0	14,0	7,1	0,2	6,7	100	101
85,2	14,8	10,5	0,1	4,2	99	105
88,3	11,7	5,7	—	6,0	98	115
84,4	15,6	9,7	1,0	4,9	99	104
83,9	16,1	7,8	—	8,3	99	105
79,1	20,9	11,2	1,3	8,4	101	97
80,3	19,7	7,4	1,3	11,0	105	83
Dosežki prvega tromesečja 1975
3. FINANČNI OBRAČUN PODJETJA
Periodični obračun za prvo tromesečje je izdelan v skladu s predpisi, internimi akti in samouprav-
nim sporazumom. Skupni periodični obračun podjetja je zbirnik poslovnih uspehov vseh TOZD in DSSS. Za vsako TOZD in DSSS pa je izdelan samostojen periodični obračun.
Pregled poslovnega uspeha
realizacija in	1975	1974	IND
izredni dohodki realizacija med	128,358.191,78	77,491.031,08	166
TOZD	29,295.069,12	18,448.75227	159
celotni dohodek	157,653.260,90	95,939.783,35	164
stroški z izred. izd.	- 107,455.286,15	- 64,559.140,09	166
dohodek zakonske in	50,197.974,75	31,380.643,26	160
pogodb, obveznosti	- 7,785.378,85	- 3,655.565,45	213
dohodek podjetja Vkalkulirani oseb.	42,412.595,90	17,725.077,81	153
dohodki	- 31,924.349,55	- 21,682.837,20	147
razlika v realizac. •dpseženi dobiček v odnosu na celotni	10,488.246,44	6,042.240,61	174
dohodek Delitev dohodka	6,65 %	6,3%	144
za osebne dohodke	33,724.349,55	23,476.933,46	
za sklade - nerazpor.	8,688.246,35	4,248.144,35	205
Skupaj dohodek	42,412.595,90	27,725.077,81	153
Celotni dohodek podjetja seje v letu 1975 povečal za 64% v primerjavi z istim obdobjem leta 1974.
Proizvodni stroški so višji za 66%, na kar vplivajo predvsem višje cene materiala in ostalih storitev.
Tudi v letu 1975 so se zakonske in pogodbene obveznosti povečale v primerjavi z doseženim dohodkom, v prvem trofnesečju so višje za 112% v primerjavi z letom 1974.
Vkalkulirani osebni dohodki so v masi višji za 47 %. Povečanje je v skladu z resolucijo SRS.
Povprečno število zaposlenih delavcev na osnovi izvršenih ur je
2961 napram 2433 v letu 1974 ali za 22 % več zaposlenih.
Izplačani osebni dohodki na delavca so v prvem tromesečju višji za 25 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1974.
Dosežena razlika v realizaciji (dobiček) se je povečala za 0,35 % v odnosu na celotni dohodek.
Zaloge materiala so se povečale za 78 % v primerjavi z letom 1974. Zaloge nedokončanih objektov gradnje za trg ali ključ in ostalih proizvodov so ocenjeni po direktnih stroških v vrednosti 182,088.882,37 din, v odnosu na isto obdobje leta 1974, ko so znašale 104,121.763,80, je povečanje za 75 %.
Finančni obračun TOZD
Doseženi dobiček v odnosu na celotni dohodek.
	1975	1974
TOZD Novo mesto	8,90%	5^8%
TOZD Ljubljana	3,06 %	- 7,88%
TOZD Krško	1,81 %	7,09 %
TOZD Zagreb	-20,84%	- 14,27 %
tozd spo	14,72 %	15,18 %
TOZD M KO	18,03%	12,05%
TOZD LO	23,96%	26,62 %
TOZD TOGREL	1,5%	27%
TOZD PB	22,04%	24,15%
Glede rezultata v TOZD gradbe- TOZD gradbeni sektor Zagreb poni sektor Zagreb, ki je zelo proble- magati, dokler ne bo prebrodila te-matičen, so bili člani Gospodarske- žav. ga odbora mnenj, da je nujno potrebno sprejeti ustrezne ukrepe in	MILAN ŠINKOVEC
V času od 5. 4. 1975 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD - GRADBENI SEKTOR NOVO EMESTO
— s podjetjem ,,STAKLO" Slavonski Brod za montažno halo — investicijska vrednost 2,530.000,— din;
•••••••
s podjetjem „LABOD" Novo mesto, za gradnjo skladišč, pisarn in garderob — investicijska vrednost 6,648.466,- din;
—	z Zavodom za urbanizam i komun. djelatnost Rijeka za ceste vnaselju Podmurvice Rijeka — investicijska vrednost 3,545.432,— din
TOZD - GRADBENI SEKTOR KRŠKO
s podjetjem „METALNA" Maribor za dodatna dela pri gradnji opornega zidu — invest. vrednost 766.149,— din;
-	s „KOVINARSKO" Krško za dodatna dela pri gradnji Obrata družbene prehrane — invest. vrednost 893.032,— din;
—	z Vojno pošto Zemun za dodatna dela na objektih v Cerkljah - investicijska vrednost 517.554.— din.
TOZD - GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA
-	s podjetjem IMKO Ljubljana za gradnjo proizvodne hale — investicijska vrednost 3,369.805,— din.
Jože Vesel, VK tesar pri delu na gradnji mostu v Dobovi pri Brežicah
Prva žetev po novi ustavi je za nami
Vprašanja direktorjem TOZD
dohodki za 23 in splošni variabilni stroški za 33 odst. čez plan. Porast stroškov materialov in obrtniških
ske težave in dokazuje, da je ves kolektiv sektorja prizadevno in marljivo delal.
1.	Kako ocenjujete lansko poslovanje vaše TOZD v celoti (prosimo vas za splošno oceno) in kako posebej ob za vašo TOZD značilnih spremljevalcih lanskega poslovanja (stroški, doseženi čisti rezultat, osebna režija, porabljeni izdelavni material, zaloge materiala, vse to v odnosu na plan; stanje obratnih sredstev in žiro računa in nedovršena proizvodnja); ali so uspehi, ki ste jih dosegli sad prizadevnosti kolektiva vaše TOZD; ali ste zadovoljni z akumulacijo na zaposlenega, ki ste jo dosegli v vaši TOZD?
2.	Kaj menite o perspektivah za letošnje leto (v TOZD gradbenega sektorja zlasti glede del, ki se obetajo), kam predvsem bi morala biti usmerjena poslovna politika v vaši TOZD, kako kanite zajeziti porast stroškov, kaj namerjate v smeri izboljšanja organizacije dela? Kako kaže s selitvijo vaše proizvodnje v nove prostore (za TOZD mehanski kovinski obrat in lesni obrat)? Ali ste v vaši TOZD pripravili konkretizirani program za uresničevanje sklepov političnega aktiva (ti sklepi so bili objavljeni tudi v prejšnji številki BILTENA na 1. strani) in če takšnega na stanje v vaši TOZD konkretiziranega programa za uresničenje teh sklepov niste pripravili, zakaj ni bilo to storjeno?
v____________________________________________________________________J
TOZD gradbeni sektor Ljubljana je v Draveljski gmajni že zgradil 148 stanovanj, v soseski pa jih bo skupno 376. Ob že zgrajenih blokih so na sliki tudi tisti, ki so še v gradnji
V prejšnji številki smo objavili odgovore na gornja vprašanja, ki so jih dali direktorji iz 6 TOZDOV, tokrat pa objavljamo še odgovore direktorjev preostalih treh TOZD: TOZD gradbeni sektor Ljubljana, TOZD gradbeni sektor Krško in TOZD Togrel. Prepričani smo, da je vsa celota odgovorov nudila izje mno priložnost seznaniti najširši krog kolektiva OZD PIONIR s težavami in uspehi, ki spremljajo uresničevanje ustavnih sprememb. Ob koncu bi želeli posebej poudariti predvsem to, da bo solidarnost, tista prava, ki povezuje v dobrem in hudem, morala veliko bolj kot dozdaj prepletati hotenja znotraj posameznih TOZD, še posebej pa v odnosih med TOZD pod skupno PIONIRJEVO streho.
TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA: Za bolj dolgoročno stanovanjsko gradnjo!
Jurij Podrepšek, direktor TOZD:
1.) — Čeprav je bilo lansko leto kar se samostojnosti v okviru TOZD začetno, je bilo kljub težavam ki vsako začetništvo vedno spremljajo, vendarle uspešno. Realizacijo smo povečali v primerjavi s 1973 za 15 odst., čeprav v prvem polletju zaradi zunanjih ovir v stanovanjski gradnji, nismo delali s polno zmogljivostjo. Ustvarili smo tudi ugodnejši finančni rezultat kot smo pričakovali.
Ob vsem tem smo zabeležili izreden porast stroškov, kateremu so botrovali mnogi vzroki. Direktni stroški so se povečali za 39, osebni
storitev je bil naj večji, bil pa je posledica dviga cen, ki se je v veliki meri verižno odrazil v gradbeništvu. Ob dejstvu, da 60 odst. vsega delamo v stanovanjski gradnji, kije pod kontrolo cen, smo lahko razlike v cenah, ki so bile posledica podražitev, uveljavili le deloma. V povprečju so se cene povečale za 30 do 35 odst., mi pa smo uveljavili napram kupcem le 10 do 12 odst. teh povišanj. Povečane osebne dohodke po samoupravnih sporazumih in sindikalni listi smo pravtako zabeležili kot povečani strošek. Povečanje splošnih variabilnih stroškov je v veliki meri posledica inflacije. Na sploh je o stroških v obdobju velikih porastov, ki smo jim priča, v gradbeništvu zelo težko dajati popolne ocene: mi namreč nimamo enote mere iz katere bi izhajali. 1 m2 gradbene površine je od primera do primera, v odvisnosti od zahtevnosti zunanje ureditve, komunalnih del, težavnosti zemljišča, oddaljenosti gradbišča itd., čeprav je ta m2 za nas gradbince enota mere, zelo različen. Z obratnimi sredstvi smo imeli čez leto težave, šele konec leta smo prišli na zeleno vejo. Težave smo imeli zato, ker dolgo ni bilo rešeno vprašanje izhodiščnih cen za stanovanjsko gradnjo in ker je sistem stanovanjskega gospodarstva lani doživel velike izpremembe in še ni bil utečen, poleg tega pa smo imeli na skupnih gradbiščih GIPOSS vložena velika sredstva v priprave.
Poslovni uspeh je bil večji kot 1973 in večji od planiranega. Za 30 odst. preseženi ostanek dohodka in za 15 odst. povečana proizvodnja povesta, da smo gospodarili donosno. To je toliko bolj razveseljivo, če upoštevamo inflacij-
Z doseženo akumulacijo 16.958 din na delavca ne moremo biti zadovoljni. Zdaj, ko oblikujemo družbeno ovrednotena merila za gradbeništvo, ugotavljamo, da bi za razširjeno reprodukcijo in za skupno porabo moralo ostati 6 do 8 odst. od celotnega dohodka, nam pa je ostalo lani okoli 3 odst.
2. Proizvodne zmogljivosti za letos imamo v celoti oddane, s tem pa še ni rečeno, daje zagotovljena njihova izkoriščenost. Pri stanovanjski gradnji se v Ljubljani zatika v tem smislu, da so priprave nanjo, in to ne po naši krivdi, zelo dolge: od dneva, ko podpišemo pogodbo, pa do prve lopate se zavleče 3 mesece. Če tega ne bi bilo, bi lahko naredili za 15 odst. več. To nas pa hkrati sili k temu, da moramo v sodelovanju s komercialo imeti v obdelavi in v pripravi dela za 4 do 5 mesecev vnaprej. Razen tega so v Ljubljani vsi tisti organi, ki se ukvarjajo z investicijami v stanovanjsko gradnjo šele v razvoju inje še vedno marsikaj nerešenega v zvezi s kreditnimi aranžmaji. Sporazum o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v Ljubljani še ni sklenjen. Mi smo za odprto kalkulacijo, vendar naj velja za vse udeležence pri gradnji in ne samo za gradbince, ki ustvarijo le 30 odst. vse vrednosti!
Sklepe političnega aktiva smo obravnavali in jih osvojili, ko smo sprejemali letni plan. Ob tem ugotavljamo dvoje: informativna dejavnost je pri PIONIRJU preslabo in premalo organizirana, poleg tega pa delavce premalo družbenoekonomsko vzgajamo. Noben stabilizacijski program ne more biti uresničen, dokler v zavest ljudi ne prodre spoznanje, koliko kakšna
Na skupnem GlPOSSovem gradbišču v soseski BS-3 v Bežigradu gradi TOZD gradbeni sektor po Outinord sistemu 99 stanovanj, v soseski, ki bo imela 2500 stanovanj, pa jih bo zgradil 496. Outinord delajo v enodnevnem taktu^montažne fasadne elemente in predelne stene iz litega betona pa bo za to gradnjo izdelal TOZD Togrel Krško
loge so bile lani večje tako zato, ker smo obseg del močno povečali, pa tudi zaradi dviga cen seje vrednost zalog neprimerno povečala.
Z akumulacijo, ki smo jo dosegli na delavca lani, ne moremo biti zadovoljni. Prenizka je, v precejšnji meri pa je tako nizka zaradi inflacijskih vplivov, ki so bili lani zelo
stvar stane in da samo boljše delo prinaša več!
TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO: Dela je več kot preveč!
Lado Kežman, direktor TOZD:
1.) — Lansko leto je bilo za TOZD, ki je komaj zaživela, poizkusno, prebrodili pa smo ga uspešno, čeprav je bilo veliko težav, razprav in usklajevanj. Stalo nas je mnogo dela in truda, da smo organe delavskega samoupravljanja v TOZD usposobili za odgovorno delo, vendar smo novo nalogo brez oklevanja sprejeli in jo zadovoljivo opravili.
Gospodarsko poslovanje je vzporedno z vsem novim, kar je prineslo samoupravljanje v TOZD, zabeležilo velike kvalitetne premike. Proizvodnjo smo lani povečali v primerjavi s 1973 za 92 odst., hkrati pa smo presegli plan za 39 odst. V dokaj nezavidljivih pogojih, kakršnim je bilo gospodarstvo podvrženo lani, smo torej dosegli zavidljive uspehe. Rečemo lahko, da je bilo lansko leto zelo dinamično, poleg tega pa smo imeli na voljo dovolj dela.'
Manj smo lahko zadovoljni z ostankom dohodka, ki smo ga ustvarili, čeprav moramo reči, da smo delali zelo veliko, in da nismo varčevali z napori in prizadevanji. Na to, da je bil ostanek dohodka sorazmerno majhen je vplivala inflacija. Veliko del smo imeli pogojenih še iz leta 1973, investitorji pa so nam lani priznali le del razlik v cenah, ki so nastale zaradi podražitev.
Za 92 odst. povečana proizvodnja gotovo ni normalen pojav, zato pa je tolikšen porast imel tudi nekaj slabih posledic. Na voljo nismo imeli dovolj strokovnih kadrov, organizacijsko nismo v celoti zmogli obsežnih nalog ob tolikšnem povečanju dela, ob vsem tem pa tudi nismo mogli biti dosledni.
Število izostankov je v naši TOZD lani izredno poraslo. Cena stanovanj se je lani dejansko zelo povečala zaradi porasta mnogih cen, prodajna cena stanovanj pa je pod kontrolo in to nasje zelo udarilo. Z delom naših rok ustvarimo v stanovanjski gradnji le 25 odst. vsega, vse ostalo kupimo ali pa opravijo drugi izvajalci, ki pristavijo svoje sklede in zato se je ostanek dohodka, ki je ostal tam, tako zmanjšal.
Fiksni stroški so se močno povečali. V marsičem je na to vplivala oddaljenost objektov, ki smo jih gradili. Ker smo živeli v pomanjkanju strokovnjakov, kot sem že omenil, smo morali tiste, ki jih imamo, uporabiti kar najbolj, zato so morali mnogo potovati z objekta na objekt, delati čez mero in podobno.
Obratnih sredstev nam je zmanjkovalo. V praksi je tako, da naročniki najprej odrinejo denar vsem drugim in šele na koncu plačajo gradbince. Ob obsežnih delih, ki smo jih opravljali lani, nam je zato neprestano zmanjkovalo denaija, čeprav smo denar imeli zaslužen. Poleg tega nismo iskali kreditov za stanovanjsko gradnjo, to pa nam je vezalo precej obratnih sredstev. Za-
V svetli proizvodni dvorani Togrela v Krškem se odvija proizvodnja montažnih elementov
Stavba na desni, ki ima tri pasasto obarvane dimnike, je nova TE Brestanica, ki jo je lani v roku dogradil TOZD gradbeni sektor Krško
veliki. Eden izmed vzrokov je tudi ta, da smo lani delali na dveh velikih in težkih objektih: v Rogaški in v Brestanici, kjer je bilo veliko zemeljskih del, ki imajo nizko ceno. Poudariti pa moramo, da je tudi sicer akumulacija, ki smo jo lani planirali, prenizka. Delo v gradbeništvu je družbeno premalo ovrednoteno in zaradi nizke cene, ki jo ima, se vsak vpliv, celo slabo vreme, takoj pozna na dohodku in na akumulaciji, ki jo ustvarimo.
2. Kar se tiče del, so za sedaj obeti za leto 1975 zelo dobri. Največ del se nam ponuja v Celulozi in pri gradnji Nuklearne elektrarne, tudi stanovanjske gradnje bo dovolj. Sklenili smo, da bomo letos kar najbolj upoštevali dejanske zmogljivosti, ki jih imamo in razvoj obrzdali, ker si tako velikih skokov, kot je bil lanski, ne smemo več dovoliti. Zato smo se dogovorili s TOZD gradbeni sektor Novo mesto in s TOZD gradbeni sektor Zagreb, da bodo nekatere objekte na našem območju prevzeli oni.
Lani so nam nadure znesle kar tretjino vseh delovnih ur, letos smo sklenili, da ne bomo delali več kot 9 ur na dan. Dela po učinku bomo kar najbolj povečali in uvedli ustrezno kontrolo.
Sklepe političnega aktiva smo sprejeli resno. Pravkar delamo ana-
(Nadalj. na nasl. strani)
Prva žetev po novi ustavi je za nami
(Prenos s prejš. strani)
lizo uresničevanja teh sklepov po posameznih področjih dela in po posameznikih. Če bomo stališča, ki jih je sprejel politični aktiv, vsi enako resno in dosledno uresničevali, se nam bo to konec leta gotovo bogato obrestovalo. Na ta način bomo ustvarili tudi možnosti za izboljšanje delovnih pogojev. To bi bila najboljša spodbuda za delavce, ker bodo samoako spoznali, da se njihov trud vrača nazaj v tisto, kar oni potrebujejo.
TOZD TOGREL: Zdaj smo že zatrdno shodili!
Janez Avšič, direktor TOZD: 1.) V želji, da bi prikazali poslovanje naše TOZD v 1974. letu in predstavili naš delovni kolektiv, kije zaživel avgusta 1970. leta, ne moremo mimo dejstev, da smo lansko gospodarsko leto pričeli s povsem drugačnim občutkom kot prejšnja leta. Sprejeti samoupravni akti in odgovornosti, ki smo si jih zadali po konstituiranju TOZD in OZD, so tako obsežne in celovite, da daje slehernemu misliti, kako naprej.
Osebno smatram, da če hočemo dosegati rezultate, ki nam jih nalagajo sprejete obveznosti, se moramo truditi predvsem za boljšo učinkovitost pri delu, zmanjšati nepotrebne izostanke na minimum, hkrati pa skrbeti za kvalitetno opravljena dela in izpolnjevanje pogodbenih rokov.
Navzlic času, ki tako neusmiljeno drvi, saj smo že v sredini 1975. leta, se spominjamo, da smo bili prve mesece lanskega leta slabo preskrbljeni z delom. Predvsem smo se znašli v težavah, ker pri prevzemanju del ni bilo enotnega jezika. Sami smo bili zainteresirani za izdelavo montažnih elementov, izvajalcev ostalih gradbenih del in s tem tudi montažnih pa v podjetju ni bilo. Iskali smo pomoč pri kooperantskih podjetjih in tujih projektantih, sami smo formirali montažne skupine, ki so dosegle zavidljive uspehe. Montirali smo objekte v Krapini, Karlovcu, Doboju, Bugojnu, dva v Grosupljah ter zaključili v decembru Kombiteks Bihać s 6400 m2.
Sicer pa smo realizacijo napram 1973. letu več kot podvojili pa tudi izkupiček je bil zadovoljiv. V lanskem letu sledimo tudi prelom-

dvor“°1 Raiiam i* Treb'*m
nico v proizvodnji, saj smo pričeli z izgradnjo drugega dela proizvodne dvorane v kateri interno že izdelujemo prve poskusne ploskovne elemente. Dvorana ima skupno s starim delom preko 2000 m2 v kateri je zaposlenih 80 delavcev. S podvojeno delovno silo smo si pridobili pravico do dopolnitve Statuta TOZD po kateri bomo v najkrajšem času izvolili prvi delavski svet in gospodarski odbor. Samoupravljanje in informiranost delavcev je že dosedaj na primerni višini, saj pri nas ni težav za sklic zbora delavcev. Tako so zaposleni dosledno in v celoti informirani o sklepih vseh samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v podjetju.
2.) Ker smo s proizvodnjo ploskovnih elementov šele pričeli predvidevamo v letošnjem letu ustvariti 50 milijonov realizacije. Izredno smo zasedeni v proizvodnji montažnih hal. Vrsto objektov je prevzel TOZD gradbeni sektor Novo mesto, ki bo izvajal dela na Slavoniji v Slavonskem Brodu (9200 m2), Staklo Skladiščna hala prav tako v Slavonskem Brodu, halo v Bosanskem Grahovu in skladišče Eksport Drva v bližini Beograda. Trenutno Novonteščani zaključujejo dela na skladišču Žita v Novem mestu, krški TOZD prav tako na skladišču Žita v Krškem, Zagrebčani pa so pričeli z montažnimi deli na skladišču papirja Unija v Zaprešiču. Direktno smo sami prevzeli 5 objektov v Rožaju -
Crna gora za ŠIK Gornji Ibar ter tovarno gumi izdelkov Gumitehni-ka Sarajevo. V letošnjem letu smo postavili tudi prvi otroški vrtec v Bosanskem Samcu, Pekarno v Zvorniku in tovarno oziroma obrat Belsad-a v Črnomlju. Za GP Stavbar smo izdelali strešne elemente za skladiščno halo STTC v Mariboru v kvadraturi 16000 m2.
Splošna ocena je, daje v proizvodnji montažnih elementov izredna perspektiva ter da jo moramo nujno ter pospešeno razvijati naprej, če hočemo ostati v vodstvu med proizvajalci betonskih elementov v Sloveniji. Iz znanih podatkov vemo, da je le SGP Gorica v zadnjih treh letih izdelala več m2 kot Pionir ter da so tudi taki, ki imajo 5 lastnih sistemov s „fino arhitekturo “ ostali za nami. Govorimo le o industrijskih objektih, zavedamo pa se, da je naša perspektiva še povsod drugje, prisotna je prva športna dvorana, ki bo grajena polmon-tažno v Novem mestu, govorili smo o otroškem vrtcu, tu so še šole, objekti tipskega značaja za kmetijstvo v okviru zelenega plana in še in še.
Omeniti moramo, da imamo težave vsled manjkajočih strokovnih kadrov. Upamo, da se bo v kratkem stanje izboljšalo. Želimo, da bi še naprej dobro gospodarili, nudili, misleč na naše izdelke, vse tisto kar gradbena operativa potrebuje ter s svojim delčkom prispevali k skupnim uspehom organizacije združenega dela SGP Pionir Novo mesto.
živa kronika#
V času od 1.4. 1975 do 24. 5. 1975, smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
V	POKOJ SO ODŠLI:
Anton Jelenc, delavec iz TOZD gradb. sektor Krško
V	JLA SO ODŠLI:
Damjan Damjanovič,gradb. tehnik iz DSSS in Adolf Hlastan, gradb. tehnik iz TOZD gradb. sektor Krško
IZ JLA SO SE VRNILI:
Igor Babnik, ekonomski tehnik v delovno skup. skup. sl., Anton Kump, dipl. inž. arh. v TOZD projektivni biro, Ribič Silvester, delavec v TOZD SPO, Niko Novakovič, delavec v TOŽD lesni obrat, Stanko Medic, str. ključavn., Ivan Jarc, obrat, elektr., Drago Henig-
man, avtokl. in Jože Dvornik, avto-meh. vsi v TOZD meh. kov. obrat.
NA NOVO SO NASTOPILI DELO:
Janko Skube v DSSS, Tone Globokar, dipl. inž. gr. v TOZD projekt. biro, Jože Vovko in Stanko Ljubi — del. v TOZD lesni obrat, Anton Kocjan, str. ključavn. v TOZD meh. kov. obrat, Ivan Zajc, del., Anton Gorenc, delavec, Radoslav Ravbar, strojnik, Stanko Preglej in Martin Novak, strojnika, Alojz Didovič, voznik — vsi v
TOZD SPO.
Na novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3200 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strapeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJlGOTISK Novo mesto.