Književnost in umetaost. Nove knfige in druge publikacije. kpl A. Llnbart: Županova Micka. Broš. veljii s poštiiii.o vred 21 Din. Tiskoviui zadrnga v Ljubljani, Prešcrnova uiica 54. —kpl Jurčič Josip, Spisl. X. zvezek. UredU dr. Ivan Orafenauer. Slovenski svetec in učitelj, Vcronika Deseniška. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 Din, vez. 30 Din. —kpl V. M. Garšin: Nedežda Mkolajevna. Poslovenil U. Žun. Splošua knjižnica št. 13. V Ljubljani 1923. Natisnila ui založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš 10 Din, vcz. 15 Din. —kpl Edtnond in Jules de Goucourt: Renee Mauperin. Prevel P. V. 13. Splošna knjlžnica š.. 15. V l-jubljani 1923. Natisnlla in založila Zvezna tlskarna in knjigarna. Cena broš. 15 Din, vez. 21 Din. Ocene. —k A. Liuhart: »Zupanova Mlcka« iu »Veseli dan ali Matlček se ženi«. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Nova izdaja. Šesti zvezek »Oder«, ki ga zalaga Tiskovna zadniga v Ljubljani, prinaša v novi izdaji prvi slovenski komediji, ki jih je dnhoviti  prosvetljenec Linhart po ncmškcm ozir. francoskem izvirniku .spretno priredil za naše tedanje razmere. Z njima je položil tcmclj naši dram. književnosti. Krtpko risani značaji, živahen dia.ou. ueprislljena situncijska komika dajejo koni.dijama trajno vrednost; posebno je dvodeianka »Zupanova Micka« po svoji prepros.i sceneriji in maleni številu oseb kakor nalašč ustvarjcna za naše tnanjšc odre. Ako nova izdaja ni hotcla zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri s.a igri nastali, se jc moiala kolikor mogoče tesno naslonlti na Linhartovo prireditcv; zato bo dobrodošia tudi našim srednješolc.m pri pouku slovstvcue zgodovlne. Izdajateljcvc »prlpombe« na koncu knjige poi.darjajo pomen obeli koincdij in na.s seznanjajo z usodo lijiliovili dosedanjih izdaj. —k Grafenaiierjeva izdaja Jurčičevlh zbranih spisov se bli/a svojemu koncu. Ta dva zvczka in iineli bomo pred sabo vse zbrane .Tjirčlčevc spise, zakaj sedanji X. /.vezek je zopet koiak bližc izpopolnitvi te vrzeli, ki vlada na naši slovunski iiiizi. Dr. Prljateljeva klasična izdaja le po časi napredujc. izdaia Narodne tiskarne ie /':¦. davno razprodana, zato moran.o biti Orafenaucrjevega Jurčiča tembolj veseli. V »Slovenski svctcc in itčitelj« nas popelje .lurčič nazaj v staroslovcnsko zKodovino, v čase sv. Cirila in Metod.i. lsla iskrena domovinska Ijubezen. ki jc vodila Jurčičevo pero v TuKomeru, veie tudi tu iz vsake strani te knjige. Slovenstvo in slovanstvo sta sonllni sili Jnrčičevejia delovanja. Prvotno ie niislil pisatclj iz snovi napraviti trodelen ronian, nekako trilogijo iz slovenskc pradavnine, pa je omagai nad delom, bolezen ga je tlačila k tlom. »Slovcnski svetcc in učitelj« je ostal torzo. Ko prebiromo to delo, nam je žal. da krtita usoda 11. dala dokončati dela. ker Grimislava in Stralinmer-Oorazd vzbujata v nas želio, da bi zasledovali še v dnigein in treticm delu njihovo intcresantno risanc zn. čaic Jurčičev slog jc priznano tnojsterskn dein in ccla kompoziciia je odsev JurCičeve oscbnosti. Ves velikl kroe; .Jiirčičevih častilcev in naše preprosto liudstvo bo zopet imclo knjiKo. ki io bo bralo z vsem srcem in vcliko Ij.ibezniio. Verotiika Deseniška obravnava v dramatski obliki kos iz zgodovine Ccljsklh Krofov. Ta snov jt potlsnila že prvi slovenski pisateljici .losipini Turnosraiski pero v roko in prav sed.ii i_ obdelava Otnn Zupančič tudi v dramntski obllki. Tri dni pred smrtio ie dokončH li'rŁič svojo Vcroniko. lahko rečemo. da je bii rnkopis ob niegovem mrtvaškeni odru še moker. Opiliti tejrn de!a ni lnogel. Prcie ga ie zasenčll smrtni angel. Zato pa ne bomo glcdall s preveč kritičn.m očesom na pomanjkljivo karakterizactio oseb in na pomanikanie pile, tcinveč z vso pleteto bomo brali tn zadnie dovrScno delo Jurčičeve muze in sklonil. glave pred veiičastvom smrti. Iz Veronike Dcs.ni5kc seie slovenski duh, kos slovenske crude se drži tega dela in zato bomo z vescHem scRali pn X. zvezku Jurčičeviti spi<;ov. da se iz ni.ga naoiicmo velike lmbezni pisateija do vsejra. kar je slovanskega iii s!ovenskega. —k V. M. Gat__n. Nadežda Nlkolaievna zavzema gotovo čnstno mesto med prevodi. ki smo iih zadnie Łasc brali v slovenskem jcziku. Jasno rispnl. simpatlčni ..načali. uapefo dejanie in lahek. toda izbn.šei. slog so njcgovc vrline. Ker je V. M. Garšin med Slovenci razmeroma še -rnalo znan, je temii prim.rneie, da ie Sp!ošnn kniižnira uvrstila v svoi krotr tndi cno niecnvfh del. Prevod ie oorcm1'en z lepim nvodnm, ki vsai nekoliko pokaže Or.ršinnvo živ1ien'e in nndi tnko bralcn kliuč dn umetnosti tegn vfliketra in nesrečnega Rusa. Onrema ie lena. Tndi cena 'e zelo nizka. Zato Dric.rii-i.iemo. da bo kniiea našla pot v vse na<.e b.v.ie in zasebne kivižnice. Sai niim ie v prvi vrsti nameniena. —k »LiubPanski Zvon« v novem I-tu. »T_iubli.nski Zvon« stopa v svoie 44. leto. Delo, ki ga 'e izvrgil v tej dobi, ie ogromno. naioge, ki ga čakaio v bodnčnosti, še neprimerno težje, važnei-C In polne odgovnrnosti. Zato niegovo poslanstvo še dnvno ni zakljnčeno: dolžnost vsakeea knltntnpea Slovenca pa ie. da s svojimi moCmi, tnaferi'elnimi in ditševnimi, podpre to našo cdino svobndnnmno literan.o-uinptniško reviio. Novi letnik bn ntvnrl! Oton ?*iii.3nč!č s prologom »Vernniki DesnnlSki« — »PIpšč«. ki mn bodo sledili še dniRi r<f.lr.!.iki niegove velikc tr.^^ediie. Nagrado. ki ;c bi!a bni in Irtos rn-.pisr»nn v T.inblipi.skem Zvorn, ie ra-zsodlSče priznalo Jušu Ko7..kt' za niegov rrimn.j) »Scntie^er«. Razen tegn vodihieca romana bn Zv^n ob':ivi. še ceio so^iio nipn;ši!i pripovcdn.ti spisov. VbdimSr LovsMk prirbči prcvod doslei neznanega. Sc!e po voin! odkritega obširnesa ong;.. v!a iz romona' »Bcsi<. F. M. Oostoievskega. En prevod zanimivih Balzacovih »Contes drolatianes:- objavi dr. A. Deheliak. Vsa pažnia pa bo posvcčena originalui novcli. Z njimi bodo zastopiini Ivan Albreht s »Povestjo iz Pidoina« Cvetko Oolar s svežo kmečko povestjo »Zlato jabolko«, Ait.on Novačan s krepkimi prižori in odlon.ki iz f.iuuna >Ugasli vulkani«, daljc Marija Kmctcva, Miran Jarc i. dr. 1 .iljšo dramatično študijo obiavi France Bcvk itd., itd. Radi dclncga, evcntualnega povečanja Ljubljanskoga Zvona, podrižitvc tiska in papirja ter povišanja pisateljskih honorarjev je bila uprava lista primoraua povišati r.aiočnino na 120 Dln letno. NardOnina sc plačuie ludi polletno in četrtletno. List se naroča pri Tiskovni zadrusi v Uubljani. — Urcdništvo in upravništvo »Liubljunskcga Zvona«. —k Ediuond in jitles de Goncourt: Renee Mauperin. S pričtijočim zvezkom nam daje »Splošna kiijižnica<v prevod romana, ki sta ga spisala br. Goncourt. Žc okolščina, da pišeta slovstveno delo dvc oscbi skupai, bo za nas nova. Avtorja sta počctuika francoskega n.uuralizir.a in kot taka zaslužita, da ju vsaj po enem delu poziiaino tudi pri nas. Romau Ronce M.uipcrin ie slika francoskc mladinc iz začetka druKC polovicc devetnajstcga stolctja. D. si ie dclo v liekem ozirn čisto poscbno francosko, bo gotovo tudi med nanii vzbudilo znatno mero zaniiiianja..Saj jc poliio pestrih slik in pogosto zelo živalmo. Prevod nosi vse značilnosti prcvaialčcve. Opremljen je s kratkin: uvodom. ki bn l.ašim čiiateljem prav dobrodošel. Opr.ina jc običaina, ccna nizka! —k O Vllharjevlh »Novih Djulabijali« piše odlični glasbcni strokovnjak prof. Frai.io Ducan v poslednii številki »Svctc Ccciliio<.: Naš zaslužni kompozitor izdaje pod tim naslovoin zbirku svo.ih novijih pjesama, komponiranih za srednjc grlo uz pratnju klavira. Dosada je izašao prvi svezak »Novili diulabija«, koji sadr/.aje tri pjesme: Lastavice« (Anton Medved), »Nočna pjtsma« (.Fosip Milakovid). tc »lelen i koSnta« (A. Šcnoa). Sve su te kompozicijc pisane uzorniin stilom. na kakvi smo kod Viliara navikli. te odaiu kompozitora, koli poznajc i ljudsko grlo i klavimu teliniku. Te kompozicije niogu se ubrojiti niedju najinter.santiiiia dicla zaslužnoga antora. tc sc odliknje tinie, što oblluje zanimljivim modulacijama i liarmoiiijskiin kretnjama, a da pri tom ipak ne zapadaju h hipermodernn kakofoniju. Mi te kompozicije naSlm pjevačima i klavirašima toplo prepornčamo to više, $to ni pievačeva ni klavirna partija ne stavljajn prevelfkih tehničkih zahticva kod izvedbe.