t-—----SLOVENIJE------
u"'ž - __________________oop -
THE VOICE OF SLOVENIA	I2.ft.iw7
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — Cena S 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Oktet Lesna
Že poje v Avstraliji
Pevci okteta Lesna iz Slovenj Gradca so pričeli s svojo turnejo po Avstraliji. Program gostovanja na strani 12
Eden izmed pevcev Lesne na medvedjem trgu v Ljubljani, kjer so prodajali tudi naše koale -prispevek za pediatrično kliniko
Višek nastopa pevcev Lesna v parlamentu
NSW
Peli bodo tudi v Veleposlaništvu RS v Canberri
Sydney - Pevci Lesne bodo nastopili na sprejemu za konzularni zbor v parlamentu NSW v ponedeljek, 23. junija. Prireditelj Alfred Brežnik -častni konzul RS v Sydneyu, gostitelja predsednik gornjega domaNSW Hon. Max Willis M. L. C. in spiker parlamenta Hon. John Murray M.P. Prisotni bodo parlamentarci NSW, konzularni zbor, predstavniki avstralskih pomembnih institucij ter predstavniki slovenske skupnosti.V Canberri pa bodo pevci Lesne sodelovali v proslavi državnosti, ki jo prireja Veleposlaništvo Republike Slovenije 25. junija.
Olimpijska Jubilejna
številka
/il »/»««Ir/*
17 V t/ i i Y it
Sydney, Parramatta, 1. junij 1997-Parramattaje to nedeljo oživela, 25 tisoč olimpijskih navdušencev je napolnilo ulice tega mestnega predela Sydneya, med njimi sedanji in bivši olimpijski športniki. Ulice so bile polne zastav vseh barv, maskot sydneyskih olimpijskih iger (Syd, Oily in Millie), plesalcev in drugih udeležencev parade, ki jo. je pripravil sydneyski Organizacijski komite za Olimpijske igre 2000. Parada bo tudi v drugih avstralskih mestih, novembra pa bo zadnja v Melbournu.
Olimpijske igre Sydney 2000
Želite športnikom, novinarjem in drugim obiskovalcem iz Slovenije v času olimpijskih iger leta 2000 izdati vašo hišo, stanovanje ali sobo? Glas Slovenije zbira naslove interesentov. Prijavite se že zdaj Uprma&lssiiSla vumje
Glasa Slovenije
10. maja 1993 je izšla prva številka Glasa Slovenije na osmih straneh; časnik se je od takrat "zredil" in dobil povsem novo obliko, upamo, da končno. Potrebovali smo torej štiri leta, da bi izoblikovali pravo podobo in izboljšali vsebino s pomočjo interneta.
Tako smo začeli..
Borut
Mahnič
veleposlanik R Slovenije v Avstraliji?
Ljubljana,4.6.97 - Dnevnik Delo je iz svojih virov izvedel, da naj bi zasedel mesto veleposlanika RS v Canberri poklicni diplomat Borut Mahnič, trenutno vodja mednarodnopravne službe na Zunanjem ministrstvu RS._
Z oktetom Lesna tudi Slovenjgrašld župan
Članica mest Glasnikov miru (International Association of Peace Messenger Cities) je med 74 mesti iz vseh celin sveta tudi Slovenj Gradec; v Avstraliji pa Melbourne in Wollongong. Zupan Slovenj Gradca Janez Komljanec, ki bo spremlj al oktet Lesna na turneji po Avstraliji, se bo srečal z župani zgoraj omenjenih avstralskih mest.
Ne prezrite članka Bernarde Jaklin, urednice Jane pod naslovom "Padli angeli" na strani 6
12.6.1997
GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Established in 1993 Izhaja dvakrat mesečno
GLA VNA IN ODG O VORNA UREDNICA-EDITOR
Stanka Gregorič
UPR4 VNIK-MANA GER
in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR
Florjan Auser
USTANOVITELJI FOUNDERS:
Alfred Breznik. Stanka Gregorič. Dušan Lajovic, Stefan Merzel
TISK
Glas Slovenije - Sydney
Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijahj dovoljen le kadar je naveden vir f Glas Slovenije)
Naročnine
Letna naročnina S 50.00
polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor
Oglasi Cenik oglasov v upravi
Mali oglasi Do 20 besedSlO.OO vsaka naslednja beseda
50 centov; _ fotografija dodatnih S ¡0.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki)
GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1 714 Email: ovenia@zeta. org. au
Dopisniki v tej številki:
Ivanka Bulovec (NSW), Aljaž Gosnar (ACT), Stanka Gregorič (NSW), Lojze Košorok (NSW),
ho Leber (VIC). Katarina Mahnič (VIC), Stanko Prosenak (VIC), Marijan Peršič (OLD)
Iz dnevnika	1
_Stanke Gregorič M CdMCe j
4 INDEPENDENDENCE! NEODVISNOST! ' j Čim dlje živim in delam med svojimi rojaki, jih I opazujem in doživljam, tem bolj mi postaja všeč \ beseda NEODVISNOST! Z njo sem uspešno ^ pripeljala Glas Slovenije do stote številke. | Nobenih pravil, nobenih direktiv, nobenih omejitev, nobenih cenzur, nobenih polen pod noge...
Okoli nas je polno takih ljudi, ki uživajo, če stvari ne gredo kot bi morale. Polno takih, ki načrtno uničujejo tisto kar je v skupnosti dobrega, odstranjujejo ljudi, ki so pripravljeni delati in se ^ žrtvovati. Ni jim mar, če zanje ni nadomestila. Mečejo bombe, rušijo in - so junaki! Med ruševinami tudi sami ne bodo imeli nič! Kdo bo za njimi pospravil ruševine? Kdo bo zgradil na novo? Pet minut pred dvanajsto, nihče! Do takšnih asociacij me vodi beseda INDEPENDENCE - NEODVISNOST! (sposojena iz Jane), ki bo, upam, še vnaprej mota nnlitike Glasa Slovenije in mojega dela.
Vaša Stanka	^
Za z&cefek
mdi tojCAvstraliiá
Vijugava in
zaprek polna pot sprave
Piše Katarina Mahnič
V menda prvi slovenski knj igi o Avstral ij i, ki j e izšla pred skorajda sto leti. je v poglavju o 'avstralskih divjakih' zapisano: "Prva poguba Avstralcev je bila, da so krčevito in z največjo žilavostjo branili svoje pravice do rodne zemlje, na kteri so živeli. Seveda mora vsak. kdor ima le količkaj vesti in čuta za pravico v sebi. pritrditi, da so imeli divjaki prav, da so branili jedino svoje imetje: pusto in žalostno svojo zemljo. Kako pravico pa so imeli Angleži do nje? Cegava pa je bila? - Niti z jednim borom je niso odkupili od divjakov. Ko so Avstralijo odkrili, dejale so angleške gosposke: naša je. Ne da bi bili od Avstralcev odkupili zemljo, pognali so sestradane reve s smodnikom in svincem iz rodovitnih in lepih pokrajin ob obrežju v gole notranje puščave, kjer jim ni bilo ne živeti, ne umreti. Sovraštvo je kaj pak da rodilo zopet sovraštvo in netilo oni grozni, nikdar ne prej enjaj oči boj. kije izkopal avstralskemu rodu prezgodnji grob..."Pisec knjige se gotovo ni zavedal, da ta 'boj' ne bo pojenjal še stoletje kasneje.
Od 26. do 28. maja je v Melbournu potekalo Zborovanje za spravni dogovor z aborigini, katerega udeleženci so se zbrali z namenom osvetliti razvoj te občutljive teme v zadnjih petih letih in se pogovarjati o načrtih za novo tisočletje. 25-članski Council for Aboriginal Reconciliation je bil ustanovljen, da opogumi vlado, občine, različna podjetja in druge skupine, da postanejo aktivni v tem pomiritvenem procesu. Na otvoritveni slovesnosti tega aboriginskega tedna na postaji SBS Radia Melbourne, je zbranim televizij-
skim in radijskim novinarjem ter predstavnikom različnih skupnosti spregovoril lan Hunter, potomec plemena Wurundjeri, katero je včasih živelo ob reki Yarri. Dejal je, da je žalostno, kako malo Avstralcev ve, katero ime so nosila plemena na območjih, na katerih zdaj živijo. "Če o tej temi povprašate Američane, vam bo večina ponosno izstrelila ime domorodskega plemena, ki je tam živelo pred prihodom belega človeka. To je njihova zgodovina in ponosni so nanjo."
Če pobrskamo po preteklosti vidimo, da zaradi pomanjkanja ustreznega dogovora niso bili oškodovani le aborigini. Zaradi zavračanja in podcenjevanja domorodske kulture so beli Avstralci ostali tujci kulturi, ki jo je edinstveno izoblikoval ta kontinent v svoji ne 200, ampak 40.000 letni zgodovini. Najpomembnejši zakonski mejnik v zvezi z abori-
k dogovoru med Commonvveal-thom in aborigini. Obe organizaciji sta leta 1984 in leta 1985
ginsko spravo je bil prav gotovo referendum leta 1967, na katerem je bilo domorodskim prebivalcem Avstralije končno podeljeno državljanstvo. Ena izmed prvih avstralskih aktivistov za spravo z aborigini, Faith Bandler, pa se boji, da se proces sprave zdaj srečuje s še večjimi izzivi.
"Takrat ni bilo Panline Hansonove, vprašanje zemljiškega lastništva ni bilo tako ostro kot danes in beli so se počutili zelo varne, "pravi. "Saj ne, da bi se zdaj počutili ogrožene, vendar so takrat lažje kaj dali domordcem, v stilu, pa vrzi m o tem črnim siromakom kost, saj ne bomo zato sami imeli nič manj."
Največji premik v smer sprave se je gotovo zgodil v zadnjih dvajsetih letih. V sedemdesetih sta bila ustanovljena Aboriginski dogovorni komite in Narodna aboriginska konferenca, kije 1979. pozvala
Avstralska domorodka,
Foto: Palani Mohan
razpadli in gibanje za dogovor je spet zamrlo. Ob bližajoči se dvestoletnici je 29. novembra 1986 zbranemu občestvu v Alice Springsu o tem problemu spregovoril tudi papež: "Ustanavljanje nove družbe za aboriginske prebivalce ne more napredovati brez poštenega in z obeh strani potrjenega dogovora, ki upošteva te človeške probleme, celo če njihovi vzroki ležijo v preteklosti." Čisto zares je Šele z odločitvijo Mabo leta 1992, ko je visoko sodišče zavrnilo doktrino, daje bila Avstralija v času evropske naselitve terra nullius ali nikogaršnja zemlja ter z odločitvijo Wik leta 1996, da zakup ozemlja lahko soobstaja z lastninsko pravico aboriginov nad to zemljo, Avstralija začela graditi zakonske temelje za odnos med aborigini in otočani Torske ožine ter tistimi, ki so se tod naselili tisočletje pozneje.
Naj si za konec spet sposodim besede Faith Ban-dlerjeve, ki je prepričana, da bo sprava v prihodnosti odvisna od medsebojnega spoštovanja in boljših medkulturnih odnosov v okviru širše avstralske skupnosti: "Zakonodaja je ena stvar, lahko spremenimo zakone, toda skupaj z njimi se morajo spremeniti tudi človeška srca."
Slovenskemu društvu Adelaide
ob 40. obletnici delovanja vse najboljše z željo, da bi še naprej ohranili prijeten, topel slovenski domek in v njem gajili slovensko besedo Uprava in uredništvo Glasa Slovenije
Iz koledarja
O zgodovini Slovencev
30. maj
Leta 1917 je v parlamentu na Dunaju dr. Anton Korošec kot predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev prebral deklaracijo, ki je zahtevala: "Naj se vsa ozemlja tedanje Avstro-Ogrske, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju..." To za Slovence pomembno obletnico so 30. maja letos zaznamovali s proslavo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, odkoder je bil doma dr. Anton Korošec. "Brez majniške deklaracije ne bi bilo samostojne Slovenije" so dejali na srečanju. Dr. Vekoslav Grmič pa je dejal: "Samo če bomo dovolj upoštevali zgodovinski spomin in črpali živ-ljenske sokove iz korenin, kijih napajajo duhovne moči Antona Martina Slomška, generala Rudolfa Maistra, Janeza Evangelista Kreka, Antona Korošca, Edvarda Kocbeka in sploh velikih slovenskih rodoljubov ter genijev vseh časov od Primoža Trubarja prek Prešerna in drugih, kakor tudi žrtev za svobodo vseh Časov, posebno v letih 1941-45 in tistih v letu 1991, in samo tako smemo zreti z zaupanjem v prihodnost. Naša prihodnost v tem pogledu je namreč tudi poroštvo božjega blagoslova..." Proslavo je pripravilo Zgodovinsko društvo Maribor skupaj z župnijo in občino Sv. Jurij ter Radiom Maribor.
1. junij
Leta 1878 - V Ljubljani je umrl uradnik, učitelj, zborovodja in skladatelj Anton Hajdrih (tudi Heidrich), učenec Gregorja Riharja. Več njegovih skladb je ponarodelo, zlasti znana Jadransko morje. Rodil seje 1842 v Ljubljani.
Leta 1988 - V Ljubljani so v prostorih revije Mladina ustanovili odbor za obrambo Janeza Janše.
Godovniki, vse najboljše!
15.6.:Vida	22.6.: Pavel
16.6.: Jošt	23.6.: Krista
17.6.: Rajko	24.6.: Niko
18.6.: Marko	25.6.: Vili 19.6.: Romana 26.6.: VigiJ
20.6.: Cvetka	27.6.: Ema
21.6.: Lojze	28.6.: Hotimir
2. junij
Leta 1907 - V Novem mestu se je rodil pomembni slovenski skladatelj Marjan Kozina. V svojih skladbah je združeval klasično obliko z novoromanti-čno vsebino. Napisal je opero Ekvinokcij, simfonijo s 4 stavki - Ilova gora, Bela krajina. Padlim v slovo in Proti morju, okrog 50 odličnih samospevov ter komorno, klavirsko in mladinsko glasbo. Umrl je 1966 v Novem mestu.
Leta 1988 - V Mostu ob Soči so organi tedanje uprave za notranje zadeve aretirali časnikarja revije Mladina Davida Tasiča (enega izmed četverice) in ga izročili jugoslovanski vojaški policiji.
5. junij
Leta 1937 - Ob prihodu predsednika velikosrbske Jugoslovanske nacionalne stranke upokojenega generala Petra Živkoviča na turnejo po Sloveniji, sov Ljubljani izbruhnile velike demonstracije, pri katerih so bili posebno delavni študentje, pristaši Slovenske ljudske stranke. V naslednjih dneh so bile podobne demontracije tudi v Mariboru in Celju, Živko-vičevo spremstvo pa je 8.6.1937 v Prihovi pri Slovenskih Konjicah ubilo študenta Rudolfa Dolinarja.
Leta 1880 - V Brežicah je umrl pravnik, mladoslovenski politik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag. Leta 1871 je bil deželni glavar Kranjske, utemeljil je slovensko pravno terminologijo, napisal je besedilo znane pesmi Bodi zdrava domovina. Rodil seje 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Avstralski domorodec Foto:Palani Mohan
Pišejo nam
m
Spoštovana urednica in vsi v Glasu Slovenije! Tudi jaz sem se odločila, da vam napišem nekaj stavkov. Upam. da vam je ostalo zvestih veliko naročnikov odkar je Slovensko društvo Sydney prenehalo plačevati za nas. Vaš časopis je res zelo pomemben, saj v njem čitamo novice iz vsega sveta. In da vam zaupam: jaz najprej prečitam SMEH in se sama pri sebi nasmejem. Danes se pridružujem vsem, ki so vas že pohvalili za dobro in požrtvovalno delo. Lepo je citati domač časopis - hvala vam: poslušati slovensko radijsko oddajo - za to hvala Marizi Ličan in Elici Rizmal. In da ne pozabimo naše nadarjene igralce in Merrylandsa. Vseh iger sem se udeležila, zadnjo predstavo "Trije vaški svetniki" pa kar dvakrat. Hvala režiserju Ivanu Koželju ter vsem članom Igralske skupine, saj so nas spravili v smeh in dobro voljo. Ivanka Krempl, NSW
Spoštovani!	i^sl
Pišem iz Kanade. Pred kratkim sem se mudil pri vas v Avstraliji in že na začetku moram pohvaliti vašo mladino kako lepo govori slovensko. Naj pohvalim tudi gospo Gregoričevo, ki ureja Glas Slovenije. Ko sem marca obiskal Melbourne in Sydney, sem opazil precej individualnosti: vsak teče po svoje kot da bo konec s\'eta in skorajda nimate časa za pošten pozdrav. Po klubih in cerkvah, ki sem jih obiskal, sem opazil, da so italijansko primorskega sistema, zato menim, da je tam večina Primorcev in da so naredili Italijani na Primorskem res veliko gorja. Po mojem načelu so Slovenci vljudni in veseli ljudje, saj pregovor pravi: če sta dva pijeta, če pa so trije pa pojejo, na kar pa nisem naletel. Morda je to pripisati velikonočnemu času, vendar mislim, da je kriv drugi sistem.
V Kanado sem si prinesel tudi vaš časopis, zelo mi je všeč in želel bi se nanj naročiti. Lep pozdrav vsem Slovencem v Avstraliji
Dvojmoc Franc, Kanada
Spoštovano uredništvo! tSj Prilagam naročnino za eno leto in S10.00 za tiskovni sklad. Želim vam še vnaprej obilo uspeha pri delu.
Kristina Skočir. Old.
Najstarejši slovenski, še živeči gozdar, je bil med nami
Ata Franc, oče upravnika našega časnika, se je pri 83. letih prvič odločil sesti na letalo. Ne, to ni bil mačji kašelj - to ni bila linija Ljubliana-Dunaj, ampak kar 24 ur dolgo potovanje od Brnika do Avstralije. Oče Franc seje po tako dolgem popotovanju težko "prestavil" na tla novega kontinenta, saj si letalske vožnje nad oblaki ni mogel razložiti drugače kot daje "bilo povsod ogromno snega".Spremembo
časa je potem hitro	_
dobro prestal in	Ata Franc si ogleduje ogromnifikus
takoj pričel z vrtnarjenjem in proučevanjem avstralskih dreves in drugih rastlin. Njihov razvoj v jesensko-zimskem avstralskem času gaje presenečal, saj so bile njegove misli vedno in povsod v slovenski pomladi. Tudi avstralska drevesa so čisto nekaj drugega kot naša slovenska! Ne, kaj takega! Kmalu seje na njegovi mizi zbralo evkaliptusovih listkov, nenavadnih storžkov in drugih malenkosti, saj seje najraje sprehajal po botaničnih vrtovih. Najbolj so mu bile všeč vse vrste banksij, ki imajo nenavadne spremembe v svojem razvoju. V zoološkem vrtu je pobožal mehki kožušček koale in zjabolki nahranil kenguruje.
Obiskal je "Parliament House" v Canberri, prepotoval veliko kilometrov od Blue Mountainsa do svdneyskega pristanišča in do drugih prekrasnih obal sydneyskih zalivov. Ni se bal povzpeti z dvigalom na najvišji stolp Sydneya, visok kakih tristo metrov. Popeljal seje z ladjo po enkratnem sydneyskem zalivu. V Operni hiši seje udeležil koncerta "The Magic of Vienna" ter užival ob Štrausovih melodijah; ob avstralski dobri kapljici pa preizkusil "ta čuden, prazen okus avstralskih jedi".
Ponoči mu je delala družbo prava avstralska Muca. ki ga bo prav gotovo, skupaj z nami vred pogrešala, ko bo odšel nazaj v Slovenijo. "Veste, naša Slovenijaje še vedno najlepša!" je odgovoril nekomu, ki gaje vprašal kako mu je všeč Avstralija. Morda je takrat mislil tudi na Kočevske, Pokljuške in druge slovenske gozdove, v katerih je služboval vse od pred in povojnih časov... zdaj odhaja na Gorenjsko, ki jo tako zelo ljubi in ki je menda celo v vseh treh mesecih bivanja v Avstraliji v kotičku svojega srca ni nikoli zapustil.
V našem in v imenu naših bralcev se mu moramo zahvaliti predvsem zato, ker je prepognil na tisoče strani Glasa Slovenije, ga pakiral, lepil nalepke in kdo ve kaj še vse; naredil je tudi nič koliko kopij raznih dokumentov in drugega materiala. Mi pa smo mu vsak dan, ob jutranji kavi, v zahvalo "servirali" kopico svežih novic iz interneta in iz slovenskih časnikov ter revij. Vse je prebral, in ne samo to, prebral je tudi nekaj knjig avstralskih Slovencev - in veste kaj? Vse brez očal! Redno je prisluhnil slovenskim radijskim oddajam in obiskal slovensko cerkev in društvo. Nasmejal seje tudi igri "Trije vaški svetniki", ki jo je naštudirala Igralska skupina iz Merrylandsa v Sydneyu. Ata Franc je v treh mesecih pri triinosemdesetih vsrkal morda več te tuje, daljnje dežele, kot kak drug površen obiskovalec. Svojim bogatim življenskim izkušnjam je dodal še eno - avstralsko. Ata Franc, ostanite tako krepkega zdravja kot ste zdaj še mnogo let! In Srečno!	-S. G.
Iz Misli
Iz mesečnika za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Misli smo izvedeli, daje februarja letos zaključil svojo življensko pot Ivan James Nemec, sin našega naročnika Danila Nemca. Misli: Ivan James Nemecje bil rojen 1. septembra 1962 v Melbournu, v družini očeta Danila Nemca, doma iz Bilj pri Gorici, in matere Jane r. Kay, avstralskega rodu. Prej je družina živela v Hawthornu, zdaj pa so v Rye. Danilo je brat živinozdravnika Riharda Ne -mca in Miriam por. Špacapan, žene našega tiskarja Simona.
Koje bil pokojni Ivan star sedem let, je družina odšla z očetom, kije moral službeno v Evropo. V petih letih so se mudili v Londonu, Rimu in Sardiniji (PortoScuso),potovali pa po celi Evropi. Že v tem času se je Ivan navdušil za glasbo ter se začel učiti klavir. Po vrnitvi v Melbourne je najprej obiskoval Auburn Primary, nato pa Camberwell High, kjer je že v prvem letu prejel sedem nagrad. Po maturi seje vpisal na Melboumsko univerzo, začel pa se je v glavnem ukvarjati z glasbo, poučevati klavir, zlasti pa komponirati, četudi se je istočasno fantovo zdravje vedno bolj rahljalo. Posebej se je zanimal za filmsko glasbo ter se udeležil seminarja filmske glasbe v Sydneyu, kakor tudi tečaja iste glasbe leta 1991. Dosegel je lep uspeh, ko je bil izbran finalist na vseavstralskem natečaju Queenlsandskega filharmoni-čnega orkestra leta 1995.
Njegovo kompozicijo Sinfonietta je imenovani orkester igral in tudi posnel. Poleg tega je Ivan, kljub svoji mladosti in živčni bolezni, od leta 1983 do 1997 ustvaril še 42 drugih glasbenih del. Bog vedi, kaj bi njegov izredni glasbeni talent pokazal v bodoče. A bolezen je terjala svojo žrtev. Naj počiva v božjem miru!
Uredništvo Glasa Slovenije izreka družini Nemec iskreno sožalje
Postanite sponzor Glasa Slovenije
Vstavilo sodišče razglasilo:
ratifikacija ni možna
Ustavno sodišče Slovenije je glede pridružitvenega sporazuma Evropski Uniji presodilo, da ne dovoljuje državnemu zboru sprejetja zakona o ratifikaciji. Če bi Slovenija ratificirala predlog evropskega sporazuma, bi se v njem zavezala, da bo spremenila drugi odstavek 68. člena (ta tujcem prepoveduje lastništvo nad zemlj išči v Slovenij i). Vlada je predlagala, da ne bi črtali sporne določbe člena, ampak spremenili ta člen v celoti, sprožila pa je tudi dejavnosti za oblikovanje zaščitne zakonodaje. Državni zbor RS je umaknil evropski pridružitveni sporazum.
Lojze Peterle spet kandidira za predsednika SKD
Člani Izvršilnega odbora krščanskih demokratov (SKD) so na ponedeljkovi seji, 9. junija pregledali prispele kandidature za sestavo strankinih organov, ki jih bo približno 170 udeležencev z volilno pravico izbiralo na izrednem volilnem kongresu SKD 28. junija v Novem mestu. Najpomembnješa novica je, da se je Peterle odločil znova kandidirati. Za predsednika kandidirata tudi dr. Helena Hren Vencelj in Andrej Šter, ostale kandidature pa niso bile popolne. Na kongresu bodo volili tudi dva podpredsednika stranke, tretjega pa volijo Slovenci po svetu šest mesecev po kongresu. Trenutno ima SKD samo še enega podpredsednika (Tine Vivod), saj sta preostala dva (dr. Janez Zajec in Miroslav Mozetič) pred kratkim odstopila. Glavne tajnice oz. tajnika ne voli kongres, postavi ga izvršilni odbor na predlog predsednika stranke.
Bili Clinton Slovenije sploh ni omenil
Bili Clinton v svojem govoru, ki ga je imel na Vojaški akademiji v West Pointu 31. maja 1997 Slovenije v zvezi z razširitvijo zveze NATO sploh ni omenil. Govoril je o drugih državah, celo o Romuniji. Med drugim je dejal: "V manj kot enem mesecu bom z drugimi voditelji NATA v Madridu povabil prve demokratične države v Srednji Evropi, da se pridružijo NATU..."
ZR Jugoslavija zahteva nemogoče
V	Bruslju se je 4. junija končal najnovejši krog pogajanj o državni sukcesiji bivše SFRJ. Seveda brez uspeha, saj je delegacija ZRJ zahtevala, da bi premoženje nekdanje SFRJ delili od leta 1945. torej po stari zakonodaji, ne pa od trenutka razpada te države, ko so začeli veljati novi zakoni.
ZRJ naj bi kot edina naslednica dobila delež oziroma postala lastnica delnic v vseh objektih, ki so bili zgrajeni iz skupnih sredstev in stojijo na ozemljih Slovenije. Makedonije. Hrvaške in Bo ;ne. Te- hidroelektrarne, predvsem zrr.'.jene iz zveznega proračuna let.i 1965. avtoceste, naftovod, deloma pa tudi nuki-jarka v Krškem in predor Karavanke.
Jugo-delegacija nadalje zahteva tudi, da nove, "odcepljene države ZRJ kot edini naslednici odplačajo vse dolgove za uporabo skupne valute, davke. carine in druge dajatve, do trenutka, ko so štiri države sprejele lastno zakonodajo in uvedle svojo valuto ter plačilni sistem. Beograd tudi meni, da arhivi pripadajo ZRJ in se strinja, da imajo države le možnost vpogleda vanje in pravico do kopij. Slovenska Stranje z izjavo šefa delegacije Mirana Mejaka ponovila to, kar mislijo tudi Hrvaška, Makedonija in del bosanske delegacije: da Arthur Watts, mednarodni posrednik pri pogajanjih, ni dovolj jasno poudaril, da so vse države naslednice enakopravne. Mejak razlaga, da bi to iahko podprlo jugoslovansko stališče, da je ZRJ edina naslednica in da so se druge države odcepile od SFRJ.
Začetek spreminjanja slovenske ustave
V	torek, 3. junija so se predsedniki parlamentarnih strank (razen predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, kije v tujini) soglasno strinjali z začetkom postopka za spremembo 68 člena ustave. Predsedniki treh opozicijskih strank Borut Pahor (ZLSD), Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD) so se na šest oči dogovarjali o pogojih, pod katerimi je opozicija pripravljena podpreti predlog za uvedbo postopka za spremembo ustave, ki sta ga vladni stranki LDS in SLS" uskladili dan poprej. Drnovšek je za to, da se ustava čim prej spremeni.
Kupovanje izraelskega orožja ima mednarodno-politične posledice
Vladimir Vodušek in Darijan Košir v Delu: Trgovanje z orožjem z Izraelom ima ne samo sporno poslovno ampak tudi mednarodno-politične posledice: namesto da bi Slovenija v Času priprav na članstvo v Natu kupovala orožje pri članicah te zveze, ga je v Izraelu, čeprav so Slovenijo tudi iz ZDA opozarjali, da ie slednje (za Nato) nekompatibilno orožje.
OVICE
Pomladniki še iščejo nekoga, ki bi se spopadel s Kučanom
Odločitev Milana Kučana, da se bo letos ponovno kandidiral za predsednika države je spet aktualizirala vprašanje, kdo bo še kandidiral? V nekaterih analizah kot kandidata omenjajo Janeza Janšo. Na vprašanje ali bo kandidiral pa Janša pravi: "Za zdaj mislim, da ne bom."
Slovenski vojaki na vajo v ZDA
V torek, 10. junija je odpotovala na vojaško vajo Cooperative Nugget '97, ki bo potekala v Louisiani v ZDA. enota Slovenske vojske. Gre za pehotni vod, ki ga sestavlja 42 pripadnikov 10. bataljona za mednarodno sodelovanje. Na vaji-trajala bo od 12. junija do 2. julija, sodelovalo pa bo 4100 vojakov iz 29 držav - se bodo usposabljali za sodelovanje v operacijah Partnerstva za mir.
Osrednja proslava ob
dnevu državnosti
Ognjemeta ne bo
Ljubljana - Te dni so intenzivno stekle priprave na državno proslavo ob obletnici slovenske samosotjnosti in dneva državnosti. Proslava bo v sredo, 25. junija v Gallusovi dvorani Čankarje-vega doma.
Osrednji slavnostni govornik naj bi bil premier dr. Janez Drnovšek. Milan Kučan pa na septembrski proslavi v Novi Gorici ob 50. obletnici priključitve Primorske Sloveniji, ki naj bi bila celo največja državna proslava letos. Dan državnosti naj bi posebej proslavili tudi državni zbor, mestni svet Ljubljane, pa tudi župan Ljubljane naj bi jo pripravil za 24. junija na ljubljanskem gradu. Seveda pa je vpr; šanje ali se bodo letos čl opozicijskih strank udek. osrednje proslave aii pa boco imeli svojo.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (10.junija 1997)
Država	tolarjev
Avstralija (1 AUD)	11S.45
Avstrija (1 ATS)	12.90
Hrvaška (1 HRK)	25.50
Italija (100 ITL)	9,19
Kanada (1CAD)	112.36
Nemčija (1 DEM)	90.85
ZDA ("1 USD)	156.32
Slovenski narodni svet Viktorije
obvešča, da je izšla in je v prodaji 115 minutna video kaseta
v
Štajerskih 7 v Avstraliji
Cena S 25.00
Naročila sprejema Valentin Lenko na telefon: (03) 97959510
Med vajo pod Turško goro umrlo pet gorskih reševalcev
V Okrešelju nad Logarsko dolino seje 10. junija zgodila najhujša gorska nesreča v Savinjskih Alpah doslej. Reševalci so vadili reševanje ponesrečencev s pomočjo helikopterja. Eden od reševalcev je v steni dal mehaniku v helikopterju znak, da se lahko dvigne. Pilotu seje uspelo dvigniti za poldrugi meter, takrat pa je helikopter obstal v zraku, odpovedali so mu vsi inštrumenti. Preživeli so izpričali, daje bil eden izmed reševalcev na vrvi takrat, ko se je helikopter pričel dvigati, najverjetneje še pripet na varnostno žico v steni. Helikopterje odtrgal del skale, žica pa je potegnila vseh pet reševalcev v alobino 300 m.
Dva tisoč domačih nojev za meso
V	Sloveniji redijo okoli 1500 nojev, čez dve leti naj bi se ta številka povečala vsaj petkrat. Nekaj več kot dva tisoč nojev na leto naj bi namenili za meso, sevedaje mogoče uporabiti tudi kožo, perje in roževino, druge pa bi imeli za razplod. Zdaj nojevo meso uvažajo, saj zanje še nimajo domače klavnice, pa tudi nojev je še premalo.
v
Triletni Martin iz Črnega Kala čaka na presaditev jeter in prosi za denarne prispevke
"Moje ime je Martin, star sem tri leta. S starši živim v Črnem Kalu in imam cirozo jeter od rojstva. Moja edina možnost je presaditev jeter, ki jo bodo opravili v Milanu," tako se začenja pismo malega Martina, ki ha je povzel tudi profesor na Tržaški univerzi Sergio Meriani ter na internetu odprl domačo stran (homepage) za Martina. Hkrati je zaprosil tudi druge imetnike strani na internetu, da na svojih straneh uredijo tako imenovani link ali povezavo s stranjo, na kateri Martin prosi za pomoč. Martin mora pred operacijo jesti posebno dietno hrano, ki stane približno 400 dolarjev na mesec, dobi pa se samo v Italiji. Starši pa niso premožni. Morebitni darovalci lahko pošljejo denar na račun v Banki Koper. Časnik Dnevnik je uredil povezavo na internetu, kjer je navedena tudi številka žiro računa pri Banki Koper: http//w\vw.univ.trieste.it./ diciotto/moto/urg.htm.
Kdo ima več zaslug za samostojno državo?
V	anketi Dela je na vprašanje kdo ima več zaslug za samostojno državo - politiki, ki so vodili nacionalno in državno osamosvojitev, ali kulturniki, ki so oblikovali slovensko nacionalno identiteto? Dobra tretjina vprašanj sodi, da so oboji enako zaslužni, 28,7 odstotka daje večjo težo politikom, 25,6 odstotka pa kulturnikom.
Hoteli odslej z zvezdicami
V	soboto, 7. junija je začel veljati pravilnik o merilih in načinu razvrščanja nastanitvenih obratov in marin. Po novem bodo hoteli, moteli, penzioni, prenočišča in gostišča označeni z eno do petih zvezdic, apartmaji z največ štirimi, kampi s tremi, turistične kmetije z možnostjo nastanitve nodo namesto zvezdic lahko imele oznake od enega do štirih jabolk, zasebne turistične sobe, stanovanja in počitniške hiše pa do tri zvezdice. Lani so slovenske .marine ustvarile 1,2 milijarde tolarjev prihodka. Po morju je priplulo v Slovenijo 12.364 tujih plovil ali dva odstotka več kot leto prej.
Protestni shod proti Županu Ljubljane dr. Dimitriju Ruplu
Na protestnem shodu pred Prešernovim spomenikom, ki ga je organizirala neformalno združenje Civilna družba za demokracijo in pravno državo, seje4.junijazbralo več kot 200 ljudi, ljubljanskemu županu so zaradi	samovolje,
neodgovornosti in zlorabe pooblastil izrekli nezaupnico. "Rupl dost te imamo", "Župana v Ljubljanico" so glasili medklici in transparenti. Po mnenju združenja je odgovoren tudi za odobritev scenarija otvoritvene slovesnosti Evrc jskega meseca kulture, ko je iz protesta zapustila dvorano polovica povabljencev.
NOVICE
6. junija spomin na prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana Murska Sobota - Letalska zveza Slovenije je pred šestimi leti, po osamosvojitvi Slovenije, sprejela odločitev, da bodo slovenski letalci vsakega 6. junija počastili spomin na rojstvo prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, ki je leta 1909 prvič poletel z letalom svoje konstrukcije. Letos so ob tej priložnosti priredili večji letalski miting, na katerem so predstavili vse, kar leti v Sloveniji. Na mitingu so nastopili padalci, zmajarji, akrobatska, jadralna, kmetijska in potniška letala ter transportni in bojni helikopterji. Posebno pozornost sije zaslužila prva javna predstavitev prvega letala slovenske konstrukcije po več desetletjih, motoriziranega jadralnega letaia Sinus. Letalo je marca letos opravilo prvi polet. Piloti Slovenske vojske so prikazali vrhunske sposobnosti enega najboljših šolskih letal na svetu Pilatusa PC-9. Vrhunec mitingaje bil svojstven spopad med "kobro" in "mungom". To sta helikopterja italijanske vojske in ameriške mornariške pehote, ki sta primerna za protioklepni boj. Za nakup tovrstnih helikopterjev se zanima tudi Slovenska vojska.
Več kot štiristo prireditev od 27. junija do 13. julija na petem festivalu Lent v Mariboru
Na lentovskih prizoriščih Dravi bo mogoče uživati žanrsko pestro kulturno ponudbo, od klasične glasbe preko jazza, kantavtorskih koncertov, šansona, kabareta in folklore vse do predstav uličnega gledališča in opere na odprtem velikem odru. Dogajanje bodo obogatile otroške prireditve in poletni lutkovni festival. Med tujimi zvezdami letošnje prireditve
organizator omenja predvsem kralja bluesa B.B. Kinga, kitarista Joseja Feliciana z orkestrom ter nastope mojstrov uličnega gledališča Plasticiens Volants in druge. Stalna prizorišča bodo tudi letos veliki oder, kjer bo drugi dan festivala tradicionalni splavarski krst, oder pri Stari trti (manjše vokalne zasedbe), oder pri Monoritski cerkvi in Sodni stolp. Osrednje prizorišče folklornega festivala bo plavajoči veliki oder pri Vodnem stolpu, tam pa pričakujejo tako privlačne prireditve kot bodo nastopi Big Banda Maynarda Fergusona, Baletni večer Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Šeherezado in koncert mladinskega simfoničnega koncerta z Ireno Grafenauer, opero Trubadur intd.
SPORT
NOGOMET
Maribor Branik seje v nedeljo, 1. j unij a v slovensko nogometno ligo zapisal kot tretji državni prvak (za SCT Olimpijo in HIT Gorico). Prvo mesto v letošnji slovenski ligi bo zapisan v analih tudi zaradi slavja, ki so ga "vijoličasti" in njihovi navijači uprizorili, bilo jih je okoli 14.000. Brez temperamentne mariborske publike "vijoličasti" prav gotovo ne bi osvojili mesto prvaka države. Maribor pa žal nima pravih konkurentov, saj se v trenutkih zmagoslavja mariborskega Branika druga moštva (Olim-pija, Mura in Koper) dobesedno sesuvajo.
ATLETIKA
Slovenski ženski reprezentanci je na Irskem uspelo, kar si pred odhodom na evropski pokal skupine A nihče niti pomisliti ni upal. Uvrstila se je v elitno superligo, potem, ko je v dramatičnem dvoboju premagala Finsko za poldrugo točke razlike. Izvrstna šprin-terka Alenka Bikar iz Vrhnike je zmagala na 200 m, bila 2. na 100 m, s štafeto 4x100 m pa četrta in osvojila kar petino točk. Druga dama slovenske atletike je Anja Valant, zmagovalka v troskoku in druga v skoku v daljavo.
SPEEDWAY
Avstralski speedvvayist Todd Wiltshire je zmagovalec 15. dirke za Zlati znak občine Krško. Osvojil je tudi Babičev pokal v katerega seje uvrstilo najboljših osem.
PLES
Na evropskem pokalu v latin-skoameriških plesih je slovenski par Andrej Skufca-Katarina Venturini osvojil ob Blatnem jezeru drugo mesto. Pokazala sta, da se tudi v posamičnih plesih vzpenjata v sam vrh. Nastopili so plesni pari iz 17 držav.
AVTOMOBILIZEM Slavko Deklevaje bil najhitrejši na drugi dirki letošnjega državnega avtomobilističnega gorsko-hitrostnega prvenstva, ki sojo vozili na Goriškem, na štiri kilometre dolgi gorski cesti iz Grgarja na Grgarske ravne.
Osem predsednikov tehtalo priložnost Evrope - Srečanje v Piranu in Portorožu
Na povabilo Milana Kučana in po dogovoru predsednikov Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Slovenije se je 6. junija pričelo srečanje predsednikov osmih srednjeevropskih držav v Piranu in Portorožu. Osem predsednikov srednjeevropskih držav seje udeležilo pozdravnega ceremoniala na Tartinijevem trgu v Piranu. Poslušali so slovensko in evropsko himno, potem pa je nastopila častna četa Slovenske vojske. V sejni dvorani so se potem začeli pogovori o nacionalni in državljanski državi, kot možnosti prihodnosti Srednje Evrope in Evrope. Največ pozornosti so predsedniki posvetili vprašanjem kako živeti v državah nastajajoče Evrope in kako živeti s sosedi. Ker so bili trije predsedniki iz držav Evropske unije, pet pa takih, ki si želijo v EU in Nato, je bila to tudi izjemna priložnost za pogovore o bodočnosti Evrope. Po okrogli mizi so se predsedniki udeležili odkritja obeležja v spomin na piransko srečanje - Vetrovne rože avtorja Borisa Podrecce.
Os car Luigi S c alf ar o ni prinesel sliko Marije l otrokom
Pirančani so pričakovali, da bodo dobili težko pričakovano sliko Marije z otrokom in svetniki Vittoreja Carpaccia. Sliko, ki jo želijo vrniti minoriti, naj bi bil prinesel s seboj italijanski predsednik Scalfaro. Toda upanje je bilo zaman.
Izola ima županjo
V Izoli so 1. junija za novo županjo mesta izvolili Bredo Pečan, članico Združene liste socialdemokratov (ZLSD). Pečanova je dejala, da je tak rezultat pričakovala.
Iz
Primorskih novic
Rekorder na dveh kolesih
Izolski policisti, ki so v nedeljskih zgodnjih urah ustavili 38-letnega voznika kolesa z motorjem ATX iz okolice Izole, skorajda niso mogli verjeti lastnim očem. Vozil je po lokalni cesti proti Saredu in nekoliko vijugal, zato so odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat, ki gaje alkotest pokazal, pa bi presenetil tudi medicinske strokovnjake, ne le vsega hudega vajene policiste. Možakar je namreč napihal 4,47 g/kg alkohola v izdihanem zraku, kar je verjetno absolutni slovenski rekord.
Videmski sporazum
Po več kot štiridesetih letih so sklenili 'videmski sporazum'. Zunanja ministra Hrvaške in Slovenije sta podpisala sporazum o obmejnem grometu in sodelovanju, ki ga morata oba parlamenta še ratificirati. Zal obmejne lokalne skupnosti niso imele odločilne besede pri nastajanju tega sporazuma. O njem so odločali predvsem v Ljubljani in Zagrebu. Zato se pojavljajo prve kritike. Občina Ilirska Bistrica, na primer, zahteva, naj se v maloobmejni pas vključi celotno občinsko ozemlje, na hrvaški strani pa se obnavljajo že stare zahteve istrske županije, da bi ugodnosti videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu razširili na celotno območje istrskega polotoka. Zdaj namreč obsega območje videmskegasporazuma na Hrvaškem samo bujsko in novigrajsko ozemlje. Tudi italijanska manjšina v Istri, ki si vse povojno obdobje prizadeva za povsem poenoten status na celotnem ozemlju, kjer živi, bo razdeljena na najmanj tri različne kategorije: na tiste Italijane, ki živijo v desetkilometrskem mejnem pasu, na Italijane, ki živijo na območju nekdanje cone B STO in Italijane, ki živijo izven teh območij. Prekrivali se bosta območji nekdanjega italijansko-jugoslovanskega videmskega sporazuma in novega, slovensko-hrvaškega obmejnega sporazuma.
Idrija
Na nadomestnih volitvah za župana občine Idrija nobeden od treh kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, v drugi krog pa sta se uvrstila Cvetko Koder, kandidat SLS, in Viktorija Gorjup, kandidatka LDS. Odločitev bo padla 15. junija.
Monografija arhitekta Maksa Fahianija
V petek. 30. maja so slovesno odprli razstavo tega velikega primorskega arhitekta, ki je dočakal skoraj sto let. Rodil se je leta 1865 v Kobdilju, umrl je v Gorici 1962. Na razstavi so
Slovenci najboljši v Jadranu
Slovenski jadralci sojo veliko boljšim Italijanom spet 'zagodli'. Po natanko petih dnevih, dvaindvajsetih urah in desetih minutah je namreč jadrnica Gaia Legend v prvih sobotnih urah ( 7. junija 1997) prijadrala skozi cilj štirinajste sredozemske navigacijske preizkušnje od Riminija do Krfa in nazaj ter z zmago potrdila sloves najhitrejše jadrnice v Jadranu. Italijani, ki so morali po dveh zaporednih porazih na Barcolani drugič zapored Slovencem 'prepustiti' Rimini-Krf-Rimini, kar ne morejo doumeti, dajim najprestižnejše lovorike odnašajo majhni sosedje. V preizkušnjah velikih regatnikov, ki predstavljajo vrhunec tehnične in jadralske usklajenosti, sodijo namreč v sam svetovni vrh. Italijanski jadralski mojstri zmagujejo na najimenitnejših preizkušnjah, takih, ki se jih Slovenci še nikoli niso udeležili. In prav zato Italijane še toliko bolj pečejo porazi z našimi. Samo za tokratno regato Rimini-Krf-Rimini so 'pognali' okoli tristo milijonov lir, najeli polovico primerno dragih poklicnih jadralcev, ki jim ceno dviga tudi nastop v samem finalu America's cupa, posodili svoj favorizirani dvajsetmetrski regatnik in-IZGUBILI!
Primorski sejem
Tokrat je bil obrtno-podjetniški sejem v portoroški marini, kamor seje preselil iz Kopra. Odprl ga je piranski župan Franko Fičur.
predstavili njegovo monografijo. Tudi na slovensko italijansko mejo bo legla schengenska zavesa Konec oktobra, najkasneje po tranje meje za 13 kopenskih nejše. Napolitano je slovenske-
držav, kar bo - z manjšimi razlikami - veljalo tudi za Veliko Britanijo in Irsko. Kakšne bodo posledice za življenje na meji v Sloveniji? V željah voditeljev sosednjih držav, čim manjše, ali celo ugod-
novem letu, se bo na italijansko-slovenski meji zgodilo nekaj pomembnega, čeprav za večino ljudi neopaznega. Meja med državama se bo spremenila v 'zunanjo mejo' Evropske unije, ker bodo medtem ukinili no -
mu notranjemu ministru Bandiju zagotovil, da bodo na meji s Slovenijo uvedli podoben režim, kakršnega ima Avstrija. To pomeni 'tretji pas' za slovenske državljane, poleg pasov za državljane EU in tujce.
Uspešna bera v hotelih na Obali
Izgleda, da bo letošnja turistična sezona zelo bogata, čeprav trenutno plaže niso tako obiskane kot po navadi. Tudi letos je pred poletjem v morju Tržaškega zaliva precej planktona - morje cveti. Temperatura morja pa presega 20 stopinj Celzija in bilo je kljub vsemu bakteriološko primerno za kopanje vseh 29 nadz orovanih kopališč, kjer so že petkrat vzeli vzorec vode.
Kaj je vojaka pognalo v smrt?
Pred dnevi seje v slovenski javnosti razširila vest o tragičnem dogodku v vojašnici Polje v Ljubljani. Namreč 20-letni Koprčan BlažFurjan sije, le nekaj dni pred koncem služenja vojaškega roka, nastavil puško na glavo in se ustrelil. Tako so sporočili uradni organi prvi dan skupaj z obrambnim ministrstvom. Toda v samomor Blaža Furjana nihče od tistih, ki so ga poznali, ne verjame. Zakaj bi se za ta samomor odločil fant veselega, odprtega duha, ki v življenju ni imel težav ne s starši, ne z dekletom in z drogo? Opravil je tudi vse potrebne vojaške teste, saj je bil zadolžen za prevoz 18 vojakov iz svoje čete. Ali se bodo šli skrivalnice z Blaževo smrtjo še dolgo? Starši pravijo, da bo ostalo odprtih veliko vprašanj.
ZAPISALI SO SE V
JANA
Glavna urednica Jane Bernarda Jaklin je v eni zadnjih številk zapisala odlično uvodno razmišljanje o Sloveniji in Slovencih pod naslovom "Padli angeli":
Kako so se počutili Slovenci pred drugo svetovno vojno, iz lastnih izkušenj ne vem. Nezanesljivi ustni viri vedo povedati, da so se Slovenci pred drugo vojno počutili predvsem klerikalce in liberalce in partizansko-domobranski spopad je bil zagotovo tudi državljanska vojna.
Porušeno domovino pa sem že pomagala obnavljati. Tedaj se je tudi pričenjala znamenita slovenska zgodba o uspehu in je trajala nekaj dolgih desetletij. V Jugoslaviji smo bili ves čas tako rekoč pri vsem prvi: razredni odličnjaki, jugo nadljudje. Večina Slovencev, ki so se vozili na dopust najdlje do Umaga, pretiranega in čustev polnega zavistnega občudovanja in neizmernih hval na naš račun ni doživljala v enaki meri kot tisti, ki smo se več vozili po drugih jugoslovanskih republikah. Tako rekoč povsod po južnih krajih smo se počutili kot petelini na gnoju, kot angeli v nebesih. Bili smo razviti sever, še več, bili smo nekakšna jugoslovanska (in nasploh vzhodnoevropska) Amerika.
Ko se je sredi osemdesetih let začelo narodoljubitelj-sko vretje, je bilo domoljubno hrepenenje po lastni državi seveda ves čas podloženo z močnimi občutenji o tem, da nam jug "zgolj krade in nas izkorišča", in s prepričanjem, da bomo osamosvojeni svojo ekonomsko in druge zgodbe o uspehu v hipu samo še potencirali. Še več. Tako rekoč vsa Slovenija je bila prepričana, da utegnemo biti kaj kmalu tudi evropska zgodba o uspehu: "Evropa, prihajamo! Evropa, zdaj boš videla, kdo so Slovenci in kaj zmorejo!" je pisalo v časopisih.
V takšnih prepričanjih so nas utrjevali avtobusi s sorazmerno slabo oblečenimi ruskimi in češkimi turisti: "Le poglej, kakšne čevlje nosijo!" Za naše pojme ubogi trabanti in škode s taborniško kramo na strehi so zbujali zgolj sočutje in posmeh. Zviška smo zavijali z očmi, ko so tujci z vzhoda občudovali bogato založene police Maximarketa. Kje nad njimi
smo bili mi! Da, mi smo bili res nekaj posebnega, izvrstnega in izjemnega. Slovenska nadutost, samoobčudovanje, pomembnost in vzvišenost so plavale nad narodom kot velikanski rožnat oblak.
Potem je padel berlinski zid, komunizem seje sesul in narodi so dobili krila. Tudi drugod na jugu in na vzhodu so se začele nagle zgodbe o uspehu. Slovenskasamovšečna nadutost pa še kar naprej ni poznala meja. Na eni prvih gospodarsko-političnih sej po osamosvojitvi v nekdanjem ce-
kaju je dr. Mlinar poskušal premišljati o tem, da bi se bilo pametno povezati z državami Višegrajske skupine, ki se je pravkar oblikovala in nas vabila medse. Kaaaaj? Poslušalci so čisto ponoreli. Mi pa Čehi? Mi pa Madžari? Mi pa Poljaki? Gospodje, bodite resni in ne žalite!
Ali H. Žerdinje pravkar izdal pomembno publicistično delo o Odboru in o demokratičnem vrenju ob koncu osemdesetih let. Publicistiko pa še vedno čaka nedotaknjen nič manjši izziv.
Prelistati bo treba vsaj središčno slovensko dnevno časopisje takole med letoma 1988 in 1993 in si izpisati dostikrat izjemno žaljive vrednostne sodbe, ki so jih tedaj o naših sosedih na jugu in vzhodu z levo roko trosili mnogi cvetovi slovenske politike in žurnalizma. Tudi ali celo predvsem njihova zasluga je, da je mit o Slovencih nadljudeh zaoral še globoko v devetdeseta leta.
Potem pa se je nenadoma začela ta čudna nova sodobna zgodovina in nihalo je sunkovito zanihalo. Izkazalo se
je, da proti jugu in vzhodu ne živijo le nesposobni butci in da na zahodu na drevesih ne rastejo čokolade Milka. Naglo smo začeli v lastnih očeh drseti vse niže in niže. Nihče nas več ne hvali! Nihče nas ne mara! Vsi nam zgolj strežejo po življenju. Ne samo da nas ne pričakujejo željno in navdušeno, kot smo si domišljali. Še vedo ne za nas in jim tudi ni dosti do tega, da bi nas sploh spoznali!
Pri tem se v bistvu seveda ni spremenilo nič ali skoraj nič. Se vedno smo po gospodarski uspešnosti bržčas
na prvem mestu med vzhodnimi državami. (Češka, kaže, prav zdaj začenja doživljati svoje zapoznele Tame in Litostroj e, ki jih je dolgo potiskala pod preprogo). Gre zato, da se pod pritiski realnosti naglo sesipata slovenska nadutost in prepričanje o naši apriorni večvrendosti. Prišel je čas za trezni in zdravi realizem, za normalno in neobremenjeno razgledišče po Sloveniji in Slovencih.
A kaj, ko je nihalo zanihalo iz ene skrajnosti v drugo. Zdaj je tu nenadoma novi prastrah, občutek poraženosti na vseh frontah, negotovost, počutje vseobče ogroženosti; fobije vseh sort in velikosti. Včeraj še nadljudje si danes želijo do nebesnih okopov, za katere se bodo poskrili pred napadalci in izkoriščevalci, ki grozijo od vsepovsod. Narod drgeta v namišljeni majhnosti, ogroženosti in še bolj namišljeni manjvrednosti.
Zgodba o novi slovenski blaznosti torej. In to na žalost v najbolj neprimernem času. V času, ko nam naš mali evropski planet ponuja, da skupaj z njim premislimo in definiramo svoje nove nacionalne možnosti, prednosti in strategijo. Zato lepo prosim, da malce pocukate in pritisnete to nesrečno nihalo. Zadnji čas je, da spet nekoliko zaniha.
DNEVNIK
Miha Kovač: Izjava ljubljanskega nadškofa, češ da so pravi Slovenci lahko le tisti, ki so 'kristjani ali vsaj zaznamovani s krščansko kultu-ro', je del zgodbe, ki si jo bomo v naslednjih mesecih še veliko pripovedovali... Izjava nadškofa. da so vsi nekristjani slabi Slovenci, je nesramna žalitev vseh neverujočih Slovenk in Slovencev.
DELO
Boris Jež med drugim piše: Zadnji pravi vladar na Slovenskem je bil Josip Broz, zdaj pa imamo v tej vlogi Janeza Drnovška in vlado, ki le redko pride z barvo na dan in se nikoli ne zaplete v nobeno pošteno vojno...Svojo vladavino gradi na "podkupovanju" političnih partnerjev in raznih socilanih skupin, kar je splošno razširjen politični inštrument, ki pa v Slovenij i v tem trenutku deluje že dekadentno... Dobra vlada je pravzaprav osovražena vlada, ki pa jo tudi skrivaj občudujejo.
DEMOKRACIJA
Predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije general JLA Ivan Dolničar je predsednikom območnih odborov Združenj borcev in udeležencem NOB 6. aprila 1997 poslal dopis, s katerim jih je seznanil z razpravo na seji sveta ZZB NOV, ki je bila 21. marca 1997. Iz dopisa je razvidno, da so razpravljali o pogledih novega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta in koalicijski pogodbi med LDS, SLS in DeSUS. Priložen je magnetogram nekdanjega predsednika SRS Janeza Stanovnika. Vsi so torej predstavili svojo LINIJO. Zapisani so naravnost grozljivi in srhljivi stavki s toliko sovraštva, pritlehne nestrpnosti in komunistične kontinuitete, nadaljevanja enoumja, saj je Slovenska ljudska stranka (Marjana Podobnika) za Dolničarja, Stanovnika in LINIJO "sračje gnezdo, v kateri se marsikaj skriva; stranka županov, ki gledajo na svoje koristi; stranka, ki izrablja 'floskulo mostov'". Liberalni demokrati (Janeza
Drnovška) so "stranka birokratov in karieristov, Drnovšek je spreten koordinator koordinatorjev, zato ima oblast" (Stanovnik stranko sicer goreče podpira). Z Janezom Janšo in Ivom Hvalico iz Socialdemokratske stranke se "nimajo kaj pogovarjati... Njiju je treba odstraniti... druge pa, podrediti si vse, ki se jih da. Poskusiti tudi z novim nadškofom... Janša je glavna nevarnost, najbolj kritična točka za ta čas je Janšizem, mitologizirani vodja..." Takoj za Janšo je po sovražnosti Katoliška cerkev. Komunisti niso mogli živeti brez spopadanja z izmi, zato so si zdaj izmislilijanšizem...
Po predstavitvi te LINIJE je Janša skoraj izginil iz javnosti; na Nacionalni TV so mu zaprli vrata, čeprav so objavili pogovore drugih politikov. Podobno je s P~OP TV, TV 3, Delom in drugimi občili. Tako je v Sloveniji Kučanov klan odkril svoje karte in zabrisal vsako pomembnejšo sled za Janšo.
_ KULTURA Slovenija
V Kamniku so okusili čar srednjega veka
Kamnik, 7. junija - Pa se je zgodilo, kar se je zgoditi imelo! Milostljiva kamniška gospa so zjutraj v kupico zdravilnega vina usteca pomočili, se po cesarsko odeti pustili ino se po slavnostno, v spremstvu bobnarja in klicarja na kamniški Mestni trg podali. Še danes milostljivi gospe utegnejo tamkaj zateči noge! Pa si pogumni niso le sprehoda omislili! Kajti denes je na našem trgu milostljivi den! Kar po cesarsko so veliki kamniški poglavar, gospod Smolnikar, z župansko verigo semenj odprli, katerega so na den sv. Primoža in Felicijana kralj Maksimiljan z vsemi častmi, milostmi, svoboščinami ino dobrimi navadami Kamniku dovolili ino s slavno listino potrdili. Pa k niso oni krivi! Zakrivili so to štajerski vitez Ulrich Liechtensteinski, ki so se že sto let prej po žensko oblekli, se z vitezi bojevali. pa tako pisali pesmi, katere so tudi po žensko naslovili. Ženska služba (Frauendienst) so jim dejali! Ino zato je na šesti ino sedmi dan meseca rožnika v Kamniku veselo, prav na ta naš prvi den Venerine poti, še nekaj mestijcev ino mestijank se je po zadnji modi odelo, na semanju so kaj videti imeli: vse naše kovače, usnjarje, kovce denarja, pisarje, bruhalce ognja, mešetarje! Pak še podaniki so se denes dobro imeli; kar z roko so fižolovo juho ino drugo hrano jedli, iz lončenih vrčev veliko piva ino vina spili! Da bi le veselo ostalo, še na večer, ko bodejo na pobočju Malega gradu operno burko igrali, katero so po kamniški bogati gospe Veronika naslovili. /Iz Nedela Vanja Tekavec/
Dr. Marija Stanonik bo izdala knjigo, posvečeno izročilu Slovencev po svetu
Dr. Berta Stanonik je priznana slovenska slavistka in etnologinja, ki med drugim raziskuje siovenstveno folkloro, za katero je pred dvajsetimi leti dobila zadolžitev na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je zaposlena. S sodelavci s terena na celotnem slovenskem etničnem ozemlju zbirajo gradivo, ki ga med drugim objavljajo v zbirki Glasovi pri založbi CZD Kmečki glas.
Dr. Marija Stanonik bi zdaj rada izdala knjigo, posvečeno izročilu Slovencev po svetu. "Kot je videti, seje dela težko lotiti posamezno po kontinentih, zato bomo pač morali zajeti izročilo vseh Slovencev zunaj Slovenije, in gradivo objaviti v eni knjigi", je dejala v pogovoru s časnikarko mariborskega Večera Natašo Jenuš.
Kar tri razstave o Jožetu Plečniku
V	soboto, 7. junija so na Ljubljanskem gradu v okviru Evropskega meseca kulture (EMK) odprli nekoliko spremenjeno arhitekturno razstavo Jože Plečnik - arhitektura za novo demokracijo, skupen projekt Češke in Slovenije, kije bila lani na ogled v Pragi. Ob razstavi je izšla obsežna publikacija Poezija v kamnu. V Arhitekturnem muzeju Ljubljana (grad Fužine) je prav tako odprta razstava Jože Plečnik; ljubljanski urbani prostor o mojstrovih urbanističnih dosežkih, kasneje pa v novem Krilu Narodne galerije in sicer obsežna razstava Zakladi zlata, zakladi duha; Plečnikovo sakralno posodje.
Kranjski jezik čeden narediti
V	okvirju praznovanja slovenskega časnikarstva so v dvorani Nuk-a v Ljubljani priredili razstavo ob 200-letnici Vodnikovih Lublanskih novic. Duhovnik Valentin Vodnik je ena osrednjih osebnosti svoje dobe v Sloveniji. Ob tem da velja za prvega slovenskega pesnikaje objavil prvo slovnico v slovenskem jeziku, nadaljeval Kumerdejevo slovarsko delo in postavil osnove za Cigaletov in Pleteršnikov slovar.
Valentin Vodnik
Napisal je številne šolske učbenike in se ukvaijal z mineralogijo, zgodovino in numizmatiko. Posebno pomembno je njegovo časnikarsko delo; le-temu so v Narodni in univerzitetni knjižnici namenili razstavo, ki je predstavila Vodnikov prispevek k slovenski časopisni dejavnosti. Za začetek njegovega tovrstnega delovanja velja urejanje Velike pratike (1795 - 1797), tej pa je sledila Mala pratika. Vrhunec Vodnikovega časnikarstva so Lublanske novice (1797 - 1800), prvi slovenski časnik.
Sveto pismo v zvočni obliki
Skupno z založbo Mladinska knjiga je Mohorjeva izdala izbrana besedila Svetega pisma na osmih tonskih kasetah. Slovenski dramski igralci pripovedujejo dramatizirana besedila. Naročila: 61/301097
Fotografski natečaj
Neodvisni mesečnik iz Celovca "Družina in dom" razpisuje fotografski natečaj za najlepše posnetke iz domačega kraja. Zato vabijo rojake po širnem svetu, da sodelujejo pri fotonatečaju celovškc Mohorjeve 1997. Strokovna žirija bo izbrala 12 naj
dr. Berta Stanonik
boljših slik. ki bodo objavljene kot motivi meseca v Mohorjevem koledarju za leto 1998. Vsako izbrano in objavljeno sliko bodo nagradili s 1000 ATS (avstrijskimi šilingi). Upoštevati je ietne čase. Naslov: Mohorjeva založba. Viktrinaer Ring 26. 9020 Celovec/TGagenfurt, Austria
Uredništvo Glasa Slovenije izreka srčne čestitke argentinskemu slovenskemu društvu Zedinjena Slovenija, ki letos slavi svojo 50. letnico. Prav tako tudi tedniku Svobodna Slovenija, s katerim ima Glas Slovenije izmenjavo. Hvala za redno pošiljanje Svobodne Slovenije in še na mnoga uspešna leta.
Uprava in uredništvo _Glasa Slovenije
LONDON
Slovencev v Londonu ni veliko, takih, ki bi dočakali spoštljivo starost pa še manj. Milka Hvala je 2. junija praznovala sto let in pravijo, daje redka ne samo njena starost ampak tudi priljubljenost. Milka je bila druga med desetimi otroki kmečke družine iz Slapa pri Idrijci blizu Svete Lucije. Doletela jo je usoda velikega števila drugih Primork - šla je služit v Egipt. Zadnjih deset let živi v domu, ki ga vodijo katoliške nune iz reda Male sestre ubogih, ki skrbijo za stare ljudi. Pred nedavnim jo je obiskal nadškof Perko iz Beograda, za njen rojstni dan pa ji je slovensko veleposlaništvo pripravilo lep sprejem, ji izročilo čestitko slovenskega predsednika Kučana in sto na-geljčkov; nune pa so priredile njej v čast slovesno mašo. Na posebnem častnem mestu pa je telegram, ki ji ga je, tako kot vsem stoletnikom, poslala britanska kraljica Elizabeta.
Po svetu
društvo Sydney
DAN SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
BUENOSAIRES
S 50. občnim zborom je vstopilo društvo Zedinjena Slovenija v zlato-jubilejno leto. Društvojetudi lastnik tednika Svobodna Slovenija, ki prav tako beleži leto 50. V svojem poročilu je predsednik društva Marjan Loboda med drugim orisal delo in pot društva ter se zahvalil vsem, ki so žrtvovali na tisoče delovnih ur, da bi društvo obstalo, predvsem se je spomnil prvega pokojnega predsednika Miloša Stareta. Na občnem zboru so izbrali nov upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Marjan Loboda.
TRST
Družbeno-politično društvo Edinost je v znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri uresničevanju italijanske ustave oz. njenega 6. člena, v katerem predpisuje varstvo jezikovnih manjšin, v 10. prehodni določbi pa predpisuje takojšnje izvajanje omenjenega člena v deželi Furianiji-Julijski krajini, na trgu Zedinjenja Italije v Trstu, 31. maja pripravilo enourno protestno zborovanje.
NEW YORK
V newyorški galeriji An Directors Club so 1. maja odprli razstavo Svobodno slovensko grafično oblikovanje. Gre za prestižno galerijo na Park Avenue na Manhattnu in hkrati za institucijo, ki združuje najpomembnejše ameriške grafične oblikovalce. Pokrovitelj razstave je dr. Janez Drnovšek.
Ob razstavi je izšel zajeten katalog, ki prikazuje razvoj oblikovanja na Slovenskem med letoma 1945 in 1988 in med 1988 in 1996. V drugi polovici junija bodo razstavo v okviru Evropskega meseca kulture prikazali tudi v prostorih Arhiva Slovenije -Grubarjeve palače.
Sobota, 21. junija 1997 ob 19.30
Kulturni program z nastopom okteta Lesna iz Slovenj Gradca
LETNI BAL Sobota, 5. julija 1997 Rezervacije nujno potrebne V ceno vstopnic vključena večerja
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164
Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney 1 to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourrta in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
Lauda telefon: 1 800 642438
( brezplačni klic)
The only line direct to the Heart of Europe

Till. VINTKOrtlJJV»*!*
12.6.1997
POSLOVNE INFORMACIJE NA ENEM MESTU
informacije o podjetjih
ponudbe in povpraševanja
informacije o poslovnem okolju
informacije o promocijskih aktivnostih GZS
informacije o poslovno-strokovni literaturi
Kako do informacij?
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Poslovno-informacijsko središče INFOLINK Slovenska 41,1504 Ljubljana, Slovenija telefon: +386 61 - 22 31 57,125 01 22 telefaks: +386 61 -21 95 36, 21 82 42 e-mail: infolink@hq.gzs.si
http://www.gzs.si
190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160
TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPTONA
19 Brisbane Road St.Johns Park. NSW
Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522
GOlflK S me ATS imiiii
Edina slovens mesnica v Sydneyir
Še poznate okus dobre kranjske klobase krvavice?
(02) 9747 4028
dnevno svežega mesa vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo
Pridite in se prepričajte!
220Burwood Rd.Burwood NSW 2134
VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA ST.l
Pry. Lt^ ZAHODU SYDNEYA
POTUJTE Z NAMI
ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOM PAN IJ AM I LAUDA AIR. QANTAS ALITALIA
SINGAPORE AIRLINE

LfI©JO
Sma/t Cover
Travel Insurance
ORGANIZIRAMO POTOVALNEjCEKKWMPr'l*yfA /A VSE KAR POTREB UJELE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE
SPECIALNE CENE ZA POTOVANJE DO LJUBLJANE
Na razpolago eno
najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico
Vam nudi društvene prostore
za poroke in druae svečane priložnosti
TRIGLAV Club
Limited
Melbourne
In memoriam
Jože Golenko
V soboto. 2. maja 1997 je v svojem 74 letu starosti za vedno zatisnil oči melboumški Slovenec, naš dobro znani rojak Jože Golenko. Od njega smo se poslovili v sredo, 13. maja na Keilorskem pokopališču. Obrede in molitve je opravil pater Bazilij Valentin.
Jože Golenko je bil rojen na Gibini pri Razkrižju na Štajerskem leta 1924. Kot mladenič se je med drugo svetovno vojno pridružil borcem proti nemškemu okupatorju. Po končani vojni, ko so komunisti izrabili v svojo korist tisto za kar se je Jože boril, se je znašel na napačni strani. Da bi se rešil usode, ki je doletela mnoge slovenske fante, je moral zapustiti rodno grudo - pristal je v begunstvu v sosednji Avstriji in se leta 1949 priselil v Avstralijo.
Prva leta v Avstralij i je Jože preživel kot večina povojnih priseljencev. Pridne delovne roke so mu omogočale zaslužek, globoka narodna zavest in vemo-krščansko srce pa moč v najtežjih trenutkih življenja v novi domovini.
Leta 1956 seje poročil z Marijo Škrl in v njunem zakonu sta se rodili hčerki Helena in Julie. Jože je bil dober in skrben oče in popolnoma vdan zakonski drug svoji soprogi Mariji. Na žalost je starejša hči Helena morala v prerani grob, kar je družino zelo prizadelo; toda Jože sije nadel masko poguma in skupaj s hčerko Julie nudil soprogi tolažbo in podporo v času bridkega žalovanja.
Ime Jože Golenko zasledimo že med ustanovitelji prvega slovenskega kluba v Melbournu leta 1954 , prav tako tudi med kasnejšimi odborniki. Kot poklicni gradbeni mojster in človek spretnih rok s strokovnim znanjem, je gradil in nadzoroval dela pri gradnji slovenskega doma v Elthamu-Melbourne. Bil je eden tistih Slovencev, ki ni pričakoval pohval za svoje delo. ampak je prizadevno storil tisto kar je bilo potrebno storiti.
Slovensko društvo Melboume se mu je že pred leti delno obdolžilo za njegovo nesebično delo z imenovanjem častnega člana društva.
Jože je bil tudi član Lovske in ribiške družine in med lovskimi prijatelji je preživel še zadnji večer pred svojo nenadno smrtjo.
Kot zavednemu Slovencu in rodoljubu je bila slovenska osamosvojitev eden najlepših dogodkov in dnevov v življenju. To je odprto in jasno pokazal, ko se je pridružil Slovenskemu narodnemu svetu Viktorije in sodeloval v gibanju za demokratizacijo Slovenije in njeno samostojnost. Ko je po 47 letih ponovno obiskal svojo domovino Slovenijoje bil več kot srečen.
Osebno sem Jožeta poznal več kot 30 let. Bilje mož beseda! Kar je obljubil je tudi storil. V ljudeh pa je videl prej dobro kot slabo.
Dom Matere Romane v Melbournu - slovenski dom za ostarele, nas bo za vedno spominjal na Jožeta Golenka, saj je bil to njegov zadnji projekt, ki ga je zgradil pred upokojitvijo pred sedmimi leti.
Za vse, ki smo Jožeta poznali bo njegov odhod v večnost pustil nenadomestljivo praznino. Osebno sem izgubil dobrega in zvestega prijatelja, ki ga ne bo mogoče nadomestiti.
Jože zapušča svojo ljubljeno ženo Marijo, hčerko Julie, zeta Alberta in vnučke Madlin, Daniela in Nathana; v domovini pa sestro Marijo, brata Ivana in druge sorodnike. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje.
Jože, ti pa počivaj v miru pod avstralskimi evkalipti, naj ti bo lahka žemljica pod južnim križem...
prijatelj Stanko Prosenak
13.	junij - Slovensko društvo Planinkav Brisbanu
14.	junij - Slovensko društvo Ivan Cankar Geelong. ob 19.00
15.	junij - Udeležba pri maši v Verskem središču Kew, po maši koncert v dvorani: ob 14.30 nastop pri Slovenskem športnem in kulturnem društvu v St. Albansu
16.	junij - ob 11.00 sprejem v Mestni hiši v Melbournu
17.	junij - odhoc v Auckiand
21 .junij - koncert v Slovenskem društvu Sydney na proslavi ob obletnici slovenske države
22.	junij - dopoldne po maši ob 11.00 nastop v Verskem središču Merrvlands, v Woliongongu nastop po maši v Slovenskem društvu Planica ob 18.00
23.	junij - sprejem pri županu Wofiongonga: ob 12.00 nastop v parlamentu NS W, na sprejemu konzularnega zbora, ob obletnici slovenske države ga prireja Alfred Brežnik. častni konzul RS iz Svdneva
24.	junij - nastop v Slovenskem društvu v Canberri
25.	junij - nastop na proslavi dneva državnosti v Veleposlaništvu RS v Canberri. ki jo prireja Aljaž Gosnar. odpravnik poslov
28.	junij - koncert okteta v Slovenskem društvu Adelaide, po nastopu ples
29.	junij - Slovensko društvo Adelaide - na kulturnem programu ob 14.00 uri nastopa
tudi oktet Lesna *
Slovenski oktet Lesna letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja, od tega 15 let v isti sestavi. Vsi so poročeni, skupno imajo 21 otrok in nekaj vnukov. Imeli so več kot 700 nastopov doma in v tujini. Po osamosvojitvi Slovenije so prvi zapeli slovensko himno v Palači Združenih narodov v New Yorku.
Izdali so audio kaseto in CD ploščo, video kaseto, kjer so poleg pesmi predstavili tudi lepote slovenske Koroške. Pojejo vse od klasikov. Gallusa. Mozarta. Wolfa do popularnih pemi tujih narodov, slovenske narodne pesmi, še zlasti koroške. -Ivo Leber, Lojze K oso rok
A'a manjši fotografiji: oktet Lesna s Štefko Kučan, Brigito Bukovec in Leonom Stukljem
Večja fotografija spodaj: Lesna v Cankarjevem domu na razstavi "Medvedji trg" pred koalami, kijih je v akciji za novo Pediatrično l kliniko zbral naš časnik Glas Slovenije
medvedji trg
%
V,u.V.	MIM»T:>. II I-K1I AIM
v.«-.«».-. { wMvnjqtHwnui
Sydney
Izredni občni zbor Slovenskega društva Sydney
MED NAMI
m i3
V nedeljo, 1 junija se je zbrala velika množica članov SDS na prvem izrednem občnem zboru, katerega SDS že ni imelo kar nekaj let. Res je bilo lepo videti koliko članov se še zanima za dom oziroma društvo kateremu pripadajo.
Dnevni red občnega zbora je bil naveden pod eno samo točko: bodočnost SDS. Ko je predsednik Jože Lah po daljšem uvodnem govoru pozdravil navzoče, je omenil tudi težave v katerih se društvo trenutno nahaja. Predvsem je mislil na člane odbora, saj se je njihovo število znatno zmanjšalo z odstopom dveh odbornikov, temu pa je dodati še dvomesečno odsotnost predsednika, ki odhaja na dopust. Tako bo delo štirih odbornikov prenaporno, še posebej ob pripravah na 40. obletnico društva.
Nekateri člani, predvsem bivši odborniki, ki vedo koliko požrtvovalnosti je treba za delo v društvu, in prav tako sedanji odborniki, so v svojih nagovorih opozorili ostale člane kako malo se zavedajo kaj vse morajo tvegati odborniki, ki so, mimogrede rečeno, deležni le graj. redko pa pohval.
Med prostovoljci za nove člane odbora je bilo tudi nekaj mladih in "upamo, da se ne bodo ustrašili dela", je v svojem nagovoru dejala irena Stariha. "Mladi pari redno vozimo svoje otroke ob petkih na folklorne vaje in smo tako in tako v klubu", so izjavili nekateri. Žal pa za delo ni treba poprijeti samo ob petkih ampak tudi ob drugih dnevih. Mladim družinam ne bo lahko, vendar je njihov pristop hvale vreden.
Ste že poravnali naročnino na Glas Slovenije?
Gold Coast
Kresni večer
Slovenska skupnost na Gold Coastu prireja v soboto, 28. junija Ples za kresni večer. Večerja bo ob 19.00 uri. Za ples bo igral Livio Tamborelli. Vmes bo loterija z zanimivimi dobitki. Vstopnina za člane bo S 12.00, za nečlane S 14.00. Rezervacije: (07) 5526 7745,(07) 5539 5430 Naslov: Burleigh Waters Community Centre, 131 Christine Ave, Burleigh Waters
Veleposlaništvo Republike Slovenije - Canberra Vabilo na prvo turistično ' odstavitev Slovenije v Avstraliji
Veleposlaništvo RS Canberra vas želi obvestiti, da bo Slovenija sodelovala na Holiday Travel Show v Mdbournu in Sydneyu v sklopu "European Village".
V	Melbournu bo sejem od petka. 13. 6. do nedelje 15. 6. v Exhibition Centre, predstavitev slovenskega turizma bo na stojnici 233.
V	času sejma bo predvajana video kaseta "Holidays in Slovenia" in sicer v soboto. 14.6. ob 11.30.
V	Sydneyu bo sejem od četrtka, 19. 6. do nedelje, 22. 6. v Exhibition Centre. Predstavitev slovenskega turizma bo na stojnici 112. Video kaseto bodo prikazali v petek. 20. 6. ob 15.30.
To prvo turistično predstavitev Slovenije v Avstraliji so organizirali: Veleposlaništvo RS in Konzulat RS v Sydneyu sta v sodelovanju s Turističnim promocijskim centrom Slovenije, Kompas Holidays, Golfturist. Europcar. Kmečko družbo. Centrom za promoci jo mesta Ljubljane. Traveland in Moray Travel.
Posebej zanimiva točka občnega zbora je bil predlog o prodaji dela zemljišča, za katerega je prodajo že odobrila fairfieldska občina pod pogojem, da se ves izkupiček porabi na obnovitev in izboljšanje društvenih prostorov. Ta kos zemljiščaje uradno ocenjen na 1 milijon dolarjev. S tem denarjem bi lahko popravili parkirišče, naredili bi lahko udoben bar in večjo hladilno sobo, da ne govorimo o hladilni napravi za celotno društvo in igralniški sobi. To so želje premnogih obiskovalcev.
Na žalost ta občni zbor ni prišel do pravega zaključka in razen dopolnitve odbora, se o možni prodaji zemljišča ni govorilo. Tako je ostala ideja samo - sanje... za razmišljanje do naslednjega občnega zbora.
- Ivanka Bulovec
Naročite na Glas Slovenije svoje sorodnike, prijatelje in znance
Canberra
Adelaide
40 let Slovenskega društva
Slovensko društvo v Adelaidi praznuje 28. in 29. junija 40. obletnico delovanja. Takšno društvo kot stoji danes so si zgradili leta 1987. Za to obletnico so pripravili sledeč program: v soboto prirejajo tekmovanja v bilijardu, balinanju in kartanju; zvečer bo ples. na katerem bo igral ansambel Piave noči iz Melbourna. Pred plesom bo nastopil oktet Lesna iz Slovenj Gradca. V nedeijo bo na sporedu kulturni program. Oba dneva bo popestrila razstava ročnih del in slovenskih umetnikov, odprta bo tudi majhna knjižnica. Slovesnosti se bo udeležilo veliko slovenskih rojakov, med njimi je povabljeno tudi Veleposlaništvo iz Canberre.
Poslovilni večer za gospo Heleno
i'
Predsednik Common wealth
Zadnjih 25 let je Slovenka Helena Risa delala kot "barman" v Commonwealth Clubu, v najprestižnejšem družabnem klubu v Canberri.
Ob njenem odhodu v pokoj ji je predsednik kluba priredil velik sprejem, katerega seje udeležilo preko 300 članov kluba, med njimi celotna canberrska elita. Predsednik klubaje izrekel globoko zahvalo gospe Heleni, kije prišla iz Slovenije v Avstralijo, za njeno dolgoletno delo, kar je potrdila tudi glasna zdravica gostov.
Sam sem gospo Heleno spoznal pred štirimi leti, ko sem prvič priredil poslovno kosilo v klubu. Takrat je prišla k meni
Cluba nazdravlja Heleni Risa prijazna gospa in me nagovorila v slovenskem jeziku. Moral sem priti iz Slovenije v avstralsko Canberro, da sem ponovno postrežen v slovenskem jeziku.
Gospa Helena je dala tudi poseben pečat našim svečanim večerjam, ko smo gostili predsednika slovenskega parlamenta in druge visoke goste iz Slovenije in Avstralije.
Kot predstavniku Slovenije mi je bilo, kot že tolikokrat doslej ob podobnih prilikah v celi Avstraliji, v velik ponos prisostvovati poslovilnemu sprejemu gospe Heleni iz Commonwealth Cluba.
- Aljaž Gos na r
ENGLISH PAGE-
US Indicates Preference for just 3 new NATO States
The United States signalled a desire to restrict the first wave of NATO's eastward extension to Poland, Hungary and the Czech Republic but sought to reassure also-rans that alliance expansion will continue despite Russian misgivings. Nine members of the 1.6-national alliance signalled a desire to include both Romania and Slovenia in the first round of NATO expansion, which will completed by 1999. The main argument in favour of bringing Romania and Slovenia - Romania with population of 22 million is much more important strategically than Slovenia with 2 million. NATO summit meet-ins will be in Madrid beginning July 8.
According to Washington Post Slovenia enjoy European but not so much American favour.
From the Economist:
Slovenia as the richest and most open republic in the former Yugoslavia. began its shift to capitalism from a relatively strong position.	Sensible
macroeconomic policy has boosted the country further. The economy began growing in 1993. Unemployment has been falling and. at 7.3% in 1996, is below the OECD average, according to the OECD latest report. But inflation remains wor-rving. Consumer prices rose bv almost 9% in 1996. This looks unlikely to fall soon. The introduction of a new value-added tax and the freeing of some prices (including energy) that are still controlled will put upward pressure on prices. The OECD believes that in order to help dampen popular expectations about future inflation, Slovenia's central bank needs to make low inflation its clear objective. It also recommends controlling wage growth in the public sector and reforming the country's pensions system.
GDP per capita (1995) 9,348 USS
First Anniversary of Slovenian-Russian Society
The Slovenian-Russian Society organized its annual general meeting in Ljubljana to mark its first anniversary. The society has 230 registered members and is chaired by Sašo Geržina, the former Slovenian ambassador to Moscow. At the meeting was also Russian Ambassador to Slovenia Aleksey Nikiforov. Members have gathered on several occasions, especially at cultural events, such as the memorial ceremony at the Russian chapel below Vršič on its 80th anniversary or on the 175th anniversary of the birth of the Russian writer. Fyodor Mihaylovich Dostoyevski.
Slovenia - Population: 1,983.000
Choir Tone Tomšič in Belgium The Ljubljana University Choir, Tone Tomšič, gave a concert in Belgian town of Maasmechelen. The concert was organized by Slomšek, the Association of Slovenians living in Belgium. The choir was founded in 1926; due to the Second World War it stopped singing, but in 1946 it reformed. Its repertoire consist of songs from all stylistic periods, and the choir has concerts in Slovenia as well as abroad where it has received many international awards.
Drama's Hamlet in Romania
Shakespeare's Hamlet directed by Janez Pipan and performed by DRAMA SNG Ljubljana, the ensemble of the Slovenian National Pheatre, was very favourably received at the second Festival of Shakespeare's Plays in Craiova in Romania.
News from the Society for Slovene Studies - Canada
Society for Slovene Studies at University of Alberta in Canada elected Lena Lencek and David Stermole to the Executive Board.
Dr. Silvester Lango, a distinguished long term member of the Society for Slovene Studies and President of the American Slovene Congress, was honoured by the Slavic Heritage Council of America, Inc., for his efforts on behalf of the Slavic communities in Greater New York.
The Society for Slovene Studies honoured France Bernik on the occasion of his 70th birthday, May 13 1997. Dr. Bernik -professor of Slovene literature at the University of Ljubljana; since 1992 President of the Slovene Academy of Sciences and the Arts; in 1995 elected legatus Sloveniae and member of the Senate of the European Academy of Sciences and Arts in Salzburg, Austria has been a regular member of the Society since November 1991.
The latest volume of Dve domovini - Two Homelands (Razprava o izseljenstvu-Mi-gration Studies: vol 7, 1996) contains work by many members of the Society for Slovene Studies including Janja Žitnik ("Vojeslav Mole: Ob stodeseti obletnici rojstva" & "Desetletnica delovanja instituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU"), Janez Stano nik ("Friderik Baraga: ob dvestoletnici rojstva" & "Slovenci v Združenih državah: obdobje 1848-1891") and Andrej Vovko (several reviews of important recent books). Dve domovini is published by the Centre of Scientific Research of the Slovene Academy of Science and the Arts, Institute for Slovene Emigration Research, Ljubljana.
Slovenia - Area: 20,256 sq km
Central Europe Leaders Gather for Summit in Slovenia
Presidents of eight Central European states, including Germany and Italy arrived to the Slovenia coastal resort of Piran to discuss European integration at their fourth annual meeting. The Piran meeting is taking place 10 days ahead of a EU summit in Amsterdam where leaders are expected to sign a new treaty designed to prepare the 15-member bloc for enlargement into Eastern Europe. "A united, democratic and free Europe is the only good possibility that Europe and Slovenia have," Slovenian President Milan Kuean, who is hosting the meeting, told the Slovenian Press. The Czech Republic. Hungary and Poland are considered to be the most likely candidates to be included in a first round of EU expansion, with Slovenia figuring as an outside chance.
Yarrawonga (Australia) - Harvest time on the Slovenian farm
Impact International	°sponzorji^
pty-Limited	TheV^co„°Soârenia	iójTN"S™ñts'
sponzoiLia f EMONfi
ENGLISH PAGE
' SLOVENIJE
vtMO nrMi)VMU
12.6.1997
Lji&hljciria
European Cultural Month
15 M ay-14 July
European Cultural Month 1997 in Ljubljana opened by President Milan Kučan The European Cultural Month Ljubljana 1997 (EMK) opened in the Gallus Hall of the Cankarjev dom cultural centre. The opening ceremony was attended by numerous distinguished guests including Milan Kučan, the honorary sponsor of the EMK. He said: "Culture is our creative imagination, our knowledge and work, our understanding of the world, it is a protest against all violence against humankind or nations, it is the human right to dignity and to being different. A Europe of cultures is a Europe of diverse cultures, it os freedom and respect for all who have their home here..."
The opening ceremony - a scene oratorio directed by Marko Letonja - was performed by the Slovenian Philharmonic Orchestra, the group Laibach, the academic choir Tone Tomšič, soprano Norina Radovan, as well as actors Iva Zupančič and Jurij Souček.
During the EMK, which lasts until 5 July, the Slovenian capital will host 250 cultural events - music concerts, opera, theatre, dance and puppet performances, exhibitions, films, symposiums, artistic workshops, multimedia projects as well as performances for children and youth by Slovenian and foreign guests.
350 000 inhabitants
Culture in numbers
Museums 22
Visitors: 340 000
The most important Museums
The National Museum The Slovene Museum of Natural History The Museum of Modern Histon
The Municipal Museum of Ljubljana The Architectural Museum The Slovene Theatre and Film
Museum
Galeries 53
Visitors: 230 000
The most important Galleries
The National Gallery
The Modern gallery
The Municipal Gallery
The international Graphic Arts
Centre Ljubljana Equrna
Cultural Congress Centre Cankarjev dom Halls: 10 Seatina: 4 300 Cultural Events: 830 Visitors: 300 000 Congres Events: 257
Theatres
number: 10
seating: 2 585
visitors: 250 000
The most important Theatres
The Opera and Ballet
Drama National Theatre
The Municipal Theatre of
Ljubljana
The Puppet Theatre Theatre Mladinsko Glej Theatre
Professional Orchestras
The Slovene Philharmony
The Simphonical Orchestra RTV
Slovenia
Big Band RTV
The Opera Orchestra
Libraries
The National and University Library (2 000 000 books) The Slovene Academy of Science and Arts Library (408 780 books) The Central Technical Library (295 374 books) The Seminary Library (54 000 books)
Specialised Libraries 115 (2 189 780 books) Genera! Educational Libraries 6 Cinemas 11 Visitors. 1 234 000
/ vss-tr -wf. »*>*>» sv s/y #	r¡*r	_
Culture of a city
Ljubljana is not a very large city, but happens to be the capital of Slovenia, and as such, has a special role in determining the cultural profile of the whole nation and vice versa. The cosmopolitan character of Ljubljana formed together with crystallisation of the Slovenian entity. Also some traditionais intellectuals may argue that the real roots of Slovenians lie in the peasant culture that survived centuries of foreign rules, the culture of Ljubljana, especially in the century, indicates the importance of urban culture. Contrary to the insularity of the traditional peasant culture, the city opened channels of communication with other cultures. The worthy peasant tradition which preserved the language, myths and popular narratives may have been lost forever, without the participation of the city and its notable inhabitants in the cultural and social movements of modern Europe.
The City and its architecture
It is possible to define six periods in the urban development of Ljubljana, which produced sweeping changes in the fabric of the city. The six phases of urban development can characterised as the period of Roman Emona, the rise o i the mediaeval town between Ljubljana Castle (Grad) and the river Ljubljanica, the later Baroquisation of this structure, the period of intensive municipal urbanisation after the earthquake at the end of the 19th century, the Intenvar Years, the intensive postwar building period and the last decades of the 20th century. •
Roman Emona
is certainly the least well-preserved urban segment of these six. The plan of the rectangular settlement, which developed from a military encampment is a classic example of the type of town, built by Roman legionaries in new surroundings.
The presentation of Emona varies widely in the modern urban structure of the Ljubljana city centre. This ranges from the open-air museum at Jakopičev vrt, where a relatively well-preserved insula can be seen, through the archaeological presentations along Erjavčeva ulica (in the immediate vicinity of Cankarjev dom), to Plečnik's interpretation of the southern town wall at Mirje and Ravnikar's inclusion of archaeological motifs in modern architecture (e.g. the building in the Ferantov vrt complex, the Trg republike square or the surroundings of Cankarjev dom).
Hoewer, it is certain that the remains of Emona were only a memory of a specific period in the history of the town after the mediaeval-baroque period. They were no longer an integral part from which a new city could rise in any shape or form.
PST!?!?
Zanimivo, zgodba prejšnjih let se ponavlja: ko gre za proslavitev slovenske samostojnosti in državnosti se govori o varčevanju in o "ni denarja". Tako pravijo za letos: ker ne gre za nobeno okroglo obletnico (letošnja bo namreč šesta po vrsti), organizatorji ne pripravljajo nobene posebne slavnostne in drage proslave. Tudi ognjemeta ne bo. Ja, lani seje čudila urednica Glasa Slovenije, ko je bila na dan državnosti v Mariboru: tudi zastav ni bilo kaj prida. Je še potreben kakšen dokaz več kako malo cenijo v Sloveniji svojo lastno državo?
sramota, sramota
Ko je bil časnikar Dnevnika Miha Kovač minuli teden v ZDA, se mu še sanjalo ni, da se mu lahko zgodi kaj podobnega: ko seje v Chicagu želel vkrcati v letalo Air Canade in se prek Toronta vrniti v Evropo, je prijazna uslužbenka ob čekiranju debelo gledala v njegov potni list in ga potem zaupno vprašala, kaj da je to Slovenija; za kaj takega namreč še nikoli ni slišala in tudi v njenem računalniku ni pod tem imenom našla ničesar. Do-končno jo je prepričal šele njen šef, ki je časnikarja Kovača z vljudnim nasmeškom poslal proti letalu.
dnevnik, dnevnik
Rojstni dan
Moji prijateljici in zvesti naročnici Glasa Slovenije vse lepo za 40. rojstni dan, katerega je praznovala v maju. Ker pa potuje konec tega meseca domov na oddih, ji želim še srečno pot in seveda predvsem vrnitev. Ivanka Krempl Uredništvo: Tudi mi želimo Dragici Brunčič vse najboljše in naj se ima lepo v naši prelepi Sloveniji.
Tiskovni sklad
$ 10.00 Kristina Skočir; S 30.00 Ivanka Krempl; S 40.00 Peter Dolenc $ 50.00 R. Novak HVALA
Išče se
Prosimo Danila Vojska, brata pok. kiparja Milana Vojska, ali kogarkoli, ki bi vedel kje je, naj se oglasi Marjani Vojsk na telefon: 97508117. Danilo je pred približno štirimi leti živel na Kings Crosu, kjer je imel v glavni ulici juvelirno; trgoval je tudi z opali. Iščemo ga zaradi družinskih zadev. Marjana Vojsk
Smeh
Hudo
Kaj se ti lahko zgodi hujšega kot to, da ti žena vzame plačo in odide? Da denar porabi in se vrne!
Ločitev
Zakonca Pljunčeva se ločujeta. Pa pravi sodnik: "Gospa, kdaj pa sta se vi in vaš prvikrat sprla?" Gospa: "Ah, to je bilo takrat, ko je tudi on hotel na vsak način biti na poročni sliki."
Trata
Vodja policijske postaje je bil zelo ponosen na trato pred stavbo. Nekega dne pa sojo napadli krti. Skliče moštvo in pravi: "Zdaj grem na sestanek na vrhovno poveljstvo, vi pa medtem polovite vse krte in trato spravite v prvotno stanje, razumeli?" Ko se čez tri ure vrne s sestanka, mu namestnik navdušeno poroča: "Trata je urejena, krti polovljeni, še več, kar žive smo pokopali."
Razlog za zamudo
"Janezek, zakaj si zamudil v šolo?"
"Zaspal sem, sanjal sem. da sem na nogometni tekmi."
"Že, ampak to ni noben razlog!"
"Ja, igrali so dva podaijška."
Petek, pa še trinajsti...
Strašna kombinacija! Med kristjani je 13 nesrečna številka, saj je bilo na zadnji večerji 13 prisotnih (12 apostolov in Kristus) in tudi zato, ker je 12 čarovnic in satan prisotnih na satanskih ceremonijah. Petek je slab dan, saj nekateri verujejo, da sta bila tega dne izgnana iz raja Adam in Eva; Noetovo barko je doletela poplava prav na petek; Kristus je bil križan na petek. Kadar se torej ta dva, trinajsti in petek znajdeta skupaj na koledarju, je to "bad luck" pravijo vražjeverni. V Veliki Britaniji in v ZDA so obešali kriminalce prav na petek, in med ljudstvom je prisotno verovanje, da bo vsakdor ki se mu sodi ob petkih izgubil sodbo. Vražjeverni tudi pravijo: če bo v petek dež, bo v nedeljo sijalo sonce.
Popravek
V 99. številki Glasa Slovenijeje prišlo ob prenosu oziroma zoževanju teksta iz enega v drugi računalnik do premika vrstic. Tako mora v članku Ivanke Bulovec "Praznik materinskega dne pri SDS" (stran 12) v drugem odstavku stavek glasiti: "Vedno prihaja s svojima hčerkama Natalijo in Tanjo na folklorne vaje in je poleg tega svojemu možu, podpredsedniku SDS Stanku Kopšetu vedno tudi v moralno pomoč." Za pomoto se opravičujemo.
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830; fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square. Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00- 17.00 ure; uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure Aljaž Gosnar - odpravnik poslov Helena Drnovšek Zorko - prva sekretarka Tina Grosvenor - ataše
Konzulat RS (Sydney)
Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116; fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov:
P.O.Box 188 CoogeeNSW 2034 *
Konzulat RS Nova Zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027; fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smith field NSW 2164. telefon: (02) 9604 5133; fax: (02) 9604 0096
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/X1I, Ljubljana 1000, Slovenija telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc
Viri informacij:
Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, Mag, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija, Druiina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda, Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestnik, Internet. Radio Ognjišče, Radio Slovenija ter dopisniki