St. 51.
V Gorici; 21. decembra 1888.
„Soc»" izhaja	vsak petok	in velja
opostiprejemana	att v Gone	iia 4oro
doSiljana :		
V&e leto    .   .	r	4.4r
"   Pol lettt     .   .	.....	2.U
Cetvrt leta     .		I 10
Pri ozuatiilili is	tako tudi	pri „pv.
ianicnh*' se placuje	za navadm	triRtup.
no trsto:		
8 kr. ce se 7      .,      M      M 6   „   .,   ,»	tiska I krat	
	»   3   ,.	
Za yefie drke po prostoru.
Posamezne.Stevifke, ae dobivajbpo 8 kr. v tobakarnicali aa Starem trgja in v Nanski ulici in v prodajainici G-« Likarja v SemeniSkiJt ulican h. St. 10.
Dopisi naj se pcSiljajo uredniStvu. Via Mercato 12, naro&nina pa oprat-nistm „8o8e", Via Seminario St. 10.
Rokopisi Be ne vracajo; dopisi naj sir WagOToljuo frankujejo. — Delalcem in dnigini nepreoioSmni aa naro&rina jeniza, akose a^aw pri opravntytvu.
Boiifina.
„Casfc Bogu na viSavah in mir Ijud*-in na isera-ljiy ki bo dobre volje", prepevali ao nebeSki duhovi nad betlehemskimi pa&niki tisto uo&, ko so je rodil v revnem hlovu Sin boiji, odreecnik vesoljnega 61o-vi'Stva. Vsako leto ponavlja se spomia na ta nadna-ravni dogodek in ponavlja se pesem zve'icatiih dukov; a zalibog, da mir se vendar noce vrniti mod ljud^tva, ki feo ga potrebna, kakor zraka, kateri dibajo, ter da prepir, nemir, preganjanjo, sovraStvo trpi skoro prav tako, kakor o 6asn, ko ee ni sliSal §c ta nebeSki glas. In kor je najzalostnejSe. je to, da prepir sejejo, vzdrzujejo in Sirijo tudi taki krogi, kateri so pokli-cani, da bi narodom delili pravico in tako zapre-&li prepir, namrefi omikani krogi. Da se ne bo zdelo, da govorira v zrak in bcez podlago, do-kazati hoSem to z resnicnim dogodkom, vzetim h dejanskega zivljenjn. Iz tega spozna Sitatelj, kako Bovrnino, brezpotrehno in budomusno »e dra&ijo na-rodi v stvereh. ki so jaene kot beli dan, ˇ za'Wih, ki ne trpijo nikakega prikcajSanja brez pomilovanja vreduih naslodkov.
Oovoril eetn z razumnira modern o tem, da neki ucenec guriSkega uSiliSca plSe svoje ime Moz tifi, oce njegov pa Mosettig. Prav resno mi na to odgo-vori, da uitaneo bi ne smel zanaprej svojega imena drugaSe pisati noga-ileaeltig, da oi se raorala pisava njegovega imena v vseh Solskih katalogih n>i staro koptto preptsati, in — Cujte! — da vaa doaedai sprejeta spricevala bi ao morala na novo spisati, L«s da so bila iiiegalno (uopostavno) spisana. A!i bi se morali tudi vsi pro»rami, v katerih je Mozetid natisuen, nanovo natisuiti> mi ni povedal. Ker sera zvedcl, da enakib miali ao tudi drugi razumni tova-risi razumnega goapurU, ne morcm si kaj, da bi o tej zadevi ne stavil sledeSHi vpra§auj:
1.  Je-li omikanim gospodom, ki se drznejo tako 8oditi o piaavi oaaih imen, znano. od kedaj je vpeljana in od dtzavne vlade pripozr.nna slovpnska abeceda, gajcica imenovana — in od kedaj rabimo Bcdanjfi slovensko pravojMaje? Jim je li znano, da od tcga oi V(5 npgo okoto 40 let? in da je enako mlada eorodna hrvatska in ceaka abeceda P
2.  Je li gospoda premislita, da se mora po tern takem pri vsakem Sinvencu, kateri avoje ime pi*e s pravilnitn slovunskim pravopisom, pisava njegovega imena razlodevatt od pisave ofietovega imena, 6e jo bil ofie pred ono dobo, to je pred 40 let! rojen in krsceti, in da se mora prav gotovo razlocovati od pi-save dfdovpga imena?
3.  Da so tedaj po m<5elu, katero jo izrt'oeno v gore navedenem modrovanji omikanili mo2, iiiegalno alt oopodtavno pisana:
a. vsa aprifievala aloveuskih ue'ezeev, v katerih se ta nova pisava rabi, na veeh sredujth in Ijudfkih aclab, z vsemi katalogi vrod; b. vsa uradoa piama; kratne knjige; imoaovalni dekreti; c. vae to nevaamo na. Primorakem, ampak tudi na Kranjakom, Stajer-fikom, Koroskem; pa tudi na HrvaSkem in Celkem; d. illegalna pisava imen 61anov deielnega §olakega sveta Klodic in Maruiit5, ministra Prazaka in drugih; c. illegalni dekreti drzavne vlade, katera se alovanski pisavi slovan>kih imen ni nikoli uatavljala, dasi je morala vedeti, da je ta pisava So le pred nekterimi desetletjj vpeljana, in se tedaj ne more vjemati s pisavo otctnb imen; f. illegalni vsi taki apiai del. 6. sveta, kat'ri ee do sedaj Se nikoli ni spodtikal nad pravilno piaavo slovenakih imon, in ki je tedaj toliko let illegilnoBt trpel in pri njoj sodcloval.
4.  Se li zdi mogode omenjeni gospodi, vzdiio-vati svoje mnenje, ki zali vsakega y.ave.lnoga Slo-vp.nca, zdaj, ko je prelaganjo slovenakih imen na pravilno pravopiaje vsled rabe y vseh uraduifikih spi-ssh in odlokih, tudi takib, ki nosijo podpis Nj. Ve-lidanatta, in na zemljevidib goneralnega Staba z > davno ne samo mol<5e, ampak djanstveno pozakoni5eno ?
5.  Ni li znano tej gospodi, da je pri vcliki ve-dini slovenakih imen pcavi izraz njih zvoka in po raona edino le a slovensko abecedo mogod ko nemski jczik uioja ^rk w alQYmki % in &, italy^ski tut m
zloge 2a, co, 6u, ic" itd. in da tedaj pravi z v o k in pomen imena, ki je vender njogovo p r a v o b i s t v o, oatane v bh pravopisih ne iz-ra^en, ampak popaLen ? Da jo odaj preloXitev slo-venskega imena na slovenski prav>|)ia odpravitev spa5enosti, a ne paoenje, tedaj ku 1 -turni napredek, a ne pregroha, kakor je vsaka odpravitev knkega zastarelega nramisla zahteva na-predka »51oveSke kultaro in kakor so pri vseh caro-dih imena po zakonih pravopisja piSejo, izvzemsi po nekoliko nemSki narod, kjer pleimtvo z zastarelo pisavo svojih imen dokumentuje n dokazuje starost rodbioe, in je a torn avojim izgleiom zatrlo zdravi okus za pravilno piaavo imen tud; pri me§<5anih.
6.  AH ne bi bilo pti6akovai od omikanc Cos-pode, da tarn kjer gre za odlodtev med pravilnim in nepravilnim pisanjem, tedaj ned pametjo in nea-paraetjo. ae po avoje in poklicn zs, prvo odloSi? Ali se zagovorniku navedene bedaato2> res dopada pisava, v kateri pomeni 5rka g zdaj k (Saunig) zdaj c (Mo-settie); <5rka ch zdaj k (Pailiob), tdaj g (Jucb), zdaj
' & (Maurovich): ali ni to zmeSnjavi, katen sloveuska pisava konec stori?
7.  Ali se more trditi, da je vpeljava pravilnega pravopisa predruga6ba imena? Al ni temveS to po-pravitev spn^cnega imena? Ako je to tako, more vsak trezno misleft Llovek sloyenskemu cloveku pri-soditi pravico, da, kedar je prh>,. do toliko pameti in okuso, da more razlocevati ited pravopisom in njegovo spukt), in do ocene Bv^jega imena kot pode-dovane svctinje, katero treba varovati sramoe'enja kakor pacenja — mil ame priskrbeti dostojno name-sto spiiuenega oblitSja.
8.   Ali omikana gospoda ni §e opazila, da se gode" prave predrugacbo imen, piedrugacbo zvoka in pome:<a dnigod nego pri Sloveiuih, primeri Batiggi, Draghii:(hio, itd. itd.
9.  Kak utis mora narcditi tako besediienje o pisavi imena na vsakega Slove «a, ki vidi, kako ono nasprotuje vsaki zdravi misli, a kako strogo se vje-ma z zahtovami BCorriera" in nFroccio" ter jisia s-jrodnih listov?
10.   Ce pa hoCete, da naj jo drXimo Btare pi-save, zakaj ne se2ete po najstors, v kateri so se pi-sala na§A imena, po ciriliti? Kak razlog zahteva, da naj re pisejo naSa imena tako, k\kor jih je pop a-c i i a it<ilijan8ka in nemska nevadnost, a ne tako, kakor jih je pisala slov^neka izvirnost? Ce ho6ete iti zadenski, dobro, vam bomo alcdili; pa se ne usta-vimo pri letu 1S00, ampak pojderao nazaj celo do leta 800 in gOO, ko a*a nam Oil il Metod pi«ala naSa imena z naSim pravopisom. Ce vam tie dopade nas sedaoji p r a v o p i s, poprimemo «e drugega, pa ne vaiih s p a L e n j. Se silo nam meoda Vendar ne bote hoteli utepsti napak in epak?
Dopisi.
V GoHci} 18. dewmbra. — Zopot nam jo^sa-beleilfi nov pojav narodnega 2ivljenJ4 v slovenski 3i-talnici goriSki, ki naj bi biagodejno uplival na vae kroge goriSkm Slovenoev v v.sakterem oziru. Prica smov bili lepi veselici, katero je bilo priredilo naSer najstarStj gorisko druStvo dno IG.-t.ni. vkoiiat naura otroSkim vrtom. S tern je liot«la goriska citalnica slaviti 40lotnico cesarjevega vlaflanja po namenu in v smislu presvifclega cesaijs. Kakor so je izvrstao do-vrSila veselica 1. decembra, ki je bila prirejeoa v isto proalavo, pa bvez gmote.egi uam^na, t»ko se je v sploSno zadovoljnoat in na vsako stnin sijsjno iz-vedla tudi zadnja. Vseh doholkov bilo je uad ato gold, in po odbitih stroSkih ostalo je za otroske vrte So dobrih ato gold.
SpomiuJHmo se, da ko ao nasi somesfoni itali-janskj naroduosti pred dobrim mesooem p'itedili be-sedo v koriat otroSkim vrtom, katere vzdr2uje njih ijlsko-drntrVQ nPn» iv«r,«a-. k'»t«»re se jo u ielezil tudi
rotWoj Up&a z Urugioii (JOjtOjHus'v.'cilii in velvnpii
v narodnem in denamem oziru, niso dobiii po odbitih stroiki! toliko 5iatega dohodka za humanitarnb nstanove, kakor mi. R^s je pa tudi, da ona njihova besedit us bila v proslavo cesarjevo, ampak IzkljuSno le v dobrodelni namen, in morda prihaja nekoliko odtod razlika v ftstih dohodkih omenjenih vesolic. Glavni uzrok. tej razliki je pa brLkone v tern, da Slovene'! imajo pri svojih moSnjah daljSi jermen n* *ro nasi italijanski sobratje in da radi tega se okrogliSi laze izmuznejo iz slovenske moSnje nego iz italijanske, katera ima bd zunaj Sirok vhod, od znotraj pa ozko g'lo, da je treba vgaaik moinega napora in morda colo kleSc. da se kaj izle5e.
Sicer pa to ne more delati preglavice naSim italijanskim someS6anom, ki imajo v rokah in lahko rabijo v clovekoljube naniene drug moSnjicek, ki se jim vselej po volji iu Siroko odpira in ki se vedno napolni z mogodno pumpo (sesalko), ko se mu zaone kazati go'o dno, nami'o5 obfiinako blagajnico. Italijanski mestui oSetje oezidali so italijanskim mestnim o-trokom, ali takim, ki hofiojo postati, ;z mestnitu alo-vensko-italijanakim ali italijansko slovenskim denatom za 10.000 gld. krasen otroSki vrt z vsemi mogo5imi pripravami, in to v proslavo cesarske Stiridesetletnice. Tako se godi v Gorici preziranim, preganjanim, kri-vifino tepenim Itaiijanora; goriSki Slovenci pa, katerim je naklonjeno ministerstvo Taaffejevo in dosjedno v-lada do zadnjega beriSa, imajo* ^as|||^pq»4a06t da stncjo n svojega troaiti, ako hocejo lmeti za,svoje otroke kaj takega, za kar./ifdfijansko staresinstvo trosi italijanskim otrokom tisoLe vsako leto, in ako hocejo slaviti vesel dogodek ˇ drzavi z dobrodeloimi napravami. Umljivojo, dajevredno zavidati Sloveo,co radi njih predpravie v vseh zadevah, celo v podpori dobrodelnih. naprav, za katere skrbijo iz svojega, med tern ko njihovim italijanskim someScanoni ni daua ta prilika, ker jim jo je odvzeio mestno staresinstvo, ki ljubeznjivo skrbi za njihove otroke. Cudno, da so „Corriere" ni Se jezil radi teh naSih predpravic.
Pa pustimo krivice, ki se god6 goriSkini Itali-janom, vsaj imajo aPro patrio", ki se bo znala pote-govati za teptane pravice italijanskega naroda ter opezarjati na prodpravice in nedopuatljive dobrotc, ki se dele* slovenskemu narodu v Gorici. Povejmo, rajSi, da omenjeni beaeda gori^ke citalnice dne 16. t» m. je bila dobro obiakana od citalnifiarjev in udov podpornega druatva, goriSkih in okolicaoskih ter da vapored se je uborno vrfiil. 0 to6kah na citre more-mo le to reft, da rodbina Omulee ni mogla zatajiti same sebe, temve5, da z mojsterskim eviranjem, ka* ke^sao je le njej lastno, je prieala o svojih zmozno-stih ter razveseljevala navzo6e oboinstvo. Vsak krat, ko je odgodla, sledilo je toliko ploskanja, da je mo-rala todko ponoviti ali kaj novega dodati. Odlikovala so jo ta beseda tudi po tern, da smo imeii priliko obSudovati novo moC, katora se ame imenovati izvr* atna pridobitev za naio narodno druStvo. PosluSali smo v prvio umetne glasovo, katere je izvabljala gla-soviru gospodt6na Marija Premrou-ova. Glas o njeni umetnijski spretoosti prodrl je bil uie pTed njo v LitalniSke kroge, ali prilika nam ni bfla Se dana, da bi bili iz svoje skuSnje poznali lepoto in milobo ,gla-sov, katere zna g wpodicna Premrou-ova b tako Jah-koto, urnostjo natancnostjo in s tako gtobokim izra-zom izvijati iz mrtve kovine. Mnogo smo pricakovali, a bo ve6 docakali. Prvo toiko, peto arijo iz Rossiui-jevega BSevilakega biivoa" igrala je izurjeni umet-nica z gospodoni Fonom, znaniin spretnim igralcem v 6italniskih proatorih, drugo tofiko, Pauerjovo nCa-Bcade-o," pa sama. Obfiinstvo posluSalo je pazljivo sd prvega do zadnjega glasa ter ni ponehalo ploska-ti, dokler ni igralka oba krata nekaj ponovila ali na? vrgla. Pri vsej hvali in burnem ploskanji oatala je iivrstna igralka mirna in uljudna, kakor ves 6« svojega igranja. Citaluici 6estitamo na novi pridobitvi.
Sklep lepi veselici je bila Saloigra BVdpvbc in vdova," ki se je igrala z nonavadno toonostjo in sre» (So. Mojgo krat smo \2e videli na odru gg. Klav2ar-ja in Sivoa ter gospodifino Pavlico in vsak krat dali pmo jim hvalo, katero so zasluiili v polni meri; a j nCi mproino, rja z»-j).ja igraojo soJe gplob-prilteirajtf
meet ilbornimi najisbornejSim. ObSinstvo pokazalo ja avojo vjliko zadoyoljnoBt i igralci v torn, da ja mad igro pri danih prilikah burno ploBkalo in sahtevalo, da so priSH igralci in igralke na oder. Imeli pa amo tadi toftaj priliko spoznati novo mod, katera bo de-la Ja clfelnici V90 Cast, ako jej bo mogla zvesta osftati. Gospodidna Omalec je prvi8 stopila na odr; svojo na-logo kot zacefoica izvrfiila jo v sploSno zadovoljnoat. Njeu glas, Id je bi) s poootka nekoliko tilt, dobival je vedno vac" mool in koneo igra bi clovek ue bil veroval, da je bila nota diletantinja prvio* na odru. — Hvala vaem sodelovaloem in hvala fiitaluici, ki je ptiredila avojim udom in dmgim vabljencem tako prijeten vecer, in hvala slnvnema obdtastvu, ki je tako velikoduSno pripomoglo y blagodejui nameu katerega je imela ta yeeelica. Veaelila naa je ie poaebo Sri tej priliki obilna ndeleiitev udov podporuega ruStva in okolicanov poleg rednik Sita'oicurjev.
rje, 16. decembra. — No bo nam tako Intro iz spomina dan 25.(noverobra, knjti ta dan seje obbajala pri naa alavnost 401etnega vladanja Njegu-vega Velioanatva preavetlega ceaarja Fraiia Josipa I. prav alovesno. Prevec bi bilo, ako bi bote! vse na-tanko opisati; povem Ie na kratko. — 2e na pred-vecer naznanjal je krea, umotoi ognji, oe|tevila« luci in streljanje topicevna najviajem kribn Skolu dalec po Erasn, tje po jadranskem movji, po Brdih in no vaej Vipavskej dolioi, da v Smarjah obhajamo slove-sen dan.
Drugi dan zjutra zbudilo nas je stieljaoje topi-cev in pritrkovanje svonov. Ob 10. uri jo bila slo-vesna sv. maSa s cesareko in zahvalno pesnijo, ktere 8P je udelezilo staresinatvo in Solski otroci. Po sv. maai obdaeili so ae Solsfci otroci a knjizico „Na§ ce-rar Franc Jozef I." — Takoj po popoldanski sluzbi bozji se je za&slo ljudstvo zbirati iz bliinj h in dal-njih krajev na lepo okinfoni slavnostni prostor, kteri je bil do 4. ure ze. napolnjen. Tocno ob 4T/4 uri za-cela so, je veselica po vsporedu, ki je bi! v „Soci* naznanjen. Da no bom vsega natankn opisoval, mo-ram redi, da so se vse tofike prav pohvalno izvrSile. Ljudstvu je najbolje ugajala otroska tgia „Oce naa, kteri ai v nebesih", ktera ae je prav mojsterakUgra-la. MeSena zbora „Sem alovenska dejclica" in *„Ye-Bela diuLba" sta se morala ponoviti. Saljivi prizor pa je vzbudil toliko smeha, da ae oi mogel niti zviaiti popolnoma.
Po veselici je bil banket, vdelezilo se ga ja 60 oaeb. Med bankctom je svirala godba in domadi pevci so pelf. Napivalo se je preavitlenm cesarju in Jjudstvo so je veselilo, staro in mlado, pozno v noc. — Za vae to gre hvala sla^nemu stareSinstvu, ki je skrbelo, da se je vse lepo v redo vrsilo; potem na Sim peocem in pevkinjam. Najvecja • hvala gre gasp, utitelju Ivanu Kavsu, kteri se je moogo trudil z o-troci in b pevci, da jih je toliko naocU Slava!
Kamnje, 15. dec. —
A moz posten je — solnce zlato, Ei razsvetluje, greje svefe, Ki t pisan cvet ogrinja trato, Ei vrt in gaj odeva v cvet.
8, Qregorcid.
Glasnik lata 1864, leposlovea list, kije izhajal v Celovci, ima na strani 67. naslednje: n6. g. cer-niski dekan so mi te doi 17. decembra 1863. aledeci glagoliticni napis, izrezan iz starega nmi3aala* svoje cerkvA. posiali, katerega od literam (do alovoo) tako berem: 1583 Mieeca Jjana na 15. pride k nam ˇ Eamnane (sic) g. Skof Yidemaki in nas vi2ita ta isti dan na svetega Yida tako hot!, da mu Main far-vacki poem pred vsemi doktori i pred vsem pukom v crikvi 8. Mihela v Eamenab. Ja pre Prao<5esko Ylenti5 dalmatin od Raba." Uprav iz ooega mesta. kjer ae je pred toliko leti sv. mafta hrvatski pela, po-aloril se je od svojih znpljanoy 2opnik in zlatoma-Snik v. d. g« Josip Sondat ter Sel u2ivat zasluieni pokoj t svoj zakotek, v nbavi. Vrtovin. Zaalnienec rodil se je od imovitih kmeckih roditeljev v ^acbali pri Tolmina, virovitej Tominski na levem bregu, doe 19. soSca 1808. Yes njegov javni dolgotrajni vek didi gola golcata skromnoat.
Prvo slnzbo opravljal je t Gorici na nekdanjem „licejiw kot wsup!eat". Potem kaplanoval je mnogo let v rojstni fapniji ˇ Tolminu in na LibnSaji; zatem administroval. Podbrdo; iupnikoval okoio 7 let aa St. YiSki gori in od leta 1857 do 1. dec. t. I. paatiroval je nam in bil nam v pravem pomenu pravi oLe. Nbcem njegovega obSirnega delovaoja 31 let dolge dobe na drobno opisovati in vseb ojegovih casing za naa nagtevati, ker bi bilo to meni oededno in njemn nevSefino; samo to rec>m: blagor njemn. ker bil je kakordrevo, nsajeno pii potokih vod, ka-tero daje plod «voj ob svojem 6am; katerega hat ne uvene, in katero v vsem, karkoli pofine nspova.
M|lo se nam je odmevalo njegovo alovo; tesno ;e bilo i njomo, ko se je od nas posIavljaK Re8j
junaSkih mu pra ne kraai nikako posvetno odlikova-nje; a Siri mu jih zavest i ponoa, da je natanCno izpolnovat svojo dolaoat, dajedovrSil 54 let avojega maSoikovanja in karkoli je Ie mogel, je blagega sto-ril. Odpovedal se je javnemu iivljenjn ali tolaSt nas, da hiva on, sa katerega so na5a area vo.uo bila in bodo, med nami. las peanikom kon^am:
0 trosi ^og ti srece ro2 ,t       Na vae poti;
A nan pa daj Se mnogo rao2, Mo2 vnih kot si ti!
Politiftni razgled.
Drzavni zbor imel je preteklo sredo 19. t. m. svojo zadnjo sej» pred prazniki. Sprejel je tudi v trotjem tranji novo vojasko postavo brea premembe. Le k § 14. sprejel je dodatek, katerega so hotel! ineti Madjari, ki je brez v-saktere vnz-iosti, <li ,iaj nam re 6 vlada, predno potc^e deset let, pcedlozi nasvet glede stevila vsakolettiih noviucev, ki naj bi reljalo potem, ko prete6e onih TO let, ki zaftnejo s pvihod-njim novim letom. Vse premembe, ki so se na-svetovale k voja§temu zakonu, odklonile so se z veliko ve^ino, s^rejelo se je pa veliko reso-lucij, s kateremi ss vladi nalaga, naj uvede ne-katere olajSave pr; izvrsitvi nove postave, in sieer posebno s pofietka v prehodnjem 6asu. Med drugim priporo^ilo se je vladi, naj bi bili nabori 7 vsakem sodnijskem okraji. Potrdila se je trgovska pogodJa s Svico in zbornica je v-zela na znanje naredbo skupnega ministerstva, po kateri so izlofieni nekateri zloSini, ki izvirajo iz anarhisfcidnih te2enj, iz §tevila onih, 0 kate-rih sodijo porotniki, ter izro^eni v razsodbo ncenim sodnikom, in sicer na Dunaji, v Danaj-skem Novem mestu, v Gradci in r Kotoru.
Slovenski poslanci Ferjan6i6, Klun, Suklje in tovarisi spro^il: so v drzavnem zboru samo-stalen nasvet, da hi se volilni okraji za drzavni zbor v skupint kme&ib obem na Koroskem druga^e omejili nego so zdaj. Tako bi priSlo na vsak volilni okraj blizu enako stevilo prebival-6ev, Sesar do zdaj ni; v celoviki okolici bi Slovenci dobili v2(Sino in svojega poslanea; v beljaSkem okraji bi pa zmagovali zdruzeni Slovenci in konservativni Nemci proti liberalcem. Koroska dezela j? edina, ki ima v drzavnem zboru samo liberabe zastopnike. Omenjeni pred-log podpisali so tudi konservativni Tirolei in ek-sekutivni komite (izvr§ojo6i odsek, sestavljen iz zastopnikov vseh desniSkih klubov) je predlog odobril, predno je bil stavljen.
V  bndgetnem odseku iftterpeloval je po-slanec Tonkli naufinega ministra 0 slovenskih ustriCnih razredih na srednjih Solah po slovenskih dezelab, 0 gimnaziji v Kranji in 0 tem, ali meni minister za to skrbeti, da se bota na goriski gimnaziji poudevala k>t prosta predmeta v treh oddelkih de^elna jezika za tiste udence, katerim nista matcrni jezik.
Dr^avni zbor snide se najbr^e §e Ie okolo 20. januarja prihodnjega lefca k nadaljnemu po-svetovanjn, ali dan ni §e doloden. Med tem 6a-som bodo zborovali deielni zbori §tajerski, fieski in gali§ki; prvi je sklican na dan 27. t. m. Ga-liSki de^elni zbor bo imel re§iti va2no vprasa-nje, kako odkupiti plemi^em pravico do naprav-Ijanja in prodaje zganja.
V  torek 18. t. m. umrl je na Dunaji v svoji palafci grof Leon Thun, mo2 izrednega du-ha, raofit in dela. Rodil se je 27. aprila 1811; leta 1835 stopil je v drzavno sluzbo; od leta 1849 do 1860 bil je minister za uk in bogo-fiastje. Kot tak je preustrojil avstrijske srednje in visoke Sole ter pomogel, da se je bila skle-nila pogodba radi cerkvenih zadev med pape-^em in cesarjem (konkordat). Leta 1860 usta-novil je dunajski konservativni katoliski list „yaterlandtf, za degar duSevno in gmotno sta-nje je vedno ssrbel. Bil je dosmrtni ud gospo-ske zbornice ter se je udelezeval z izvrstnimi govori vseh vaznejgjh razprav. Z otroSko Ijube-znijo bil ie udan katolSki cerkvi in cesarju ; Skofe je spoStoval kot uamestniko bozje ter Jim
mnogo pomagal se* svojo .veliko ufienostjo, zgo-vornostjo, pogumom, odloftnostjo iz zaupanjem v boljSe 6ase cerkve in Avstrije. Njegovi govori, 6e tudi na vidcz brez vspeha, §irili so se posebno po „Vaterlandu* ter so ohranjcvali in razpihavali iskro krScanskega migljenja in ziv-Ijenja, ko je vse tekalo za zlatim teletom in ko se je vse kleiijalo liberalizmu in njegovim mo-go6nim zastopnikom. Kadi izvanrednih svojih vrlin imel je redki mo2 v 2ivljenji mnogo spo-stovalcev, a Se vec" zdaj po smrti, ko ceto njegovi politi&ni nasprotniki priziiavajo in ob6udu-jejo njegovo znaSajnost, trdnost v prepricanji, neizprosljivost in neustraSJjivosc, ko je §lo za pravo in resnico. Avstrija se ima moLu mnogo zahvaliti. Zato je po pravici zalovanje in milo-vanje po tem mo2i sploSno. Njegovo tiuplo pre-nesli so v Teschen v rodovinsko rakev.
Poslanci ogerskega kraljestva bili so dru-gace jako hitri, ko je slo za kako vojaSko za-devo; letos se jim pa prav nic ne mudi 7, novo vojasko postavo, dasi slednji6 ne premenijo na nji cisto ni5. Zakaj tako postopajo, se no ve; morda zato, da m' se 0 njih govoriio,
Na§   prijatelj   in   zavezoik   Milan,    kraij „Srbije%   katercinn'  neka   prijazna   vlada   ne pus6a rada, da bi se imenoval kralja „srbskega'4, so dobro po5uti;  samo  da  skrbi   mu  ne dado mil 11 in da  notrauji  polo^aj  ni   ni6 kaj trden. Nekateri dnnajski listi so pisali, da bi bile raz-mere v srbskem   kraljestvu   celo   ncvarne,   ali drugi so temu ngovarjiii.  Gotovo je, da Milan j se vedno kraljuje in da   pri   volitvah   v veliko [ skupScino   so   zmagalt   radikalci.    Kako  se bo : dalje stvar motala z novo uatavo,   bomo  videli j 6e nam Bog da 2ivljenje in ce nam kdo pove. I          V Btikarestti, glavnem mestu   rumunskem,
imel je knez Gregori Stourca v zbornici govor, v katcieni je dokazoval, da v sluCaji vojske 11a Balkanu bi morala biti -liumunija. neutralnai a da bi morala pustiti ruskim vojakom pro3to pot skoz sv«jo dezslo. — V Bulgariji ne vejo, kaj so in kje so. Itnez Ferdinand bi rad utrdil svoj prostolj a manjka mu opornic, na katere bt ga oprl. V svoji blftini ima nekatere klati-viteze, ki i§cejo sami sebe. — Grska se hudaje, ker ni sprcjela francoska zbornica kupSijske pogodbe, po kateri bi se smelo nvazati na Francosko stiho grozdje z GrSkega. — §panrja ima novo miuisterstvo in je dobilo 6astno nalogo, razsoditi prepire med drzavama Peru in Uragnai v Ameriki radi drzavnih mej.,— AngleSka na-gaja Rusu v Aziji, sali v Afrfki jej gre slabo, ker so zamorci zapodili iz g>udana njene urad-nike; pa tudi v Aziji zdi se, da je ne Saka sre6a, ker Perzija je zrela hruika, ki prej ali poslej pade Rusiji v kosmato kapo. — Italijani bi radi rozljali z ostrogami, pa denara nimajo, da bi si jih napravili. Poslanci so voljni dovoliti denar za oro^je, pa ne tako, kakor Mi finandni minister Magliani, namred z naklado na sol in vojsko. Kje mislijo denar dobiti, tega niso §e povedali.
Najvecje te2ave ima na§ iskreni prijatelj Bismark. Neki njegov „Federvieha je spisal knjizico, v kateri dokazujc, da vojska med Av-strijo in Rusijo je neizogibna in potrebna. Ali ve§6aki so koj spoznali, da navedeni razlogi so ni6evi in da knjiga je hotela le nase mo2e os-traSiti in §e oze pritisniti na Bismarkove prsi. Nemfiiji se hudo godi radi njene politike v iz-hodni Afriki, kamor je bila poslala neko druzbo Sirit nemsko kulturo. OndaSnje ljndstvo je neu-pogljivo in tako drzno, da je celo streljalo in pobijalo nemske dezelne upravitelje, ki so ljudi drli in zani^evali. Modri mozje stikajo zdaj gla-ve, kaj bi bilo storiti; kajti doraov prijadratifje sramotno, tam ostati nemogode. Zmislili so se, da je treba dati vsej zadevi drugo lice, In it npijejo, da tu ne gre za netnSko naselbino, am-pak za to, da se zapreci kupcija se su^oji. Pod' tem nasiovom mislijo la^e ukobacati se iz hude zadrege.
Domafie in razne vesti
VabitO k 6o2i6nici slov. dekliske dvoraz-redne Sole in otroSkega vrta v Gorici, ki se bo vr-Sila due 23. decembra 1888 v Citalnicni dvorani. Za-cetok tobno   ob   4. uri p»poludne.   Spored:   I. Del.
I.  Petje: Cerkvica. 2. Deklamncija: NojlepSi letni 6a8, deklamuje petorica dekl'c in en deceit iz otroS-kega vrta. 3. Petje: BleSko Jezero. 4. Deklamacija: Beg v Egipet (legenda); deklamuje P r i n 6 i 8 E-liza iz I. razreda. 5. Petje; Kresnica. 6. Deklamacija: Bo2iLnica;   dekl. Bat. is tic"   Kristin a   iz
II.  razreda. 7. Petje: Avstrija moja. II. Del: 8. Igr»: Kjer Bog — tarn mir. Oaebe: Sv. Marija, sv. Joz>f (nema osoba), Gabrijel (angelj); Saloma, b >gata gospa; Marta, uboaua vdova; Jozabet in Ba/ilo, Martina otrcka. 9. Deklamacija ; 0 polunoSni maSi (balada); deklam. BoStjanc'io' Izabela iz II, razreda. 10. Petje: Oeaarska pesem. 11. Razdelitav darov, Vstopnina: za osobo 20 kr.; za druzroo 40 kr. V Gorici, 18. decembra 1888. Vodstvo.
„Slovensko bralno in poilporno drnStvo ! V Gorici" vabi uljudno vse «yojeM.p, n. gg. ude k | rednemu obdnemu zboru, ki bo v nedeljo 30. de- | cetnbra t. !. ob 3 urah popoludne v pritlieni dvorani ' Marzinijeve   gostilne   z   naslednjira dnevnim  redom: j
1.  porocllo o druitvenom delovanji leta 1888; 2. ra- j ciin za druStveuo leto 1888; 3. proracun za druStveno loto 1889;   4. morebitui   oasveti  gg.  druStvenikov; j 5. volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 nameatnikor I in senata 5 udov. — Po   obSnem   zboru   draSilt   se ; bodo   v   isfcih   prostorih   Sasopisi   za  leto   1889. — DruStvene   lacune,    racunske    knjige   in   pobotnice ogieda si lahko od  dane.s   naprej  vsak druStvenik v druStvenih prostorih ; oglagiti se je za to pri druStve-nem 6u\raji, Kdor hofie siaviti pri ob&iem zboru kak predlog, oaj ga nazoani do 27. t. m. odboru pismeno.
Posnetek iz racuna „Slov. bralnega in pod-porni'ga druStva v Gorici" za druStveno leto 1888, od 1, decembra 1887 do 30. novembra 1888. D n-hodki.   1. Doneski   podpiratoljev  154  gl.   18 kr. s
2.  Doneski   rednih   podpornih   udov  942 gl.  20 kr. ;
3.  Doneski  taredi.ih   podpornih  udov   17 gl.  40 kr.
4.  Daneski domafiih  bralnih  udov  79 gl. 20 kr.  5. Doneski. aunanjih bral lih udov 22 gl. 40 kr. 6. Pro- ] dani casopiai 18 gl.  42 kr.   7. Obiesti   od  glavnice ; «8 gl  44 kr. 8. Gotovina zafotkom leta 1887 50 gl. j 49Vt kr; skupno 1362 gl. 731/, kr. — Str oSki. 1. | Placa ziiravnikoina 110 gl.   2. Zdravila rodnim pod- j poroim udom 95 gl. 52 kr. 3. Podpora rodnim nod-pornim   udom 247 gl. 40 kr.   4. Podpora   izrednim podptirnim udom 73 gl. 20 kr. 5. Najemsclna 120 gl. G, DruStveni cuvaj 48 gl.   7. PobiStvo, kurjava, ave- \ cava 31   gi. 46 kr.    8. 6aaopisi   in  knjige   103 gl. : 34'/, kr. 9. Tiskovoi siroSki 17 gl. 30 kr. 10. Razni I atroSki 33 gl. 69 kr.   11. Na obresti nalozili 370 gl. j 12.   Gotovina   koncem   lota   1888   102   gl.   82 kr; { skupno   1352 gl. 73Vt kr. -—DruStveno  pre* mo2enjo:   1. Nalozeni  denar   2800  gl.   2. Pre-raakijivo blago 100 gl.   3. Gotovina koncem leta in sztirljivi zastauki 500 gl.; skupno 3400 gl. V primeri z onim koncem leta 1887 3030 gl.   poranoSilo se je v letii 1888 za 370 gl.
Drobne novice. PreS g. Janez KI o b o v s, kurat na Lokvah, bo kot tak umeSoen ali inStaliran pri-hodojo nedeljo 23. a. m. — DenarniSarjem goriSkega mesta imenovao je Giovanni |P e r t n c i g, dosedanji names!nik. — Italijanski patrijot Alojzij baron L a-p o n u a, svetovaleo najviBJe sodnijo na Dttaaji in d-. iavni poalatiec 2a Dalmacijo. priSel je p^ navadt drugih let prezimit v avatrijsko Kizzo. — 6. g. Stefan Pah or v Pevmi daroval je zi ondaSnji otroski vrt 10 gl.; t. g. Gotard PavletiS za Stu len|,ovsko ka-hinjo 2 gl., za deklisko s do in otroski vrt 2 gl.; rod-bina Dolseheio za bo2iLnico 3 gl. (no 2 gl., kakorje bilo Zi\dnjic povedano). -— ^ e n s k a poddru2ni?a av. Oirila in Mefoda v Tratu pri red i v soboto 22. t. m. v prostorih onda^nje ditaloice boiiCnito z darovi otrokora, ki obiskujejoslov. otroSki vrt pri sv. Jakjpu.
Doslednost je lepa stvar, pa no tako lahka, kakor bi kdo mislil. „Corriereu kot pjlitik trdi, da Gorica je itaiijanaka in da Goridani mo Italijani; kot oficijozin de2elni aolski avefovalei v zadevi kateheto-vegi mosta oa takajsnji o. k. deSki vadoioi je pa na ˇse to pozabil ter pristeva dva pristna ia p^avcata GoriLana — tedaj po njegovi logiki Italijana — Slo-vencem, namiv6 L. g. Ko^ca in mons. Joi. Marusi6.i, da bi dokazal opravicenost in uoobhodno potrobo, da bi priSel se tretji Goridan no drSavne s>le. Nam ni za osebe; nblast, ki doioSaje o toj stvari, bo ve-dflla, kako jej je postopati; da jo S'ovoncu rojstvo od slovenske materc podedovani gieh, nam je „Cor-riere" uze takrat povedal, ko ae je so javno sou6:1 ob iarkih juinega solnca; ali politi6ai naapfotnik naj bo vaaj dosleden v svojeui dokazovanji. Kar se tide ayoaobuosti slovcnakih proailoev za omonje.io mes o, itvedeli smo iz zanesljtvega vira, d\ sta skuSnjo iz-vratno prestala. Jutro bo imel deL. S. svet o tern nejo.
Podporno dmitvo Tr^a6anov in Iatra-»OV v Rimu posjalo je tukajSujemu ^Corrioru" po»
roSilo b fivojem delovanji v drtigom letu svnfega obatanka, to je od 2. nov. 1887 do 1. nov. 1888. Iz pon 6ila se posname, da draitvoniki ho pla5ali do-neskov 379 lir, podpiratelji 172 !ir, in da 832 lir 70 centezinov je doslo po raznih darilih. Drustveni odbor j« predlagal obcnemu zboru, naj izrcce zah-valo saalnzniiu podpiriteljem in zwinXoim daroval-cem, kjileri. svesti si koriati tega druStva. so mu hoteli pnrfioii, posebno slavnim mimicipijem v Piranu, Poredi, v Gorici in v Bujah. DmStvo je dab podpor 645 lir in eicer 21 Tr&cannm, 8 Iatranom, 5 Tri-dentincem, 2 Gori^anoma in 1 Dalmatincu. Iz poro-<5ila, kolilcor nam jo znano po BCorr.", ni razvidno, koliko podpore je dal na§ mutiicipij druitvu „Tr2a-canov" in ^Istranov" v Rimu ; ali prav bi bilo, ako bi nam hotel kdo nasih mestnih odetov to pojaaniti, ker se tudi naS slovcnski denar fabi v navedone na-raene. Potem bi bilo dobro vedeti, ali podpira muni-cipij dobadelna druStva znnaj de2ele in driave samo v llimu ali tudi drugod, kujti tudi drugod ao na$i Ijudjo. Slednjifi bi bilo dobro. da bi ae slavni muni-cipij, predno podeli zopet podporo v Rim, prepridal, ali uiso morda v takem drustvu wnp§incia, ki so* roanj vredni pdpore, n. pr. vojaSki beguni, katciih mnogo gre 6ez mejo, ali somiSIjeniki tistih, ki v Italiji piipravljajo prottavbtrijske doraonstracijo pod imenom „Tr2a6anova, „Istranov"> MTridentincev« in drugih. Nikogar noiemo sumni6:ti in nifi trditi; ali potrebno se nam zdi nas slavni municipij opomniti, uaj bo v tej zadevi previden, da se mu ne bo mogio nifi oCitati, ker nam je na tern leie6p, da je nafia mestua uprava v vsakem oziru brez' graje. (Tasesta-vek dobili smo ze pred 14 dnevi; mad tem je imelo staroSinstvo 10. t. m. sejo, pri kateri je bila na dnevnem redu proSnja imonovanega druStva za zo-petno podporo. Kako je bila resena, ne vemo, ker muoicipijev „Moniteur" ni o tem S« nifi poro6aI. Ur.)
Podopmo dru§tvo za slovenske veliko-Solce na Duttaji, ustanovljeno v apomin Stirideset-letnici vladaraki Nj. VeliSanstva cesarja Frana Jo-sipa I., naznanja, da, ker sta se Lestita gospoda Pr. JaniSar, iupnik nemSkega viteSkega reda na Du-naji, zarad preobiloga posla, Dr, KonSt. Vidmar, kaidan na Dunaji, pa zarad tega, ker je bil pre-mefifion v Krenm, odboroiStvu tega druStva odpove-dala, Bin* izvoljena v odbor Caatiti gosp, Janez Str-bak, redovnik 6, gg. oo. minoritov na Duoajf, in Dr. V. K. Supaa, c. k. avskultant na Dunaji. V odboru so razun omenjenih dveh go§podov g. L Navraiil, predaednik; Dr. M. Ploj, I. pOdprelattdnik ; Dr. F. Simsmi5, II. podpredsednik; R. Pukl, blagajnik; I. Luzar, blagajnikov namestnik; Josip Ciperle. tajnik; I. J«»reb, tajnikov namestnik, in Dr. Peter Kresuik. Po §. 7 pravil je roden ud vsak na Dunaji ali v Dunjijdkt okolici stanujofi Slovenec, ako plada vsaj tri gold, na leto,— po §. 8. je podpornik vsak, kdor plaLa v<aj pet goldinarjev na leto. po §. 8. placa uata-novnik enkrat za vselej vsaj petdeset, pravna osoba pa sto goldinarjev. — Naslov je blagajniku: G. R Pukl, Wien, VII Zieglergasse N.o 65.
Gori^ki „Sokolu ni imel Se staluo potrjene drustvene obleke ; zato je moral predloziti vladi po-dobo drustvenika v taki obloki v potrdbo. Na dot'.fini dokumunt zapiaal je sam ce.sa<\ski namestnik v Trstu: Gasehen I Pivtis. Tako je zdaj vse v redu. — Tudi italijansko telovadno druSlvo v Gorici (A.s9ociazioue di Giunastica) dobilo je on ako dovoljenje, vendar bo moralo vaak krat, predno javno nastopi v druStveni obleki, proaiti politico oblast za dovoljenje. Posebno godbe, za katero je Ginnastica pros;la, namestni§tvo ni dovolilo. 6 -s ker v pravi lih ni dovolj doio&ena, tor je ukrenih, naj Ginnastica uvojo discdanjo ko-racnico opusti, ker je, kakor pmvijo, posneta po ko-ra5mci itaiijanske vojsko. Proti piepovedi vlozilo je drustveno vodstvo utok na ministerstvo.
Iz Kanala loSla je galostna vest, da gospodu zupanu in grofovskemu oskrbniku Franca Maluieu, vitezu reda Franca Jo^efa, je um<*Ia v detrtek teden po kratki bolezni cvetoda hcer S t e f a ti i j a, ki je bila sicer zdrava in polna iivljenja, v najlepSi dobi, ko je Stela nekaj Lez dvajset let. So2alovanje o tako bridki izgubi bilo je v Kanalu in na v.-era Kanalskem aploSno. To jo pri5.il VfliCastm po^reb, kaketSnega Kanal ni Se videi. Ranjk<\ bi bila lahko zavzemala po svoji vzgoji in po promozenji imenitno in castno me-sto na sveiu, ali Bog jo je poklical k aebi, predno je okusila nioeraurnost in provare tega sveta. Naj v miru podiva iu naj \iiivx onkraj groba mod izvelica-nimi duhovi voliko ve5jo sr-5), neg>bi jo bila mogla kedaj na torn svetu djseci. Yccui p>koj njeni duli; roditeljema pa naSo najsrcuejSo ao^alje o tem tuznem dogodku.
Iz Komna. Vsled §. 13. druStvenih pravil na-Sega wBra!noga DruStva" bod<! imela naS.i ditnlmoa due 23. dec. t. 1. ob 3. uri popoldn6 svoj obcai zbor v drustveni bralnioi po slede6om aporpdu : 1. Prod-sednikov nagovor. 2. Polaganjo rauunov o dohodkih in stroSkih za loto 1888. 3. Volitev novega odbcra za leto 1889. (Po §. 15. drustvenih pravil voli obSni abos v odbor ali predsedniStvo svdem druStveuikov za eup leto,)   4* V>W\ ie; kftteri Casniki ae im-'j»
naroCiti za prihodnje leto." 5. Razprolaja Sasnikov po draibi. 6. Morebitni predlogi. — K obilnej ude-le?,bi vabi najuljndneje vse p. n. druStvenike odbor, poudaijajo6, da kdor ni Se ud ^Bralnega DruStva", a ieli postati,  naj se onega  dn6  ogla3i pn r   boru.
V AjdOV&cini priredi Solaka mladina v ne» deljo 23 t. m. popoludne ob 41/, uri v Soli boLifino ˇa<elioo ^e sledefiim sporedom: 1. Bozifina. Deklamacija. 2. Otrofcji glasi v majniku. Prizor. 3. Petje. 4. Ang?lj nbogim. Deklamacija. 5. J&aloatna predica. Prizor. 6. Stirje letni 6aai. Predstava z deklamacijami in petjem. 7. Dragica in pes. Prizor. 8. Petje. 9. Batlehemski detomor. Deklamacija. 10. Star \ojak in njegovn nj.'nkn. Igra v dveh dejanjih. 11. Na sveti vi'oer. Duklamaeija. 12, Petje. — Po veselici se raz-dfle nboinnj Solaki mladini darovi; obstoje6i iz razne obleke, katno je poslalo predsedniStvo slavnega tu-kajSnjega druStva ,,EdinostM v vrednosti 39 gl. 65 kr. iz douodkov veselice, katero je napravilo imenovano drustvo l. decembra t. I. v korist uboznej Solski mladini, in darovi posameznih dobrotnikov. Bog plati obilno vsem; k« ao k tem da: jvoiii pripomogli. Ker se posebna vabila uh bodo razpoSiljala, vabijo se a tem najuljudneje k veselici vsi p. a. dobrotniki in prijatelji Solske mladine.
Bolska ditalnica bode imela v oetrtek 27. decembra 1888 ob 5. uri zveeer svoj redni letni obfini zbor z navadnim dnevnim redom. K obilni ude-leLbi vabi vse p. n. ude nujuljudneje       ODBOR.
Na Grahovem v B*Ski dolini imajo poSto uze vec let, a do zdaj Se vedno le peSpoSto, ki je dooaSala pisma iz Tolmina in v Tolmin. S 1. janu-arjem leta 1889 dozivi pa tudi Grahovo nekaj novega, prrmeni se naini"6 sedanja poSta v vozno poSto, ki bo sprejemala tudi potovalce. Ta prememba sme- ae imenovati znaten napredek v BaSki dolini.
Nove knjige. V«6krat ae prigodi, da roditolji in odgojitelji bi tudi d.ili otrokom kako poucno ali zabavno knjigo v roke, pa no vejo, ali je tudi pri-morna za otroSka leta. Vaoin takim pomogel je Ant. K r z i 6 se svojo knjizico, ki se dobiva v „Kat. buk-vartt!u v Ljubljani ia ki se imenujo „0 o e n a alo-vetiskih knjig za mladino in ljudstvo." — EatoliSki zalointk Leon Woerl na Dnnaji (I. Spiegelgasso 12) izdal je lepo knjigo, pri memo za boziina darila z naslovom: RochkeIchen's Pilgerfahrt. Eia Btld monschlichen Denkens und Fuhlens. Dick-tung in 8 Gesangen. Von Dr. Karl Anthofor, jub. k. k. Oberlao'lorigericlitsrath in P. 8.° 15Vt pol; stane vezan izvod 2 f. 70 kr., nevezan 1 f. 50 kr. Y 141 pesmih, ki so med seboj v ozki zvezi, opevu pesnik dlove&ko zivljenje in njfgov namen ter spod-buja k zaiipaiju v Boga in k ljubezni do bli^njega. Komur dopada razmiSljujoca poezija, preprezena z lepimi nauki za um in arce,  naj si omisli tojaijigo.
Javna zahvala.
V preevliki zalosti, v katero nas je utopila prc-rana smert naSo ncpozabljive
gTEFANIJE,
bilo nam je v milo tolaSbo obSno, na najaijajniSi na-6in izra2eno nam so^utje in velika udeleLba doma6e in zunanje gospode, kakor vseh druStev, vefiine ob-ofnakih zastopov in sploh veiiko prebivalcev celega Kanalekega okraja pri pogrebu zemoljakih ujenih oataakov, za kar izreka Vsem svojo najtoplejSo zahvalo
KANAL, dne 14. decembra 1888.
2alujooa druziaa MALNl5EVA.
Prvo skladi^e.   Y RaStelji st, 2/25.
M
Dobil sem na veliko izbiro vse polno novih igrac" za d^6ke iu deklice ter pre* mnoge novosti za boKcno drovo; velikan-sko zbirko sKornjev in fievljev tudi z dlako od snotraj v vseh velikostih. Vse po taki ceni, da se ni bati tekmovanja od nikogar.                       .
v RaStelj*.
s:
Za delavoe in ielavke, kateri si morajo syoj *»ak-danji kruh teako pristnKti, je kudo teiavno ako zboieto, in morW silno paslti, da se ji» ta nezgoda tie igodi in *ko se iim pripeti. da fa hitraodgtratoqo. Eno aredstvo je1# katero se i zwofi* btojo cene {pride na danleS kr.) iu tndi gotoyega ucinka, pri delayoab udomacilo, in to so lekana Richard BrtTdtofe avicarske krogljice. Taiste so t lev karnah skafljica 70 kr. aadobiti, in so so pri slabem preba-yaniu, in feditvit trudnib. ndor, slabe volje, pomanjkanja teka, oniotiei. zaprtin in tezarak t ielodcu Tie 10 let sem, kot 11-vrsino Bredswo obnesle. Zabtava pa naj se zmeraj naglasajofi predime lek. Riohard Brandtove svioarske krogljice, ker Be Veliko ponarejenlh in z taistem imenom prodaja. Dobro rial ae pazi, da vsakVpraTa Ikatffica ima na etikeh 'iel kriz na rud&em pojju in nralor lekarJaRick Brandtove svioarske krogljice. Vse dragacnb Skatljice go zatmiti.
OZRAMILO.
Podpisani c. k. davkar v pokoji, bivajoo' v 80-rioi v RabatigSi b. St. 13, II. nadatopjo, zeli baviti ae a poucevanjera in pojaanili v davkarakih zadevah in a prebivanjom razaovretnih nradsih piscm lei* spre-jema in izvrluje ob&nske, cerkvene in privatne ra-cune in druga dela, daje svete v davdnih zadevak ltd.
Y Gorici, 18. d.cerabra 1888.
JOSIP OUGULIN.
D.r VALENTINA 2ARNIKA
ZBRANI  SPISL
PJRIPOVBDNl SPIS1. uredil IVAN &ELEZNIKAR
Vaebina: iivotopia dr. Valentina Zamika. — Ura bije, Llo-yekapani! — Maicevanje usode. — Razni apisi: Ix At-zavnoga zbora. — Pisxna alovenskega turiata.
Knjizica je jako clegantno, po najnovejSem uzorci in res krasno vezana. Utisnenajena sprednji strani podoba dr. Zar-nikova t xlatn in pridejen tndi njogov lartnorocen podpis. — Cena kn iiiri je I fid., a poSto 5. kr. toS. — Dobiti je r ,,NAROMU TISKARNI•» v Ljubljani.
Lekarna Braunizer
uv&2a neposi ^In<r najfi ueje zdravniSko ribje ol^z otokov Lofbnden.
To riijje olje je n jbolje in najfineje vrste iu tdino sposobno za zdravniSko rabo.
Ribje olje, ki se prodaja v lekarni Braunizer, more se z Testjo priporocati kot mogocno zdravilo in hranilo v Taeh mrzliLnib boleznih, v katerih preragtijo iibkost, kakor suSifa, Skrofoli, rahitizem, gnitje kostij, tori po vratn, Sibkost pri otroeih.
Najbojje zdravilo, ki vraCa mo5 pri okrevanji od tozkih boleznij, kakor so mafolh ali vroLinska bolezan, milijarja, itd. itd-
S tern zdravniskim ribjim  oljem, katero,  predno se razprodaja ob&nstvn, se »atanLno razkroji in preisie t kearitni delavnici moje lekarne, pripravlja se ribje olje s ieleznim prabom ier ribje olje z jodom in zelezom.
§4F* HaJboUa gradila t* zohe oneara, ki hoce obraniti zdrave in lepe zobe ter dati ustom prikopljirc srezoet in prijeten dab.
HP* Prodaja dilar ali drog — kemijskih in zdrav-niakih lzdelkor — zdravilnih posebnostij — naravnih mi-neralnih rodft — izdelkov za rsnocelsko zdrarljenje — stvari c proanega gtnatja in Talkan'zoTane robe — pasov - iistilnih brizgalnio vsake Trste — proznih nogorje — zdravniikih myior itd. itd.                                      ^
atr   Samo v tekarni Braunizer   -vm
r Gorici, Franca Jo2e& cestat Bter. 6.
n*rmm* kn 4e2eto lzVr§l|o se hltro.
t
«MW«M9
^wW!
'V^^r^^k
^          Podpisani naznanja,  da izdeluje obleke
¦x za vsak afaa po naJQovejSt gegi k vediio III sve^ega blags najboljaifa tovarn za vsak letnj |T 6aa, ter se ob enem pripOroia predastili dU-Ef hovSdini, p. n, gqapodom u&teljem, c. k. ||^ tiradnikom in al. oblinatva, naj ga blagoYO-
Rlijo podpirati z obilnimi narodbami. Z odlignim BpoatoTanjem
|{  JOSIPPONI2, krcgad
Ijt          v Sv. Krigi pri Ajdovidini.          y,.
Kdor sd ho$e oblaCiti  dobro, . lifino in cono, obtue naj se na glasovito tvrdko:
bici] Sterner
Gospos&e nlice &t. 5,
kjivr se nahaja veiino vclika zalo^a mo2kih, deakih in OtroSkih oblck, Zenskih in dekliSkih jopv uepreiuofioili plafiter, *>gtinjalk, triko, stanov in spodnjih krii.
Bogata izbira <1 inaCih in tujih ivtb; po-leg najboljse delavne modi, da mure tvrdka vjsakteri'H.'J, kolikcr nwgofio, zadovoljiti. Po-snotek i/, oouika:
zimske hlafie od       3 si nnprej,               ^
ziinska obleka od    10 pi.     „                     i
povrhna auknju od 10 gl.      „                    &
di*§ka oblcku od       7 gl.     „                     %
otro§ka    B      „          3 ut. 50 kr.                J*
Vediio na razpolago airgUSke iu   franco-   *| ske posebno mode za goepode in gospe.            s
| SVILORI JSIii ZAVOi) SI 8AM ^
I                 v ALBIATE (Brianza).
|                          Obstoji 26 let.
I Kralj. lomlardijski  zavod je ouli6il to podjetje
j z najvaSim Brambilla ¦ vim darilom, na Tutinski
I razatavi uzorcev je   prejel   diplom,   na   Dunaji
I „svetinjo za nrtpredok",    tri   zlate   svetinje   na
I ok"njnin razstavah  milanske   kmetijske <lruiboT
y Keggio Emilia i. 1876, v Ktrmoui L 1888 itd.
vun konkurza na milanski razstavi.
Po8«bne roje. .Mikroskopifiuo odbiranje, pravilno
prezimovanje. — Seme se ohranjitje po poseb-
nem sistcinu a pdmocjo pnvil- hlodiln'c.
VirgiBij Mengotti
Via Jtorelli, Stc.  6 v Gorki.                 jjj
Glarui   zii8topnik za poknezerto   grofijo goriSko }fl
in gradibko in aa Iatro.                        g|
GENIK                             g
prihodnji reji za vnako orco-po 30 gramov.
Svilodno seme, celifcno odbrano.
Rumeno disto . . . f. 7.— Kii2anp belo - rumenc f. 7.— Z^lftio japanBko . . f. 6.50 Belo japanako . . . f. 7.50 Sklepajo se pogodbe tudi za petinko p-idilka. Za velike uaroLbe sklepajo se poaebne pogodbe.
E9 Zelodcne bolczni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zelodjino zdravilo.
Izbrati t raznih zelodcnih boleznih zdravilo, katero bi t rqsuici odgorarjalo namena, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajojo vsakovrstna taka zdrarila.
Yaoji del onih kapljio, izbekov itd itd., ki so oznanjajo in priporocajo obcinstru z Tisoko letecinti besedami, ni drazega ko prevarrs pogosto se ikodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po stoji priprosti sestari in po oiivljajooi svoji moLi na selodLne 2iroef si je pridobil prednost prod vsemi drq-gimi do zdaj znanitoi pomoeki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki Tedno raste.
Ta balzam, bogat krepfiajoce mofii kineSkega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem p r e-bavnem uspehu, daje gotovo sredstvo proti zelodenim slabostiro, izvirajofiim iz nerednega probarljanja. Zato ¦e priporoca, ko jesti ne diS2, proti neprijotni »api, gnjusu, riganju, zabasanjn, homorojdalnim toiavam; pomaga tndi proti zlatonici, glistam in boleznim t drobo.
Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga y lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, r KORMINU pri A. Franzoni, r TOLMINU pri V. Palisca.
!"~ h amisjea w§ Hm *&+ m ia kr- VeliWTa bogato zaktzena,      H|    po c. k. vodstvu lotorijskih prihodkor Hj^*       zagototljena XIII DR^AVNA ___                 LOTERIJA
!za rkupne yojaSke dobrodetne namene 8-OST dobitttov v skupnem znesku 208.000 gold.
W\  >n 8»cer:   1  glavni   dobitek s  100.000 gld. enofise
frnjj   papime rente, s 3 pred- in  podobitki po   500 gW.,
|[ij  potom 10 dol-itkor po 1000 gl. in 70 dc-bitkor po
fj~j  100 gld. enotne   papirne   rente,   slednjiS  dobitki v
l^j  gotovini v skupnem znesku 80.000 gld.
H  WF SreSka sta e 2 gld. a. v. "W
jnUJ   Natan6neje doloSbe obsega igralni nacrt,  ki se do-
[ujl   bivo   bre^plafno   pri   oddelku   za   drzavno loterijo
ffjijj   (Stadt,  Riemergasse 7,  2.  Stock,   iin Jacoberhofo), Ijjri             kakor tudi pri ranogobrojnih razpecalcih.
pi    Src6kc se doposljejo poStuine proste.
yj!        Na Dunaji, meseca septombra 1888.
|?i|  C. k. vodstvo loterijskih prihodkov, f=r1'                   oddelek za drzavno loterijo.
Gospodu  O.   PICCOLI-JU,   lekarju
npri Angelu* v Ljubljani.
Sprejmite izraz moje najiskro-nejSe zahvale za VaSo eseneo, katera me jo spravila skoraj na kruj groba. Strasne boiecine Bern tipel v Zelodou broz vsakega u-pu lift olnjSitov. Ved'.io bujioj bolo>ni pridruzi se §e zlatenica. Ali jiiz in mnogo mojji'h tovari-!fiev dobilo je zopct popolno zdrav-'jo, in to lo po Valcj nedoseglji-vej ,.Piccolijevej EsenciM, za kojo 8ino Vain do snuti hvaleini.
Josip Tamnr2id,
c. kr. orozniSki vodnik T Pulji.
^/^W^^^
v GORICI. LE mm RASTEL.IA,
Najbolje zalozeno skladi§cc ziuiskih pletcnin in cevljcv,
igrai* in lepoticij za bozie in novo lcto,
vseh najiiovej^ih drnstvenih iger za mlado in staro.
Vclika zaloga slaviio
znanega papirja za cigarete
„LE^GRIFPOSi"
M^iaj^je cene.
— Le sredi RaStelja. ~
1LBUME,
jako licne, za fotografije, ssa vpisovanje poezij, za nabiranje poStnih mark in za vpisovanje glask (not) prodaja v Gorici Q. LIKAR v Semenifikib nlicah h. St. 10. Priin»*r«i so za darila; oni zu gtasbs so pa posebno prpravni pevcem v Jsep. — 39JEM.-mm.m »*MM»^mr«,ML    IkCfrlCida.CIHR*™    Na-
rtuine Tiskarne in „Zepai kol.cdara KatoliSke buk-varne prodaja G. LIKAR.
lzdavttelj In oa^vuroiuredoik: M, KOKglC — HilanjausJta TiskArna v Uoncj,