Jtb_ Priredepisne-natereznanske pe^e.
Severni jelen
Vem, dragi moji, da ste vi( slišali kako porest o jeleun, da-si jelent st-mega še oiste videli letati po nažih gozdih. Zakaj bi vas toraj ne zanimaio, afco vam nekoliko povem o severnem jelena, ki se precej loči od našega ?
Severni jeleD se le redko še nabaja divji: udomačili so ga užč, kakor pri nas kozi. Po velikosti je naSemu podoben, a glavo mu kintata lepa, ?e-j&sta. nekoliko nazaj upognjena rogova; dlako ima po letu kratko, temno-sivo, po zimi pa dolgo in belo. Po letu se severni jelen ogoH, in jeseni odvrže rogova, brez katerih ostane do pomladi. Mladi jelenSek ima rogova bela, srednje starosti siva, starec pa — čnia. Na »sakcm rogu zrasteti jelenu drugo leto po dfe vejici, po tretje leto tri i t. d. Vratu se lepo poda precej dolga griva. Tenie ooge ima oborožene s preklauinii kopiti; repa pa skuraj nič neiua. Ker ima kopita pidska in iiroka io zadej uekak izrastek, bežl ta živali po sncgu lebko, kakor bi jo vefcer podil
Vse bogastvo prebicalce? aa visokem severn obstoji iz črede takih ja-Ienov, ki šteje Sasih ua tiaode glav. Po tem Stevilu se tndi tam gori mžrijo bogatini. Oai nnmajo krav ne konj ne ovac, imajo pa jelena, ki službo vseh opravlja. Vpražali bodete: ali te črede jeleoov redč po blevih, ali ne? Ne retle jih, kajti jeleui ne potrebujejo posebne vrdčve: veseli so, dajib izpustč prosto na pašo. Da bi se pa ne zgubili predaleč, privežejo nekaj jelennv po raznih mestih in to sili drnge, da se vedoo pasejo okolu privezauib tova-ričev. Hrapav, brezploden in na vid neredilen bel mah in razui JiS&ji, to jim «estavlja glavno pičo vsak 8as leta.
Kjer so ti jelenje doma, traja skoraj vsc leto zima. Le malo dni poletja se v teh mraSnih krajih prikaže solnce, ki raztopi ledeno akorjo, prirabi iz zemlje bledo travico, in zasuhla drevesa ae začn6 pokrivati z nebogatim ze-lenjein. Takrat se pas6 jelenje tndi po travi in smtikajo vrbovo, trepetlifiiai) in hrezovo listje. Hudo se jim pa godi |io zimi, zato pa takmt tudi zelii iz-hujSajo; z relikim trndom si inorajo izkopsrati izpod snega slabo pičo in » kopiti prebijati [edeno skorjo, da pridejo do mahii. Se seeja uadloga, bi jih trla po lefcn, ako bi jej ue ub^gali. V celUi 6redah 8a s^lijo namreč na leto sevemi jelenje s svojiuii gospodarji proti jugw, da bi se rešili tu v gonitib krajib in lesovih pred s?ojimi uajhujšimi sovražuiki, komarji iu brenceljui. Spomladi ia zgodaj na leto frčž komarji 1 celih rSjih oad čredatui jelenov, nsedajo se jim na hrbet in pokladajo f gosto dlako s?oja jajca, ki so drob-neja. nega-U prosena zrna. U teb jajc ae koialu izležejo 6rvL6ki, ki preglo-dajo, iskajoč si živeža, jelenovo kožo ia se 2arij6 v njibovo tel6. Ves .brbet se jim pokrije z velicitui otekliaauii, ki imajo ua vrhu male lukajice. Od nesfcrpnega srbenja si jeleni večkrat razdrgaejo ves hrbet do krvi. Nekateri gred6 v vodo, kjev prehijejo ves Uan ia pozabijo ua krmo, da »eokrat pogi-nejo. V jelenovem telesu se Crviči polagoma izpreuiene v ličinke, ki zrasM ve-like kakor želod, ter ae jvala črez luknjieo na jemljo kamor se zarijiS, ia le malo teduov Be mine, pa priletfi iz njih mladi brenceljni. Cemu bi tedaj krasne tivalice ne ušle na pomlad tem groiuim mak&m? Jeaeni se pa jelesj« zopet
191
TT&č&jo v svoje r6dne kraje, in ako greč&jo n& poti rode in reke, n&glo jib preplavajo. Vse potoTanje se vrši v gotOTem redo: spredaj gro s&mica i jelenSeki. samci jim pa sledč za nekoliko dnL
Jelenjo mleko je tolsto in daje zel6 veliko maala, a ker maslo ni prav okusno, rajSi aarejajo \z mleka sir. Meso je okusno in lelno. h trdili jelenovih rogov se delajo noži, žiice in druga priprava; koža z dJako vred je pa za obleko. Severni narodi ao vsi od glave do nog zaviti v jelenove kože, ia ta obieka jft tako topla in pripravna, da se v tem poduebji ne da zameojati z nobeno drugo. Kožo segivajo s posaSenimi jelenovimi žilami. da dalje traja. Lepšega pa ui. kakor voziti ae s tacimi jeleni po velikem snego. V visoke, lehke saui vpreže gospodar po jednega ali več jeleao?. Na poti jeleui nikdar no skačejo, lemiie jednakomerno jih nese po snežuej vršini z neznansko hitrostjo.
Brez jelenov bi ne bilo mogože živeti na daljnem severn in kaže se tudi T tem neskonCna modrost roke božje.                                                A. K.