KFAT
f Trs7é> ■ /%**T*/fci /o c GT
nastopnem govoru iu.pana
'czn'òrìrz. atti ^jez-

\ShrcLt: , ^ePS/^&à T-u c*. 7*1 j t/atse besane o en c* À'l h
lepe,	Qotler ^
TRST, v petek 15. junija 1906.
Dovršeno je. Dovršeno je delo, ki je sprovelo našo občino iz dobe suspenzije naše komunalne vstave zopet v dobo normalnih razmer. Ali tudi ta prehod ni bil normalen, to je: iz neparlamentaričnega je prešla naša tržaška občina v parlamentarno življenje nezakonitim potom. Po navadi in po pravu se volilni čin zapričenja s tem, da se sestavljajo nove volilne liste, da se izlagajo na javni vpogled, da morejo volilci eventuvelno reklamirati to, česar ni v listih, in protestirati proti temu, kar je v njih, a ne bi smelo biti. To je prva doba volilnega čina, ki se jej pravi reklamacijsko postopanje. Toga letos ni bilo. Tako so na eni strani mogli voliti mnogi, ki jih ni več, ali, pa so na kakoršen si bodi način prišli ob volilno pravico, na drugi pa niso mogli voliti mnogi, ki so, ali ki bi bili mogli reklamirati svoj glas. Stvar ni brez humorja : ob zadnjih občinskih volitvah bi bil pač mogel voliti bivši tržaški namestnik,
ki ga že par let ni več v Trstu, ni pa mogel voliti sedanji namestnik. Ne bi imelo pomena, ako bi hotel pripovedovati tu, kako so izvestni izborni avstrijski „patrijotji" in morda tudi dobri muzikantje, ali odločno slabi politiki in taktiki, hoteli vreči sedaj gospodujočo stranko in kako — niso znali; kako so naši socijalni demokratje hoteli vse sami objeti in niso srečno — nič objeli, kako so se oni avstrijski patrijotje blamirali in kompromitirali in kako je gospodovalna stranka bolj po zaslugi ptujih grehov, ptujih brczglavosti in nerodnosti, nego po svoji lastni zaslugi zmagala temeljiteje, nego se je sama nadejala ! Nočem pripovedovati, ker bi me kak slovenski „inteligent" utegnil poučiti, da „rekriminacije" „post festum" nič ne pomagajo kar
bi mi kakov razumen slovenski kmetič po vsej pravici raztolmočil bolj po domače, češ, da sem bedak, ki ne vem, da je zvonenje po toči prav nespametno delo, ker nič ne koristi in je to istotako kakor da bi kemblji jyonov — prazno slamo mlatili !
Kar je, je ! In če bi se jaz tudi postavil na tisto modro glavo, ki jo avstrijski patriotje v Trstu — niso imeli ob zadnjih volitvah, ne bi to prav nič spremenilo na dejstvu, da so se gospoda „avstrijski patrijotje" blamirali, da so se jim volilci prav lepo zahvalili na njihovi nerodnosti in da so volili — druge ! Dr. Venezian je ostal glavar in glava večine našega mestnega sveta, tako, da bo moral g. Sandri-nelli še nadalje služiti kakor župan pod vodstvom
dra. Veneziana.
Zato sem prepričan jaz že danes, da beseda županova o zakonu in jednaki pravici za vseh ostane — beseda in da italijanski besedi dra Veneziana bodo odgovarjala tudi dejanja, ne da bi imel župan Sandrinelli kaj proti temu.
Dovršeno je. Izvolitev dra. Sandrinellija tržaškim županom je zadobila potrebno potrjenje in mož je bil instaliran. V slovesni seji vstoličenja se je vi delo zopet prav natanjčno, kdo je glava našega mestnega sveta. Novo stari župan je molčal o tem, kar slavna večina misli in hoče, dr. Venezian pa je — govoril o tem ! Ta je krepko zabrenkal na italijansko-radikalne struje. Ali za čudo : na galeriji ni bilo tistega znanega hrupnega odziva. Prvi hip sem bil mislil jaz, da Venezian morda ni več prejšnji Venezian za slavno občinstvo na galeriji. Ali po kratkem razmišljenju že sem prišel do sklepa, aa je ta misel neumna ter se mi je zazdelo verojetneje, da
je bil dr. Venczian sam, ki je dal tako parolo. Mož vidi morda, da so prišli nekako spremenjeni časi in da bi mogel kakov tak vihar na galeriji, ki je navadno spremljal vsako instalacijo župana in malone vsaki govor Venezianov, odnesti še kak — „delokrog" iz naše municipalne palače ! Zato je možno, da si je mislil modri in elastični Venezian : Fant, bodi pameten in reci tudi drugim, naj bodo pametni !
In tako smo imeli letos nenavadno mirno instalacijo župana in niti tistega sicer tradicijalnega letanja za županevo paradno kočijo nisem nič opazil letos.
Na vsaki način je pokazal dr. Venezian, da zna tudi prilivati vode v kipečo kupico navdušenja svojih zvesto-udanih.
Ali zakon v politični meteorologiji je tak, da prenasičena atmosfera mora imeti vedno kje odduška.
Če je tu mirno, so pa kje drugje viharji. Mej tem, ko smo v Trstu mirno instalirali svojega žu pana so pa imeli tam gori na Dunaju raznih viharjev z raznimi neverjetnostmi. Uprizorili so n. pr. pravcati naskok na parlament, kjer so jim redarji ruvali iz rok — čujte, čujte ! — črno-rumeno zastavo in so morali posredovati poslanci, da je dobila razjarjena množica svojo zastavo nazaj ; potem — ko je po lepi stari navadi zopet enkrat Ogrska zmagala proti Avstriji se svojim „stališčem" glede carinskega tarifa — so naravnost podivjali : žugali so — pomislite, na Dunaju ! — da ne bodo več p e v a 1 i avstrijske himne in malo je manjkalo, da niso demolirali hiše, v kateri zboruje ogrška delegacija, tako, da sta morala naš avstrijski ministerski predsednik in župan dunajski dr. Lueger nastopiti pot v Kanoso in prositi ogrske ekscelence za odpuščenje. Jaz pa sem se škodoželjno smejal v pest in sem si mislil : naj le lepo srebljejo sedaj modri dunajski visoki krogi juho, ki so jo huhali skozi desetletja in naj se ne čudijo nikar, če je sedaj zaplapolalo pod kotlom, pod kateri so oni sami v svoji veliki modrosti znašali polenca. In čisto nič ne zamerjam Ma-djarom, ker niso bili tako neumni, da ne bi se okoriščali na nerodnosti in slepoti drugih ... !
Pa ne smete m sliti, da je rod slepcev izumrl hied našimi avstrijskimi državniki in diplomati. Ta rod ne izumira pri nas, raje se — udaja ! Najbolji dokaz za to nam daja naš minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, s svojim »ekspozejem«, ki ga je
te dni prečital spoštovanim „delegatom". Mož je pripovedoval z vso resnostjo, da njegova slepa odvisnost od berolinske vsenemške politike donaša blago slova naši nenemški menarhiji in uverjen je, da nam je Italija najprisrčneja zaveznica. To so bolezni državnikov, ki se ne dajo zdraviti razun z — demisijo. Mnogo se beli svojo diplomatsko glavo naš minister za vnanje stvari z dogodki na Balkanu in je prav zares jezan na tiste „bande", ki tako brez vsake potrebe motijo ne le tiste idilične razmere, ki jih je uredila Turčija, ampak tudi — spanje našega ministra za vnanje stvari. In je res tako, kakor misli grof Goluhowski. Če bi ne bilo nikogar, ki bi bil nezadovoljen s turškim gospodarstvom v Makedoniji, bi bil na Balkanu najlepši mir, in če bi makedonska raja bnz prigovora pokladala svojo glavo pod turško sabljo, bi bil grof Goluchowski resničen — diplomat.
Ali tiste „bande" so na potu grofu Goluchow-skemu, kakor so bile r.a pr. našim italijanskim poslancem te dni na potu — resnične narodne razmere v Dalmaciji. Oe bi bilo v Dalmaciji nekoliko manje Hrvatov in Srbov in temu primerno več Italijanov, kako lahko bi izvojevali italijanski poslanci, ne enega, ampak še več italijanskih poslancev za Dalmacijo ! Ali nesreča je notela, da so tudi drugi ljudje izvedeli, kako je z italjanstvom v Dalmaciji in posledica temu je, da so ogorčeni italijanski poslanci — pogoreli v odseku za volilno reformo. Ali naši italijanski poslanci so ljudje, ki se ne boje boja niti proti logiki. Jaz bi stavil svojo glavo, da bodo z isto korajžo, s katero so zahtevali en italjanski mandat za 15000 dalmatinskih, po vsej deželi raztrešenih Italijanov, dokazavali, da bi bila največa krivica za Italijane, ako bi se 30000 tržaških Slovencev — računano po statistiki —, živečih kompaktno na tržaškem teritoriju, hotelo dati en mandat. Sicer pa so njihovi računi jasni : Italijani imajo slavno zgodovino, imajo višo kulturo, plačujejo več davka, se morejo sklice-
vat: na svoje parlamentarno posestno stanje in pa — ne smejajte se prijatelji nikar, to smo čitali te dni po italijanskih listih ! — na svojo važnost za državo ! ! Će stavijo vse te momente v račun, potem je ta račun jasen in pravi, da je vsaki Italijan vsaj šestkrat več vreden, nego vsaki Slovenec in le pravično in logično je, da dobi Italijan 6-krat toliko volilne pravice, nego po Slovenec. Kdor ne umeje tega, dela Bartoliju in Hortisu in vsem italijanstvu naj-večo krivico. In vi Slovenci in Hrvati ste taki gre šniki. Razmišljajte in spokorite se in v znak pokore odpovejte se mandatu v Trstu in dajte ga Italijanom v Dalmaciji. Vi niti sami ne veste, kako lahko bi prišlo do sporazumljenja z Bennatijem, Hortisem in Bartolijem. Nič druzega ne treba, nego da priznamo, da vsaki Italijan šteje za šest naših! Za to ceno nas bi italijanski politiki od srca rade pustili mirno — narodno umirati ! In mir na grobovih je svet mir.
r ^ Kronik.
Kasnovana lai.
Berač : Prosim lepo, že par dni nisem nič gorkega jedel !
Kuharica : Tu imate nekaj ! (Dala mu je juho). Berač (nevoljen) : O Ježeš, že zopet prežgana juha — to je že danes četrta!
Pravičen dvom.
gospod stotnik ? Le počakajte, vi nevernež, ko umrem dobite za to dokaz — jaz se vam prikažem. Hočete li ?
— O, vi ste zelo dobra, milostljiva, jaz dvomim pa, da vam da hudič tolik* časa dopusta.
«M»
Kompetentna prida
— Vaša poselska knjižica ima dobra spričevala, kako je bilo pa vaše moralično vedenje ?
O.
mojem Janezu.
vi se morate svobodno obvestiti p r i

— Vi torej ne verujete na prikazni duhov,
Pobožna želja.
On: Odkar sem oženjen, se mi le ena želja ni izpolnila. Ona : In ta bi bila ?
On : Da bi bil zopet svobodnega stanu.
V posredovalnici za cenitve.
—	Gospod doktor, jaz imam za vašo hčer izvrstno partijo !
—	Ali je dotični človek v dobrih finančnih razmerah ?
—	Denarja ima ko listja in trave — toda eno nogo ima — leseno.
—	Leseno nogo ? . . . Kaj mislite, da maram za ženina z leseno nogo ?
—	No, pomislite samo to : Vaša hči se poroči z najlepšim možem, ki ima zdrave ude. Podasta se na poročno potovanje — s potoma se dogodi kaka nesreča na železnici, kar ni v današnjih časih redka stvar — vaš zet si zlomi nogo — ki mu jo morajo odrezati — tukaj imate že gotovo stvar!
/
[{ l5&7?zo72.<5fcrGiC/jb*7ri, noe SZDurzczj zu. -
ciofrler' ni sU,oc/'l yen 7t ctdic *
čudna zamenjava.
Dva prijatelja Skok in Smok sta nekega večera sedela povsem mirno v krčmi, pridno praznila kozarce, da bi kdo menil, da sta vino dobivala zastonj in da jima ga rii bilo treba plačati. Ker ima je prihajalo čim dalj bolj vroče, sta slekla suknji ter ju obesila na klin ter nadaljevala potem svoje delo v potu svojega obraza. Ker pa ima vsako delo svoje meje, sta tudi S ok in Smok slednjič končala, ker sta čutila, da jima postaja glava vedno bolj težka. Ustala sta torej, da bi oblekla suknji, ki sta jj pa
zamenjala. Ker sta stanovala eden blizo druzega, sta nekoliko časa šla še veselo skupaj, na to sta se
pa ločila in vsak je prišel ečno do hišnih vrat. Skok je vzel iz žepa ključ, potreboval je pa precej časa, preden je našel luknjo ključavnice, čeravno ni bila prav mala. Slednjič jo je vendar le našel in sedaj je pa vrtal kake pol ure, ne da bi bil mogel odpreti. Po dolgem poskušanju in marljivem proučavanju je konečno uvidel, da ima na sebi drugo suknjo in potemtakem tudi napačen ključ. Kaj je bilo storiti v tem obupnem stanju v ponočnem času ? Skok se je vrnil zopet v krčmo. — Enaka osoda je zadela tudi Smoka. Nekoliko ohlajena sta se našla oba prijatelja, menjala sta suknji, in vsak je pil še čašo vina radi srečne rešitve čudne težke stvari. Nato je Smok nekaj premišljeval, odprl naglo usta in izrekel krilate besede : Ti, dragi moj Skok — da zopet ne zamenjava svojih ključev, tukaj imaš tvoj ključ! — Skok ni mogel drugo, nego pohvaliti previdnost svojega prijatelja ter mu je izročil svoj ključ. Tako sta šla zopet mirnega srca in poštene volje po potu, po kateri sta hodila pred dobro uro. Slednjič sta bila zopet ^sak pri svojih hišnih vratih. In čudno, zopet sta morala dolgo iskati luknjo ključavnice in potem po njej vrtati : toda odpreti ni mogel nihče. Kaj je bilo treba storiti drugo, nego
zopet vrniti se v krčmo, kjer sta se .res oba zopet sestala.
„To je prokleta stvar, kakor zacoprano !" je menil Skok, „ali sem sanjal, ali nisva najni zame-njeni suknji zopet zamenjala in ključa tudi ? In vsaki-krat zopet napačen ključ !
„Nekaj ti hočem povedati !" je dejal Smok, najbrž nisva prav zamenjala! Da se nama pa zopet kaj enacega ne pripeti, in da se ne bodo ljudi rogali in smejali, treba da postopava sedaj z največo previdnostjo. Daj mi najpiej sem moj ključ !. . . Tako ! Tukaj imaš tvojega ! Drživa ključa trdno v roki in ju nikakor ne izpustiva iz rok ! Sedaj spusti vsak previdno svoj ključ v žep ... Tako, tudi to je štor jeno. Sedaj sleči najprej ti svojo suknjo in obesi jo tu na klin !.. . Tako I Sedaj liočem pet korakov od tu naprej in tamkaj obesiti mojo ali prav za prav tvojo suknjo ! Vidiš : tako ! ... Seda} pojdi ti semkaj in jaz pojdem tjakaj ! . . . Tako, sedaj je izvršeno tudi to ! Sedaj se obleciva !... Tako ! No,
sedaj je gotovo, da ima vsak svojo suknjo na sebi in potem takem tudi vsak svoj hišni ključ !
Skok je bil vsled tega temeljitega, strogo logičnega, posebno pa tudi resničnega dokazovanja ves navdušen, ne da bi bil v tem navdušenju opazil, da je sedaj zopet vse napačno : suknji in ključa.
Da bi ta veseli dogodek tudi dostojno praznovala, je pil vsak še dva kozarca piva ; veseli smeh obeh o tej neumni zamenjavi se je razlegal po vsej sobani. Trdno prepričana, da ima vsak svojo suknjo na sebi, sta se oba junaka še enkrat z desno roko potrkala na levi žep, potipala sta ključ — in tako sta bila prav gotova, da prideta kmalo srečno domov, vsak k svoji bolji polovici.
Seveda nista Skok in Smok zopet mogla v svoji stanovanji. Krčme so bile v pozni noči zaprte — in zato sta sklenila, reka ob roko hoditi po mestu, dokler se ne zdani in pride jasnost tudi v njuno osodo, ki ju je tako britko preganjala. In res je jutro, ki je po dolgi noči napočilo, prineslo tudi razjašnjenje in oba prijatelja sta se ločila z obljubo, da se zvečer zopet sestaneta pri časi rujnega vinca.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
TRST — Piazza Caserma št. 2 (v astni hiši) — TR8T
^—	— Telefon 952.	-
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5"/„ */,, na menjice po 6 °/0, na zastave po 5 '/j °/0.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno lininilnični račun 815.004.
Značaj en
Priprosto.
Žena : Ko sem bila tvoja nevesta sem mislila, da se odvadiš pijančevati ; do sedaj ni o tem nika-kega znamenja. Hoćeš li večno ohraniti tvoj ruđuč nos ? Mož: Da, slab človek je tisti, ki menja svojo barvo.
Po dovršeni poroki
je imel tast izplačati doto. Mladi mož je zatrjeval, da
mu je bilo obljubljenih 15.000 kron, dočim mu je hotel tast izplačati le 14.000. Po dolgem hudem prepiranju je vrgel tast prepornih 1.000 kron na mizo rekši : „Tukaj jih imaš, a ne boš imel ž njimi nikake srečel
Prav tako.
Gost (potem ko se je v krčmi najel in napil) : Vi oče krčmar, ali se je že pripetilo, da se je pri vas kdo dobro najedel in napil, potem pa ni hotel plačati ?
Krčmar : O seveda !
Gost : In kaj ste potem storili ž njim ?
Krčmar : Ž njim ? O tega sem kar na prosto ven vrgel ?
Gost : Tako, torej potem me pa kar vrzite ven!
—	„Ako bi le vedel za kako sredstvo, da bi mi kokoši ne letele preko plota !"
—	„To je povsem priprosto, vi naredite samo spodaj v plotu luknje!"
Znamenita večerja.
Odvetnik : Zakaj niste sinoči prišli k meni, dolgo
sem vas čakal ? Veletržec : Nisem utegnil, ker sem bil povabljen na izvrstno večerjo. To vam je bilo kaj posebnega. Izborne jedi in krasna vina ! To vam rečem, jaz bi si ne upal prirediti take večerje za par sto kron !
Odvetnik : Kje pa je bilo to ako smem vprašati ? Veletržec : Pri mojem blagajniku! In veste, najbolj čudno pri stvari je to, da ima na leto le 1800 kron plače !
Nesramno.
Gospod: Kako si upate notri! Ali ne vidite, da je zunaj napis : Tukaj je strogo prepovedano beračiti? Berač : Zato se mi ne moremo brigati — to zamore vsakdo napisati na vrata.
Uredništvo »Škrata :< ulica Giorgio Galatti štev. 18. (Narodni dom).
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na Upravo „Škrata", ki se nahaja tudi v „Narodnem domu" :
Odgovorni urednik LUDVIK GERŽINA.
Izdaja in tiska tiskarna »EDINOST« v Trstu.