Pizzerija Carmen in Gostilna Bukovec Veliko sreče, zdravja, miru, prijateljstva in osebnega zadovoljstva Vam in Vašim najbližjim, vsem, ki živite v KS Mirna, želimo tudi v prihajajočem letu 2003. Vaša družinska sreča pa naj se izpolni ob božičnem praznovanju. Predsednik KS Mlada zakonca Karlen in Stanislav Bukovec sta skupno pot začela ieta 1985. Žena je končala gostinsko šolo, se zaposlila in rodila sina Boruta, mož Stane je bil zaposlen kot prodajalec. Želja po napredku, izboljšanju materialnega stanja mlade družinice in želja po lastnem lokalu je pri obeh nastopila zelo zgodaj, Možu Stanetu je Nogometni klub Mirna, ki je imel v najemu in oskrbi kočo PLAZ na Debencu, ponudil kočo v oskr- bo. Sprejela sta izziv in to so bili prvi koraki v samostojno gostinstvo. Kljub redni zaposlitvi sta ob vikendih nudila gostom pestro ponudbo, začela pa sta tudi z obnovo že dotrajane koče. Pri tem sta jima bila v veliko moralno pomoč nogometna nestorja Darko Krištof in že pokojni Andrej Kolar. Predvsem mladi gostje so si na jedilniku zaželeli pice, kar sta jim v obojestransko zadovoljstvo tudi ponudila. 'f-s- -oiM«. - Vgr' f Pl • • Kolektiv Gostilne Bukovec in Pizzerije Karmen (foto: D. Z.) "Leta 1993 se nama je ponudila izredna prilika. V najem so nama ponudili skromen lokalček sredi Mirne. Odločila sva se, da ga temeljito preurediva in odpreva picerijo, ki je do takrat na Mirni še ni bilo, Goste je bilo na tovrstno hrano treba šele navaditi, kar seveda ni bilo težko. Kmalu so se kljub nekaterim kritičnim pogledom navadili tudi na izgled lokala, ki sva ga res opremila po lastni ideji. Vijolična barva! Tako je nastala Pizzerija Carmen. Lokal so gostje dobro sprejeli, vse več jih je bilo. Po letu dni sva zaposlila natakarico Bredo Zorc, ki še danes uspešno opravlja svoje delo. Še naprej sva vodila tudi kočo na Debencu. Po enem letu trdega dela, saj je mož Stane večino mizarskih in drugih del opravil sam, je bila koča dokončno obnovljena. Takratni lastnik koče TD Partizan Mirna je najemnino povišal na nesprejemljivo vsoto, s čimer se seveda nisva strinjala," je težke začetke njunega gostin- Točajka v pizzeriji. Foto: D. Z. Izdelava pizze. Foto: D. Z. siva na Mirni prikazala Karlen Bukovec. Prav v tistem času je bila naprodaj gostilna Jerič - BISTRO. Zakonca Bukovec sta se odločila za nakup. V nameri sta tudi uspela. Končno se jima je izpolnila dolgoletna želja, Imela sta lasten lokal. Preimenovala sta ga v GOSTILNO BUKOVEC. Kasneje je tudi TD Partizan uvidelo (saj sta Bukovčeva dokazala zajetno investicijo!), da bo kompromisna rešitev najboljša za obe stranki. Zato jima je kočo prepustil v nadaljnje upravljanje. "Največ denarja sva vložila v obnovo gostilne, saj ob nakupu ni bila po najinem okusu. Postopoma sva obnovila lokal, največ pozornosti pa sva posvetila kuhinji. Velika želja obeh, da bi gostom ponudila čimbolj kvalitetno hrano, se je uresničila, zato je bilo tudi obiskovalcev vse več. Lokal je bilo treba povečati. Z novim ZIMSKIM VRTOM smo pridobili približno 50 sedežev. Zaposlili smo tudi nove delavce, tako da nas je sedaj že devet, sezonsko pa pomagajo tudi študentke. Gostilna sprejme približno 150 gostov. Trudimo se, da smo do vseh prijazni in da jih postrežemo po njihovih željah, saj delo opravljamo z veseljem, gostje pa vedo, da jih imamo radi, "je v razgovoru pojasnjevala solastnica lokalov Karlen, ki pa jo gostje poznajo pod imenom Karmen. Njen mož Stane je tudi član Balinarskega kluba Mirna in aktivni tekmovalec v 2, državni ligi. Ko je DANA odprodala zemljišče, na katerem je bil zgrajen balinarski objekt, je novi lastnik jekleno konstrukcijo in streho odstranil. Stane je prevzel odgovornost, da bo v naslednjem letu do pričetka tekmovanj postavil objekt na svojem zemljišču pri gostišču. To naj bi bilo pokrito štiristezno balinišče, ki ga nujno potrebujejo številni člani balinarskih klubov Mirna in Dana ter balinarji Društva upokojencev in drugi, ki imajo veselje do tega športa, Tudi to bo kar velik finančni zalogaj, verjamemo pa, da bo tudi ta uspešen. Dva otroka, ki ju imata simpatična zakonca Bukovec nadvse rada, sta zagotovilo, da bo njun trud obrodil nadaljnje sadove v gostinstvu na Mirni. Sin Borut (17 let) pridobiva znanje na Gostinski šoli v Novem mestu, uspešno pa že pomaga doma za šankom in v kuhinji. "Hčerkica Brigita (6 let) me s svojimi idejami in domislicami veselo preseneča in polepša vsak nov dan. Prostega časa skorajda nimam, kolikor pa ga je, ga z največjim zadovoljstvom porabim za otroka, Vse, kar sva z možem v gostinstvu dosegla, nama je uspelo z res velikim odrekanjem, nenehnim trudom, potrpežljivostjo in dobro voljo. Vsi najini načrti pa kljub vsemu navedenemu še niso vsi izpolnjeni. Sicer pa naj to zaenkrat ostane skrivnost. Pus- IMatakarica za šankom gostilne. Foto: D. Z. V kuhinji gostilne. Foto: D. Z. tite se presenetiti!"je smeje zaključila razgovor Karmen Bukovec. Ponudba Gostilne Bukovec Izpolnjevanje želja gostov je zanje obveza (EKSTRA MENU...). Vsak dan nudijo tri vrste malic, dnevna in nedeljska kosila, jedi po naročilu. Sprejemajo zaključene družbe za razne svečanosti, Po dogovoru živa glasba. ODPRTO VSAK DAN! nedelja - četrtek od 06“ do 24.00 petek - sobota od 06.00 do 01 .°0 Pizzerija Carmen Odprto vsak dan! od 6.30do23.00 D. Z. Spoštovani krajani! Na prvi seji sveta KS sem bil izvoljen za predsednika krajevne skupnosti Mirna. Sem Dušan Skerbiš iz Lunačkove ulice 17 na Mirni in se tako na vas obračam že v vlogi predsednika KS z željo, da se v čimširšem krogu vključite v delovanje komjsij in drugih organov, ki bodo ustanovljeni po potrebi v naši krajevni skupnosti. V predvolilnem programu smo zapisali nekaj smernic delovanja, zato jih ne bom ponavljal, prizadeval pa si bom, da jih bomo uresničevali skupaj z ostalimi člani sveta krajevne skupnosti, Vseh nalog, ki so postavljene pred organe KS je zelo veliko, nadaljevali pa bomo tudi z deli, ki so nam jih pripravili predhodniki. Veliko članov KS je ostalo iz prejšnjega sveta, novi pa se moramo najprej vpeljati v delo in prepričan sem, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. Program dela KS bomo dopolnili tudi z vašimi predlogi, kijih boste lahko dali na pogovornih srečanjih v mesecu januarju in februarju. V Krajevni skupnosti smo uvedli tudi dodatno dežurstvo, tako da bomo za vas dosegljivi na sedežu KS ob: •ponedeljkih od 15.30 do 17.00 ure •sredah od 11.00 do 14.00 ure •petkih od 14.00 do 15.30 ure Predloge, pobude in pripombe pa lahko oddate tudi v poštni nabiralnik kottudi prispevke za glasilo "Krajan". S to kratko predstavitvijo ne želim obljubljati ali politizirati, temveč samo poudarjam, da se mora delo krajevne skupnosti čutiti med vsemi krajani krajevne skupnosti in takrat bom vedel, daje naše delo zadovoljivo in uspešno, Še enkrat hvala za zaupanje s povabilom k sodelovanju, saj bomo živeli v taki krajevni skupnosti, kot si jo bomo sami uredili. Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2003! Predsednik KS IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 6. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 30.09.2002 ob 19. uri Odsotni: Marta Pančur, Pavel Drčar, Marko Novak, Edo Novak, Brane Lokar Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Pohorje Mirna zaprosimo za ponudbo za hidrantne omarice. 2. Plan zimske službe bomo obravnavali na naslednji seji. Člani sveta plan pregledajo in na naslednji seji posredujejo morebitne predloge sprememb oziroma dopolnitev. 3. TV Slovenija pripravlja oddajo o posebnih tipih družin. Glede na razpis, ki je bil podan na seji, mislimo, da imamo tudi v naši KS družino, ki ima pogoje za nastop. 4. Finančno pomoč dodelimo: • Badminton klub TOM Mirna 50.000. 00 SIT • Šola Mirna - "za Šolo za starše" 40.000. 00 SIT 5. Gospod Janez Sladič je postavil vprašanje, ali lahko dobijo glasilo Krajan tudi vikendaši, ki jim ni potrebno več plačevati samoprispevka. Dogovorjeno je bilo, da v kolikor so taki, da se jim to omogoči, je potrebno poslati naslove na uredniški odbor, 7. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 09.10.2002 ob 19. uri Odsotni: Edo Novak, Stane Jakoš, Jan- ez Sladič, Veljko Kolenc, Marta Pančur, Srečko Križnik Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Na osnovi razprave je bilo dogovorjeno, da se Komunali Trebnje predlaga dopolnitev plana zimske službe in sicer vtočki 9.1 -I. Kamion se doda: 15. do Eda Podlogarja in Koprivca 16. do križišča Jarc - do spodnje ceste Zabrdja 17. Podradovnica - čez železniško progo do št. 10 in do železniške proge - do Dragana in do Zabrdja (spodnja in zgornja cesta) V točki 9.1 - traktor pa se črta pod zap. št, 13 (prestavitev na kamion) in se vnese: do Višček Pavla, Gomila 2. Pismeno opozorimo Elektro Celje na preveliko nihanje napetosti v zaselkih Zapuže, Zabrdje in Gomila. 3. Dogovorjeno oziroma sklenjeno je bilo, da se termoakumulacijska peč (inv, Št. 24) preda GD Ševnica. 8. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 04.11,2002 ob 18, uri Odsotni: Marko Novak, Marta Pančur Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Pri reševanju problematike družine Vojnovič se vključi tudi KS s 3001 diesel goriva. 2. Odobrene so bile naslednje finančne pomoči: • Golob Ana, Gorenja vas - poravnava obveznosti po tožbi 60,000.00 SIT • Ambrožič Gordan - pomoč pri izdaji knjige - KS dobi 50 izvodov knjig 100.000.00 SIT • OŠ Mirna-za zimovanje na Rogli 30.000.00 SIT • BK Mirna - uvrstili so se v II. Ligo - KS plača prijavnino 50.000.00 SIT 1. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 26.11.2002 ob 18. uri Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Z javnim glasovanjem je bil za predsednika soglasno izvoljen Dušan Skerbiš, za podpredsednika Janez Bračko in za tajnico Bariča Kraljevski. 2. V januarju in februarju bomo organizirali srečanja s krajani po posameznih področjih, da bi v programu dela uresničili kar največ, 3. Nadaljujemo z rekonstrukcijo cest Gorenjska Gora, Debenc. 4. Tečejo priprave za prireditev Veseli Mirnčan. 5. 7. decembra ob 14, uri bo srečanje članov Društva Speča lepotica. 6. Poskrbimo za novoletno obdaritev najmlajših, program pripravi OŠ Mirna. 7. Krajane obvestimo o novoletnem praznovanju in pohodu z baklami na grad (ognjemet). 8. KS je sponzor izdaje 3. knjige Vida Ambrožiča, kulturni večer bo v decembru, KS pa odkupi 50 knjig. 9. Krajan bo izhajal še naprej, le z novim uredniškim odborom. 10. Nadaljujemo z izgradnjo in obnovo osnovne šole Mirna. 2. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 11.12.2002 ob 18. uri Odsotna sta bila Stanko Jakoš in Niko Borštnar. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Predstavitev 3. knjige Vida Ambrožiča bo v četrtek, 12. decembra 2002, ob 19. uri v domu Partizan. 2. Najmlajše bo Dedek Mraz obiskal v ponedeljek, 23.12. 2002, ob 15.30 uri v domu Partizan. 3. KS Mirna bo uradovala trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek in petek od 15.00 do 16.30ureinob sredah od 11.00 do 14.00 ure. 4. Primopredaja za kamniti most čez ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA Zap. št. Ime In priimek Naslov 1. Bariča Kraljevski Gorenje vas pri Mirni 1 2. Franc Šepic Cirnik5 3. Jože Mandelj Brezovica pri Mirni 34 4. Martin Jevševar Podlog 4 5. Andrej Kirm Brezovica pri Mirni 32 6. Janez Bračko Rožna ulica 16 7. Milan Škufca Glavna cesta 54 8. Stanko Jakoš Glavna cesta 54 9. Veljko Kolenc Sokolska ulica 10 10. Dušan Skerbiš Lunačkova ulica 17 11. Nikolaj Borštnar Jamska ulica 28 12. Igor Zaplotnik Selo pri Mirni 29 13. Marko Novak Zabrdje 3 reko Mirno je bila opravljena, 5. 16, 12. 2002 ob 18. uri organiziramo v Gostilni Bukovec decembrsko srečanje novih in starih članov sveta z gospodarstveniki, predstavniki občine, uprave in z uglednimi krajani, ki živijo izven naše KS, a delajo z nami. 6. Na zadnji večer letošnjega leta bomo ob 23. uri znova povabili vse krajane .pred dom Partizan, da ob ognjemetu skupno pričakajo novo leto in se po polnoči nato peš napotijo na grad. 7. V januarju bomo pripravili pogovore s krajani (vaščani, uličnimi odbori), nato pa izdelali delovni program. 8. Svet imenuje naslednje komisije: • Za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo (Janez Bračko, Jože Mandelj, Pavel Jevševar, Igor Zaplotnik, Andrej Kirm) • Za turizem in hortikulturno ureditev kraja (Jana Kolenc) • Za kulturo (Nikolaj Borštnar) • Za šport (Veljko Kolenc, Milan Škufca, Marko Novak) 9. Honorarji za objavo člankov v Krajanu so višji za 20%. 10. Za dežuranje med uradnimi urami plačujemo predsedniku, podpredsedniku in tajnici 1.200.00 SIT (neto) na uro, pravtoliko za pisanje zapisnikov in priznavamo minimalno kilometrino, kot je objavljena v UL. 11. Za ureditev ceste od gradu do Gorenje vasi odobrimo 3 kamione peska in izravnavo. 12. Naročimo dovoz peska za posipanje ceste Sojenice - Migolska Gora. 13. Saniramo odvodnjo ob priključku lokalne ceste Trbinc (pri Jersovcu) na glavno cesto. 14. Obravnavo prošnje Godbe Šentru-pertpreložimo na naslednjo sejo, saj je potrebno še razčistiti nejasnosti. ________________KAJ DELAMO?_____________ PRIKAZ URESNIČENIH NALOG V NAŠI KS V PRETEKLEM MANDATNEM OBDOBJU Temeljne naloge razvoja naše KS niso bile postavljene s pričetkom minulega mandatnega obdobja sveta KS, temveč so jih krajani izoblikovali in potrdili na referendumu 8.12.1996. V oblikovanje programa so bili vključeni člani tedanjega sveta in vsi krajani. V razpravah so izrazili potrebo po razvoju tako na Mirni kot tudi po vaseh. Pred- vsem smo program sestavili s poudarkom na izgradnji komunalne infrastrukture in sicer tako, da smo prisluhnili potrebam vseh krajanov s celotne KS. Prav ta izhodišča so bila tudi temelji razlog, daje referendum uspel. Svet KS, kateremu sem predsedoval, je bil v svojem mandatu izredno dejav- en. Takoj v pričetku leta 1998 smo se temeljito seznanili z nalogami, ki nas čakajo in k realizaciji le-teh sistematično pristopili. Za vsako koledarsko leto smo izdelali poseben plan del v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Moram reči, da smo se sprejetih programov držali in da smo bili pri realizaciji uspešni. Prioritete smo na sejah uspeš- no usklajevali, tesno pa smo posebej pri investicijah v komunalno infrastrukturo sodelovali z Občino Trebnje, ki je zagotavljala svoj delež finančnih sredstev, poleg sredstev, ki jih je zagotavljala KS in krajani sami. O trošenju finančnih sredstev in o rezultatih našega dela smo krajane redno obveščali v našem Krajanu. Le-ta se je med našimi občani "prijel" in prepričan sem, da smo glede na številne pohvale z našim časopisom dosegli cilj, to je naše krajane izčrpno informirati. V Krajanu smo objavljali med drugim program dela, ob koncu leta pa finančno poročilo in poročilo o uresničitvi nalog sprejetega programa. Poslovanje sveta KS je bilo na ta način krajanom približano in to, rečemo učeno, transparentno. Krajevni samoprispevek je potekel konec leta 2001. Zbrana sredstva smo prav gotovo več kot podvojili, kar nam kažejo tudi vrednosti izvedenih del. Program samoprispevka smo poleg nekaterih dodatnih nalog uspešno uresničili. Uspešni nismo bili le pri rekonstrukciji ceste v Sotli, kjer nismo uspeli najti potrebnih vzvodov za realizacijo naloge, smo pa uresničili precej dodatnih investicij, ki pa s programom niso bile zajete, o čemer pa smo seveda že pisali v rednih letnih poročilih. Za leto 2002 smo bili primorani sprejeti skrajšani program dela, saj smo se zavedali, da nam je dotok sredstev iz samoprispevka ugasnil. Sedaj, ko se oziramo nazaj, z veseljem ugotavljamo, da smo vse naloge uresničili, razen preplastitve ob Glavni cesti, kjer je za izvedbo že vse pripravljeno, zagotovljena pa so tudi finančna sredstva, a nas je prehitela zima. Ko bodo vremenski pogoji ugodni, bo tudi ta investicija zaključena. Prav tako so zagotovljena tudi finančna sredstva za preplastitev platoja med stavbo KS in Dano, ki je bil poškodovan v času obvoza pri obnovi mostu. Ker gre za manjši trg v centru kraja, smo razmišljali o ustrezni arhitekturni rešitvi in ne zgolj o preplastitvi, s čimer se bo ukvarjal novi svet KS. Ponosni smo tudi dejstvo, da smo pričeli v času našega mandata investicijo rekonstrukcije šole na Mirni in izgradnjo večnamenske športne dvorane. Posebej o dvorani smo na KS razpravljali večkrat in celo pripravili program v 90-ih letih. Uresničitev investicije, težke slabo milijardo tolarjev, bo omogočila v veliki meri Občina Trebnje, dobrih 200 mio SIT pa bo prispevala država. Po izgradnji, predvidoma ob pričetku novega šolskega leta, bodo naši učenci prišli do najboljših pogojev za izobraževanje v devetletki, krajani pa do nove večnamenske dvorane. Tudi zaradi prizadevanj članov sveta iz preteklega obdobja smo prišli do tega, da imamo na Mirni vceloti obnovljen most preko Mirne, uspelo pa nam je tudi to, da je ob njem zgrajen mostiček za pešce. S tem smo bistveno pripomogli k večji prometni varnosti v našem kraju. Zavedamo se, da je v naši KS še mnogo nalog. Posebno pozornost pri našem delu smo namenjali razvoju športa, razvoju kulture, turizma, želeli smo Mirno olepšati in sofinancirati pro- jekt ureditve fasad ob glavni ces- / # ti, razmišljali smo o potrebi izgrad- ( * nje ljudske knjižnice, obnovi ^— glavne ceste (razne površine, pločniki, križišča), semaforiziranju železniškega prehoda v Zapužah, izgradnji parkirnih mest, razširitvi športnih zmogljivosti in še bi lahko naštevali ideje, ki bodo morda jutri konkretni projekt in s katerimi se bodo ukvarjali naši nasledniki. Seveda se razvoj našega kraja in naše KS ne more in se ne sme ustaviti. Mirnčani moramo še naprej združevati naše sile in hotenja za lepši jutri. Spoštovane krajanke, spoštovani krajani, spoštovani člani KS, v ponos si štejem, da sem lahko v preteklem mandatnem obdobju vodil našo KS. Za sodelovanje in zaupanje se vam najlepše zahvaljujem. Janez Bračko TEMEUNI KAMEN ZA NOVE PROSTORE ŠOLE 24. septembra 2002 sta gospod Pungartnik - župan občine Trebnje in gospod Kastelic - direktor Imos inžiniringa položila temeljni kamen za nove prostore šole in telovadnice, Prireditev s kratkim kulturnim programom, ki sojo pripravili učenci naše šole in glasbene šole, so si poleg gostov iz občine Trebnje ogledali številni krajani. ASFALTIRALI SMO Po programu modernizacije cest v naši KS v letu 2002 smo se skupaj s KS Mokronog dogovorili, da obe KS povežemo v Bačju z moderno cestno povezavo, pri čemer nas je vseskozi v moralnem, organizacijskem in finančnem pogledu podpirala Občina Trebnje. Gre za cestno povezavo v skupni dolžini 2500 metrov oziroma v naši KS pa približno 1 km. V projekt so se z velikim navdušenjem vključili vsi uporabniki te ceste. Projekt je vodil izredno delovni gradbeni odbor, ki ga je vodil domačin Darko Lokar. Skupaj s KS Mokronog smo izbrali najugodnejšega ponudnika zemeljskih del. Pri izvajanju so se fizično vključili tudi uporabniki, saj se očitno zavedajo, da delajo zase in da standard izboljšujejo sebi. Odcep v naši KS smo uspeli tik pred snegom asfaltirati, saj poteka po ravnini, izvajalci pa strmega dela odseka, ki se nahaja v KS Mokronog niso asfaltirali, saj so ugotovili, da nosilnost podlage še ni primerna za zakl-jučitev del. Dokončno bodo izvedena v spomladanskem času prihodnjega leta. Vrednost izvedenih del v Bačju znaša skupaj 9,728.000.00 SIT. Krajani so zagotovili svoj prispevek v višini 2,100.000.00 SIT, KS in Občina (deloma tudi iz rebalansa) pa razliko. Uporabniki ceste so nove pridobitve izredno veseli, svečana otvoritev pa bo izvedena potem, ko bodo dela zaključena tudi v sosednji KS. Pred pričetkom zime nam je uspelo modernizirati in asfaltirati tudi 150 metrov ceste Podlog - bazen in 140 metrov ceste v Dolini proti Podlogarju. Čeprav nam je vreme v jeseni precej nagajalo, smo kljub temu uspeli preplastiti cesto na Stanu in cesto v Stari Gori. Skupaj z krajani nam je uspelo, da smo razširili cesto na relaciji Sevnica -Gorenja vas ter cesto v Selški gori, seveda v makadamski izvedbi. Janez Bračko PLAN ZIMSKE SLUŽBE ZA KRAJEVNO SKUPNOST MIRNA ZA SEZONO 2002/2003 1. Obseg storitev zimske službe: • pluženje cest, ulic, pločnikov in ostalih javnih površin, • ročno čiščenje površin, • posipanje površin s peskom in soljo, • ročno čiščenje požiralnikov in uličnih propustov, • ročno in strojno nakladanje in odvažanje snega na določeno deponijo, • postavitev in čiščenje prometne signalizacije, • eventualno spremstvo vozil pri čiščenju in posipavanju cestnih površin ob poledici, • ročno posipavanje javnih stopnic in pešpoti. 2. Odgovorne osebe za izvajanje zimske službe: Odgovorni osebi za vodenje zimske službe v Komunali Trebnje sta Robert PAVLIN, str. teh. - telefon v službi 07/348-12-78, doma 07-30-45-909, v njegovi odsotnosti pa Brane KIRM, telefon v službi 07/348-12-80, doma pa 07/30-45-506. 3. Način izvajanja: Za pričetek intervencije pluženja sprejmeta operativni dogovor predstavnik naročnika in predstavnik izvajalca. Če predstavnik naročnika ni dosegljiv, lahko akcijo prične voditi izvajalec po lastnem preudarku, 4. O pričetku pluženja snega oziroma posipavanju poledenelih cest odloča dežurni zimske službe in to v naslednjih primerih: • Pluženje se prične, ko zapade 10 cm snega, • Posipavanje se izvaja s peskom tedaj, ko sneženje preneha in na cesti ni več kot 10 cm snega, • Posipavamo pri temperaturah pod 0° C le v primerih, če je cestišče mokro. Posebna pozornost velja v tem primeru posipavanju klancev, • Posipavanje se lahko prične tudi po odredbi, oziroma obvestilu policije ali drugega pristojnega organa in po nalogu vodje Oddelka za okolje in prostor občine Trebnje. Aktivnosti na področju izvajanja nalog zimske službe, ki jih izvaja Komunala Trebnje, se odvijajo v koordinaciji s pooblaščeno osebo Oddelka za okolje in prostor občine Trebnje, 5. Odvoz in deponiranje snega: Ob daljšem intenzivnem sneženju se (v dogovoru s predstavnikom naročnika) organizira odvoz snega s pločnikov, parkirnih površin, trgov, postajališč in označenih prehodov za pešce, Sneg se odvaža na določeno deponijo. 6. Sedež zimske službe je na sedežu Komunale Trebnje, Kolodvorska ulica ali Golievtrg 9, tel.: 07/348-12-60. DEŽURNO EKIPO SESTAVLJAJO: 1. dežurni vodja 2. vozniki tovornjakov in traktorjev s čelnimi plugi in posipalcem 3. sovozniki 4. delavci za ročno čiščenje zasneženih površin 5. delavec za upravljanje z nak-ladačem-strojnik 6. avtomehanik 7. Vrstni red pluženja in posipavanja ulic: 7.1 ULICE NA MIRNI: I. KAMION: 1. Cesta od gostilne Kolenc mimo TOM-a do glavne ceste 2. Roje - krožno nazaj 3. Jamska ulica: - od Ceste na Fužine do vrha -križišča Kolenc št. 24 - Sokolska ulica - krožno okrog blokov in mimo parkirišča - od križišča (Kolenc) do Plausta-jnerja št. 35 - odcep od Janežiča št. 25 do št. 32 - odcep od križišča (Kolenc) do Ceste na Fužine v dolino 4. Lunačkova ulica 5. Sokolska ulica-odcep do Šemrova št. 22 6. Jamska od križišča pri Kolencu št. 24 do Pod gozdom 7. Pod gozdom 8. Spomeniška ulica 9. Rožna ulica 10. Gubčeva ulica 11. Sotla-do mlina 12. Gomila-proti Drčar Pavlu 13. železniška postaja Gomila - proti Brezovici 14. Lanšprež - proti dializni bolnici II. TRAKTOR: 1. pločnik ob Glavni cesti od Dane do blokov-vključno dostop do stanovanjskih blokov 2. pločnik ob Cesti na Fužine do križišča št. 23 mimo OŠ do Jamske 3. dostop v TVD Partizan 4. Cesta na Fužine-odcep do Kolenca št. 7 5. Podlog - do konca asfalta 6. Pot na Laze - od Glavne ceste št. 1 došt. 8(Jakoš) 7. odcep od glavne ceste do Meserkota št. 18 in do št. 19 8. Sotla - odcep do Pravneta št. 14 9. odcep na Gmajno do Papeža št. 58 10. parkirišče pri Sv, Heleni odcep od Sv. Helene do Možinata 11. Zapuže-odcepodšt. 12došt. 18 12. Zapuže-odcepodšt. 6do št.4 13. Podradovnica-čez železniško progo do št. 10 in do železniške postaje - do Dragana in do Zabrdja (spodnja in zgornja cesta) 14. Trbinc-krožno do ulice Potna Laze Ostale površine (krajevne ceste, pešpoti in drugo), ki niso navedene, čistijo občani in krajevne skupnosti oziroma Komunala po njihovem posebnem naročilu, Pluženje krajevnih cest v vaseh opravljajo pogodbeni traktoristi. Po sklepu sveta KS lahko pogodbeni izvajalci zimske službe ob predhodnem naročilu dvignejo na Komunali sol za posipanje poledenelih krajevnih cest. Potrebne količine soli odobri odgovorna oseba na KS. Svet KS ZANIMIVOSTI GREGOR KUNEJ -novi mirnski župnik Za krajane naše Krajevne skupnosti smo poprosili za pogovor novega gospoda župnika, ki se je ljubeznivo odzval vabilu, da pove kaj za naše bralce. Hkrati pa je bila to priložnost,da mu tudi v imenu Krajevne skupnosti izrečemo dobrodošlico. "Vernikom ste se predstavili s prijetnim življenjepisom na listu župnije Mirna - Glas Janeza Krstnika. V njem beremo, da ste doma z Brezovice pri Ljubljani in ste se za študij bogoslovja odločili šele po srednji gostinski šoli. Vaše prvo duhovniško mesto je bila Škofja Loka (1998-2001), zadnje leto pa ste bili kaplan v Črnomlju. 4. avgusta 2002 ste bili umeščeni za župnika v mirnsko župnijo. Kaj bi o sebi povedali vsem krajanom Mirne?” "Najprej to, da sem jih zelo vesel, kljub temu, da mnogih še ne poznam osebno. Trudil se bom, da bi bilo takih stikov čim več. Moram pa reči, da v srcu nosim besede arhidiakona g. Veglja, ki meje umestil za župnika. Rekel je:''Očetovsko skrbi za vse." Pomembneje, da ljudje vedo, da sem tu za vse. Nikogar ne želim zgrešiti. Tudi Jezus ni prišel samo za dvanajst apostolov, ampak za vse ljudi, predvsem za vse tiste nepregledne množice, ki so željne priznanja, da so koristne in potrebne za srečo vseh ljudi. Najbolj seje pa, seveda, posvečal apostolom. Več kot deset let sem že v družbi bolnikov, invalidov in duševno prizadetih ljudi, s katerimi se trudim hoditi skozi življenje. Niso mi tuja niti najmanj cenjena dela pri negi bolnega človeka. Sreča, ki jo doživljam, ni vtem, da jim smem pomagati, ampak, da me oni, ki marsičesa ne morejo storiti, lahko naučijo umetnosti pravega medčloveškega odnosa. Nikoli ne poudarjajo razlik, vedno iščejo možnosti preko katerih se medsebojno, kljub naši veliki razliki, dopolnjujemo, oblikujemo in drug z drugim rastemo." “Smo Dolenjci drugačni od Belokranjcev?” Hvala Bogu, da.Vsekakor je razlika, zagotovo že po sorti vina, ki ga pridelujejo tako eni, kakor drugi. Imel sem priložnost spoznati v dno duše tudi Gorenjce. Razlike med nami so zame vedno izziv, nikakor ovira. Razlike nas nekako prisilijo k temu, da se odpiramo, da se spreminjamo in se drugačnosti našega, recimo, sogovornika, skušamo približati. Med osebne in pokrajinske razlike nikakor naj ne bodo mišljene vnaprejšnje sodbe, ki človeka odvračajo od tega, da bi se sam nekoliko potrudil in navezal stik z drugače mislečim oz. čutečim po karakterju. “S svojim neposrednim pristopom ste ganili predvsem starejše ljudi.” "Na to vam najbolje odgovorim s citatom evangelista Janeza iz Svetega pisma:"Če kdo pravi: 'Ljubim Boga/ pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi." Tudi jaz sem človek, vzet izmed ljudi za ljudi. Jezus me tudi uči:"Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Upam, da mi ne boste zamerili, če toliko citiram Sveto pismo, ker menim, da me boste tako najbolje spoznali." “Uvedli ste kar nekaj novosti, predvsem je drugačno vaše delo z mladimi.” "Vsaka novost še ne pomeni nekaj slabega, je pa vsekakor dobrodošla. Vsake toliko let si tudi gospodinja zaželi novo kuhinjo, ker se je prejšnje malce naveličala, pa morda nov kavč... Sprememba je tako priložnost, da gremo nekoliko iz svojim okvirov, si privoščimo nekaj svežine, novega duha.,.. Tudi zame je velika sprememba in novost iz kaplana postati župnik. Vendar človek to nekako sprejme in gre dalje, kakor sam po svojih najboljših močeh zmore. Vsak človek je unikat in ima pred seboj vizijo svojega delovanja. Če želi to vizijo uresničiti, si določene stvari prilagodi vokvirih, ki naj ne bi bili preveč moteči za ljudi, a vendar ponujajo možnost za doseganje ciljev. Ker sem še mlad, se razume, da sem blizu mladim. Odkar sem duhovnik, z njimi delam in ustvarjam, potujem, molim, kolesarim, hodim v hribe, prepevam in še kaj bi se našlo, Mladi cenijo, če si znamo Tastan' vzet čas zanje, jih razumeti in jim pomagati. Sem pa vesel, kakor ste omenili, da sem s svojim nastopom nagovoril tudi starejše, To si štejem v veselje in trudil se bom, da botako.tudi v prihodnje. Gotovo se vsi ne morejo strinjati z mojim načinom dela, veste pa tudi, da je nemogoče ugajati vsem ljudem. Vesel bom in rad sprejmem tudi kritiko na račun svojega dela, če je ta izrečena na mestu in meni osebno, ne maram pa ovinkov, ker tam rado odnese s ceste." “Kaj si obetate od krajevne oblasti?” "Želim si samo, da bi znali drug drugemu prisluhniti in da ne bi ostalo samo pri tem." B. Kraljevski SPET SE JE “ZGODIL” ZADNJI PETEK V NOVEMBRU V\ Na vsakoletnem že petnajstem * J tradicionalnem srečanju so se 29. -__novembra zbrali najvidnejši funk- cionarji vodstva Nogometne zveze Slovenije s predsednikom Rudijem Zavrlom na čelu, nogometne sodniške organizacije, predstavniki Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Mirna ter predstavniki najvidnejših firm, zasebnih obrtnikov in poslovnežev Mirne in okolice. Srečanje je bilo, kot vedno do sedaj, v gostilni Kolenc. Spomini na preteklo razburljivo, enkratno, skorajda neponovljivo nogometno sezono so še prav sveži. V kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu smo prijatelje na prijazni Mirni. Sedaj sem to opravil", je dejal Rudi Zavrl za Krajana. Med številnimi funkcionarji in člani IO NZSinZNSSje bil tudi predsednik strokovnega izobraževanja Zveze nogometnih sodnikov Milovan Nikolič, sedaj že bivši zvezni nogometni sodnik in kontrolor UEF-e, Prisoten je je bil tudi Branko Vekič, glavni in metne funkcionarje prisrčno pozdravila takratna kandidatka in sedanja županja Marica Škoda. Predstavil seje novoizvoljeni predsednik sveta krajevne skupnosti, v nekaj besedah orisal lepote in znamenitosti Mirne in okolice ter prisotne povabil na naslednje srečanje, ki bo spetzadnji petek v novembru 2003 ob IB.urivgostilni Kolenc. Predsednik NZS Rudi Zavrl z Marico Škoda, Boškom Vujasinom in Jožetom “Vujo” predaja Rudiju skromno darilce. Foto: □. Z. Kolencem. Foto: D. Z. imeli poleg nekaj znanja in volje tudi precej športne sreče. Na samem prvenstvu v poletnih dneh v daljni Južni Koreji in na Japonskem smo pristali na trdih tleh. Sicer smo bili kar uspešni, vendar ne z zmagovitimi nogometnimi srečanji pač pa bolj s pikantnimi prepiri med zvezdnikom Zlatkom Zahovičem in selektorjem Srečkom Katancem. Vendar je to že daleč za nami. Na vprašanje, kako naprej, je predsednik NZS Rudi Zavrl dejal: "Seveda je bila to fantastična nogometna sezona, Bojim se, da kaj kmalu ne bo podobne, čeprav delamo naprej, kot da bo že jutri nova prilika... Imamo dobre nogometaše, ki pa v kvaliteti zadnje mesece nazadujejo, saj v najelitnejših klubih po svetu, kjer si služijo kruh, vse manj igrajo. Trudimo se z ustvarjanjem nove, mlajše generacije, ki ji moramo zaupati. Seveda pogrešamo Katanca, ki kot trener trenutno dela v vodilnem grškem nogometnem klubu Olimpiakos. Čeprav je zadnja tri leta z veseljem prisostvoval srečanjem na Mirni, pa danes le ni mogel priti. Atene so nekako "od rok", pa tudi posel, ki ga opravlja, je obvezujoč. Po telefonu mi je kar nekajkrat v teh dneh dejal, da mu je žal, ker ne more priti na srečanje in da naj v njegovem imenu pozdravim vse simpatizerje in ljubitelje nogometa, kot tudi vse odgovorni urednik Sportskih novosti za Slovenijo. Župan občine se srečanja zaradi bolezni ni udeležil, nadomestil ga je direktor občinske uprave Janez Slak, ki je prisotne pozdravil tudi v imenu odsotnega župana. Nekaj kasneje je najvišje nogo- Vsakoletni neutrudni organizator teh odmevnih srečanj Boško Vujasin se je vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili prijetno druženje, zahvalil, štirim funkcionarjem pa je podelil tudi simbolična darila, D. Z. JESENSKI VEČER V MOKRONOGU Tako so prireditelji, kulturno umetniško društvo Majolika unikata iz Mokronoga, poimenovali prireditev, ki se je v četrtek, 21. novembra, razgrnila v Mokronogu. Jedro dogodka je bila z domačim okoljem navdahnjena razstava keramike. Tako so obiskovalci lahko prepoznali Flajmerletovo hišico, cerkvico pri Svetem Florijanu, kapelico v Ostrožniku, Strelov turn, hišice in grad iz znanih pravljic, pa pravljično velik česen, oreh in druge iz gline in domišljije oblikovane eksponate, ki so jih postavile na ogled članice društva: domačinki Slavka Šinigoj in Nika Udovč, Ljubljančanka Milena Rupar, Tre-banjka Tanja Uhan in predsednica društva Duška Peček. Prireditev je bila tudi priložnostza podelitev društvenih priznanj za opravljen tečaj keramike (začetni oziroma nadaljevalni), kijih organizira društvo, Prejeli sojih Jure Golob, Gaja Marn, Tamara Mišmaš, Anja Ratajc, Slavka Šinigoj, Nika Udovč in Tanja Uhan. Jedrnat pregled štiriletnega dela dosedanje krajevne vlade in prijazno iztočnico novi je opravil njen stari / novi predsednik Anton Maver. Kulturniki so bili predvsem veseli novega parketa v dvorani, "krščenega" prav ta večer. Večer sta oplemenitila domači pevski zbor Emil Adamič in ženski pevski zbor Svoboda z Mirne, ki se je pred kratkim vrnil z Mednarodnih dnevov zborovskega petja v Pragi s srebrno plaketo. Oba zbora vodi Stane Peček. Duška Peček MIKLAVŽEVANJE Kaj je še lepšega za majhnega otroka kot sanje o Miklavžu, stričku Božičku in dedku Mrazu? Peti december, cerkev na Mirni, polna otrok in odraslih, dokazuje, da je Miklavž med najmlajšimi dobro poznan. Zato so čakali, klicali svetega moža, radovedni pogledi so iskali po kotih, se sprehajali od vrat do vrat. Toda. Najprej igrica: nastopali so angeli, Računalnikar, Varuh, Pismonoša, Glasnik. Kdo bi si mislil, da je posadka svetega Miklavža tudi tehnično opremljena, Ampak glej nezgode. Računalnikarju so parkeljni pomešali podatke. Varuhu so speljali na potep Mihca, Pismonoši je zlobec skril nahrbtnik, poln otroških pisem z njihovimi željami, Dobri mož je še povedal, od kdaj slavimo Miklavža: /« Škof Nikolaj je trem ubogim sestram, ki se zaradi (* revščine niso mogle poročiti, ponoči na okno položil tri mošnje cekinov, Sestre so se potem srečno omožile. V ta spomin pa se je razvilo obdarovanje, Miklavževo, ki je namenjeno otrokom, za veselje. Sledila je pesem in vdor parkeljnov. Zanimivo, da so najmlajši le začudeno strmeli v črne prikazni z dolgimi rdečimi jeziki in rožički, večji pa so se vrešče in smeje umikali. Delitev darilnih vrečk je zadostila pričakovanja in otroški živ žavje bil spet vesel in radoživ. Veselje. Dobri Miklavž. Daj dobrote, prijateljstva, pomagata naj Božiček in dedek Mraz, ki zagotovo še prideta, Njihove poti razsvetljuje na stotine luči in okrasja, ki v nas prebujajo nostalgijo, toplino, željo in Miklavž je končno pred otroki (foto: P. Hrovat] "Narobe, vse gre narobe, le kaj poreče Miklavž" so tarnali nebesni pomočniki. Klici, otroci kličejo, gledajo, pričakujejo, spredaj najmlajši. Pa se je nekdo oglasil nekje pod cerkvenim svodom, Na prižnici seje pojavil Miklavž in lepo pozdravil otroke. Zagotovil jim je, da je njihov računalnikar povsem v redu, edini črv, ki ga napade, je črv ljubezni. voljo storiti nekaj lepega za prijatelja, znanca, predvsem otroka, člana družine. Ne pozabimo, da taki prijatelji v otrocih budijo prijaznost. Spomine nosijo s seboj v življenje in velikokrat je slika otroštva zrcalo odraslosti, Doživljaji otroštva naj bodo lepi, prešerni, kakor luči, ki jih občudujemo. Naj nosijo plamene spomina, da veliki poreko, "kako lepo je bilo, ko smo bili majhni!" Pavlina Hrovat NAŠ PEVSKI ZBOR Mar ne bi smeli reči, daje Ženski pevski zbor kulturno umetniškega društva SVOBODA z Mirne NAŠ zbor? In zakaj se ne bi z njimi hvalili, če je res dober? Tudi če smo nekoliko mačehovski do njega, je vendarle naš in pika! Radi ga poslušamo, uživamo v njihovem ubranem petju, vse bolj ga cenimo.,. Verjamemo v to, kar je dejal zborovodja Stane Peček ob praznovanju 10. letnice delovanja ŽePZ KUD Svoboda z Mirne v avli CIK-a Trebnje: "Pevski zbor je skupina ljudi, ki s pesmijo razveseljuje ter bogati sebe in druge", To pa je poslanstvo tudi našega, mirnskega zbora. Čeprav se nenehno pojavlja v vsemogočih medijih in tudi v Krajanu smo že nekajkrat pisali o njem ali ga vsaj omenjali, čutimo dolžnost, da ga našim bralcem spet nekoliko podrobneje predstavimo. Zaprosili smo predsednico zbora gospo Bredo Kranjc, da nam pove vsaj najpomembnejše "generalije" o zboru. Povabilu seje odzvala z veseljem. "Po pripovedovanju starejših krajanovje bila kulturna dejavnost na Mirni dobro razvita že pred 2. svetovno vojno. Nekaj let po vojni je mešani pevski zbor ustanovila gospa Zora Celar in Na medobmočni reviji v viteški dvorani v Brežicah. ga vodila do leta 1956, ko je z odhodom zborovodkinje z Mirne tudi utihnil. Sedem let kasneje so moški ljubitelji ljudskega petja ustanovili "svoj" zbor. Vodil ga je mokronoški učitelj Vilko Videčnik, nato pa še Zdenko Friškovec, ki je bil zaposlen na Dobu. Leta 1969je zbor prevzel Stane Peček in ga vodil do leta 1980, ko seje 19 moškim priključilo 15 žensk, med njimi tudi Rozi Drnovšek, Nada Turk in Štefka Gregorčič. Ta mešani pevski zbor je bil nekaj let prav gotovo najkvalitetnejši zbor v občini Trebnje, Gostoval je po vsej tedanji Jugoslaviji in se udeleževal občinskih in medobčinskih revij. Zborovodja Stane Peček je v program vnesel še zborovsko spevoigro in k sodelovanju povabil zunanje strokovne sodelavce. Fantje po polj' gredo. Dekle, poglej me prav in Vasovanje so tri spevoigre, ki se jih ne bi sramovali niti v poklicnem gledališču. Zaradi neljubih okoliščin je zbor prenehal prepevati. Po osamosvojitvi naše Slovenije so se pevke združile, vajeti pa je spet prevzel priljubljeni "diktator", neumorni pevovodja Stane Peček, ki je napisal tudi dve spevoigri: Godovanje in Oče nebeški, glej. Predstavi sta bili izjemno lepo sprejeti, saj sta doživeli po več kot 15 ponovitev doma in na gostovanjih. Skoraj od začetka ŽePZ je predsedniške posle vodila zanesljiva Štefka Gregorčič, pridno pa soji pomagale tudi kolegice. Vsekakor je bilo dela dovolj. V zadnjih štirih letih, ko vodimo bolj natančno "statistiko", smo naprimer imeli več kot 70 nastopov, kar je dokaz naše marljivosti in vztrajnosti. Uspehi niso izostali tudi v kvaliteti. Smo prejemniki številnih priznanj. Letos smo prejeli tudi priznanje naše Krajevne skupnosti in Golievo plaketo, ki jo najboljšim podeljuje Občina ter jubilejno priznanje Republiškega sklada za kulturne dejavnosti, Krono vseh odličij smo "prigarali" v Pragi na Češkem, kjer je nastopilo 37 zborov iz 10 držav. Kvaliteto petja je ocenjevala mednarodna strokovna komisija. Vzdušje je bilo enkratno, Že prvi dan smo doživeli veličasten sprejem na Karlovem mostu čez Vltavo, kjer so nam pričarali neverjeten ognjemet ob zvokih Smetanove Vltave, Naslednji dan smo poslušali otvoritveni koncert najboljšega mladinskega pevskega zbora Češke Bambini di Praga. Dva dneva smo tekmovali in čakali na rezultate... In smo jih dočakali: SREBRNO PRIZNANJE za naš zbor! Le malokdo od nepevcev si lahko zamišlja naše navdušenje nad visokim priznanjem. S tem so bile poplačane stotine ur vestnega intrdega dela: vaje dvakrat tedensko in več, številni nastopi, učne ure pri vokalni pedagoginji in še in še. Opravičili smo tudi izdatno pomoč več kot petdesetih donatorjev, brez katere prav gotovo ne bi prispeli do Prage. Tudi ob tej priložnosti se vsem še enkrat prisrčno zahvalim," je ob koncu dejala predsednica Breda Kranjc in še dodala: "Seveda tudi brez našega Staneta ne bi bilo nič od vsega tega." Z gospo Bredo sva nekoliko manj "uradno" načela tudi manj svetle strani zgodovine zbora. Vsa leta namreč vadijo v prostorih Osnovne šole Mirna, uporabljajo tudi njihov klavir. Resda jim vse nudijo brezplačno. Prepričani smo, da jim šola tudi naprej tega ne bo odtegnila, pa vendar... Lepo bi bilo imeti nekje svoj prostor za vaje. Tudi številnih priznanj in odličij, ki jih je zbor prejel v teh letih izredno plodnega delovanja, nimajo kam obesiti. "Najboljše zdravilo za dušo je pesem. Zaupati ji je treba!", pravi dolgoletna pevka Nada Turk. Ženski pevski zbor Svoboda Mirna, bo pel naprej. Razsvesel-jeval in bogatil bo sebe in nas. Zato je naš! D. Z. Breda Kranjc - predsednica ŽePZ Svoboda z Mirne (foto: □. Z.) ŽUPANJA OBLJUBLJA PREVIDNO V zadnjih tednih se je takratna kandidatka, sedaj pa že izvoljena županja občine Trebnje kar nekajkrat pojavila na Mirni. Gospa Marica Škoda se je tudi 12. decembra 2002 udeležila predstavitve pesniške zbirke našega rojaka Vida Ambrožiča, ki je dolga leta živel v Gorenji vasi pri Mirni. Po kulturni prireditvi smo jo za Krajana zaprosili za kratek pogovor. Pred nami je že leto 2003, ki bo verjetno zopet "prelomno", krajane pa vendarle zanima, kakšna bo strategija vodenja občine in kakšno vlogo bo imela Mirna vtem konceptu. Njene odgovore smo strnili v nekaj stavkov: "Imam namen resno sodelovati z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti. Tako bom najhitreje seznanjena z vso problematiko v KS. Drugi korak bo storjen s tem, da bo Občina izdelala letni program, iz katerega bo razvidno, kdo je najbolj potreben pomoči iz občinskega proračuna. Prav gotovo bomo največ sredstev namenili društvom, ki tudi s svojim prostovoljnim delom dosegajo največje možne učinke, Pripravili bomo tudi programe izobraževanja članov teh društev, še prej pa je treba izdelati seznam vseh društev, ki delujejo v naši občini. Prioriteto pomoči za nujno ohranitev in obnovo dediščine bo treba najbrž dati tudi temu domu (Dom Partizana op. p.), čimvečjo pomoč bo treba nameniti tudi za še hitrejšo obnovo gradu, itd. Trenutno najtrši oreh mirnskih težav je problematika CČN (centralne čistilne naprave). Kolikor sem seznanjena, je zapleteno lastništvo in financiranje oziroma vzdrževanje tega, ekološko najbolj pomembnega objekta. Ob prevzemu dolžnosti županje bom resno zagrizla v to jabolko, čeprav je še tako kislo. Saj ne smemo dovoliti ekološke katastrofe, s katero že nekaj časa "operirajo" v medijih", je poudarila županja trebanjske občine Marice Škoda. "Več o vlogi Mirne bom lahko povedala v eni od naslednjih številk Krajana. Želim vam srečno in zadovoljno novo leto!" Foto: □. Z. D. Z. december 2002 • Krajan POZNAMO SOSEDA? JANEZ BRAČKO Seveda ga poznamo! Prav gotovo smo se že vsi krajani kdaj srečali z njim, saj je po svoji funkciji vsaj zadnja štiri leta pogosto zahajal v vse zaselke, doline in na hribčke, kamor vodijo ceste, pota ali celo stezice. Ja, dober predsednik Sveta krajevne skupnosti že mora poznati kvaliteto življenja in stem vso problematiko "svojih" krajanov, da lahko čimbolj nepristransko pomaga najbolj potrebnim. Janez Bračko se je v vlogi "malega župana" znašel res dobro. Seveda bi bili uspehi v času njegovega predsednikovanja neprimerno manjši, če ne bi bil tako zagnan, delaven, vztrajen in dosleden. Gonilna sila pa je bil tudi pri ustvarjanju našega glasila Krajan, zato seje uredniški odbor soglasno odločil, da Janeza Bračka bolj podrobno predstavimo kot soseda v tej zadnji letošnji številki. "Ne vem, če pašem vto rubriko", je bil Janez negotov, ko smo ga obvestili o odločitvi. Nazadnje se je le "omehčal" in pristal na pogovor, kakršen je pred vami. Krajan: Da ne bi bil na uvod predolg, bo najbolje, da poveš nekaj besed o svojem otroštvu in letih šolanja do zaposlitve na Dobu. Bračko: S pomočjo babice Šk-rabčeve Marije, kakor so po domače rekli Abina Mariji, ki mi je bila tudi po sorodu babica, sem na ta svet privekal 7. oktobra 1948 v Gorenji vasi pri Mirni. Bilo nas je pet otrok in starši so morali kar previdno krmariti, da so nahranili lačna usta z očetovo plačo gozdarja, Poklic je terjal večkratne selitve, predvsem po Dolenjski, Tako sem osnovno šolo začel in končal v Šmarjeti, srednjo šolo pa zaključil v Kranju. V škofljeloški Iskri sem dobil prvo službo. Tam sem spoznal tudi ženo, s katero dokaj složno potujeva skozi življenje že več kot trideset let, Vsa mladostniška leta sem se priložnostno vračal k babici v Gorenjo vas. V prelepem spominu imam "rajže", na katerih sem babici odnašal kar težko medicinsko torbo, ko je hitela k porodnicam, kot tudi urice, ki smo jih otroci prebili v velikem nasadu na Rojah, kjer smo si do onemoglosti privoščili malin in ribeza. Krajan: Zakaj si se odločil za vrnitev na Mirno? Kaj je pri tem odločalo? Bračko: Poskušal sem najti boljši zaslužek, boljše delovno mesto, seveda pa me je močno vleklo tudi v bližino rojstnega kraja, Na Dobu so potrebovali delavce. Tako sem se leta 1973 odločil in zaposlil na Dobu. Dobil sem mesto tehnologa, kasneje sem bil vodja vzdrževanja in orodjarne, ves čas pa mi jeteklatudi benificir-ana doba. Bil sem vključen v proces vzgoje zapornikov. Tako smo jih uspešno pripravljali za poklice, ki smo jih potrebovali za realizacijo programa kovinarske branže: kl- jučavničar, orodjar, strugar, rezkalec, itd. Nadzor nad šolanjem je imela kovinarska šola iz Novega mesta. Prevzel sem naloge iz praktičnega in teoretičnega znanja, Poučeval sem predvsem fiziko in tehnologijo. Delavci v Zavodu smo bili izredno zadovoljni z uspehom izobraževanja zapornikov, saj se je z leti izkazalo, da se po dolgoletnih prestanih kaznih praviloma ne vračajo v zapor, pač pa so se vključili v delovne procese in zaživeli normalno življenje. Krajan: Kako se je 25-letno delo v KPD odrazilo na tebi, saj poznamo govorice nekakšnih "strokovnjakov", ki trdijo, da se človek sčasoma poistoveti s sredino, v kateri preživi dalj časa, Meniš, da si sedaj drugačen, kot bi sicer bii, če ne bi toliko let služboval med kaznjenci? Bračko: Specifični pogoji dela vsekakor pustijo pečat na človeku in tako res postaneš nekako drugačen, ko pa si upokojen, seje treba ponovno prilagajati v normalno okolje. Že prej sem si kot hobi omislil ribolov, kjer sem s prijatelji in tudi sodelavci doživel pravo sprostitev in veselje. Še danes se rad spomnim zanimivih, pa tudi komičnih dogodkov ob naših, takrat še dokaj čistih vodah, Pravi občutek za normalno "civilno" življenje sem dobil šele pred dobrimi šestimi leti, ko sem bi izvoljen v svet krajevne skupnosti, kjer sem kot član uvidel, s kakšnimi problemi se srečujejo tako svetniki in vodstvo KS kot tudi krajani. Krajan: Kdaj si prevzel funkcijo predsedni- ka KSin kajjeto pomenilo vtvojem življenju? Bračko: Po ponovni izvolitvi v svet krajevne skupnosti sem leta 1998 v decembru prevzel funkcijo predsednika sveta KS. Tisti trenutek je idilično razmišljanje o poležavanju in lenarjenju v pokoju dobil popolnoma druge dimenzije. Že utečen "normalen" tok življenja se mi je postavil na glavo. Delo predsednika krajevne skupnosti je odgovorna in zahtevna naloga, predvsem pa moraš biti na razpolago ljudem noč in dan, Resnično rad sem opravljal dela, ki smo si jih na svetu zastavili s programom, ki je bil povezan s samoprispevkom. Dokončanje zastavljenih nalog in 'Qian * ] projektov sem občutil globoko, J kot nekakšno osebno zmago... Menim, da je svet KS v svojem mandatu delal odgovorno in gospodarno in da smo z denarjem - samoprispevkom krajanov - postorili ogromno. Seveda je bil ta denar oplemeniten tudi z dobršnim delom denarja iz občinskega ali državnega proračuna. Bistveno smo izboljšali infrastrukturo najbolj oddaljenih vasi in jih s tem približali centru, to je Mirni. Krajan: Torej ste vsa dela, ki so bila predvidena s samoprispevkom in v programu sveta krajevne skupnosti, opravili do konca mandata? Bračko: Ne, to pa ne! Žal, moram povedati, da nismo uspeli obnoviti ceste vSotli, čepravso bila sredstva zagotovljena s strani naše KS, Občine in KS Šentrupert, ki bi akcijo podprla zaradi koriščenja peskokopa v Zabukovju. Pač nesoglasje vaščanov... Dve leti zamujamo s kabliran-jem TV omrežja, zato tudi ni postavljen interni studio, preko katerega bi lahko vse krajane informirali o najpomembnejših dogajanjih v naši KS, občini in tudi državi. Eden pomembnih občinskih projektov je tudi deponija Globoko. Kanalizacija od tod bo verjetno povezana s predvideno kanalizacijo iz vasi Sevnica, Gorenja vas, Škrjanče, Brezovica, Gomila... Velik zalogaj! Krajan: Iz povedanega je razvidno, da bo imel novoizvoljeni svet KS tudi vnaprej dovolj dela. Vendar je veliko tvojega dela vgrajenega v štiriletne dosežke. In spetsi član sveta naše krajevne skupnosti. Očitno rad delaš v dobrobit ljudi... Bračko: To je res, vendar me marsikaj tudi jezi, saj se počutim nemočnega. Turizma naprimer nikakor ne moremo oživeti in organizirati tako, da bi si te edinstvene kraje, vasice, hribčke in doline okrog nas, ki so zame najlepše na svetu, ogledalo večje število ljudi. To bi seveda koristilo vsem. Zamišljam si tudi, da bi odlično delovale turistične kmetije. Na ogled jetreba postaviti grad, lepo urejeno krajevno središče, uporabiti bazen in še in še, Seveda je vse to treba urediti, dograditi, polepšati.,. Občina, kot tudi država pa imata za uspešno rešitev teh problemov premalo posluha. V meni je resda precej naivnosti in iluzij, vendar sem trdno prepričan, da bi moral biti skupen cilj vseh krajanov lepše življenje SEDAJ, torej prijazni odnosi med mladimi in starejšimi, čim manj strankarskih prepirov, čim manjše razlike med revnimi in bogatimi. Vsi moramo skrbeti za čisto okolje, čimprejjetreba počistiti črna odlagališča odpadkov... Skratka, polepšajmo in izboljšajmo si življenje,.. V naši krajevni skupnosti in občini srečujem veliko prijaznih in dobrih ljudi. V prihodnjem letu bom - vsaj tako upam - uresničil svojo veliko željo. Ob vikendu, ki ga imam sicer v sosednji šentru-perški fari, bom postavil čebel-jnjak z nekaj panji čebel. Krajan: Tako razmišlja naš sosed Janez Bračko, do nedavnega predsednik sveta naše krajevne skupnosti. Sedaj bo 4 leta podpredsednik in verjamemo, da bo s svojimi izkušnjami zopet pripomogel k napredku naših krajev. Srečno, Janez in hvala! D. Z. ODMEVI EKOLOŠKI KOTIČEK TA VESELI DAN KULTURE Že tretje leto zapored je Prešernov rojstni dan imenovan Ta veseli dan kulture. Po vsej Slovenije se na široko odpro vrata kulturnih ustanov, kamor lahko stopimo brezplačno. Vsako leto je obisk prireditev večji. Tudi na Mirni si prizadevamo, da bi v našem kraju pripravili čimveč kulturnih prireditev, da bi povabili čimveč različnih društev, ki se predstavljajo na različne načine, predvsem pa amaterska gledališča z njihovimi predstavami. V petek, 22. novembra, je na Mirni gostovalo kulturno društvo "Gledališče" Krka, ki se je predstavilo s parodijo Šte-fančičevih Večnih lovišč, ki jo je režiserka Marjana Hočevar naslovila Življenje onkraj. Že prej, 22. marca, pa smo v goste povabili Mirnopečane z igrico Stric Ihta. Obe predstavi sta bili vTVD Partizanu na sporedu v petek pozno popoldan. In obakrat smo se tisti, ki smo sedeli v dvorani, spraševali, kje so še obiskovalci. Zakaj jih ni? Če se spomnimo na prireditve ob Dnevu žena ali na tiste, ki jih pripravlja domači KUD Klas, in ob misli, da se kar nekaj društev ponaša s kulturo v imenu, potem nezanimanje gotovo ne more biti vzrok. Ali pač? December je čas, ko si za prihajajoče leto obljubimo, da se bomo spremenili. Naj bo naš novoletni sklep tudi, da bomo v novem letu bolj skrbeli za osebni kulturni razvoj - ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem, Z obiskom prireditev, kijih tudi v prihodnjem letu ne bo malo. Gledališče ni za izbrance. Je za vse, ki si želijo narediti nekaj zase. Petra LJUDJE - LJUDJE Bilje moker jesenski dan. Mudilo se mi je - kdaj se mi pa ne - ko sem ob cesti, ki ji domačini pravimo cesta skozi dobravsko hosto, zagledala sokrajanko in njenega vnučka z ogromno vrečo za smeti.. Videti je bilo, da je gospa komaj kos težki vreči, zato sem ustavila, "Pobiram smeti. Veste, motijo me številni odpadki ob cesti, ki jih gledam dan za dnem, ko se tu sprehajava". Nobene obtožbe ni bilo v njenem glasu, jaz pa sem osramočena za vse pobrskala po svojem spominu, ali nisem kdaj odprla okna pri avtu in odvrgla kak papir, ogorek.,. Naložila sem vrečo v prtljažnik in jo odpeljala do prvega odlagališča za smeti, saj je bil dan za odvoz, da se vsaj malo odkupim za vse nas. B. KRALJEVSKI december 2002 • Krajan OBVESTILA - OGLASI NOVA PESNIŠKA ZBIRKA VIDA AMBROŽIČA Vid Ambrožič (1890-1961) je pesnik iz naših krajev, ki se nikoli ni šolal, seje pa ob pomoči vaškega duhovnika naučil latinščine in iz knjig nemščine. Veliko je bral. Predvsem romantične in tudi realistične avtorje iz Slovenije, poznal pa je tudi Goetheja in Heineja. Njegove pesmi so večidel refleksije sedanjosti, v kateri so nastale. Vse so opremljene s krajem in datumom nastanka, kar je dober pokazatelj razvoja avtorjeve misli in njegove notranjosti. Po nekaj negativnih kritikah svojega literarnega dela ni več objavljal, vendar nikoli ni prenehal pisati. Tudi po vojni, ko je veliko "vojnih pesnikov" prenehalo s pisanjem, je Ambrožič nadaljeval. Zapisoval je vse, kar seje dogajalo v njegovi okolici, včasih v pesmih, včasih v dnevnik, vselej z besedo, ki je bila blizu govorjeni. Bilje preprost kmečki človek, kar se vidi predvsem v izrazu njegovih pesmi, ki so jasne in preproste, razumljive vsakomur. Veliko je pisal o ljubezni, še več o naravi, nekaj njegovih pesmi pa je nabožnih. Njegov slog še najbolj spominja na ljudskega - tako motivi kot ideje, pa tudi sama zgradba pesmi, verz in rima. Enostavne za govorjenje, za zapomnenje in celo za petje, če bi bila priložnost. SOS Volitve so počasi prijadrale do konca, bombice se umirjajo, čar volitev počasi bledi, Vse se vrača vstare tire. S krizami, preobrati, zzgodbami o uspehu. In spet držimo svojo usodo v svojih rokah, Strankokracija se lepo razvija, tudi demokracija s svojimi širokoglednimi zakoni, nezaposlenost v mejah normale, Pravica do dela, zdravstva, do srečnega, dostojnega in kvalitetnega življenja. Šolanje temeljna pravica, mladi naša prihodnost. Res velike besede, pravic pa toliko, da se ti zvrti v glavi. Kaj pa na lokalni ravni? Malo nas je in vsi se poznamo med seboj. Kakšno težo imajo te človeške vrednote. In družbene. Kot so morala, poštenje, pravičnost, medsebojna pomoč. In tisto. Vsi enaki pred zakonom. Kaj pomagajo vse te fraze mlademu človeku, ko se z izobrazbo in brez zaposlitve znajde v žalostni zgodbi o nezaposlenosti, ko ne razume birokratske tvorbe, ki se ukvarja s tisoč drugimi stvarmi, težave mladih pa šotam nekje ob strani. Mladi in neizkušeni, ki se brez podpore in začetne pomoči ne znajdejo. Ki nimajo možnosti uresničiti svojih želja, dokazati, da so vredni zaupanja, da zmorejo delati dobro, odgovorno in pošteno. Ne pretvarjajmo se, da ni med nami te mlačnosti do primerov, ko mladi prav zaradi začetnih težav zdrknejo v apatičnost, z ranjeno samozavestjo, brez motivacije in volje do življenja nazaj na dno, izključeni iz življenja in dogajanja. Pa je včasih tako malo potrebno, da nekomu spremeniš usodo v srečno. Danijela Mikuž Gordan Ambrožič, posinovljenec Vida Ambrožiča, je pred dobrim letom in pol na Mirni predstavil zbirko svojega krušnega očeta, Rože med trnjem, ki je zajela pesmi, napisane med letoma 1909 in 1945, največje bilo takih z utrinki iz življenja v vojni. Sedaj se vrača z zbirko Glas vpijajočega v puščavi in s pesmimi, napisanimi med letoma 1945 in 1960. Na predstavitvi v domu TVD Partizan, ki jo je povezoval Tone Vtičar, je zbrane najprej pozdravil novi predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš, potem pa so se s svojimi priredbami narodnih pesmi predstavili Kamniški koledniki. Trio sestavljajo harmonikar Božo Matičič, Rok Lap in Janez Majcenovič. Med samim programom so spregovorili nekaj besed o Ambrožiču, interpretirali pa so tudi nekaj njegovih pesmi. Petra Povezovalcu programa Tonetu Vtičarju (levo) svež cvet. Kamniškim kolednikom za lepo izveden večer in Gordanu Ambrožiču za veliko delo do izdaje zbirke pesmi Vida Ambrožiča se je zahvalil predsednik sveta KS Mirna, Dušan Skerbiš (prvi z desne) ■ foto: D. Z. Kamniški koledniki v dvorani Partizan na Mirni v četrtek, 12.12.2002 (foto: D. Z.) GLASUJTE ZA NAJBOLJ PRIJAZNEGA USLUŽBENCA UPRAVNE ENOTE TREBNJE! V Upravni enoti Trebnje v mesecu decembru poteka akcija, v kateri državljani izbirajo najbolj prijaznega uslužbenca meseca. V akciji imajo vsi državljani možnost glasovati za tistega uslužbenca upravne enote, ki je po njihovem mnenju najbolje usposobljen, najprijaznejši, najhitrejši, vodi postopek z najmanj stroški ali pa ima kako drugo dobro lastnost, zaradi katere je po njegovem mnenju dober uradnik. Akcija bo potekala vsak delovni dan v mesecu decembru, svoj glas za najbolj prijaznega uslužbenca Upravne enote Trebnje pa lahko oddate na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5 v Trebnjem ter na posameznih matičnih uradih. 60. OBLETNICA POMEMBNIH PARTIZANSKIH AKCIJ NA MIRNI IN OKOLICI Skupnost borcev Gubčeve brigade, krajevna organizacija ZZB NOV Mirna, Medvojni aktiv OF Ljubljana, Konferenca aktivov ZZB Železničarjev, Mestna občina Ljubljana in Krajevna skupnost Mirna so v soboto, 23. novembra 2002, v dvorani Partizan organizirali odmevno proslavo 60. obletnice preskrbovalne akcije na Mirni 21. novembra 1942 in napada na grad Dob 26, decembra 1942. Borci in aktivisti, udeleženci takratnih drznih akcij proti fašističnemu okupatorju so prišli z vseh koncev Slovenije. Dvorana je bila polna 80 in več letnikov, ki so pozorno prisluhnili tehtnim besedam govorcev: (takratne) županje mesta Ljubljane Vike Potočnik in spominov Sergeja Vošnjaka na dni izpred 60, let, ko je kot mlad fant prav tiste dni iskal pot v Gubčevo brigado, ki je taborila pri Trebelnem. Od pomladi 1942 do septembra 1943 so iznajdljivi železničarji, ki so bili organizirani v posebno organizacijo OF v z žico obdani Ljubljani, uspeli mimo italijanskih uradnikov, karabinerjev in straž ter domačih ovaduhov pripeljati na Dolenjsko in tudi drugam 22 petnajst tonskih vagonov različnega blaga (obleke, obutev, zdravila, hrana) iz mesta na območje, kjer so se tedaj zadrževale štiri brigade, v katerih so bili tudi številni Ljubljančani. Seveda so prekaljeni aktivisti uporabljali tudi druge načine, da so borci dobili potrebno blago na terenu, Posluževali so se vozov, biciklov, pošte, veliko so prinesli v nahrbtnikih... V novembru leta 1942 so ljubljanski aktivisti OF v nekaj dneh zbrali za polne tri železniške vagone raznovrstnega blaga, sanitetnega materiala, zdravil in propandnega gradiva ter ga na zvit in domiselen način prepeljali na Mirno, Z železniške postaje so tovor pred nosom Italijanovvarno pripeljali z vozovi preko Blatnega klanca vtaborišče Gubčeve brigade v Radulji pod Trebelnem. V naslednjih dneh so bile brigade zelo aktivne. Z uničenjem železniških prog ter vlaka pri Gomili, uničenjem postajnih naprav v Krmelju in Tržišču, požiganjem poslopij, kamor se je ali bi se vselil sovražnik, ki je bil številčno močan, še bolje pa oborožen, so borci zadajali strah in izgube agresorjem. Veliko zmago so borci Gubčeve, Tomšičeve in Cankarjeve brigade dosegli 26, do 28. decembra 1942, ko so uničili italijansko postojanko na Dobu in zaplenili precej orožja. Na proslavi so s prijetnim kulturnim programčkom sodelovali šolarji mirnske osnovne šole. O. Z. VESELI DECEMBER V ŠOLI Decembra je v šoli veliko prireditev. Kulturne dogodke spremljajo učenci in otroci vrtca tako v šoli kot izven nje. Nekaj kulturnih prireditev je v kraju, nekaj pa izven. Učenci razredne stopnje in oddelkov šole s prilagojenim programom so si v začetku decembra v Lutkovnem gledališču v Ljubljani ogledali predstavo z naslovom PAPAGENO IGRA NA ČAROBNO PIŠČAL. Učenci so bili navdušeni nad predstavo. V decembru smo začeli z otroškim abonmajem. Najmlajši si bodo lahko ogledali tri predstave, Pred Novim letom si bodo malčki v vrtcu lahko ogledali igrici POGUMNI ZAJČEK in IZGUBLJENA VEVERICA, ki jo pripravljajo člani dramskega krožka. Učenci razredne stopnje in OŠPP si bodo v Trebnjem lahko ogledali filmsko predstavo MIŠEK STUART, Zadnji dan pouka v tem koledarskem letu se bo v šolski telovadnici predstavil otroški pevski zbor. Učenci, ki so obiskovali plesni tečaj, pa bodo pridobljeno znanje pokazali sošolcem. Veseli december pa bi bil še lepši, če ne bi bilo pokanja. Nekateri kljub opozorilu še vedno uporabljajo pirotehnična sredstva in stem ogrožajo svojo varnost in varnost drugih, Upamo, da bodo nekoč izginila vsa pirotehnična sredstva in bo veseli december postal še lepši, še bolj vesel. NEKDANJEMU PREDSEDNIKU KS MIRNA Gospodu Janezu Bračku se v imenu šole in vsvojem imenu lepo zahvaljujem za vso pomoč šoli, ki jo je nudil kot predsednik sveta KS Mirna. Gospod Janez Bračko je pomagal šoli v najtežjih trenutkih tako lansko poletje, kot tudi v letošnjem letu. Kadarkoli smo se znašli v težavah, smo ga poklicali. Nikdar ni odklonil pomoči. V veliko pomoč nam je bila njegova topla, prijateljska beseda. Ko je Krajevno skupnost vodil gospod Bračko, je bilo sodelovanje s šolo res vzorno. Upam, da bo tako ostalo tudi naprej, Gospodu Bračku hvala za vse, kar je storil za Osnovno šolo Mirna. PAPAGENO IGRA NA ČAROBNO PIŠČAL V ponedeljek, 9. 12. 2002, smo si v Ljubljani v Lutkovnem gledališču ogledali predstavo z naslovom PAPAGENO IGRA NA ČAROBNO PIŠČAL. Igralci so mi bili zelo všeč, ker niso bili navadni igralci, ampak operni pevci. Tudi kostumi so bili zelo zanimivi.. Najbolj mi je bil všeč Papagenov kostum zaradi perja in lepe zelene barve. Scena na odru je bila zares nekaj posebnega in to zaradi lepih zlato rumenih palic, ki so bile v tla odra kar zapičene. V spominu mi bosta ostala tudi lepa rdeča in modra luč, pa tudi bel dim, ki pa je malo smrdel. Domov smo se vrnili srečno in z lepimi vtisi. Sara Humar 3. b razred OŠ Mirna ŠOLA IN DELO V NJEJ Prvi trimester se bliža h koncu. Pouk poteka po veljavnem predmetniku za osemletno osnovno šolo in urniku.. Vse dejavnosti se izvajajo v skladu z letnim delovnim načrtom, ki ga je potrdil svet šole kot najvišji organ v šoli. Pouk poteka še vedno na dveh lokacijah in sicer v prostorih šole in v prostorih nekdanje upravne zgradbe tovarne Prevent. Učenci razredne stopnje, ki imajo pouk v prostorih Preventa, še vedno prihajajo k pouku športne vzgoje v telovadnico, na malico pa v šolsko jedilnico, Ravno tako se tudi zjutraj zberejo v šoli (na toplem) in s svojimi učiteljicami organizirano odidejo v svoje učilnice. Po pouku se vse dejavnosti odvijajo v prostorih šole. Tak ritem dela je v naši šoli že drugo šolsko leto. Verjamemo in upamo, da bo že naslednje šolsko leto delo teklo na eni lokaciji, to je v šoli, S tem bo prihranjenih veliko skrbi, organizacija dela bo mnogo lažja. V novih šolskih prostorih bomo pričeli z devetletko.Imeli bomo namreč prvi razred devetletne osnovne šole in prvi razred osemletne osnovne šole. Gradnja šolskih prostorov seje začela 24, septembra 2002, ko sta župan gospod Ciril Metod Pungartnik in direktor Imos Inžiniringa iz Ljubljane (izvajalec del) položila temeljni kamen. Dela potekajo po terminskem planu. Zaključena naj bi bila do konca julija 2003. Vsi uporabniki šolskih prostorov komaj čakamo, da bomo 1, septembra 2003 začeli pouk v novih prostorih. Učiteljem in vodstvu šole bo prihranjenih veliko skrbi, učencem pa bodo šolski dnevi mnogo lepši. Vsem krajanom in krajankam želim v letu 2003 zdravja, sreče in dobre volje.Sodelovanje kraja s šolo naj bo v naslednjem letu tako tesno, kot je bilo letos. Vsem se zahvaljujem za pomoč, tako materialno, kot tudi moralno, ki ste jo namenili šoli. Lahko je delati, pa čeprav v težkih pogojih, če veš, da so s teboj ljudje na katere se lahko opreš vsak trenutek. Vsem in vsakomur posebej hvala in SREČNO. v. d. ravnateljice: Anica Marinčič OBISK ŠTEFKE KUČAN V OSNOVNI ŠOLI MIRNA 22. oktober 2002 je bil za učence in delavce Osnovne šole Mirna enota OŠPP poseben dan. Obiskala nas je prva dama Slovenije gospa Štefka Kučan. Njen obisk pri nas je bil kratek, vendar so učenci pod vodstvom mentoric prikazali skozi pesem pestro in bogato ustvarjalnost. Pesem je tako navdušila visoko gostjo, da seje pridružila pevcem. Gospa Štefka Kučan je bila zelo vesela darila, ki so ji ga izročili učenci. Darilo so učenci izdelali iz materialov, ki so na razpolago v jesenskih mesecih. Priložnostno prireditev so spremljali starši učencev. Bili so navdušeni nad vsem, kar so prikazali in povedali njihovi otroci. Navdušenja pa niso mogli skriti niti ob dekoraciji prostora, ki sojo izdelali njihovi otroci ob pomoči mentoric. Prva dama Slovenije se je pridružila zboru in z njimi prepevala otroške pesmi. Učenci in gostje so bili zelo navdušeni. VABILO KS Mirna vabi vse krajane, da skupno pričakamo leto 2003. Zbrali se bomo pred domom Partizan ob 23.00 uri, malo pokramljali in se okrepčali, ob 24. uri pa si bomo izrekli najlepše želje, Nato bo skupni ognjemet, ki bo osvetlil mirnski grad, zato ste vabljeni tudi Vi, da sodelujete pri pripravi ognjemeta. Takoj po ognjemetu se bomo z baklami sprehodili do gradu, med potjo pa bomo tudi zapeli. Pridružite se skupnemu praznovanju novega leta -malo drugače - morda pa vam bo všeč. SREČNO! KS MiRNf- P. S. Vsi, ki želijo sodelovati pri pripravi ognjemeta, pridite 31. decembra od 15. uri nagrad. ajan GLEDALIŠKI ABONMA TUDI NA MIRNI Otroci skozi umetnost razvijajo domišljijo, ustvarjalnost, ob tem spoznavajo tudi sebe in svet okoli, Prav gotovo so otrokom najprej in najbolj dobrodošle pravljice ob toplem domačem ognjišču, kasneje pa jim to ponudita še vrtec in šola. Ugotavljam, da imajo otroci na Mirni veliko zanimanja, mnogi celo talent za gledališko umetnost To me je vzpodbudilo, da jim za šolskim pragom ponudim gledališki abonma, mojo pobudo pa sta podprli tudi šola in KS Mirne. Začelo seje lansko leto v veselem decembru s tremi predstavami Lutkovnega gledališča ZAPIK, Tisti, ki so se udeležili teh predstav, šobili zelo zadovoljni kljub nekaterim nepredvidenim organizacijskim težavam, Letos so bili otroci in starši povabljeni k vpisu abonmaja treh predstav s STENOM VILARJEM (Studio Anima). V abonmaju so predvidene predstave: Skrinjica želja (december 2002), Nerodna Avguština (januar 2003), Hop Cefizelj (februar 2003). Prvi dve predstavi sta primerni za otroke od 4, -10. leta starosti, zadnja pa od 6. leta dalje. Cena abonmaja je bila 1.500 SIT. Abonma so otroci ali starši lahko vpisali do prve predstave SKRINJICA ŽELJA, kije bila v četrtek, 5, decembra 2002, ob 16.30 v avli OŠ Mirna. Možen je tudi ogled posameznih predstav; prodaja vstopnic je pred predstavo, cena je 600 SIT. Za predšolske otroke je priporočljivo spremstvo, vstopnica za spremstvo pa je polovična. Vljudno vabim vse, male in velike, da se pridete nasmejat svojim lastnim napakam, ki jih boste razbrali v dveh naslednjih gledaliških igrah vjanuarju in februarju. M. Opara “ELITNO POVABILO NA GRAD MIRNA” Tako je bilo naslovljeno letošnje prvo povabilo na grad Mirna ob začetku praznovanja revitalizacije gradu po štiridesetletnem intenzivnem obnavljanju njegovih ruševin, vjuniju letos. Ponovilo pa se je 7. decembra, da bi pregledali in ocenili uspeh letošnjih del, se spomnili začetkov v letu 1962, poravnali račune in se spodbudili k nadaljnjemu delu v letu 2003, po znanem spodbudnem reku našega dramatika Antona Tomaža Linharta, ki je ob prvi slovenski uprizoritvi Županove Micke zaklical z odra "eden drug mu ogen dajmo", Tretje povabilo pa sledi silvestrovanju, ki se bo z dogovorom Krajevne skupnosti, začelo nekje na Mirni, končalo pa s pohodom z baklami na grad Mirna. Lepo bo: uživali bomo lahko lepoto grajske arhitekture ponoči, ob razsvetljavi in ob kozarcu kuhanega vina, s katerim bomo nazdravili prihajajočemu Novemu letu, s kramljanjem spodbujali drug drugega k nadaljnje- mu sodelovanju, se veselili skupnih uspehov, ki so prav leto dvatisočdva posebej zaznamovali s sodelovanjem Krajevna skupnost Mirna, Občina Trebnje in številni obiskovalci, ki občudujejo naše delo. "Roža mogota" se torej visoko dviga nad vasjo Mirna in se pripravlja, da se bo kmalu dokončno razcvetela. Elitno povabilo velja za vse, člane in nečlane Društva Speča lepotica, krajane in njihove obiskovalce in vsakega, ki bo ob tej uri "tod mimo šel". Člani Društva Speča lepotica pa bodo ob tej priliki lahko še vplačali članarino, v kolikor tega še niso storili, Lahko pa jo nakažejo na vsaki banki na poslovni račun št.: 02140-0087906927; naziv računa: Društvo Speča lepotica, 1000 Ljubljana, Gregorčičeva 11. Ena članarina je 3.000.00 SIT, lahko več, lahko manj, kolikor kdo zmore. Tisti pa, ki še niso člani Društva Speča lepotica, pa bi radi bili, se bodo ob tej priliki tudi lahko včlanili. Dr. Marko Marin z zadovoljstvom pregleduje opravljanje del pri nadkrivanju arkadnih hodnikov. DEDEK MRAZ KS Mirna vabi vse predšolske otroke iz KS Mirna na prihod Dedka Mraza - v ponedeljek, 23. decembra 2002 ob 15.30 uri v domu Partizan. Po bogatem kulturnem programu učencev OŠ Mirna bo Dedek Mraz vse otroke bogato obdaril. HODIL SEM ENAJST UR Hodil sem enajst ur. Šli smo na Stol, ki je visok 2000 metrov. Hodili smo po lepem gozdu in zelo je bilo vroče. Malo smo tudi plezali in hodili po petah. Malo smo tudi popili in pomalicali. Zelo sem bil utrujen. Mami me je zelo pohvalila. Z vrha sem videl jezera in hribe. Mitja Šemrov, 2. razred POLICISTI OPOZARJAJO PIROTEHNIKA - UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC Policisti vsako leto znova obravnavajo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov, Medtem, ko je takšno početje posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Policisti bomo storili vse kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Dosledno bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno in sicer: v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov, vrtcev, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, v športnih objektih in drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, daje neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti ter svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic, PREDVSEM PA BI VAS RADI OPOZORILI NA NASLEDNJE: .• pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati v času od 26. decembra do 02, januarja; • prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov sta dovoljeni otrokom do 14, leta starosti ie, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov; • otroci in mladoletniki naj pirotehnične izdelke uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov; • pirotehnične izdelke, če se jim nikakor ne morete odreči, kupujte le v trgovinah, ki imajo za prodajo dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve - ne kupujte jih od raznih preprodajalcev; • pred uporabo pirotehničnih izdelkov obvezno preberite navodila za uporabo; • pirotehnična sredstva je prepovedano povezovati zaradi povečanja učinka, prepovedano jih je uporabljati v steklenicah in drugih predmetih, prepovedana pa je tudi lastna izdelava novega izdelka iz eksplozivnih snovi in pirotehničnih izdelkov. Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z lastno iznajdljivostjo lahko dosežejo, da pirotehnični izdelek postane nevaren. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost telesnih poškodb, Spoštujte pravice sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Glede na vremenske razmere pa bi opozorili vse občane na previdno in varno hojo po cestah oziroma pločnikih. Ker pa je mesec december tudi mesec veselja in praznovanj, vas ob tem opozarjamo, da ne pozabite na varovanje lastnega premoženja kljub veselju in praznovanju. Vesel božič ter srečno, uspešno in varno novo leto vam želi kolektiv Policijske postaje Trebnje, Edvard Fister Komandir Policijske postaje KAJ DELAMO V DU MIRNA! Nič - bi bil odgovor marsikoga. Pa na srečo ni tako. Pri nas v društvu se neprestano kaj dogaja. V času od zadnje številke "Krajana" pa do danes, se lahko pohvalimo, da smo ta čas lepo popolnili in izpeljali skoraj vse (razen ene) planirane aktivnosti. Pa pojdimo lepo po vrsti. 13.09.2002 je petdeset naših članic in članov odpotovalo na sedemdnevni oddih v organizaciji potovalne agencije "Relax" na polotok Pelješac - kraj Orebič, kjer smo bili nastanjeni v hotelu Rathane-um. Naklonjeno nam je bilo pravo poletno vreme, tako da smo se lahko namakali v toplem in čistem morju. Ogledali smo si tudi veliko kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Posebej bi izločil Korčulo, kije na nas vse naredila izreden vtis. V času od 14.10 do 17.10. nam je uspelo realizirati planirano zelo potrebno investicijo - prekritje strehe. Investicijo smo izvedli skupaj še z preostalima dvema so- lastnikoma objekta. Za naše društvo je bil to precejšen finančni zalogaj, ki smo ga uspeli realizirati brez posojila. Naš strošek je znašal 1,170.000.00 511. V začetku novembra smo organizirali kot vsa leta "martinovanje", letos v gostišču Janc na Studencu. Dopoldan smo si ogledali znamenitosti Brežic in okolice, samo martinovanje pa smo začeli s kosilom. Martinovanje je bilo odlično organizirano, saj smo imeli poleg dobre hrane, pijače, glasbe tudi zelo dobro vodeno degustacijo v kleti gostišča in nato še prikaz krsta vina, ki so ga odlično uprizorili in izvedli člani ansambla. Udeležili smo se tudi vsakoletnega Martinovega pohoda z Mirne na Čatež in nazaj, ki je vedno na isti dan kot pohod iz Litije do Čateža. Zadnji pohod v letošnjem letu smo imeli 07. 12. 2002 po obronkih Mirne. Zaradi slabega vremena smo traso skrajšali, tako da smo šli z Mirne na Trbinc, od tam na grad -Spečo lepotico, Zaključili smo v gostišču "Bukovec", kjer smo imeli kosilo. Pohodnice in pohodniki imamo zelo lepo navado, da se na zadnjem pohodu spomnimo vseh naših članic in članov, ki so v tekočem letu praznovali okrogle jubileje in jih tudi skromno obdarimo. Vredno je omeniti, da je to najbolj aktivna skupina -sekcija društva, ki jo vse od ustanovitve vodi neumorni Ivan Zupanc. Upamo, da nas bo vodil še naprej in da bomo tudi na ta način spoznali lepote naše lepe domovine. 16.12,2002 naša komisija za zdravstvena in socialna vprašanja, ki jo že vrsto let uspešno vodi gospa Mari Logar prireja srečanje vseh naših članic in članov, ki so že dopolnili 80 let. Srečanje je bilo v prostorih društva, kjersmo jih skromno pogostili, obdarili, se z njimi pogovarjali in poveselili. 18. 12. 2002 smo priredili silvestrovanje naših članic in članov v gostilni "Pri Francki". Kulturna skupina pod vodstvom gospe Slavke Kramer nam je kot vedno pripravila dober program. Z našimi pevkami in pevci pevskega zbora smo tudi zapeli. Da pa je vse teklo tako kot mora, je poskrbel povezovalec gospod Tone Kotar, ki je to nalogo do sedaj že večkrat opravil več kot uspešno, Da pa nismo samo sedeli je poskrbel ansambel, ki nas je zabaval lansko leto na martinovanju. Omeniti velja, da se še kar lepo število naših članic in članov srečuje vsak torek od 8-ih naprej v prostorih društva, kjer se poleg druženja merijo tudi krvni pritisk in krvni sladkor. Želeli bi, da bi jih ob torkih prišlo še več, ki bi dali tudi predloge, kako prostore, kijih imamo, bolje izkoristiti. Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Trebnjem obiskuje vsako leto vse več naših članic in članov, kar je za pozdraviti, toda mislim, da še vedno premalo. Trenutno potekajo tudi priprave na volilni občinski zbor, ki ga bomo imeli tretjo nedeljo januarja 2003, Članice in člani bodo o tem podrobneje seznanjeni z vabilom in priloženo zloženko. V letu 2003 bomo s potovalno agencijo Relax organizirali sedemdnevno letovanje na otoku Lopud - hotel Lafodia in to od 14, 06. do 21. 06. Natančne informacije ste dobili z vabilom za volilni občni zbor. In na kraju - vsem članica, članom DU Mirna, njihovim svojcem in vsem krajankam in krajanom KS Mirna želim v letu, ki prihaja, veliko sreče, zdravja in miru, Predsednik DU Mirna: Tomaž POVŠIČ ____________________ŠPORT__________________ PREGLED TEKMOVANJ IGRALCEV BK TOM MIRNA V mesecu novembru in decembru so se igralci BK TOM MIRNA udeležili šestih tekmovanj in na njih dosegli naslednje uspehe: 02. 11, 2002 so tekmovali na prvem turnirju deklic in dečkov do 15 let v Lendavi. Med posameznicami je zmagala Katja Strmole, ki je bila tudi druga med dvojicami skupaj z Blažko Andolšek. Pri dečkih je prvo mesto dosegel tudi Tadej Jezernik med dvojicami skupaj z Arapovičem iz Olimpije, 09,11.2002je bil v Ljubljani prvi turnir do 19 let, drugo mesto pa je osvojila Taja Borštnar. 16, 11.2002 je bil v Lendavi drugi turnir do 11 let, mirnski igralci pa so osvojili naslednje medalje: Urban Turk je bil drugi med dečki posamezno ter prvi med dvojicami skupaj z Dernovškom. Odlično tretje mesto sta osvojila mlada Trebanjca Gerden in Florjančič. 23.11.2002 je bil drugi turnir mladincev do 17 let, kjer so se zopet izkazali mladi bad-mintonisti in osvojili naslednje medalje: Taja Borštnar je zmagala med posameznicami, Tadej Jezernik pa je bil med posamezniki tretji. Grega Skerbiš je osvojil prvo mesto v kategoriji dvojic skupaj z Nejcem Bolko in prvo mesto med mešanimi dvojicami skupaj z Mirnčanko Tajo Borštnar. 04, 12, 2002 je bilo v Ljubljani organizirano univerzitetno prvenstvo RS v badmintonu. Med posamezniki je zmagal To- mov igralec Aleš Murn, drugi pa je bil ravno tako naš igralec Dušan Skerbiš, ml. 07.12.2002 je bil vTrebnjem drugi turnir do 15 let. Odlično se je izkazal Tadej Jezernik, ki je osvojil drugo mesto med posamezniki in prvo mesto med dvojicami skupaj z Arapovičem in v mešanih dvojicah skupaj z Ano Kovač. Tretje mesto je med posameznicami osvojila Blažka Andolšek, ki je bila tudi druga med dvojicami skupaj s Tino Jezernik, Drugo mesto sta osvojila med dvojicami tudi Matevž Bajuk in Aljoša Turk, tretji mesti pa v mešanih dvojicah Blažka Andolšek in Aljoša Turk ter Matevž Bajuk in Tina Jezernik. Igralci BK TOM MIRNA so uspešno štar-tali tudi v prvi slovenski badmintonski ligi, saj so z 7:0 premagali KONEX iz Ljubljane ter 4:3 MLADOST iz Lendave ter so po dveh odigranih kolih na prvem mestu. Taja Borštnar ■ najboljša mladinka BK TOM Mirna prejema priznanje za 1. mesto med mladinkami. IZ ZAKLADA CITATOV Alkohol razvozijo jezike, a ne problemov. (Werner Mitsch) Skrbi ne utonejo v alkoholu. Znajo plavati. (Heinz Ruhmann) Odločen človek bo znal z Izvijačem storiti več, kot neodločen s trgovino, polno orodja. (Emil Oe-sch) Pametnejši popusti. A ne odneha. (Sigmar Schollak) Egoistično življenje žanje.m čemur bi se rado izognilo: samoto in praznino. (Helmut Gollwitzer) OŠ MIRNA - URNIK ŠPORTNE DEJAVNOSTI V ŠOLSKI TELOVADNICI ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 ...TAM GORI, KJER VINOGRAD ‘MAM URA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 7.00-7.45 ROKOMET GIMNASTIKA ROKOMET ROKOMET 5.,6,r. dekleta 5,-8, r, dekleta 3., 4. r. dekleta 5., 6. r. dekleta Veljko Kolenc Marlies Bračko Veljko Kolenc Veljko Kolenc 11.30-12.15 PLES/AEROBIKA 1. - 4. r. dekleta Marlies Bračko 12.15-13.00 GIMNASTIKA HOP KLUB 1,-4. r. dekleta l.-4.r. Marlies Bračko Simon Šlajkovec 13.15-14.00 AEROBIKA/PLES ROKOMET AEROBIKA/PLES ROKOMET HOP KLUB 5, razred-dekleta 7., 8. r. dekleta 6.-8 r. dekleta 7., 8. r. dekleta mala šola Marlies Bračko Veliko Kolenc Marlies Bračko Veljko Kolenc Simon Šlajkovec 14.00-15.30 KOŠARKA PLES 5,-8. r. dečki l,-4.r. Veljko Kolenc Aleš Čavlovič 15.00-16.30 BADMINTON NOGOMET BADMINTON 14.30-16.00 osnovnošolci 5.-8. r. osnovnošolci Bojan Kolenc Simon Šlajkovec Bojan Kolenc 15.30-17.00 PLES 5.-7. r. Aleš Čavlovič 16.30-17.30 NOGOMET NOGOMET 15.00-17.00 U.r. Simon Šlajkovec l„2.r, Simon Šlajkovec 17.00-18.00 TELOVADBA ZA STARŠE IN OTROKE Marlies Bračko 17.30-19.00 NOGOMET SMUČARSKI SKOKI 3.,4.r. Matej Grabljevec SSKZabrdje 17.00-18.30 SMUČARSKI SKOKI PLES SSKZabrdje 8r. Aleš Čavlovič 18.00-19.00 NOGOMET Jože Bizjak 18.30-20.00 NOGOMET Marjan Pichler 19.00-20.00 AEROBIKA počasni tempo Marlies Bračko 19.30-21.00 KOŠARKA BADMINTON KOŠARKA odrasli odrasli odrasli Simon Šlajkovec Veljko Kolenc Simon Šlajkovec 20.00-21.00 AEROBIKA AEROBIKA hitri tempo Marlies Bračko hitri tempo Marlies Bračko Polprazen kozarec vina je tudi napol poln, ampak polovična laž še zdaleč ni pol resnice. (Jean Cocteau) Če bi ljudje govorili samo o tistem, kar razumejo, bi bilo na svetu zelo tiho. (Albert Einstein) Lakota, ki jo trpijo ljudje na različnih koncih sveta, izvira iz tega, da številni izmed nas jemljejo veliko, več kot potrebujejo. (Mahatma Gandhi) Ljubezen je edino, kar ne postane manj, če jo razdajamo. (Ricarda Much)____ DRUGI PRETOK VINA Nekateri vinogradniki imajo letos vina, ki vsebujejo visoke vsebnosti kisline. V zimskem času kislina pade, nekaj zaradi izločanja vinskega kamna nekaj pa zaradi biološkega razkisa. Biološki razkis hitreje teče pri nekoliko višji temperaturi. Tako vino, v kolikor še ni bilo pretočeno in so droži zdrave, nekoliko premešamo z drožmi da omogočimo hitrejše izločanje kisline in pretvorbo jabolčne kisline v nežnejšo mlečno kislino, Drugi pretok opravimo čez 6-8 tednov po prvem, Takrat tudi vino primerno žveplamo glede na analizo prostega žvepla. Vino dožveplamo tako, da bo imelo 25 mg/l žvepla. Spomladi spet kontroliramo žveplo in spodnja meja je 15 mg/l žvepla, ko je vino še zaščiteno pred škodljivimi vplivi. Naša vina se oblikujejo po svežini. Zračenje med pretokom zmanjšuje svežino, ker se izhlapi ogljikov dioksid, ki je zaslužen za svežino. Zato poskušamo pretok opraviti brezzračno, Zavedati se moramo, da dostop zraka do vina pomeni obogatenje vina s kisikom in s tem možnost oksidacije ter izguba dela aromatičnih snovi. Po letošnjih napovedih in obljubah s strani države, lahko pričakujemo za prihodnje leto ponoven razpis podpor za obnove v vinogradništvu. Višina podpore še ni -< znana upajmo, da bo vsaj v višini lanskih sredstev, zato pravočasno rezervirajte trsne ceplnejke, Naročila zbiramo v vseh repro prodajalnah KZ Trebnje. Jerman Ludvik KS MIRNA V GIBANJU Elizabeta Grebenc, naša krajanka, je letos na ljubljanskem maratonu uspešno premagala 42 km progo. Čestitamo! . d lil >m£ :f' ; 'A* r Učenci OŠ Mirna se redno udeležujejo ljubljanskega maratona. Robi Trinko, učenec 6. razreda, je med 175 tekmovalci osvoji odlično 17. mesto. £KJP. Izreden uspeh je v skoku v višino dosegel Matej Drčar. S skokom 171 cm je osvojil prvo mesto. Juretu Erazmu je v finalu državnega OŠ prvenstva v atletiki v Velenju uspel lep skok preko 5 metrov. Vodja planinske sekcije na OŠ Mirna prof. Meta Plauštajner je v mesecu oktobru popeljala na Stol preko 20 učencev. Od 16. do 20. decembra je 48 učencev OŠ Mirna zimovalo na Rogli (koša Pesek). Vsak dan so smučali, deskali intekli na smučeh. Pomerili so se tudi v veleslalomu in teku na smučeh. Najboljši so dobili medalje. Dolge zimske večere smo preživeli ob plesih, tomboli, v disku in bazenu. Zahvaljujemo se sponzorjem: KS Mirna, Prevent Mirna, Dana Mirna, Kolinska Mirna, Vita Trebnje, Tem Čatež, Mercator Mirna, TOM Mokronog, Kozmetični in frizerski salon Jana, Vrtnarstvo Cvelbar, Trgovina Kramer, Trgovina Palma, Papirnica Maja, Pizzerija Carmen, Gostilna Jav- ornik, Gostilna Kolenc, Gostilna Kolar Starina, Gostilna "Pri Francki", Pletilstvo Erika, BT Mirna, Frizerstvo Romana, Mesnica Tomo in Mesnica Skol. Eva Logarje v kategoriji do 12 let osvojila 2. mesto, v kategoriji do 14. let 3. mesto, na državnem poletnem prvenstvu v Ljubljani je osvojila odlično prvo mesto. Maja Vtičje v kategoriji do 14, let osvojila drugo mesto, v kategoriji do 16. let je osvojila tretje mesto, v absolutni kategoriji Skakalci SSK Zabrdje nestrpno pričakujejo zimo. Uspešno so zaključili letne priprave na domačih skakalnicah in tudi v tujini. Damjanu Vtiču je uspel preboj v državno mladinsko nordijsko reprezentanco, istočasno pa je tudi član B državne članske reprezentance. Njegov rekord je 127 metrov! vseh skakalk v Sloveniji pa prvo mesto. Maja je bila tudi najboljša slovenska skakalka na lanskem poletnem mednarodnem turnirju v Sloveniji (Mislinja, Velenje). Njen osebni rekord je 77 metrov! VOŠČILA KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI OB VSTOPU V LETO 5003 Adventni čas je čas pričakovanja, upanja v nekaj novega, lepšega - naj vsakdo najde v njem sebe in s tem svoj notranji mir. V novem letu bodimo prijatelji in iščemo v soljudeh in stvareh, ki nas obdajajo, dobro, kajti srečen je le tisti, ki svoje srečo deli z drugim. KUO KLAS mmm m oju® a®©© s® p«* JGZ • POHORJE • MIRNA GOP d. o. o. MIRNA čistilna naprava ŽELI V NOVEM LETU 2003 VSEM KRAJANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VELIKO OSEBNE SREČE IN OBILO DELOVNIH USPEHOV. J Vsem krajanom in uporabnikom voščimo vesele božične praznike in srečno leto 2003! HiMPLASr v V novem letu želimo vsem krajanom obilo sreče, zdravja, miru in sožitja, vesele in prijetne praznike. V letu 2003 naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspehi. Vsem pa še iskrena hvala za nesebično pomoč pri obnovi šole. Delavci in učenci OŠ Mirna ^Mercator Kolektiv MERCATOR PC MIRNA želi vsem veliko dobrega v prihajajočem letu. Vsem krajanom obilo sreče, zdravja, otrokom pa veliko užitkov ob hrani BEBI. NAJ BO PRIHAJAJOČE LETO RADODARNO Z ZDRAVJEM, VESELJEM, SREČO IN POSLOVNIMI USPEHI. ZA PRAZNIKE, KI PRIHAJAJO, ŽELIMO, DA BI BILI LEPI IN NEPOZABNI. DNEVI PRIHAJAJOČEGA NOVEGA LETA NAJ VAM DAJO MOČI, TOPLINE, ZAUPANJA IN LJUBEZNI. BODITE SREČNI! ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE BO NAŠA POGLAVITNA SKRB TUDI V LETU 2003! KRAJANKAM IN KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU. ŽUPANJA IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE TREBNJE V______________________________ J KOMUNALA TREBNJE D. O. O. J cnsKsr Industrijska prodajalna (darua cesta J ~ Iva H Ja HlŠck SJ.iJ Mirna poslovodja tet.: (07) 34 62 242 (07) 34 3 4 290 Krajanom naše krajevne skupnosti in vsem kupcem želimo vesele božične praznike ter veliko zdravja, zadovoljstva in sreče v novem letu 2003!. Se priporočamo! KREMEN NOVO MESTO industrija in rudniki nekovin Vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu 2003! 9. alea posredništvo, trgovina, proizvodnja Brane Kirm s.p. direktor Pod Radovnico 1, 8233 Mima, SLO Tel./phone: ++386 (0) 7 34 34 870 telefax: ++386 (0) 7 34 34 871 gsm: ++386 (0) 41 623 292 E-mail: aleagreda@volja.net Vsem prijateljem in poslovnim partnerjem želimo v času božiča veliko družinske sreče in 3 miru, v novem letu pa mnogo sreče in uspehov. KMETIJSKA ZADRUGA TREBfllJE z.0.0. F/odajatoa reprtfnateriaia C.nafhatiec I, Mirna Vsem krajanom krajevne skupnosti Mirna in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter veliko sreče in uspehov v novem letu. Stanislava Hlebec s.p. Stari trg 31,8230 Mokronog CVčTUCARNA doma: 07/30 47 433 GSM: 031/358 203 e-mail: cvetlicarna.barbara@siol.net Vsem strankam s« zahvaljujemo za nakap In voiilmo vesele praznike tar sreino. zdravo In aspeino novo latol (TONA)) Krajanom želimo obilo družinske sreče in miru v času božiča, v novem letu 2003 pa mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. ^ J Podjetje za kooperacijo, trgovino in svetovanje, d.o.o. Mirna L/ Vsem krajanom, prijateljem GOSTIŠČE^, 0ZuZ^6.31 FRIZERSKI SALON CVELBAR SAŠO CVELBAR s.p. Glavna cesta 32, 8233 Mirna tel.: 07/34 34 831 SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO LETO 20031 —- c (tri&cjh Ul * Erika ZAKRAJŠEK Vsem krajankam in krajanom, kupcem ^ in poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2003! Ir*" fotografija • marketing • design V letu 2003 želimo vsem krajankam in krajanom obilo sreče in zdravja. /Kaiko Kapus .... MiznnsTvfi IfllftCMT Trstenik 11, 8233 MIRNA 11 Ulic n I Tel.: 068/47-323, GSM. 041/546-566 Krajankam, krajanom in poslovnim partnerjem Želimo vesele božične praznike in obilo sreče v prihajajočem letu 2003. f /*- MESARSTVO TOMO Tomaž Zorc, s. p. Glavna cesta 30, 8233 Mirna tel.: 040-629-170 tel.: 07-30-47-148 VSEM ŽELIMO OBILO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE V LETU 2003. OBMOČNO ZDRUŽENJE RK TREBNJE Vsem občanom želimo zdravo, srečno in prijazno leto 2003! AVTOMOBILSKE SEDEŽNE PREVLEKE prevent spm<,.0.o. Krajanom Mirne želimo sreče, zdravja, zadovoljstva, šolarjem pa prijetno bivanje pod našo streho. < J Vid Ambrožič NIČ NOVEGA! Kaj naj povem še, Harženiopeto, opeto in že tisočkrat premleto? Primera vsaka, slednja fraza, a novega ne najdem več izraza. Da živel sem ob Vodnikovem času, to bil bi pesnik na najboljšem glasu; a danes, ko z Župančičem živim, le zvezdica se proti soncu zdim... Gorenja vas, 2/. 6. 1952 Vid Ambrožič UVOD “Umolkni, čas je že! ” - razum mi pravi, srce se pa protivi, ugovarja: “Poet, dokler je živ, trpi, ustvarja!" Komu naj ustršem, srcu ali glavi? Srce je vedno zmagalo pri meni, pa naj še dalje z muzami se ženi! Vid Ambraiič ČLOVEK IN DREVO Misel človeška nikdar ne miruje, v tihi samoti takole modruje: Nismo podobni drevesom na vrti, eni in drugi zapisani smrti? Le da že zrelo podira sekira, smrt pa med nami prav nič ne izbira. Trhlo odpada.se novo poraja, in tako svet se vedno pomlaja. Gorenja vas, ZG. /952 Vid Ambrožič PESMICE MOJE Pesmice moje so pisane barve prav kakor življenje: zdaj sonce, zdaj de, zdaj jok, zdaj smeh, zdaj žalost, zdaj greh. Štiri tedne smo upali In pričakovali dan, ki naj vsem ljudem prinese notranji mir, veselje srta in toplina medčloveške polarnosti. Ob božiču človek ta hip odloži vsakdanja bremena, skrbi in žalosti, saj je ta čas veselega upanja in pričakovanja. Naj Betlehemska luč - simbol praznične sreče in medsebojne povezanosti, ki sl Jo boste med 15. detembrom in božičem lahko prižgali v župnijski cerkvi - v Vaš dom. dragi prijatelji, prinese veselje In toplino ljubeče pozornosti. V upanju, da seje tudi v Vašem srcu postopoma širila svetloba Prihajajočega kakor na adventni smreki, ki naj nas vse še naprej povezuje v en krog prijateljev, Vam želimo blagoslovljene božične in novoletne praznike in naj Vas Bog na poti Vašega življenja povsod varuje in blagoslavlja. JOŽEFA IN ANTON SMOLE, PRAPROTNICA 17 ZLATOPOROČENCA V mesecu novembru sta dočakala in praznovala Jožefa in Anton Smole -Fratarjeva iz Praprotnice-50 let skupnega življenja. Vzgojila sta enajst otrok. V svoj bogati šopek pa sta povezala triindvajset vnukov in devet pravnukov. V teh skupnih letih, ki so bili včasih temni, včasih svetli, sta težke ovire, ki so se pojavljale na njuni poti, premagovala s potrpežljivostjo in ljubeznivostjo. Na jesen Vajinega življenja pa smo otroci, ki se zbiramo okrog Vaju ponosni in hvaležni, da se lahko grejemo ob dobroti in potrpežljivosti, ki ju bogato razdajata. Ponosni smo na Vaju, draga mama in ata. Vajini otroci KRAJAN - Glasilo Krajevne skupnosti Mirna Izdajatelj: Krajevna skupnost Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek; Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš; Oblikovanje in prelom: Špes grafika, Novo mesto; Tisk: KOPO d.o.o., Mirna Glasilo izhaja po potrebi. Naklada: 1300 izvodov. NAGRADNI KUPON KRIŽANKA KRAJAN 4/2002 NAGRADNA KRIŽANKA : i • ■:1 > m ti I X j- 4*^ ^ i VIDMAR ANTON POSADI TEV OBILIC MILOŠ VRSTA OBLIČA GORA V ŠVICI GORA V ČRNI GORI ŽENSKO IME POLOTOK V TASMANIJI I . ;£ " : 'i ENICE :: RUSKI SKLADA- TELJ ANATOLIJ i ; isfflsfc VODNI VRTINEC GORATI DEL PALEST1 NE STRD NAKRST RADO EGIPČAN SKI BOG SONCA ZLITINA SESTAVA VEČ KOVIN OBLAK RADO JANEZ TRDINA BODICA VOVK ANTON KONČEK SUKANCA GORA V JULIJCIH MESTO NA ALJASKI ...HILL ZAPREKA BARIERA 12 ČRKA ABECEDE OPOZORILO NA NEVARNOST ŽVEPLO ŽENSKO IME SPRIČEVALO O ŠOLANJU JEZERO V KITAJSKI IVAN VOVK JAPON- SKI DROBIŽ MESTO V AVSTRIJI ITAL. TELEV. ORANJE ORATI EKVATO R ČRNE CVETA AVTO- KLEPAR SRBSKO MOŠKO IME FERMENT KVASILO GORSKI GREBEN Reševalce nagradne križanke prosimo, da izrežete spodnji kupon in ga prilepite na dopisnico ter ga skupaj z geslom nagradne križanke pošljete na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28,8233 Mirna, najkasneje do 20. ianuaria 2003. Dopisnic brez nagradnega kupona pri žrebu ne bomo upoštevali! NAGRADE: 1. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 15.000,00 SIT 2. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 10,000.00 SIT 3. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT VRTNAR SVETUJE Da polepšamo praznike in zimo, v stanovanja postavimo ciklame, božične zvezde, božični kaktusi, trobentice. Za večji uspeh pri vzgoji teh rastlin navajam nekaj osnovnih napotkov: Božična zvezda * postavimo jo v prostor z minimalno temperaturo 15°C- nizke temperature in izpostavljenost prepihu povzročijo odpadanje listov * imeti mora dovolj svetlobe, vendar ne direktnega sonca, saj se na listih lahko pojavijo ožganine * če rastlino premalo zalivamo, listi rumenijo in odpadajo, zato jih pogosto pršimo, premočno ali preslabo zalivanje pa povzročita tudi odpadanje zelenih listov-v podstavku se voda ne sme zadrževati * rastline lahko napadejo škodljivci (pršice in volnate uši) ter bolezni (plesen, koreninska gniloba) - uporabimo ustrezno škropivo Proti koncu zime rastlini odpadejo listi -rastlino obrežemo, pognojimo in maja tudi presadimo. Hranimo jo lahko zunaj v polsenci, kjer jo redno zalivamo in gnojimo, konec septembra pa ji pričnemo z zatem-njevanjem podaljševati noč na pribl. 14 ur, dokler se vzačetku decembra ovršni listi ne obarvajo. Ciklama Rastline ne prenašajo visokih sobnih temperatur, najbolj primeren je prostor s temperaturo okoli 16°C (npr, spalnica), idealno mesto je okenska polica brez močnega neposrednega sonca (vzhodna ali zahodna). Zelo pomembno je, da rastline dognojujemo, ker drugače prenehajo cveteti, Ne zalivamo jih v gomolj, saj zgnijejo in propadejo, odvečno vodo, katere ciklama ne popije v pol ure, pa odlijemo (velja predvsem za okrasne lončke brez lukenj na dnu). Ovenele cvetove in rumene liste sproti odstranjujemo. Po končanem cvetenju in rasti prenehamo zalivati, lonček postavimo v hladen prostor do sredine poletja, ko gomolje presadimo v novo prst-1 /3 gomolja mora gledati iz zemlje! * Cyperus ali ostrica Je rastlina, za katero skoraj z gotovostjo trdim , da vam bo uspevala. Če je pri drugih rastlinah zastajajoča vod smrtni greh, je pri ciperusu to ravno prav, Izvira z otoka Madagaskarja, kjer raste kot močvirska rastlina. V sorodu je s papirusom, iz katerega so Egipčani izdelovali papir. Osnovne zahteve so veliko svetlobe, in vedno nekaj vode v loncu, Tedaj zraste tudi meter visoko in oblikuje številna stebla. Za zalivanje vedno uporabimo le postano vodo. Kadar je zrak presuh, listne konice pričnejo rjaveti, zato ga pogosto pršimo z vodo. Rastline redno dognojujemo, vendar v zimskem času se enkrat mesečno. Ciperus lahko razmnožujemo z delitvijo, lahko pa listni dežnik s nekaj centimetrov dolgim steblom položimo v skodelico z vodo, kjer oblikuje korenine, nato pa ga presadimo. Ker rastlina zares ni zahtevna za vzgojo, jo priporočam začetnikom in vsem, ki bi radi z rastlinami polepšali stanovanja, pa vam druge rastline ne uspevajo. V začetku novega leta pa že zacvetijo trobentice (vzgajamo predvsem Primule acaulis). To so rastline številnih barv in velikosti cvetov, ki jih sredi zime postavimo na okenske police, ob koncu zime pa na zunanje strani oken, v cvetlična korita, na gredice in celo grobove! Imajo podobne zahteve kot ciklame (hladen in svetel prostor, kompost mora biti vedno vlažen), če želimo da cvetijo dolgo časa. Ko pričnejo propadati, jih presadimo na vrt, kjer nadaljujejo z rastjo, cvetijo tudi večkrat v letu in obstanejo tudi več let! Stane Cvelbar ml. Da bi bili prazniki in celo leto 2003 cvetoči, SREČNI IN ZADOVOLJNI VAM ISKRENO ŽELIMO: VRTNARSTVO CVELBAR Glavna cesta 32 8233 Mirna 041 733 615 CVETLIČARNA TULIP, Glavna cesta 24 8233 Mirna 041318-668