YU ISSN 0351-2851 I I I LETNIK III VOLUME I ŠTEVILKA 11-12 NUMBER 11-12 NOVEMBER 1982 NOVEMBER 1982 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztok Geister Marija Lavrič Ivanka Metelko Janko Kovačič (za slov. - for slov Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLWEMJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov address predsednik president tajnik secretary blagajnik treasurer izvršni odbor executive boorc letna članarine subscripts oi> rate langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori, Podkoren 72 64280 Kranjska gora Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Dare Sere, Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove - člani prejmejo glasilo brezplačne 1 XVIII Congressus internationalis ornithologicus XVIII Medjunarodni ornitološki kongres održan je u Moskvi od 16 do 25 avgusta i to u glavnoj, najprostranijoj zgradi moskovskog Univerziteta (MGU). Prezident kongresa prof.dr L.V. Haartmann (Finska), sekretar prof. dr.V.D.Iličev (SSSR). U radu Kongresa je učestvovalo približno 1000 ornitologa iz oko 40 zemalja. Najbrojnije delegacije: SAD (preko 100) Zapadna Nemacka (oko 80), Istočna Nemacka (oko 50)3 Engleska (oko 50), Sovjetksi zavez (oko 400). Vize za učešče na Kongresu, bez izuzetka su dobili svi strani ornitolozi Sveta. Na simpozijumima su čitali referate ornitolozi iz Izraela, Južne Afrike. Učesnike iz politički suprotnih država, objedinio je naučni interes i ljubav prema pticama, bez obzira na današnje krizne situacije. Svaki radni dan je počinjao jednocasovnim plenarnim referatom sa diskusijom. Dalji rad se odvijao na tematskim simpozijumima koji su obuhvatili 47 problema savremene ornitologi je. Geslo ovog Kongresa je glasilo: "Naš rad treba da koristi ne samo nama, več i pticama". To se odrazilo i u tematici referata. Isticana je opšta zaštita ptica, zaštita u urbanim sredinama, zaštita od herbicida i pesticida, uništavanja mikro i makro staništa i tako dalje. Naročito su bili iscrpni referati o načinima adaptacije ptica na život u visokim planinama, na krajnjem severu, u pustinjama i u urbanim sredinama. Na diskusijama "Okruglog stola" (koje su održavane uvede) referisani su radovi koji nisu mogli (zbog kratkoće vremena) udi u kongres, ili su pretresani uži problemi. U pauzama i uvede prikazivani su filmovi o životu ptica i zaštiti prirode. Na tim projekcijama inostrani učesnici su prikazali 12 filmova od kojih dva (o životu i o ishrani orla ribara Pandion haliaätus) su se isticala, iscrpnošcu i tehnikom rapidnog snimanja (autori: G.Rüppell, Zap.Nemacka; R.Powell, Engleska). Naučna konematografija Sovjetskog Saveza bila je prikazana sa 52 uspela filma o životu ptica u rezervatima.. U pauzama učesnici su razgledali mnogobrojna "poster-saopšten U radu ovog Kongresa učestvovali su samo dva jugoslovanska ornitologa: S.D. Matvejev (sa suprogom) i I.Pelle. Oba su članovi "Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije" - jedinog društva te vrste u Jugoslaviji i na Balkanskom poluostrvu. Matvejev je na svečanom otvaranju Kongresa pozdravio učesnike u ime jugoslovenskih ornitologa i Društva. Na sirpozijumu o dinamici areala, or: je pročitao referat "Proširenje areala kod 14 vrsta ptica na Balkanskom poluostrvu (1937 - 1982)". Na sastanku Okruglog stola po temi "Varijabilnost unutar Vrstt" on je istupio sa dva referata: "Semispecies u fauni ptica Balkanskog polusstrva" i "Početne etape evolucije kod ptica Balkanskog poluostrva". MOSCOW 1982 2 Na sednicama Medjunarodnog ornitološkog komiteta (učestvovao i S.Matvejev, kao redovni dlan) je rešeno da se idući XXIX Medjunarodni ornitološki kongres održi u junu 1986. godine u Kanadi. Rad Kongresa je potekao na dva jezika: engleskom i ruskom. Bio je obezbedjen solidan prevod sa, ili bez slušnih aparata. "Damski komitet" se neprestano brinuo o razonodi i ekskurzijama "pratećih dlanova" (accompanying persons) na Kongresu. Priredjena su i dva cocktail-a: prvi za medjusobno upoznavanje prvog dana Kongresa, a drugi u "Domu prijateljstva naroda" (za dlanove Medjunarodnog ornitološkog komiteta). Svečana večera sa plesom bila je priredjena za sve učesnike u prostorijama hotela Rosi ja. Slobodan dan (20.08) iskorišćen je za pojedinačno i kolektivno upoznavanje Moskve, njene okoline i nakupe. Pre i posle Kongresa za sve učesnike bile su ornitološke ekskurzije širom Sovjetskog Saveza (uz posebnu doplatu). .. dr S.D. Matvejev član Medjunarodnog ornitološkog komiteta 3 Zimski ornitološki atlas Slovenije 1980/81 in 1981/82 Winter Ornithological Atlas of Slovenia 1980/81 and 1981/82 Iztok Geister UVOD UDK 598.2(497.12) Po izkušnjah s pilotskim opazovanjem v zimi 1979/80 (Geister 1980) smo standardizirano popisovali v zimah 1980/81 in 1981/82. Opazovalno obodobje smo s štirih skrčili na dva meseca, pri čemer opazujemo posebej v decembru in posebej v januarju. Kvalitativno opazovanje smo obremenili še s kvantitativnim; opazovane ptice štejemo tako, da seštejemo število opazovanih primerkov in ga delimo s številom opazovanj. SODELAVCI V zimi 1980/81 je sodelovalo 15, v zimi 1981/82 19, v obeh zimah 29 opazovalcev: opazovalec observer Cerar Milan Čamernik Roman Drašček Stanko Dvanajščak Drago Geister Iztok Grošelj Peter Magajna Božidar Makovec Tihomir Master1 Marko Miklavec Marko Modic Ione Klaneček Darko Knavs Andrej Košir Mirko Kranjc Andrej Kranjc Zlatko Novak Zdravko Palancsai Breda Palancsai Janoš Palčič Goran Resman Jože Smerdu Rado Sovine Andrej Sere Dare Škornik Iztok Šturrberger Borut Trilar Tomo Tome Davorin Zlobko Ivan kraj sodelovanje place colaboration Ljubno ob Savinji 1981/82 Dragomer 1981/82 Nova Gorica 1981/82 Ljubljana 1980/81 Naklo 1980/81, 1981/82 Sp.Idrija 19B0/81, 1981/82 Ljubljana 1980/81, 1981/82 Koper 1981/82 Kočevje 1981/82 Koper 1981/82 Ljubljana 1981/82 Jesenice 1981/82 Ljubljana 1980/81 Kranjska gora 1980/81 Postojna 1980/81, 1981/82 Podluže 1980/81 Petrovce 1980/81 Murska Sobota 1981/82 Murska Sobota 1981/82 Koper 1981/82 Hrastnik 1981/82 Ljubljana 1981/82 Ljubljana 1980/81, 1981/82 Ljubljana 1980/81, 1981/82 Koper 1981/82 Cirkulane 1980/81, 1981/82 Kranj 1980/81, 1981/82 Ljubljana 1980/81 . Hrastnik 1980/81 REZULTATI V zimi 1980/81 smo opazovali v 26, v zimi 1981/82 v 28 in v obeh zimah v 39 kvadratih, kar znaša 15,6% celotnega teritorija. Upoštevali smo le popise z več kot 10 odkritimi vrstami na kvadrant. Popisali smo 130 vrst ptic, od tega 18 vrst, ki niso navedene na obrazcu za popisovanje. 4 •9, i I >! 4 41- -O i' « O 44 44 4f 47 46 49 50 61 57 53 M S5 56 57 68 59 60 61 62 63 slika 1: prikaz števila v posameznih kvadrantih najdenih vrst figure 1: presentation of the number of species observed in individual quadrants Te vrste so: Platalea leucorodia3 Egretta alba3 Egret ta garzetta3 Buteo rufinus3 Circus cyaneus3 Larus minutus3 Larus canus3 Larus fuscus3 Actitis hypoleucos3 Cririga ochropus3 Colwrba livia3 Prunella collaris3 Motacilla flava, Phoenicorus oS'iruros3 Phoenieorus phoenicorus (?) 3 Saxicola torquata3 Sylvia atricapilla3 Ph'jllosjopus eollybita. DISKUSIJA Najprej moramo odgovoriti na vprašanje smiselnosti ločenega opazovanja v decembru in januarju. Primerjava odkrivnosti v teh dveh mesecih je pokazala, da je bilo v 9 kvadrantih odkritih v januarju več vrst kot v decembu, v 6 kvadrantih pa je bilo v decembru odkritih več vrst kot v januarju . Največja razlika za kvadrant znaša 15 vrst ali 18%, kar ni zanemarljivo, zlasti če je v obeh mesecih opazovala ista oseba. Pričakujemo lahko, da bodo v končni sliki razlike geografsko utemeljena, zato bi kazalo to razlikovanje ohraniti. Primerjava med zimama 1980/81 in 1981/82 opozarja zlasti na vrednost ponovljenih opazovanj. Sumarno se namreč vselej poveča število vrst , četudi je ponovljeno opazovanje morda nominalno slabše od prvotnega. V kvalitativnem pogledu odkriva opazovanje nekaj zanimivih vprašanj. Nekatere vrste, ki veljajo za zelo redke, je moč opazovati, kar je preseneti j ivo, celo na različnih koncih Slovenije (sokol selec, veliki kormoran itd.). Proti pričakovanju pa so nekatere po splošnem prepričanju staciona ne vrste zelo redko opažene (povodni kos, veliki strnad). Veča se tudi število opažanj prezimujočih tipičnih selivk, čeravno je jasno, da gre še vedno le za osamljene izjeme (črnoglavka, vrb ja listnica, prosnik in, čeprav se neverjetno sliši, celo pogorelček). Zanimivo je tudi, da je nekatere vrste pozimi lažje opazovati kot poleti. Tako je npr.pri skobcu odstotek ugotovitev glede na število reziskanih kvadrantov pozimi precej višji kot poleti. U/i? 9/15 8/16 9/« S/48 8/18 0/18 W/S0 IS/58 17/58 13/57 11/59 13/55 kvodront slika 2: primerjava v decembru in januarju v posameznih kvadrantih najdenih vrst figure 2: comparison between the species observed in individual quadrants in December and Januar 3/39 9/39 11/41 9/'5 W/n, slika 3: primerjava V zimi 1980/81 in zimi 1981/82 v posameznih kvadrantih najdenih vrst s sumarnim prikazom za obe zimi figure 3: comparison between the species observed in individual quadrants in the winter of 1980/81 and in the winter of 1981/82 with the total observed in both winters 6 Pričakovati je, da so ti prvi rezultati zadostna spodbuda za vse, ki še omahujejo, da se nam pridružijo pri .'^sistematičnem zimskem opazovanju ptic. Vsakršen podatek, tudi če gre za eno samo vrsto v nekem kvadrantu, je dobrodošel in ga bomo vgradili v končni mozaik. SUMMARY After initial observation had been carried out in the winter of 1979/80, the procedure was standardized. The observation in the winters of 1980/81 and 1981/82 was carried out accordingly. The observation period was shortened from four to two months so that the watching was done separately for December and January. The recording was extended by a quantative analysis in addition to the simple count. The birds watched were counted so that the number of specimens watched divided by the number of. observations. In the winter of 1980/81 15 observers participated, 19 observers took part in the winter of 1981/82 with additional 20 observers who participated in both seasons. In the winter of 1980/81 bird watching was carried out in 26 quadrants, in the winter of 1981/82 in 28 quadrants and in both winters in another 39 quadrants, which amounts to 15,6% of the total territory. Only those records with more than 10 species watched in a quadrant were included. 130 species of birds were recorded, of which 18 species were not inculuded in the form used for recording. LITERATURA Geister I. (1980): Zimski ornitološki atlas, Acrocephalus 1, št.4 7 Začasno poročilo o obročkanju lastovk v Sloveniji Interim Report on the Ringing of the Swallow in Slovenia Dare Sere UDK 598 .2(497 .12) V 5.številki Acrocephalusa ste lahko prebrali članek o lovu in obročkanju kmečkih lastovk v obdobju 1976-80. Po letu 1976 se je začel bolj organiziran lov vseh vrst lastovk in že sedaj lahko ugotovimo prve rezultate tega dela. Po podatkih ornitološkega kustodiata Prirodoslovnega muzeja Slovenije, objavljenih v Acrocephalusu, je bilo v obdobju 1976-1981 ujeto in obročkano naslednje število različnih vrst lastovk. vrs ta/speci es 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Himcndo rue ti ca 819 849 2179 2748 4484 8863 Delichon urbica 450 895 581 246 313 237 Riparia riparia 8 13 9 159 29 55 tabela 1: številčni pregled ujetih in obročkanih lastovk 1976-1981 table 1: numerical survey of Swallows caught and ringed in the period 1976-1981 Lokalne najdbe so se številčno še povečale, vendar se za zdaj ne razlikujejo od najdb, v obdobju 1976 - 80. Oglejmo si najdbe pri nas ali na tujem obročkanih lastovk. št.obročka the ring datum date kraj place država state koordinate coordinate obročkovalec/najditelj ringer/finder HIRUNDO RUSTICA Ljubljana L 5818 20.9.80 7.5.81 Jarše Mildenau DDR 50.36N/13.05E B.Slabanja Ljubljana M 3684 28.4.79 20.8.81 Bobovek Chudenice ČSSR 49.28N/13.10E I.Geister Ljubljana 0 6807 25.8.81 9.5.82 Jarše Oujda Maroko 24.30N/2.20W A.Čolnar Radolfzell EY 32431 15.8.81 12.9.81 Salzburg Sečovlje Avstrija 47.19N/12.47E J.Gračner RIPARIA RIPARIA Praha T108.981 27.7.80 10.9.79 Skaly-Pisek Stožice Lj. ČSSR 49.13N/14.10E D.Sere Stavanger Norway 9623629 4.9.82 7 Dravograd Norveška D.Sere/J.Gračner 8 Pri obročkani breguljki z Norveškega za zdaj še ne razpolagamo z njihovimi podatki. Zanimiva je najdba kmečke lastovke iz Maroka, ker je na pismu kot del naslova s poštno številko napisana oznaka z našega obročka. Kljub temu je pisno prišlo na pravi naslov. Na novih obročkih, ki jih zdaj uporabljamo, je poleg LJUBLJANE tudi oznaka JUGOSLAVIJA, tako da bo takšnih ali podobnih pisem vse manj, pa čeprav bi si jih s takšno vsebino želeli čim več. SUMMARY After an enormous increase in the number of ringed swallows from 819 in 1976 to 8j 863 in 1981, the first occurrence of swallows ringed either in this country or abroad is now being reported. Thus ringed Swallows have so far been found in the German Democratic Republic, Czechoslovakia, Morocco and Austria, while ringed Sand Martins were found in Czechoslovakai and Norway. LITERATURA Sere D. (1980): Lov in obročkanje kmečkih las tov v Sloveniji Acrocephalusa, 1, št.5. Božič I. (1981): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927-80, Acrocephalus 2, št.10. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana •./& slika 1 : najdbe obrockanih kmečkih lastovk in breguljk figure 1: The recoveries of ringed Swallows and Sand Martins 9 Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981 Report on the Catch and Ringing of Birds in Slovenia in 1981 Ivo Božič UVOD UDK 598.2(497.12) Na kratko se bomo seznanili z rezultati lova in obročkanja ptičev v letu 1981. V tem letu smo ujeli in obročkali 31.065 ptičev, ki pripadajo 127 različnim ptičjim vrstam. V primerjavi z letom 1980 smo ujeli nekaj ptičev več, vendar pa manj različnih vrst. Če malo pobliže pogledamo številke, takoj ugotovimo, da se je lov nagnil v korist žužkojedih vrst, torej vrst, ki so za nas bolj zanimive, kajti podatkov o njihovih poteh imamo zelo malo ali nič. V letu 1981 smo dosegli velik uspeh pri lovu in obročkanju kmečke lastovke (Hirundo rus ti a), saj smo jih ujeli in obročkali kar 8863 in zaželeni rezultati že prihajajo, kar je tudi vzpodbuda za naprej in dokaz, da smo na pravi poti. Kot zanimivost, moram omeniti , da smo prvič ujeli komatnega deževnika (Charadrius hiaticula), kakor tudi črnorepega kljunača (Limosa limosa). Razmeroma lep lovni uspeh smo dosegli tudi pri pisani penici (Sylvia nisoria), ujeli smo jih 10, čeprav ugotavljamo, da je ta vrsta pe-nice iz leta v leto redkejša. Izreden uspeh smo dosegli tudi pri ulovu velikega slavca (Luscinia, luscinia), ujeli smo 10 primerkov, medtem ko smo jih v vseh preteklih letih le 7. Potrebno pa je dodati, da je vrsta precej podobna "našemu" slavcu (Luscinia megarhynchos) in ni izključeno, da je bil kakšen veliki slavec že prej ujet, vendar pa obročkan kot mali slavec. LOV IN OBROČKANJE PTIČEV V LETU 1981 ime obročkovalca naslov število primerkov število vrst number of name ! of ringer address number of specimens species 1. Beloglavec Stane Maribor 170 28 2. Beravs Anton Ljubljana 132 16 3. Bogataj Marjan Ljubljana 1053 32 4. Bolta Franc Jarše/Lj ublj ana 316 18 5. Bolta Ivo Jarše/Ljubljana 215 20 6. Bon Darjo Bovec 225 39 7. Božič Ivo Trbovlje 5072 56 8. Bricelj Alojz Studenec/Ljubljana 163 11 9. Bricelj Jože Bizovik 330 37 10. Čolnar Alfonz Ljubljana 410 21 11. Čamernik Roman Dragomer 1260 64 12. Debelič Marijan Kamnik 270 26 13. Dolinar Bogo Ljubljana 580 17 14. Dolinšek Jože Ljubljana 782 42 15. Dovič Janez Tomačevo/L j ubl jana 202 29 16. Drašek Stanko Nova Gorica 150 25 17. Geister Iztok Naklo 468 44 18. Goljuf Oto Trbovlje 200 15 19. Gračner Jože Zalog 237 22 20. Grošelj Peter Spodnja Idrija 3868 74 10 21. Groznik Mirko Šmartno pri '. Litiji 128 19 22. Hafner Ivan Škofja Loka 54 10 23. Hrušovar Ivan Trbovlje 240 15 24. Iršič Bruno Maribor 375 27 25. Jankovič Anton Črna vas pri Ljubljani 306 28 26. Jankovič Marko Črna vas pri Ljubljani 274 27 27. Jardas Vinko Lahovče pri ! Brniku 87 21 28. Jeršin Dušan Ljubljana 51 10 29. Kos Stane Ljubljana 62 15 30. Lenarčič Alojz Jesenice 938 31 31. Lipar Ivan Slovenska vas na Dol. 272 26 32. Lisec Anton Zagorje ob Savi 1073 54 33. Lončarevič Zvonko Celje 140 22 34. Mali Bojan Ljubljana 397 39 35. Markuta Anton Kranj 9 6 36. Mastnak Jože Ljubljana 362 33 37. Medvešček Ladislav Kranj 87 16 38. Mesesnel Zoran Ljubljana 644 30 39. Mestinšek Borut Ljubljana 51 11 40. Modic Tone Ljubljana 186 28 41. Mojškerc Miro Bizovik 532 33 42. Mozetič Zdravko Nova Gorica 148 37 43. Mučič Andrej Ljubljana 85 10 44. Mučič Franc Ljubljana 196 17 45. Pustoslemšek Milan Ljubljana 321 30 46. Rehar Peter Vipava 324 25 47. Resman Jože Hrastnik 112 19 48. Simončič Rajko Trbovlje 473 25 49. Slabanja Branko Ljubljana 397 32 50. Sere Dare Ljubljana 5291 85 51. Štolfa Vlado Slovenska vas na Dol. 400 25 52. Štumberger Borut Cirkulane pri Ptuju 397 48 53. Trontelj Andrej Ljubljana 16 9 54. Vrenk Karei Ljubljana 75 9 55. Vrhovec Marjan Ljubljana 78 10 56. Zabukovec Jože Laško 500 35 57. Zlobko Ivan Hrastnik 199 29 Skupaj 31.065 127 Kljub manjšemu številu sodelavcev v primerjavi z letom 1980 smo v letu 1981 ujeli več primerkov, kar je izključna zasluga posameznih nadvse aktivnih sodelavcev. Naša zahvala gre prav vsem, vendar pa naj omenimo najaktivnejše v letu 1981, pri čemer mislimo tako na kvantiteto kakor tudi kvaliteto ulova. Posebej so se izkazali: M.Bogataj, R.Čamernik, B.Dolinar, J.Dolinšek, I.Geister, P.Grošelj, A.Lenarčič, A.Lisec, Z.Mesesnel, M.Mojškerc, R.Simončič, V.Štolfa, B.Štumberger, J.Zabukovec. Zelo pohvalno je tudi, da so nekateri sodelavci izredno izpopolnili v poznavanju , ptičev ter preusmerili na lov žužkojedih vrst. Že večkrat smo omenili, da so zunanji prostovoljni sodelavci pri lovitvi ptičev zdavnaj presegli vse amaterske okvire in ni več daleč čas, ko se bomo Slovenci lahko pohvalili z veliko skupino amaterskih, vendar odličnih poznavalcev ptičjega sveta. 11 ULOV PTIČEV V LETU 1981 IN V LETIH 1927 - 1981 vrsta species 1981 1927-81 1981 1927-81 vrsta species 1981 1927-81 1981 1927-81 1. Podiceps ruficoliis 2. Anas platyrhynchos 3. Accipiter nisus 4. Buteo buteo 5. Falco naumanni 6. Falco tinnunculus 7. Falco subbuteo 8. Rallus aquaticus 9. Gallinula chloropus 10. Fulica atra 11. Charadrius đubius 12. Charadrius hiaticula 13. Vanellus vanellus 14. Calidris minuta 15. Calidris alpina 16. Philomachus pugnax 17. Gallinago gallinago 18. Limosa limosa 19. Tringa ochropus 20. Tringa glareola 21. Actitis hypoleucos 22. Larus ridibundus 23. Sterna hirundo 24. Coiumba paiumbus 25. Cuculus canorus 26. Athene noctua 27. Apus apus 28. Alcedo athis 29. Jynx torquilla 30. Picus canus 31. Dendrocopos major 32. Dendrocopos medius 33. Dendropos minor 34. Lullula arborea 35. Alauda arvensis 36. Riparia riparia 37. Hirundo rustica 38. Delichon urbica 39. Anthus campestris 40. Anthus trivialis 41. Anthus pra tens i s 42. Anthus spinoletta. 43. MotaciIIa flava 44. Motacilla cinerea 45. Motacilla alba 46. Cinclus cinclus 47. Troglodytes troglodytes 48. Prunella nodularis 49. Erithacus rubecula 50. Luscinia luscinia 51. Luscinia megarhynchos 52. Luscinia svecica 53. Phoenicurus ochruros 54.. Phoenicurus phoenicurus 55. Saxicola rubetra 1 37 56. 6 2490 57. 1 90 58. 1 64 59. 7 957 60. 7 597 61. 1 3 62. 1 7 63. 4 39 64. 1 5 65. 7 39 66. 1 1 67. 21 85 68. 14 25 69. 1 11 70. 3 7 71. 3 9 72. 2 2 73. 2 5 74. 17 37 75. 24 208 76. 5 33 77. 10 101 78. 1 10 79. 3 27 80. 6 61 81. 9 26 82. 28 276 83. 52 523 84. 1 38 85. 28 310 86. 1 11 87. 11 93 88. 13 79 89. 13 257 90. 55 283 91. 8863 12854 92. 237 3507 93. 1 3 94. 75 1502 95. 37 584 96. 4 90 97. 55 257 98. 159 1212 99. 149 1368 100. 64 444 101. 47 546 102. 423 2617 103. 478 7129 104. 10 17 105. 35 243 106. 1 36 107. 125 880 108. 65 1005 109. 49 701 110. Saxicola torquata Oenanthe oenanthe Turdus torquatus Turdus merula Turđus pilaris Turdus philomelos Turdus iliacus Turdus viscivorus Cettia cetti Cisticola juncidis Locustella naevia Locustella luscinioid. Acrocephalus melanopog Acrocephalus schoen. Acrocephalus palust. Acrocephalus scirp. Acrocephalus arundin Hipprlais icterina Sylv%a nisoria Sylvia curruca Sylvia communis Sylvia borin Sylvia atricapilla Phylloscopus sibil. Phylloscopus collyb. Phylloscopus troch. Regulus regulus Regulus ignicapilus Muscicapa striata Ficedula parva Ficedula albicollis Ficedula hypoleuca Aegithalos caudatus Parus palustris Parus montanus Parus cristatus Parus ater Parus caeruleus Parus major Sitta europaea Certhia familiaris Certhia brachydactyla Remi z pendulinus Oriolus oriolus Lanius collurio Lanius minor Lanius excubitor Garrulus glandarius Pica pica Corvus monedula Sturnus vulgaris Passer domesticus Passer d.italiae Passer montanus Fringilla coelebs 23 358 7 133 1 53 292 5069 5 331 60 608 7 108 3 73 7 157 7 68 5 55 d. 3 25 og.l 18 113 972 565 3003 112 666 . 78 311 83 279 14 265 1445 313 2025 707 3027 1990 11901 84 299 479 9171 159 1423 56 405 20 191 61 755 3 14 6 19 28 185 121 1572 203 3456 8 47 20 172 147 1829 430 4426 652 38017 25 734 6 84 .a 12 113 15 164 2 193 156 6052 1 342 1 112 32 907 9 356 1 225 90 7011 435 4529 26 56 590 7224 578 7821 12 vrsta species 1981 1927-81 1981 1927-81 vrsta species 1981 1927-81 1981 1927-81 111. Fringilla montifring. 112. Serinus serinus 113. Carduelis chloris 114. Carduelis carduelis 115. Carduelis spinus 116. Carduelis cannabina 117. Carduelis flanmea 118. Loxia curvirostra 119. Pyrrhula pyrrhula 525 20498 120 795 25839 121 877 40163 122 2038 61278 123 4538 53956 124 250 13265 125 248 2319 126 167 5603 127 522 8540 Coccothraustes c. 80 3346 Emberiza leucoceph. 1 8 Emberiza citrinella 277 5286 Emberiza cirlus 20 130 Emberiza cia 16 209 Emberiza hortulana 8 53 Emberiza schoeniclus 346 2206 Emberiza calandra 2 78 Skupaj 31.065 V prihodnje bomo verjetno lov in obročkanje ptičev še bolj usmerili na določene, za nas še posebej zanimive ptičje vrste in tudi tako cssmislili našo dejavnost. Prepričani smo, da bomo v nekaj letih zbrali podatke o vrstah, za katere danes nimamo konkretnih podatkov, kajti lov z mrežami, dobro poznavanje ptičev in pa seveda velika mera dobre volje so poroki, da naša pričakovanja in hotenja končno tudi uresničimo. SUMMARY 31.065 birds belonging to 127 species were ringed in Slovenia in 1981. It is a result of the enthusiastic work of 57 amateur collaborators and 3 professional workes from Ljubljana ringing centre. More than 423.000 birds belonging to 193 species were ringed during the whole period 1927-81. Ivo Božič, 61420 Trbovlje Leninov trg 9 POPRAVEK V poročilu za leto 1980, objavljenem v 10.št. Acrocephalusa, je Število kmečkih lastovk napačno navedeno. V leto 1980 je bilo obročkanih 4484 kmečkih lastovk in ne 2795. S tem se poveča tudi skupno število v obdobju 1927-80 obročkanih kmečkih lastovk na 12991 in tudi število vseh v letu 1980 zaznamovanih primerkov na 29.861. CORRECTION In the report for 1980, published in Acrocephalus, No. 10, the figure given for the -number of Swallows ringed is inaccurate. In 1980 4,484 swallows were ringed and not 2,795 as stated. Thus the total of swallows in the period 1927-80 increases to 12,991. 13 Gnezditev male čigre Sterna albifrons ugotovljena tudi v Sloveniji The Little Tern Sterna albifrons Also Found Nesting in Slovenia Borut Stumberger UDK 598.2(497.12) Mala čigra (Sterna albifrons) gnezdi skoraj v vseh đelih sveta, v Evropi pa od Sredozemlja do Škotske, Danske, južne Švedske in Finskega zaliva.Je selivka, ki se seli vse tja do južne Afrike. Evropska populacija je v nenehnem številčnem upadu, predvsem zaradi uničevanja primernih biotopov in zaradi vedno močnejšega turi zna na vodah. Britanski stalež si je po močnem nazadovanju v 19.stol.ponovno opomogel in je leta 1970 znašal 1800 parov. Na Danskem gnezdi približno 150-200 parov, v Franciji pa populacija šteje nekaj manj kot 400 parov. V ZRN pa je mala čigra redkejši gnezdilec predvsem ob Severnem morju in Baltiku, medtem ko je v Belgiji kot gnezdilka izginila (Arnhem 1980) Matvejev in Vasic (1973) navajata, da mala čigra gnezdi v več krajih Jugoslavije: V Istri, Dalmaciji, Makedoniji in v Vojvodini. Obenem tudi navajata, da so jo pri nas doslej na preletu videli le v centralni Sloveniji. Opazovanja zadnjih let na akumulacijskih jezerih Ptuj in Ormož pa so pokazale, da je mala čigra sicer redek, vendar stalen preletnik tudi v severovzhodni Sloveniji (slika 1). V Zahodni Evropi gnezdi tudi ob kopenskih, vodah (npr. ob Donavi in v Franciji ob Loire). Ob morju si kot gnezdišče izbere peščene in prodnate (kamnite) obale, na kopnem pa predvsem peščene in prodnate otočke na jezerih in rekah (Arnhem 1980). Lagune za odpadne vode, v katerih je mala čigra 1981 gnezdila, so nastale umetno v fluvioglacialnih nanosih Drave v neposredni bližini stare struge (sedaj 100 m od akum.jezera). Služijo kot odlagališče odplak sladkorne tovarne Ormož, kjer tekoče odplake sedimentirajo. Ko se strdijo, jih odpeljejo na polja, ker so dobro gnojilo. Po sedimentaciji se ob minimalnem stanju vode v njih razvije bujno življenje. Ravno take pa služijo kot počivališče in krmišče plaerktičnim selivkam, ki se tu pojavljajo v velikih koncentracijah (po več sto dnevno). Celoten kompleks je sestavljen iz 7 bazenov v velikosti 1200x400 m. Lagune ležijo tik ob akumulacijskem jezeru Ormož, ki meri v obsegu 10 km. Na jezeru so velike peščene plitvine, na katerih so male čigre tudi največkrat lovile, saj je znano, da mala čigra lovi najraje v plitvih in mirnih vodah. (Arnhem 1980). Navsezadnje pa je pomembno tudi to, da reka Drava meri s svojimi prodišči in plitvinami tako neposredno pred jezerom kot za njim v širino celo 3,5 km. Ko sem lagune 20.5.1981 prvič obiskal, sem takoj pred sabo zagledal novo kolonijo navadne čigre in rečnega galeba. Po prvi oceni je tukaj gnezdilo najmanj 20 parov ptic. Zanimivo je bilo to, da so tako galebi kakor čigre gnezdili v dveh ločenih polovicah. Takrat verjetno zaradi nepazljivosti male čigre nisem opazil* 22.5.1982 pa sva skupaj s kolegom F.Janžekovičem opazovala par male čiqre, ki je skupaj z galebi in čigrami razburjeno krožil nad nama. 14 Pozneje sta obe čigri pristali na tleh dobrih 200 m od kolonije . Pri pregledu jajc sta v oči padli dve jajčeci, ki sta bili za tretjino manjši od jajc navadne čigre. Gnezdo je bilo grajeno le iz nekaj bilk in vejic, zraven pa je bilo tudi nekaj polžkov. Samo gnezdo je bilo v ostrem nasprotju z gnezdi navadnih čiger, ki so imele vgrajenega neprimerno več materiala. 3.6.1981 sem izmeril natanko 110 jajc čiger in galebov, jajci male čigre pa sta merili 32,5x23,5 in 32,5x23,0. Male čigre tokrat nisem opazil. 13.6.1981 pa sva bila pri koloniji z A.Župančičem. Kolonija je bila po nekajdnevnem deževju skoraj v celoti pod vodo. Propadlo je 80% gnezd navadne čigre, medtem ko so galebi ostali neprizadeti. Jajc male čigre nisem uspel najti, ker jih je kot večino drugih voda že odplaknila. Malo čigro sem v juniju in juliju na ormoškem akumulacijskem jezeru pri lovu opazoval še nekajkrat. Zanimiva pa so predvsem nekatera opazovanja po 30.7.1981, ob katerih se postavlja vprašanje, ali ni morebiti mala čigra gnezdila kje v bližnji okolici, saj so bili večkrat opaženi mladiči male čigre pri krmljenju. Ob tej priliki bi omenil tudi to, da sem leta 1979 pod jezom ptujskega akumulacijskega jezera v Markovcih opazoval 2 para malih čiger, ki so krmile 3 mlade ptice, pri čemer so te pri predaji hrane čakale na prodišču. Sklepam, da takrat verjetno mala čigra ni bila daleč od morebitnega gnezdišča. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo ob pomoči Zavoda za naravno, in kulturno dediščino v Mariboru predlagalo tovarni sladkorja v Ormožu poseben režim polnjenja in praznjenja posameznih lagun za odpadne vode, ki bo kar najbolj ugoden tako za ptice, kakor za samo tovarno. Mislimo, da to ne bo predstavljalo posebnega problema, saj računamo z razumevanjem odgovornih predstavnikov tovarne. Navsezadnje pa stvar ne bo povezana z nikakršnimi materialnimi stroški. LITERATURA Matvejev,S. ,V.Vasic (1973): Catalogus Faunae, Jugoslaviae, Aves, Sazu, Ljubljana. R.Arnhem (1930) : Die Vögel Europas, Franckh'sche Verlagshandling, W Keller & Co., Stuttgart ÄiÄiil;« .::-:vv-v.x.::' iyÄ-X-X-X-X-Xv. ¦ W&&W 1. lagune za odpadne vode, kjer je v letu 1981 gnezdila mala čigra (B.Štumberger) 1. a lagoon of waste water where the Little Tern nested in 1981 (B.Štumberger) SUMMARY The Little Tern has not so far been known to nest in Slovenia. In 19813 however, the young birds were watched, while being fed by the o.dult in the area around the artificial lake of Ormoz.On June 3S a nest with two eggs was found in the lagoon of waste water. Later the nest was destroyed because of the increo.se in the water level. Therefov.e the Little Tern may be considered as a bird nesting in Slovenia. pmtada jesenski prelet male čigre Sterna albifrons na Ormoškem akumulacijskem jezeru autumn passage of the Little Tern Sterna albifrons over the artificial lake of Ormo z 15 Določanje starosti pri sivi penici Sylvia communis Age Determination in the Whitethroat Sylvia communis uare bere UDK 598.2(497.12) V letih 1980/81 sem v Stožicah in okolici ob lovu in obročkanju obdeloval in spremljal starostno strukturo sive penice (150 primerkov). Ob tej priliki sem izmeril perut 104 primerkom sive penice. Pri proučevanju selitve je važna komponenta tudi^določitev starosti ptiča. Pri različnih vrstah obstajajo različne metode določevanja starosti. Ravno pri sivi penici sem iz razpoložljive literature razbral, da je starost pogojena z različno obarvanostjo zunanjih dveh repnih peres /Svensson 1975). Pri tem sem naletel na težave, ker je rep velikokrat zaradi obrabljenosti ali drugih vzrokov /izpadlo pero, moker rep, nedoločenost barv in drugo/ neuporaben za zanesljivo ugotavljanje starosti . Sam sem ugovotil, da je starost jeseni določljiva z obarvanostjo očesa oziroma barvo šarenice. Odrasli primerki sive penice imajo šarenico rumeno ali okrasto rumene barve. Mladiči ali prvoletni primerki pa imajo šarenico temno rjavkaste sive barve. Kolikor je bilo to mogoče, sem to metodo primerjal z metodo določevanja starosti po zunanjih peresih /Svensson 1975/. Prednost metode določevanja starosti po obarvanosti šarenice je v tem, da je starost zelo hitro določljiva, ter da ni prišlo do sedaj do negotovosti ali težav kot pri metodi "repnih peres". V angleškem priročniku za določevanje penic Sylvie, ki je izključno namenjen obroČkarjem, nisem zasledil nobene opisane metode, ki bi bila namenjena določevanju starosti sive penice, razen primera ko poleti odrasle sive penice kompletno zamenjajo celotno perje /Williamson 1976/. Pri opisu barve šarenice omenjeni avtor navaja barvo šarenice kot variabilno, in to od rumeno rjave do olivno sive. Seveda tu ni opisana razmejitev obarvanosti šarenice glede na starost. Pri tem naj dodam, da nimam namena to metodo določevanja starosti pri sivi penici po obarvanosti šarenice imenovati novo in do sedaj nepoznano, Čeprav jo ta dva priročnika ne omenjata. Takšen način določevanja starosti je med drugim poznan pri pisani penici Sylvia nisoria in sivi pevki Prunella modularis, Bilo bi skoraj neverjetno, če do sedaj nihče ne bi te metode temeljito obdelal in preizkusil pri sivi penici. Ob tem naj dodam, da je ta metoda ravno tako, če ne še bolj zanesljiva kot metoda določevanja starosti po obarvanosti zunanjih repnih peres.V nekaj 2. šarenica pri odrasli sivi penici (Sylvia communis) (D.sere) 2. the iris in the adult Whitethroat (Sylvia communis) (Đ.šere) 16 3.šarenica pri prvoletni sivi penici (Sylvia communis) (D. Sere) S. the %r%s %n the first-year y/hitethroat (Sylvia communis) (D.Šere). S^^Sen\Si P0"0^ s primerki, ki so menjavali vse perje, kar je značilno samo za odrasle sive penice. Ravno tako mi je bilo v pomoč nekaj primerkov sivih penic, ki se bile obrockam v prejšnjih letih in ulovlieni v letih 1980/81 ter najdbe sivih penic, ki so bile obročkane v gnezdu ali rani mladosti. Ta metoda je najbolj uporabna takrat, ko so si odrasli in prvoletni primerki sive SS&SŽffSSTmm'To •"je ****'ko ^asle sive ^- *> *«*•*» SUMMARY The author examined 104 live specimens of the tfhitethroat Sylvia communis. The adult and the first-year birds were found to differ in the colour of the eyes in autumn. The iris of an adult specimen is either yellow or yellow ochre in colour} whereas the iris of a first-year specimen is of a dark brownish-grey colour. LITERATURA Svensson, L./1975: Identification Guide to European Passeriformes, Naturhistoriska Riksmuseet, Stockholm. Williamson, K./1976/: Identification for ringers /3/, The Genus SYLVIA. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana 17 V spomin na mrtev rokav Malega grabna To the Memory of the Dead Tributary of Mali graben Tome Davorin UDK 598.2(497.12) Tudi Ljubljana se, tako kot večina mest, otepa s problemom onesnaževanja, kar na koncu koncev pomeni določeno ogroženost živih bitij. Tokrat bi se ustavil pri bitjih, ki so tudi prebivalci Ljubljane /točneje predela iz okolice Malega grabna/, pri pticah. Kljub na pogled veliki ogroženosti teh prebivalcev stanje še ni kritično, se pa nenehno poslabšuje, kar kažejo opazovanja in beleženja v tem področju. Ni pa tudi dokazov, ki bi me prepričali, da je perspektiva teh živali še zadovoljiva. Spremembe oziroma industrijsko-civilizacijski posegi že presegajo dovoljeno mero človekovega vmešavanja v naravo. Sicer pa poglejmo dejstva. Majhen /vsega priblično 2500 m2/ mrtev rokav Malega grabna na robu Ljubljane je bil vse do letos * še skorajda nedotaknjen del narave. Nekakšen svet v malem. Zdaj se je tudi ta nedotaknjeni svet začel umikati novim gradnjam, ki so seveda nujno zlo. Zato naj ta sestavek ne izzveni kakor opomin naravov? stvenikom, naj zavarujejo ta del Ljubljane z zavzemanjem za totalno prepoved gradenj, ker je to z več vidikov nemogoče. V Sloveniji je tudi še mnogo drugih, pomembnejših lokacij, ki so zavarovanja še bolj potrebne. Ta prispevek želi postati dokument /napisan, kolikor sem zmogel popolno/ali podoba nekega stanja, ki je bilo in ga nikoli več ne bo. Mrtev rokav Malega grabna leži v občini Vič Rudnik, približno 20 m od preusmerjenega tekočega dela struge. Vodna gladina je povprečno 3 m pod robom kotanje, v kateri leži. Rokav ima izrazito rečno obliko. Dokler niso Malega grabna regulirali, je bil del tekoče reke Malega grabna. Ima polkrozno obliko, dolg je približno 250 m, širok pa povprečno 10 m. Je gosto obraščen, tako daje ponekod dostop že otežkočen. V področju, kjer se leto in dan zadržuje voda, se v pasovih menjavata ozko in široko-listi rogoz, ki iz leta v leto prekrivata večjo površino vode. Takoj za rogozom rja je širok, zelo gost pas nizkih, do 4 metre vosokih mladih vrb. Teren za vrbami je bogato preraščen z zlato rozgo. To so le glavne, najštevilneje zastopane rastlinske vrste v kotanji, ki tudi neposredno vplivajo na ornitofavno. Zelenonoga tukalica Na žalost podatki o njenem gnezdenju niso popolni. V kotanji je vedno gnezdil le en par /vedno isti ?/. •1978 - 1.gnezdo: najdeno 6.4.-3 jajca. Gnezdo na vejah grmovja, Im od obale, tik nad vodo.11.4.-8 jajc. 13.14.4.sneži-voda naraste in preplavi gnezdo. Zanimivost: 8.4. najdeno eno jajce 30 m stran od gnezda, na pol zakopano v zemljo. Jajce je bilo preneseno v inkubator, a se iz njega ni izvalil ptič 2. gnezdo: najdeno 18.4.-1.jajce. Gnezdo zopet v grmovju, a tokrat na kopnem. 25.4.-8 toplih jajc. 15.5.- pet mladih izvaljenih. 16.5. še ostali trije. 3. gnezdo: najdeno 29.6.-7 toplih jajc eno mrzlo 5 cm izven gnezda. Naslednji dan je to jajce izginilo. Gnezdo v rogozu na meji med vodo in kopnim. 1979 - nimam podatkov. 1980 - 1. gnezdo: najdeno 7.5.-8 toplih jajc . Gnezdo v področju gosto rastočih zelo mladih vrb. 2.gnezdo: najdeno 22.6.-2 jajci. 29.6.-9 toplih jajc. Gnezdo v rogozu. Tega leta so se srečno speljali vsi mladiči. 1981 - 1.gnezdo: najdeno 15.5. Gnezdo sredi globoke vode med mladim do 30 cm visokim rogozom. S kopnega je bilo gnezdo dob/o vidno. Zaradi težjega dostopa sem se mu približal šele 22.5. V gnezdu so bile še tri jajca. Nekaj mladičev je pred mano pobegnilo. Zvečer je bilo gnezdo prazno. Konec junija začnejo z buldožeri zasipavati rokav. Stari tukalici in mladiči izginejo. ^ 'j.m',.v. ^..i^,!( •!*. V n 1 ,s. m\* r. s.v. siv\ ?/o c?-l'il/""> ¦Y ifYirt' 1 TA/I-", rtri v?-? llflfl 18 4. zelenonoga tukalica iz mrtvega rokava Malega grabna (D.Tome) 4. the Moorhen Gallinula ohloropus observed on the dead tributary of Mali graben Močvirska trstnica 1980 - Na Z strani kotanje v področju zlate rozge pojejo 3 samci. 8.6.najdem 1 gnezdb, značilno obešeno v zlati rozgi s 4.jajci. Gnezdo kasneje propade. 10.6. najdem 2.gnezdo na J delu kotanje na skrajnem področju rasti zlate rozge. V njem je 5 jajc. 3.gnezdo sem našel konec septembra po naključju. Bilo je dobrih 20 m oddaljeno od 1.gnezda. 1981 - Na Z strani kotanje v področju zlate rozge pojejo 4 samci. 2 gnezdi sem našel brez težav, saj sta bili na skoraj istih mestih kakor lani/l.in 2.najdeno gnezdo/. Obe sta imeli 5 jajc. Drugih dveh nisem našel. Mali ponirek Mali ponirek se do leta 1981 ni pojavljal v mrtvem rokavu, kajti voda je globoka le do 1 metra, vodne rastline pa v njej bujno uspevajo. Hrane je sicer dovolj. Vrsto let pa sta vsaj dva para gnezdila v tivolskem ribniku/morda tudi več ali manj. V zimi 1980/81 pa so ribnik prečistili in kultivirali. Leta 1981 ni bilo v ribniku nobenega ponirka, niti zelonoge tukalice, čeprav je tudi ta redno gnezdila v ribniku. V stiski s prostorom se je en par naselil v mrtvem rokavu Malega grabna. 19.5. sem našel njegovo gnezdo z 1 jajcem. Ob naslednjem pregledu 27.5. jih je bilo pet. Gnezdo je bilo le dober meter od obale, zato je že po 10 dnevih zaradi suše "nasedlo" in propadlo. Oba ponirka sta po tem izginila/še preden so začeli z zasipavanjem/. V naravnih zakonih, po katerih naj bi se ptiči ravnali, je prišlo večkrat do mnogih manjših odklonov. Pripisujem jih ljudem. Mrtvi rokav je namreč dokaj obiskana točka ljudi, ki iščejo sprostitev v krajših nezahtevnih sprehodih. Tako predvsem spomladi, ko še ni komarjev večkrat zmotijo prebivalce mini močvirja. Mladiči so se često valili iz jajc v poznih popoldanskih urah. Tudi tisti dve jajci izven gnezd bi morda pripisali temu. Sicer pa odkloni niso bili usodni. V kotanji ali bližnji okolici so gnezdile (verjetno ali možno gnezdile) še tele vrste /večina jih ima vodo za bogato obloženo mizo/: siva vrana Corvus corone comix , G sraka Pica pica,G mlakarica Anas platyrhynchos, G.bela pastirica Motacilla alba, G. siva pastirica Motacilla cinerea , G kos Turdus^ merula G-škorec S turnus vulgaris, V velika sinica Varus maior, G dolgorepka Aegithalos caudatus G.domači vrabec Passer domesticus, G postovka Falco tinnunculus, VG.palček Troglodytes troglodytes, VG taščica Erithacus rubecula, VG-šmarnica Phoenicurus ochruros, VG sivi muhar Ihiscicapa striata, VG močvirska pezdičevka Parus palustris 19 VG drevesna cipa Anthus trivialis MG čmoglavka Sylvia atricapilla MG siva penica Sylvia communis MG grilček Serinus serinus,MG lišček Carduelis carduelis , MG ščinkavec Fringilla coelebs , MG rumeni strnad Emberiza citrinella, MG rjavi srako-per Lantus collurio, MG vrbja listnica Phylloscopus callybita Opažene so bile še naslednje vrste: kanja, fazan, mali martinec, turška grlica, kukavica, vodomec, veliki detel, siva žolna, pogoreiček, repaljščica, belovrati muhar, brglez, kobilar, šoja, kavka, zelenec, navadni repnik. Opaženih je bilo tudi nekaj zanimivih preletnih vrst, ki so se vsaj en dan zadrževale ob vodi: navadni kupčar, bičja trstrdca, rakar, siva caplja, mala bobnarica. Z lovom z mrežo bi spomladanska podoba okolja v tem biotopu pokazala še kaj več. Poleg ptičev je v kotanji tudi veliko drugih, prav tako zanimivih živali. Poleg velikega števila žuželk in dvoživk so tudi želve sklednice, ščuke, pižmovka. Na koncu lahko povzamem, da opisano področje z vidika omitofavne ni nič izjemnega. pa kljub temu zelo zanimivo. Zanimivo morda tudi po tem, ker je tako rekoč v mestu ali na robu mesta. SUMMARY The author describes the bird life on the small dead tributary of Mali graben_, measuring 23500 m2 in total, which is now filled up with earth. In this river-bed at the outskirts of Ljubljana, the Moorhen, the Little Grebe and the Marsh Warbler as well as other birds used to nest. Their behaviour during the breeding period id described in detail. 10 other birds are also mentioned to have been breeding in the close vicinity of the above mentioned biotope with, in addition, 6 probable and 8 possible breeding birds. Tome Davorin, Jamova 66, 61000 Ljubljana 20 Rjasta kanja Buteo rufinus opazovana v Sloveniji The Long-Legged Buzzard Buteo rufinus Watched in Slovenia Dne 23.1.1982 smo B.Magajna, A.Sovine in pisec teh vrstic popisovali ptice v okviru zimskega ornitološkega atlasa na trasi Kozina -Hrastovije. Pri vasi Prešnica pod Slavnikom smo nad gozdičkom, ki se dviga za vasjo opazovali dve neznani ujedi. Ko smo gozdiček obšli, se je ena izmed ujed ponovno pokazala v zraku. Tokrat-je bila svetloba za opazovanje zelo ugodna, tako da smo si ptico dodobra in natačno ogledali. Prva Ad hoc ugotovitev je bila, da je v zraku eden izmed orlov, ne pa morda katera izmed kanj. Druga ugotovitev se je nanašala na videz ptice od spodaj. Podperutna krovna peresa so bila svetla (krem), letalna pa temna. Rep je bil svetel, zaradi prosojnosti pa je bil na trenutke videti oranžen. Tretja ugotovitev se je nanašala na videz ptice od zgoraj, kajti sem ter tja je ujeda virtuozno zaplapola med svojim sicer mirnim kroženjem. Razločno smo videli rjava krovna peresa in črna letalna peresa. Od vsega nas je najbolj prevzela barva krmilnih peres, ki so bila videti cimetasto rjava, medtem, ko je bila trtica enotno rjava (tako kot hrbet in krovna peresa). Ko sem kasneje doma analiziral naše ugotovitve in jih primerjal s tistimi iz literature, sem delal izločevalno. Odločiti se je bilo treba izmed štirih možnih identifikacij: mali orel Hieretus pennatus,rjavi Škarnjek Milvus milvus, stepska kanja Buteo buteo vülpinus in rjasta kanja Buteo rufinus. slika 1: sršenar in kanje:(A) sršenar navadna kanja, (C) stepska kanja, (D) rjasta kanja, (E) koonoga kanja, vse v tipični obarvanosti (Porter eto.1981) figure 1. the Honey Buzzard and), buzzards. (A) the Honey Buzzard, (B) the buzzard, (C) the Steppe Buzzard, (D) the Long-legged buzzard, (E) the Rough-legged Buzzard-eaoh specimen shown with the typical colouring (Porter et.at.1981) slika 2: razširjenot rjas te kanje v Evropi (Hudson 1975) figure 2: Occurence of the Long-legged buzzard in Europe (Hudson 1975) Barvni vzorec peruti je popolnoma ustrezal malemu orlu, vendar ta nima repa nikoli rdečkastega. Škarnjek ni ustrezal po vedenju, drži peruti in obliki repa. Stepska kanja, ki je vzhodna podvrsta navadne kanje, je po velikosti očitno manjša od navadne (opazovana pa je bila videti k večjemu večja) in ima skoraj vselej progast , čeravno včasih tudi rjasto obarvan rep. Tako je z najmanj pomislekov preostala rjasta kanja. Domnevo je dokončno potrdila barvna fotografija v Hudsonovi knjigi, ki prikazuje ujedo od spodaj, lahko bi rekel, natančno tako, kot smo jo videli mi. 21 Ta podoba se razlikuje od črno belih risb, ki prikazujejo rjasto kanjo od spodaj, predvsem po barvi letalnih pe-rese, ki v zraku učinkujejo temno v celoti in ne samo na prstih in vrhovih letalnih peres kakor npr.v Porterju etc. (1981). In končno, rjasta kanja je pribi-valka stepskih predelov z malo drevja in veliko skalovja. Če je kje v Sloveniji takšna skalnata ravnina, je to kraška ravan od Prešnice do Černotič. O rjasti kanji je znan en sam podatek za severovzhodno Slovenijo iz leta 1896. 24.julija je bila ustreljena v spodnji Pesniški dolini (Reiser 1925), Reiser pravi, da se pojavlja pri nas veliko pogosteje, kot mislimo, le da jo zamenjujemo z drugimi ujedami. V Jugoslaviji gnezdi v Hercegovini in Makedoniji (Matvejev, Vasic 1973) Kolonija poljske vrane Corvus frugilesus v zapuščenem graščinskem parku A Rook Colony Corvus frugilesus in a Deserted Castle Park V graščinskem parku v Križovljan gradu je gnezdišče poljske vrane.Park leži ob rokavih Drave in ga obkrožajo obsežna polja tamkajšnjega kombinata. Celotna populacija kolonije je štela v letošnjem letu okroglo 25 parov. Kolonija pa je v ozkem jedru akoncentrirana na 2 kostanjih (16 gnezd), platani (2 gnezdi), macesnu (2 gnezdi), smreki (3 gnezda), cipresi (1 gnezdo) in na lipi (1 gnezdo). Gnezditev je kljub občasnemu-neuravnovešenim izbruhom tamkajšnjih delavcev potekala uspešno. LITERATURA Threatened Birds of Hudson, R(1975) Europe, London Matvejev, SD., V.F.Vasid (1973) Faunae Jugoslaviae, Ljubljana Porter, R.F.etc.(1981): Flight Identification of European Raptors, Third Edition, Calton. Reiser, 0. (1925): Die Vogel von Marburg an der Drau, Graz. Iztok Geister3 64202 Näklo 246 Čeprav nova kolonija poljske vrane upravno politično leži v sosednji SR Hrvatski, ima velik pomen tudi za Slove-Catalogus nijo zaradi bližine kolonije, saj leži le slab kilometer od republiške meje (2 km od Ormoža) in tudi del Slovenije spada k prehranjevalnemu teritoriju kolonije. Po besedah J.Gregorija gnezdijo poljske vrane množično okrog Lendave (Petišovci). slika 1: razširjenost -poljske vrane (Corvus frugilesus) v Evropi (Peterson) figure 1: distribution of the Rook (Corvus frugilesus) in Europe (Peterson) tD 22 2.4.1982 sem bil prvič pri koloniji. Svatovsko razpoloženje ''poljskih vran je bilo že na vihuncu, mnogi primerki pa so že valili. Tem so delale družbo številne kavke, ki so prav množično gnezdile na bližnji pristavi in v okoliških duplih. 1.5.1982 vrane že krmijo mladiče. 20.5.1982 je nekaj parov že zapustilo kolonijo. 28.5.1982 je kolonija v celoti prazna. Nekaj opažanj žametne penice Sylvia me/anocephala Some Observations of the Sardinian Warbler Sylvia me/anocepha/a Kljub temu da je žametna penica/Sylvia melanocephala/ znana kot tipična mediteranska vrsta, jo občasno lahko srečamo tudi v notranjosti Slovenije. Naštel bom nekaj mojih opažanj te ptice. Prvič sem jo videl iz neposredne bližine v Sp. Idriji 1.4.1975. V snežnem metežu je večkrat priletela na šop narcis, ki so štrlele iz snega. Bil je samec. Čez dva dni sem jo prav tam zopet videl /najbrž isti primerek/. Dne 14.4.istega leta sem spet opazil samca žametne penice na domačem vrtu, tokrat v cvetočem grmu črnega ribeza; tega mi je uspelo tudi ujeti in se nahaja v zbirki Ornitološ-kega kustodiata pri PM3 v Ljubljani. Ko sem 27.2.1977 lovil in obrockal ptice v bližini Ajdovščine, se je v vrbah s cvetočimi mačicami dlje časa zadrževala tudi žametna penica /samec/. Zanimivo je, da sem takrat že ujel številne vrbje listnice/Phillosoopus collybita/ in tudi črnoglavke /S.atricapilla/. Dne 26.4.1977 sem na domačem vrtu, zopet v ribezovem grmu, opazil samca žametne penice. Od tam je odletel na cvetočo jablano, kjer se mi je izgubil izpred oči. Kljub temu sem ob ribezu nastavil mrežo, kamor se je čez dva dni, to je 28.4.1977, ptica tudi ujela/morda isti primerek. slika 1: opažanja zametne penice (Sylvia melonooephala) na Idrijskem izven gnezditvenega obdobja figure 1: observation of the Sardinian Warbler (Sylvia melanocephala) in the Idria region outside the breeding period. 23 Dne 17.4.1981 sem samca žametne penice videl v kraju Dolenja Trebuša ob cesti proti Mostu na Soči, isti dan pa še en primerek /samca/, ko je preletel cesto ob zimzelenem grmičevju pred elektrarno v Doblarju. Bil je hladen, deževen in snežen dan. Mislim, da iz naštetega lahko izpeljemo nekaj zanimivih zaključkov: 1. Vsi opazovani in ujeti primerki so iz pomladanskega :obdobja 2. Največkrat so bile ptice opazovane ob poslabšanju vremena in ohladitvah, ki so sledile prejšnjim že toplim obodbjem. Znano je, da so v tem času lahko temperature v notranjosti znatno višje kot v primorju, zaradi česar se najbrž žametne penice napotijo v notranjost. 3. Najraje se zadržujejo v rastlinju, kjer se je vegetacija že pričela, saj tam najlažje najdejo hrano (žuželke). 4. Kljub temu da so bili vsi našteti primerki moškega spola, se verjetno pojavljajo tudi samice, katere pa na prostem težko razlikujemo od sivoglave penice /S.curruca/, ker niso tako očitnih barv kot samci. 5. Opazovani primerki verjetno pripadajo severnojadranski populaciji, glede na to, da so se pojavljali zadnji primerki vse do konca aprila, ko po nekaterih podatkih žametne penice že gnezdijo. C.orbitalni obroč pri zametni penici (Sylvia rnelanooephala) (D. Sere) 6. the orbital ring of the Sardinian Warb ler (Sy Ivia me lanooephala ) (D. Sere) Naj za konec dodam, da je najbližje gnezditveno prebivališče žametne penice na Krasu, ki je obenem tudi najbolj severno nahajališče te vrste v Sloveniji. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 Črnonoga rjavka Aythya marila opazovana na Dravi pri Šturmovcu The Scaup Watched on the Drava Near Šturmovec V januarju 1979 sem imel pri jezu akumulacijskega jezera pri Markovcih, v stari strugi Drave, priložnost opazovati samca črnonoge rjavke. Zanimivo je predvsem to, da sem šele pred kratkim pri prebiranju fotomateriala postal pozoren na sumljivo čopasto crnico, ki pa je v resnici bila črnonoga rjavka. Ker se je takrat v stari strugi Drave zadrževalo večje število čopastih črnic, Aythya fuliguW , rac sivk Aythya ferina , malih ponirkov ( Podiceps ruficollis, zvoncev Bucsphala clanuga , kreheljecev Anas orecoa in črnih lisk bulica atra , dopuščam možnost, da je med njimi mogoče bila še kakšna črnonoga rjavka. Kolikor se spominjam, recman ni bil posebno plašen in se je pustil skupaj z liskami fotografirati z razdalje dobrih 50 m. Čeprav opazujem tukaj intenzivno že pet let, črnonoge rjavke še nikoli nisem opazil. Verjatno je temu dejstvu botrovala nepazljivost na eni strani, po drugi pa predvsem ogromno število rac, ki se tukaj pojavljajo, tako na preletu, kot na prezimovanju. Tako ta podatek dopolnjuje dokaj skope podatke o pojavljanju te vrste pri nas v Sloveniji. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 7.črnonoga rjavka (Aythya main.la) v družbi z liskami na Dravi pri Šturmovcu (B.Štumberger) 7. the Scaup (Aythya marila) in company with the Coots on the Drava near Šturmovec (B. Štumberger) 24 Ornitološki izlet na Palmo de Mallorco Ornithological Trip to Palma de Mallorca Andrej Sovine Baleari so eno najbolj znanih turističnih predelov v Evropi. Leže vzhodno od španske obale. Cbsegajo pet večjih otokov /Mallorca, Menorca, Cabrerra, Ibiza in Formentera/ in veliko manjših otokov in čeri. Merijo dobrih 5000 km2 in imajo okrog 600000 prebivalcev. Otočje ima blago sredozemsko klimo, kar močno vpliva na floro in favno. Poleg poljedelstva in ribištva je najbolj razvit turizem. 26.7.1982 zvečer smo z letalom poleteli z Brnika proti Palmi de Mallorci. V Ljubljani sem pred časom po naključju dobil naslov biologa Francisca Avelle iz Palme de Mallorce. Kljub temu da sem ga klical vsak dan po prihodu na Mallorco, sem ga dobil šele četrti dan zvečer. Kadarkoli sem mu telefoniral, sem na drugi strani žice zaslišal enako "nerazumljivo" špansko govorico, posneto na magnetofonski trak. 30.7.1982 sem se odločil, da bom poizkušal dobiti gospoda Avello kar na njegovem naslovu. Zjutraj sem se odpeljal z avtobusom v Palmo de Mallorco/stanoval sem namreč v Plavi de Palmi, kakih osem kilometrov iz Palme/. Tu sem izvedel, da je gospod Avella poslovno zadržan v Barceloni, vendar naj bi se že tega večera vrnil. Zvečer sem se še enkrat odpeljal v Palmo in res sem ga dobil. Gospod Avella je eden izmed vodij organizacije GOB/Grup Balear d'Ornitologia i defensa de la Naturalesa/.GOB torej združuje ornitologe in ljubitelje narave, ki se trudijo, da bi narava ostala nedotaknjena. Organizacija ima okrog 1300 članov. Že nekaj let pripravljajo ornitološki atlas. Čeprav je otočje majhno, delo ne poteka hitro, ker ga hočejo opraviti temeljito. Borijo se tudi za zaščito neobljudenega močvirskega otoka Cabrere, na katerem je bilo opazovano precejšnje število ptičjih vrst na preletu. 8. Pogled na cevi, kjer gnezdijo zanimive vrste ptic (S.Avella) 8. View of the cliffs where interesting species of birds are nesting (S.Avella) 25 Skrbi j ili tudi ogrožanje močvirnega predela Albufea na otoku Mallorci. Delno je namreč že pozidano z hoteli, del pa je zaščiten. 0 naravovarstveni problematiki problematiki Albufea so izdali tudi drobno knjižico, v kateri je na koncu seznam opaženih ptic. Skupno število je 194.Večkrat so že organizirali demonstracije proti uničevanju pomembnih biotopov. Manj uspešno pa se zoperstavljajo lovu ptic za prodajo in hrano. Kot ilustracijo naj povem, da vsako jesen na otočju ulove okrog pet milijonov drozgov! Koliko ujamejo drugih ptic /predvsem taščic in divjih grlic/ še ni povsem popolnoma raziskano. Seveda na Balearih tudi obročka j o ptice, vendar je ta dejavnost še na začetku. Za organizacijo, ki se preživlja s članarino svojih članov, imajo presenetljivo veliko reklamnega materiala, kot so posterji, nalepke, značke, prospekti ipd. Res pa je, da nekaj članov redno daje visoke prostovoljne prispevke, pa tudi najnižja članarina je okrog 750 ND. Večkrat organizirajo raziskovalne tabore, na katerih poleg opazovanj tudi čistijo okolje in nabirajo suhe veje, ki jih nameščajo tja, kjer ni nevarnosti požara, tako da turisti na svojih piknikih ne uničujejo okolja. Za zdaj GOB ne izdaja revije, ker nimajo dovolj zanimivih prispevkov, redno pa obveščajo člane o svojem delu v posebnem "časopisu". Posebej sta me presenetili dve njihovi akciji: - V pustem severnem delu Mallorce, kjer še gnezdijo rjavi jastrebi (Aegypius monachus), v času gnezdenja večkrat postavijo prostovoljne /neplačane !/ sodelavce, ki sami. do štiri dni stražijo gnezda pred ljudmi, ki žele jastrebova jajca ali mladiče. Verjamem, da v taki pokrajini ni prijetno biti popolnoma sam nekaj dni. - Blizu jastrebovih gnezdišč /3 km/ živi osamljen kmet. GOB mu za vsakega speljanega mladiča jastreba plača siirbolično vsoto. S tan si zagotovijo, da kmet budno pazi, da ne bi nihče mogel mimo njegove hiše brez dovoljenja GOB. Z gospodom Avello sva se zmenila, da bova 31.7.1982 zjutraj obiskala okrevališče za bolne, obstreljene ali kako drugače poškodovane živali. Res sva se zjutraj odpeljala približno 15 km iz Palme de Mallorce. Ko sva prispela v Son Reus, sem kmalu opazil velike kletke z živalmi. Notri so bili psi, levinja, šimpanz, pet rjavih jastrebov (A.monaohus), navadna postovka (Faloo tinnunoulus), sršenar (Pernis apivorus) in dva mala orla (Hieraaetus pennatus). 9. rjavi jastreb (Aegypius monachus) 9. the Black vulture 26 Razveseljivo je, da so vse živali v dobri telesni kondiciji, zato jih bodo kmalu izpustili na svobodo. V Son Reusu me je gospod Avella seznanil z znanim evropskim ornitologom Clausom Königom, avtorjem številnih knjig o ptičih. Pravkar je dokončal knjigo o pticah Argentine. Gospod König je izredno prijeten mož s simpatično družino, ki je prav tako kot jaz na Mallorci preživaljal svoje počitnice. Po ogledu Son Reusa ne je gospod Avella povabil k svoji družini na odlično domače kosilo. Med obedom mi je povedal še veliko zanimivosti iz ornitološkega sveta Balearov. Na Palmi de Mallorci gnezdi okrog 75 vrst pričev, med njimi tudi rumeno-kljuni viharnik (Puffinus diomedea), vranjek (Phalacrocorax aristotelis) ribji orel (Pandion haliaätus), rjavi jastreb (Aegypeus monaohus), sredozemski sokol in selec (Faloo eleonorh in F.peregrinus), več vrst penic. Število vrst ni veliko, ker so to otoki, ki leže sorazmerno daleč od celine, tako da se ptice, ki se ne selijo nikoli, ne priklatijo do tu. Primer za to so npr. žolne, ki razen selivke vijeglavke (Jynx torqulla) ne gnezdijo na teh otokih. Po kosilu sva se z nahrbtnikoma in spalnima vrečama odpeljala z avtom približno 70 km proti severnemu delu otoka, da bi videla gnezdišče rjavega jastreba (A.monaohus). Dokler se nisva začela vzpenjati je bila pokrajina porasla z mešanim gozdom in vinogradi. Ko pa sva se začela vzpenjati peš, se je okolje popolnoma spremenilo: podobna je bila našemu Krasu, le da je bila na gosto porasla z nizkimi trnjevimi grmički. Ker sem imel na sebi samo kratke hlače, sem imel noge kmalu popolnoma krvave. Na planoti prosto žive ovce, poginule so glavne hrana jastrebov. Presetilo me je precejšnje število navadnih postovk Faloo tinnunoulus) med katerimi je letel tudi veličastven sredozemski sokol (Faloo eleonore). Med potjo sva opazovala še španske kotorne (Aleotoris rufa), modre drozge (Montioola soUtarius), skalne lastovke(Ptynoprogne rupestris), otoške in žametne penice (Sylvia sarda in S.melonooephala) in rjave cipe (Anthus oampestris). Prespala sva v veliki pečini z bistrim izvirom hladne vode. Presenetilo me je precejšnje število stržkov (Troglodytes troglodytes) in sivih muharjev (Musoicapa striata) v tako pusti pokrajini. Gospod Avella mi je pokazal, kje gnezdijo: v "najini" pečini, med gostimi ovijalkami. Naslednje jutro sva se po skalah, močno načetih od erozije, spustila do gnezdišča rjavega jastreba (A.monaohus).Gnezdo je bilo na skalah, precej veliko /premer približno 1,5 m/, zunaj zgrajeno iz debelejših vej, "postlano" pa z bolj finimi vejami, tako da je bilo od daleč videti kot preperelo. 27 Mladič je sedel na ruševju ob gnezdu. Kmalu se je nerodno pognal in zajadral nad nama. Za mladiče je značilno, da imajo temno glavo, stari pa imajo teme belo, kot nekakšno starostno plešo. Veličastno ptico sva opazovala dobri dve uri, potem pa me je čakalo še eno presečenje: iznenada se je nad morsko gladino prikazal ribji orel Pandion haliaetus , katerega sta napadla dva sredozemska sokola T.eleonorž kasneje pa še en srebrni galeb Larus argentatus. Ribji orel gnezdi prav tako kot rjavi jastreb na pečinah v bližini, hrani pa se z morskimi ribami. Žal sva se morala hitro vrniti, ker sem se moral pripraviti za odhod v Ljubljano. Kljub temu da sva se kasno popoldne že poslovila, me je prijazni gospod Avella še enkrat obiskal: zvečer mi je prinesel srajco, ki sem. jo pozabil v njegovem avtomobilu in precej propagandnega materiala organizacije GOB. Ob slovesu rre je še enkrat povabil, naj se drugo leto javim pri njemu, "saj me čaka še precej presenečenj". Ko sem v Ljubljani urejal zapiske iz Mallorce, sem se vprašal, kako bi taka organizacija ravnala pri nas, kjer se vsakodnevno uničujejo pomembna prebivališča ptic. GOB ni velika organizacija, vendar sem dobil občutek, da jim z vnetim delom in pametnim programom uspe večina njihovih zamisli. Prepričan sem, da bi tudi pri nas nujno potrebovali podobno organizacijo. Andrej Sovina, Ziljskega 7 61000 Ljubljana Skrivnostna fotografija 10 Znamke z napako Stamps with a Mistake Jugoslovanska PTT je letos izdala serijo štirih znamk z motivi vrabcev, delo A.Milenkovica. Predstavljena sta domači in poljski vrabec in njuni samici. Ker pa se ta nesrečna samica poljskega vrabca na pogled ne razlikuje od svojega moža, jo je slikar upodobil na "izviren" način. Kakšna škoda, če pomislimo, da bi namesto teh dveh samic (tudi samica domačega vrabca ni posebno dobro zadeta) lahko upodobili italijanskega in španskega vrabca, ki se oba pojavljata tudi pri nas. I.G. Mystery Photograph 10 Ptici na fotografiji iz prejšnje slikovne uganke sta planinska vrabca Montifringilla nivalis. Ptica živi nad drevesno mejo,v bližini večnega snega in ledenikov. Kadar i je v visokogorskem svetu dlje časa izrazito slabo vreme, se planinski vrabci pojavijo za nekaj dni v gorskih dolinah. Zanimiva naloga za zimski ornitološki atlas! 28 Iz ornitološke beležnice (kvakač, poljska vrana, pisana penica, črnoglavka, siva vrbja listnica, brškinka, močvirska trstnica, kobiličar, laška konopeljščica, rdeči kalin, trstni cvrčalec) From Ornithological Notes (The Night Heron, Rook, Barred Warbler, Blackcap, Chiffchaff Grey Race, Fan-Tailed Warbler, Marsh Warbler, Grasshopper Warbler, Citril Fir>ch, Scarlet Grosbeak, Savi's Warbler) KVAKAČ N-jciicorax nycticorax NIGHT HERON 13.6.1981 sem pri ribniku v Savcih splašil iz obrežne gošče 1 primerek ponoćne čaplje. Ptica je bila odrasla in je letela v smeri gozda,kjer je pristala na velikih hrastih. Del gošče ob ribniku sem temeljito preiskal, vendar mi gnezda, tako kot leta 1979 v Šturmovcu ni uspelo najti. Dopuščam možnost, da je kvakač gnezdil morebiti kje dlje v gozdu, vendar je šlo verjetno le za negnezdeči primerek. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 PISANA PENICA Sylvia nisoria BARRED WARBLER Dne 29.6.1980 smo se Silvo Likar, Dare Sere in podpisani odpravili na ornitološki izlet v okolico Ilirska Bistrice. Mnogo časa nam je tam vzel pojoč samec pisane penice Sylvia nisoria . Domnevali smo, da je v bližini tudi gnezdo, vendar ga nikakor nismo mogli najti, tako smo nazadnje obupali. Ko pa smo se že vračali preko Knežaka proti domu, nam je v vasi Parje prečkala cesto siva ptica srakoperjeve velikosti z belim izločkom v kljunu. Samo trenutek smo počakali v avtomobilu in po isti poti se je vrnila 2, gosenico v kljunu. Takrat smo videli, da je to samica pisane penice. Zlahka smo našli tudi gnezdo s petimi mladiči v glogovem grmu le nekaj metrov od ceste ter jih obročkali. Tudi lani, 15.6.81, sem na istem kraju našel gnezdo pisane penice, vendar so se mladiči že izpeljali. Peter Grošelj3 65281 Sp.Idrija 53 ČRNOGLAVKA Sylvia atrioccpilla BLACKCAP Že dve leti opažam, da posamezni primerki črnoglavke Sylvia atricapilla prezirnu jejo ob obali. Dne 25.1.1981 sem opazil 2 primerka na drevesu pred hišo, 20.11.1981 pa 1 primerek v Škocjanu. iztok Škornik, 66000 Koper, Krožna cesta 10 SIVA VRBJA LISTNICA Phytlosoopus collybita abietinus CHIFFCHAFF GREY RACE Dne 16.1.192 sva s kolegom J.Gračnerjem v Sečovljah ujela primerek podvrste vrbje listinice Phylloscopus collybita abietinus. Dolžina peruti je bila 58 mm. Medtem ko sem jo obročkal in izpustil, se je tudi večkrat značilno oglasila, kar je razen značilne barve tudi zanesljiv znak za podvrsto abietinus. Ker je bila v Sečovljah siva vrbja listnica ujeta že dvakrat, in to 29.11.1979 in 2.12.1978 /sere 1981/, nam ta tretji podatek že zgovorno pove, da omenjena podvrsta pri nas v Primorju tudi prezirnu je. Pri tem bi bilo zanimivo z večkratnim lovom ugotoviti, ali pri nas v Primorju prezirnuje samo podvrsta abietinus. Dare Sere, GlinŠkova ploščad 12, 61000 Ljubljana BRŠKINKA Cisticola juncidis FAN-TAILED WARBLER V Vrtojbi pri Novi Gorici sem 26.8.1980 opazoval pojočega samca brskinke Cisticola juncidis . Očitno ga državna meja ni motila, saj se je poleg mejnega prehoda /ki je bil takrat v gradnji/ pojoč spreletaval z naše na italijansko stran in nazaj. Peter Grošelj, 64281 Sp.Idrija 53 _ 29 MOČVIRSKA TRSTNICA Acrooephalus palustris MARSU WARBLER Dne 9.8.1976 sva se s kolegom A.Trontljem odpravila na Vršič /1612 m/, kjer je Andrej snemal na magnetofonski trak petje malih krivokljunov Loxia 65281 Spodnja Idrija 53 SOKOL SELEC Falco peregrinus PEREGRINE FALCON Dne 30.12.1981 sem opazoval v bližini Ajdovščine na polju številne rečne galebe, sive vrane, poljske vrane, kavke in domače golobe. Nenadoma so se pričele vse ptice preplašeno dvigati, takrat pa je mimo mene z veliko hitrostjo priletel sokol ter dobesedno treščil v množico ptic. Plena ni ujel, pač pa je sedel na cev, zračnik plinovoda, potem pa zletel na topol v mojo neposredno bližino. Tako sem prvič od blizu videl pri nas Že redkega sokola selca. Peter Grošeljt 65281 Spodnja Idrija 53 SIVA GOS Anser anser GREY-LAG GOOSE Dne 24.11.1980 sem na luškem nasipu, ki sega v Škocijanski zatok, opazil nad tisoč sivih gosi Anser anser. Ko sem se jim približal . so odletele proti severu. Iztok Škomik, 66000 Koper, Krožna cesta 10 SABLJARKA Recurvirostra avosetta AVOCET 1.8.1981 so se na akumulacijskem jezeru v Ormožu pojavile sabljarke. Jata ptic je spočetka počivala na majhnem peščenem otoku sredi jezera, pozneje proti večeru pa so intenzivno iskale hrano. Med njimi so se držali številni galebi in čigre, ki so kot običajno na tem mestu le počivali. Naredil sem nekaj fotografij, ki pa zaradi oddaljenosti sabljark niso primerne za objavo. Z lahkoto pa se na njih spozna značilna obarvanost in silhueta sabljark. Borut Štumberger* 62282 Cirkulane 41 31 BELI PRODNIK Calidris alba SANDERLING 27.9.1981 sem ob nasipu akumulacijskega jezera Markovci pri Ptuju, medtem ko sem opazoval jato 15 kormoranov splašil primerek belega prodnika. Ptica je bila bolna in se je kmalu pustila ujeti. Pozneje se je izkazalo, da je bila obstreljena . Meh se nahaja v zbirki Ornitološkega kustodiata pri PMS. Borut Štumberger, 62281 Cirkulane 41 RJAVT GALEB Larus fusous LESSER BLAC-BACKED GULL S prijatelji sem se dne 21.2.1981 mudil v Sečovljskih solinah. V oddaljenosti 50 metrov sem opazil jato (20-30) ptičev s temnimi perutmi. Ko smo se kasneje jati približali, sem skozi daljnogled ugotovil da gre za rjave galebe. Iztok Škornik, 66000 Kopert Krožna cesta 10 ČEBELAR Merop8 apiaster BEE-EATER Dne 25.5.1982 sem v Stožicah ob Savi zaslišal značilno oglašanje Čebelarjev, katere sem imel še dobro v "ušesu" cd prejšnjega poletja iz Dalmacije. V zraku sem opazil 8 čebelarjev, ki so leteli čez Savo proti severovzodu. Tta je moje prvo opazovanje te vrste v Stožicah. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova plošSad 12 TRSTNI CVRČALEC Looustella lusoinoides SAVI "S WARBLER 20.5.1981 sem v starem in obsežnem trstišču na začetku akumulacijskega jezera v Ormožu slišal peti 3 samce trstnega cvrčalca. Kasneje sem ugotovil, da je tukaj najmanj 6 samcev, ki so intenzivno prepevali. Čeprav mi ni uspelo najti gnezda, lahko z gotovostjo trdim, da trstai cvrčalec v omenjenem območju gnezdi. 30.7.81 pa je skupina ornitologov pod vodstvom D.šereta na tem območju ujela primerka trstnega cvrčalca:odrasli primerek in mladiča. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 REČNI CVRČALEC Looustella fluviatilis RIVER WARBLER 25.6.1981 sem pri Bukovcih ob Dravi slišal petje 3 neznanih ptic, ki jih nikakor nisem mogel tudi videti. Petje je bilo podobno nežnemu cvrčanju. 29.6.1981 sem tudi na drugi strani Drave slišal enako petje. Biotop, v katerem so ptice pele, je ob vodi in je zelo močno poraščen z do 4 m visokim vrbovjem, ki prehaja v visok plevel. Kasneje sem po petju prepoznal rečnega cvrčalca. Prihodnjo gnezditveno sezono bo potrebno omenjenemu biotopu posvetiti več pozornosti. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 32 Paberki Notes and Jottings Dne 3.3.1981 sem lovil krivokljune, navadne čižke in gorske čižke. Do približno desete ure ni bilo nobenega uspeha. Približno ob 10.30 pa so se pojavili krivokljuni, približno deset primerkov. Nekaj jih je je takoj odletelo, štirje pa se ostali in se hranili (dve samici in dva samca) na smrekovih storžih. Čez nekaj časa sta se obe samici ujeli, dal sem ju v kletko in čakal, da bi ujel še oba samca. Med tem časom je ena od ujetih samic v kletki znesla jajce. Menim, da je bila zaradi kletke šokirana. Lojze Lenarčič^ Tomšičeva 70/C Leta 1974 je bil v bližini Godoviča v kraju Griže opazovan primerek popolnoma belega kosa. Pojavil se je že poleti (bil je odrasel samec z rumenim kljunom) ter bil redno opazovan do 15.10. ko je s prvim zapadlim snegcan izginil. Naslednje leto se ni več pojavil. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 Dne 26.11.1980 sem na kraju Brdu, blizu Godoviča našel na snegu sveže sledove, iz katerih se je točno videlo, da je ujeda (najbrž kragulj) uplenila ter tudi odnesla krokarja. Vprašanje pa je, če ni bil krokar bolan, saj so ga na tem kraju opazovali že prejšnji dan. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 V letu 1980 je vse gozdno drevje na idrijskem izjemno bogato obrodilo. Obilica semen je gotovo vzrok, da so se že septembra v bukovih gozdovih množično pojavili ščinkavci, za njimi še pinože, kasneje pa tudi vse ostale vrste ščinkavcev.Izstopali so čižki, ki so se hranili predvsem na smrekah, najbolj pa krivokljuni, ki so to zimo tudi množično gnezdili. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 Na območju Rudniškega jezera v Kočevju sem spomladi videl rakarja, rumeno pastirico, prosnika ter odkril 2 gnezdi velikega ponirka. Marko Mas terl, 61330 Kočevje peskov a 1 Vprašanje zahteva odgovor The Question Requires an Answer Spoštovani urednik ! Dne 25.1.1982 sem na morski peščeni plitvini med Valdotro in Koprom (Zaliv polje) opazil 3 primerke črno-belih gosi. Hranile so se družno s srebrnimi in rečnimi galebi.S sklonjenimi vratovi so brodile po vodi. Bile so izredno plašne. Kratek opis: barva glave je kovinsko bleščeče se črno zelena; kljun temen; lisa, ki se začenja na hrbtu in končuje na prsih,je temno rjava; ostale lise so črne (sicer je gos čisto bela); noje temne; pod očesom bela pega. •