PoStnina plačana v gotovini. 10138 OBRTNI Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtniStua Dravske banovine. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40-— Polletno Din 20-— posamezna številka . . Din 1*— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in' upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. s V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1932. Štev. 1. Pogled naprej Dober gospodar je navajen, da ob pričetku vsakega poslovnega leta na« pravi natančen in premišljen proračun za svoje podjetje, ki predstavlja zanj obenem točno začrtano pot k nap red« ku in prospehu njegovega delovanja. Potreben pa ni le takšen načrt za teh« nično stran njegovih stremljenj, treba je napraviti tudi precizen proračun človeških notranjih sposobnosti, koli« kor baš izvedba njegovega stvarnega dela na zunaj predpostavlja solidne in trdne duševne osnove. Novo leto! Nove nade in upi na iz« boljšanje splošnega položaja vsakogar izmed nas, kajti nihče se ne zadovolji le s tem, kar že ima in kar je že dose« gel, vsakdo hoče še več in še boljšega, vsakogar vodi pot njegovih želj ne« utrudno navzgor k popolnosti, bodisi z ozirom na posamezne lvegove želje in načrte, bodisi na splošnost njegovih ambicij. Kakor jc v življenju posameznika, tako je tudi v življenju naše skupnosti, ki beži in teži v dušah tisočev in tiso« čev za ideali, ki so vsakomur posamič zveličavni smoter in ki se s silo mno« gih sorodnih duš in stremljenj preneso na splošnost kot nevzdržno gonilo na« ses*a dela za koristi in napredek skup« nostii. Tudi naši obrtniški skupnosti je po« trebpo, ob pričetku novega-leta določiti točnih m dobro premišljenih smernic, kajti vsakdo ve, da vsako delo nosi v vsem svojem razmahu in tudi v bodoč« nosti le obeležje svojega izvora na se« bi, da so le temelji nositelji vse zgrad« be in ti morajo biti trdni kakor skala, dobro, solidno in premišljeno zgrajeni, kjer vsi poznejši, še tako težki zahtev« ki in obremenitve dobe svojo zdravo podlago. Tudi mi obrtniki smo na tem, zgraditi si z novim letom za svoj ideal« ni pokret po osamosvojitvi zdravih in močnih temeljev, na katerih bomo mogli brez kakršnih koli poznejših očitkov zgraditi svojo lepšo in boljšo bodočnost. Novi »Obrtni zakon« nam prinaša tudi mnogo novih stvari, ki zahtevajo od nas celega in popolnega človeka« obrtnika, da sc v popolni samozavesti tudi zave vseli pravic in dolžnosti, ki mu jih ta nudi odnosno nalaga. Mno« postranske perspektive, ki nam jih od« pira ta zakon ha našo lepšo bodočnost, zahtevajo q'd nas predvsem intenzivne poglobitve in razmaha naše notranje delavnosti v smeri povzdige moralnega in /materialnega nivoja našega obrtni« šliejg^i' stanu. Najtrdnejša osnova vsega naŠijga bodočega delovanja pa naj bo določba novega obrtnega zakona, ki dajy ‘nam obrtnikom pravico samood« ločevanja v svojih lastnih, čisto obrt« niških zbornicah, s pomočjo katerih bode šele vsestransko mogoče razviti naše delovanje po intencijah zakono« 'jaVcev. S tem j c pač zadostno podan dokaz, da smo si določili za temelje svojega dela v novem letu dovolj trdne podlage, ki smo jo črpali neposredno n?; dOvolj avtoritativnega in vcrodo« stojnega vira. Z ozirom na posamezna določila no« vega obrtnega ' zakona smo obrtniki bolj kakor kdaj poprej ž novim letom navezani na poživljen j e naše delavno« .sti in’ na resnično poglobitev v vše po« drobnpsti obrtniškega vprašanja. Tre«, ba je'spraviti stare, tradicionalne obl« čajeHn mere, ki so- veljali doslej kot pravilo našemu •.delovanju, v popoln sklad z odredSami in določbami nove« ga zakona, treba je odvreči vse stare in konzervativne nazore in predsodke ter stopiti z novim Zakonom resnično tudi v novo življenje. Mi sicer visoko cenimo in spoštujemo tradicije, znamo spoštovati zasluge in delo gotovih či« niteljev v naši preteklosti, pač pa ne moremo in ne smemo jemati tradicij za edino zveličavno pravilo naše bo« dočnosti ter se dati od njih sijaja v to« liko preslepiti, da bi ne sledili duhu ča« sa s tem, da zgradimo na bogatih in zadostnih izkušnjah v naši preteklosti nekaj boljšega, primernejšega in ko« rstnejšega za razvoj in napredek ene najvažnejših narodno«gospodarskih pa« nog — naše obrti. Mi želimo le, da bi v novem letu vsak posameznik rešil po svoji najboljši vesti in po svojem svo« hodnem in neutesnjenem prepričanju vse naloge, ki so jih stavili nanj inte« resi naše obrtniške skupnosti, ter da usmeri svoje delovanje v bodočnosti edinole v resnično korist obrtniškega stanu brez ozira na svoje specialne! mnogokrat več ali manj sebične težnje, ki se morajo podrediti naši skupnosti. »Obrtni Vestnik« si je kot najizra« zitejši zastopnik napredne struje v našem obrtništvu, ki teži za temi ide« alnimi cilji, nadel za novo leto nalogo, da vse obrtništvo brez razlike dobro in temeljito seznani z vsemi predndst« mi in koristmi našega idealnega po« kreta v pravcu dosege obrtniške sa« mostojnosti in resničnega ter ne samo navideznega uveljavljenja njegovih pravic, Malaga je torej na posamezni« ku med drugim v prvi vrsti ta, da sc tesno oklene svojega lastnega glasila z vso ljubeznijo in da z intenzivnim sodelovanjem in podpiranjem, s širo« ko zasnovano propagnado določi naj« starejšemu obrtniškemu glasilu v na« ši ožji domovini odločujoče in častno mesto. Poudariti moramo ob tej pri« liki, da je bil naš list z ozirom na svo« jo materialno podlago vedno samo« stojen in vzdrževan s čisto obrtniški« mi sredstvi ter mu te samostojnosti tudi merodajne ustanove niso nikdar odrekale. Čudno se nam zato dozdeva na drugi strani to, da se nam prav od istih strani odreka pravica do samo« stojnosti našega pokreta samega, ter se s tem seveda posredno tudi naše« ,mu listu hoče diktirati način pisanja. Ni pa dovolj le tega, priznati moramo, finega, vendar zadostno prozornega načina sprovajanja nam nasprotne politike, pač pa sc nam hoče z goto« vimi sredstvi odtujiti tudi naše dose« danje sodelavce, vodeč jim dosledno pred oči, da »Obrtni Vestnik« ni strokoven list, to pa bi seveda takoj postal, čim bi zagovarjal sistem skup« n ih zbornic. To je pač žalostno meri« lo za strokovnost našega lista. Naš pogled v novo leto je jasen. Brez strahu in brez ozira na vse ovire vodi naša pot naprej in navzgor na« šim čisto obrtniškim ciljem nasproti. Tudi eventualna zmaga naših nasprot« nikov nas ne bi potrla, nasprotno po« dvojila bi le še naše notranje sile in podkrepila naše težnje za ideali, od katerih ne odstopamo niti za las. Če pa je pravica in resniča ostala še nor« ma našega življenja, potem smo si go« tovi zmage. S tem geslom stopamo v novo leto in kdor je nravi obrtnik, pojde z nami! Nove prilike stavbne obrti Tudi stavbni obrtnik stoji pred no« vimi vprašanji, ki mu jih stavi nova doba. V razvoju stavbarstva je nastal zadnja leta tudi pri nas skoraj popoln prelom med »prej« in »zdaj«. Na raz« voj graditeljstva vplivata zdaj že pri nas odločilno tehnika in gospodarska kriza. Vse to pa čuti tudi stavbni obrt« nik več ali manj na lastni koži. In ne smemo še prezreti novega obrtnega zakona. Najznačilnejše pri stvari je, da lah« ko govorimo o velikem napredku na« šega stavbarstva v zadnjem, času, ko Obenem ugotavljamo, da jc stavbni obrtnik v mnogo slabšem položaju. Gradnja visokih želczobetonskih zgradb pri nas, zlasti nebotičnika, po« meni gotovo velik tehnični napredek, toda samo tehnični, obrt sama na sebi pa s tem nič ne pridobi. Sploh pri nas radi pripisujemo vsem novim pojavom prevelik pomen, čeprav smo v sploš« nem še vedno starokopitni. Tako so tudi železobetonske zgradbe, grajene v skeletnem sistemu, dvignile precej pra« hu ter smo jih povzdigovali do neba. Mrtrali bi na pomisliti še, da se naše stavbarstvo ne bo postavilo na glavo, če zgradimo^ nekaj hiš v skeletnem si« stemu in da/bomo še vedno zidali hiše tudi iz opeke. Važnejše na je dejstvo, da grade vi« soke železobetonske zgradbe škoraj iz« ključno velika podjetja, s katerimi ne morejo konkurirati mala, ki ne razpo« biga j o s tolikšnim inventarjem in ne s kapitalom. Zidarski mojster pa tudi ne sme gradjti takšnih zgradb po stavbnem redu. Ako bi torej naenkrat začeli graditi le zgradbe v, skeletnem sistemu, bi ostal mali stavbni obrtnik brez dela in zaslužka ter nepotreben stan. Doslej je bilo pri nas gradbeno giba« lije zelo živahno in se količkaj podje« ten stavbni obrtnik ni mogel pritože« vati, da nima dela, tarnali smo le, da je slab zaslužek. Zdaj se pa zdi, da se je tudi v tem pogledu obrnilo na slabše. Kakor po nekem pravilu, je vedno manj dela, čim bolj se uveljavlja žele« zobeton, in da raste kfiza vzporedno z vodno višjimi zgradbami. Ta pojav je razumljiv — zadnje čase grade le denarni zavodi, zadruge, konzorciji, nalagajo kapital v palače srednji sloj je pa obubožal in zato skoraj nihče več ne gradi manjših hiš in vil. Denar« nih zavodov pa tudi ni toliko, da bi lahko večno gradili. Finančna kriza se očituje vedno bolj v pojemanju gradbenega gibanja. In v tem je največje vprašanje, ki prizade« va gradbenega obrtnika. Zato je tudi razumljivo, zakaj se ne more navduše« vati nad napredkom našega graditelj« stva, saj je v splošnem ta napredek brez praktičnega ppiheha za razvoj stavbne lobrti in saj predvsem odločuje gospodarski moment in šele potem teh« nični, čč gospodarski zavsi od njega. Ljubljana bi potrebovala še mnogo stanovanj, a predvsem cenenih, pre« prostih. Graditi bi bilo torej treba skromne hišice, ne luksusnih palač, saj imamo dragih stšnovanj še celo pre« več. Toda denarni zavodi raje zidajo zase palače kot bi znižali obrestno me«, ro, da bi-lahko zidal mali človek, ki najbolj pogreša primernih stanovanj. Seveda tu ne gre le za stgnova^ja, teni« , Vf*r. 'zji zflslir/ptr ' rinin1", ‘Venilipnih .' več za zaslužek, delo; za omiljen j e brezposelnosti dditVštva fa" težkega gospodarskega stanja obrtništva. !‘ Obrtnik mora računati z dejstvom: jni zaslužka. Najhujše je pa pri tem, da nihče ne vidi izhoda iz te krize. Vsi čakamo držeč križem roke. Obrtnik sam na sebi je prisiljen biti pasiven pri reševanju teh vprašanj. Treba je pa priznati, da jc preveč pasiven pri obrambi svojih pravic, kar sc zlasti očituje pri stavbni obrti. Upoštevati moramo sicer, da je stavbni obrtnik prepuščen skoraj popolnoma samemu sebi ter se mora sam potegovati za svoje pravice, kakor se ve in zna, ven« dar bi pa gotovo našel več zaslombe pri odločujočih faktorjih, če bi si jo znal poiskati z večjo smelostjo. Razen tega je pa še v gradbeni stro« ki cela lestvica stopenj izvrševalcev stavbne obrti. »Nižji« in »višji« sc gle« dajo kot pes in mačka ter je to razmer« je vedno bolj napeto. Mali graditelj se pritožuje, da ne sme zidati niti hleva, oni pa, čigar delokrog jc zaradi njego« vc kvalifikacije širši, toži, da uživa slabše kvalificirani obrtnik iste pra« vice. Zato je zlasti stavbni obrtnik priča« k o vaj novi obrtni zakon kot odreše« nje. Zdaj seveda ni z njim popolnoma zadovoljen, tolaži se pa, da se bo izka« zalo šele v praksi, kaj je dobrega ali s’abega v njem. Nekaterim se zdi, da je postala po njem Gradbena rok. šola in tudi dru« ge delovodske šole brez pravega pome« na, ker se baje v njih’rokodelci uspo« sabljajo za mojstre ter si pridobe več teoretičnega znanja kot ga v praksi smejo uporabiti. Sploh so se prilike za stavbnega obrtnika tako temeljito izpremenile, da bo moral zavzeti proti novim vpra« šanjern odločno stališče. Vse obrtništvo se pa mora zavedati, da ne sme čakati boljših časov prekri« Žanih rok in da čim slabši časi so, tem težje naloge nalagajo. Kar je zamuje« nega, je treba popraviti, v novem letu bo treba zasukati rokave za intenzivno in smotreno delo, da bo potem ob kon« cu zdaj nastopajočega leta bilanca bolj zadovoljiva. Iz Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Prejeli smo dopis od tovarišev iz Štajerske, da so se raznašale vesti na zborovanju Zveze obrtnih zadrug v Mariboru dne 13. decembra 1931, da se je odkrilo poneverbo pri ljubljanski Zvezi Din 25.000.— in da je bila Zveza radi tega razpuščena. Opozarjam vsakogar, kdor bi razna« šal te vesti, da bom proti njemu nasto« pil sodnijsko v imenu Zveze. Vsakogar, kdor bi slišal te govorico prosim, da naj to takoj Zvezi javi in sporoči, imena raznašalcev neresničnih vesti. Ivan Mihelčič načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Beograjska obrtna zbornica je na svoji zadnji plenarni seji sprejela ro« solucijo, v kateri zahteva, da se z za« konom izvede v vsej državi ločitev zbornic, in da, se obrtne zbornice osa« mosvojijo. Resolucija je bila poslana tudi ministrskemu predsedniku. Obrtniki, sodelujte pri našem listu! t Zakaj ne more priti do enotnega obrtniškega glasila? V št. 26 »Jugoslovanskega Obrtnika«- I čitamo članek pod gorenjim naslovom, j v katerem pisec navaja in razlaga, za- ; kaj ni prišlo, odnosno ne moTe priti do : enotnega obrtniškega glasila. Naše mnenje ja bilo doslej to. da ne i obešamo vsake stvari na veliki zvon, | (kot dela to pisec, a se ne podpiše. ! Z ozirom na sklicanje sestanka se pa čutimo toiiko prizadete, da ss je razgo- j vor res vršil, a ni bil oficielen in radi j tega mi tudi tega nismo hoteli obešat« na veliki zvon, ker so nam presramot-roe zahteve storili že privatno merodajni gospodje »Jugoslovanskega Obrtnika«. iMinenja pa smo Mi še vedno tega, da lopa ibeseda lepo mesto najde, itn snw> radi tega pisali direktno Zbornici za TOI v Ljubljani dopiis im stavili zahteve, a nismo še do danes dobili ni-ikalkega odgovora. 'Radi tega bi gospoda okrog »Jugoslovanskega Obrtnika« morala sama vedeti za vzrok in ga naj tudi sama pojasni tako kot je, ne pa potvarjati resnice. Smo za vsak sporazum, da bi »Obrtnik Vestnik« pisal tako, kot bi hoteli drugi — neobrtniki, to se nam pa zdi presramotno. * Dopis, ki ga je poslal konzorcij »O. V.« zbornici za TOI v Ljubljani dne 27. nov., se glasi: Veleuglednemu Obrtnemu odseku Zbornice za TOI v Ljubljani. Dne 25. t. m. nas je povabil član Obrtnega odseka pri Zbornici za TOI v Ljubljani g. Rebek na razgovor radi dosege sporazuma z Obrtnim Vestnikom, misleč pri tem na skupen nastop za ukinitev izhajanja »Jugoslo* vanskega Obrtnika«, kar se je vedno želelo s strani celokupnega obrtništva in tudi od zastopnikov sedanje sesta* ve Obrtnega odseka zbornice. Ta predlog smo sprejeli toplo in z veli* kim zadovoljstvom. Ze v svojem dopisu g. Rebek ome* nja, da smatra to on za privatno in neobvezno postopanje, pač pa je pri tem želel obveznosti od naše strani. Pri tem razgovoru so bili z njegove strani stavljeni tudi taki predlogi, ki so bili za nas povsem nesprejemljivi. Ker nam je mnogo na tem, da osta* ne Obrtni Vestnik kot dolgoletni edi* ni obrtniški strokovni list tudi še v bodoče edini list, apeliramo na naslov, da posveti od svoje strani temu vpra* šanju največjo pažnjo ter blagovoli ukiniti list »Jugoslovanski Obrtnik«. 2e ob tej priliki pripominjamo, da smo v tem slučaju pripravljeni, da se lahko poslužijo kot dopisniki »Obrt* nega Vestnika« obrtniki zagovorniki ločenih zbornic, kakor zagovorniki skupnih zbornic, tako, da se v tem po* gledu ne bi godila nikomur krivica, kar smatramo edino pravilnim, da pride s tem do izraza obrtniška volja. Dalje moramo tudi pripomniti, da bi bili pripravljeni v tem slučaju dati zbornici, kakor tudi štajerskemu obrt* ništvu primemo zastopstvo v konzor* ciju. Upamo, da bo naslovu ta naš pred* log ustrezal in pričakujemo cenj. toza* devnega odgovora. Upravnik. Predsednik. zbornici, je to že znak, da so vse široke primerno upoštevane in da bo tudi delo nedvomno koristnejše za poedin; stroke in obrt sploh, kot pa če so v zbornici zastopniki, ki zastopajo samo svoje delavnice ter niso niti odborniki lastnih zadrug in nimajo tako niti pre-ipotrebnega stika, ki je potreben zastopniku vsake stroke v tako važni instituciji kot je zbornica. Vse to, gospodje, je za nas važno in vam botpo drugič še več vprašanj stavili, ako nam na te točno odgovorite, da se boste prepričali, da tudi ljudje, ki zastopajo stališče ločenih zbornic, vedo, kaj je teorija, kaj praksa. Če nam pa tega ne pojasnite, kar želimo, bomo pa podatke dobili onim potom, ki nam je še na .razpolago, da bo obrtništvo pač dobro informiramo o koristi enih ali drugih zbornic. »Jugoslovanski Obrtnik«, odnosno -njagov naslednik pa imej zdaj besedo in nam pojasni tudi to, kar mi želimo, in ne samo, kar želi skupna zborntica. Končno moramo ipa sporočati vsemu obrtništvu v premislek še to, da uradni aparat ljubljanske skupne zbotnnice stane letno nekaj nad dva milijona dinarjev, medtem ko uradni aparat beograjske obrtne zbornice stane nekaj nad štiristo tisoč dinarjev, pri vseh strokovnjakih, kot jih ima tudi ljubljanska zbornica. Naše glasilo v preteklem letu Vsako podjetje, pa najsi bo še tako majhno, naredi ob koncu poslovnega leta bilanco — pregled dela, ki ga je opravilo. Zaznamuje dobiček ali izgu» bo. Če izkazuje izgubo je to znak, da se je pri podjetju slabo gospo* darilo, če pa zaznamuje dobiček, je znak, da je bilo gospo larstvo v pra* vih rokah. Večkrat zaznamuje pod* jetje tudi izgubo zaradi nastalih raz* mer, kot so n. pr. sedaj, kar je treba vsekakor upoštevati, ker ni vseeno ali slabo gospodarstvo ali drugi vzro* ki, ki opravičujejo lahko izgubo in jo zagovarjajo. Tudi mi smatramo, da je potrebno ugotoviti, koliko smo imeli dobička in izgube v preteklem letu z našim listom, ki je časopis za povzdigo obrtništva dravske banovine. Ne mislimo se tukaj spuščati v fi* nančno stran lista, ker je to stvar dru« gih činiteJjev, pač pa smatramo po* trebno ugotoviti na kratko pregled, koliko smo v moralnem oziru v pretek* lem letu z listom napredovali. Napre* dovali smo z listom mnogo in beležimo vsekakor uspeh, ako trdimo, da se je baš v tem letu toliko pisalo v listu prav glede obrtniške osamosvojitve in glede osamosvojitve našega lista izpod vplivov drugih teženj, ki našim niso enake, kot še nobeno leto doslej. List, kot že omenjeno, je prinašal največ idejne članke glede osamosvo* jitve in svobodnega odločanja v obrt* niških zadevah pod skupnimi ali loče* nimi zbornicami. Pisci teh člankov so bili ponajveč iz obrtniških vrst. Mno* go pa je pripomogel k temu tudi novi obrtni zakon, ki je izšel meseca no* vembra, in kateri vsebuje točko, ki go* vori o sistemu zbornic, o katerih naj obrtništvo odloča samo ali pa skupno z ostalimi gospodarskimi panogami. Kot list svobodnega neodvisnega odlo* čevanja je tudi naš »Obrtni Vestnik« zavzeJ stališče samostojnih ločenih zbornic. Pravzaprav je bila listu smer začrta* na že z uvodnim člankom prve števil* ke, kjer bivši ugledni obrtniški voditelj poživlja obrtništvo, da se oklene svo* jih strokovnih organizacij in da naj se v njih poprime resnega dela. Torej smer smo imeli, navodila nam je pa prinašal menama tok časa. Resno sle* deči temu uvodnemu članku smo tudi vedno in dosledno pisali v pravcu res* nice, ker smo smatrali, da je vsaka stvar, ki je za obrtništvo boljša, tudi koristnejša. Istotako se je zgodilo radi pisave lista, da je list zavzel povsem linijo, ki govori o najširši osamosvo* jitvi, katero obrtniki lahko dosežemo, samo če želimo. Pisali smo mnogo o naši najvišji go* spodarski instituciji, zbornici za TOI v Ljubljani O delovanju v nji in o se* jah smo vedno izčrpno poročali, koli* kor smo pač mogli. O izpremembi, ki je nastala pri Zbornici meseca novem* bra, smo tudi poročali, da so bili stari člani razrešeni in imenovani novi. Poleg v rubrikah »Kaj je novega« in »Razno« smo prinašali vedno tudi razne članke strokovne, idejne in pe* dagoške vsebine, ki smo jih prejeli od odličnih piscev, a največ iz obrtniških vrst. Nismo pa pozabili v listu našega naraščaja, kateremu je bilo posvečeno tudi nekaj člankov prav zanimive vse* binc v vzgojnem smislu. O obrtno nadaljevalnem šolstvu in strokovnem šolstvu sploh smo pa pri* nesli par prav zanimivih člankov, ki so potrebni vsakemu mojstru in pomoč* niku. Tudi narodno in nacionalno smo pb sali v našem listu, kar smo prav po* sebno pokazali v dobi pred volitvami za narodno skupščino dne 8. novembra in s tem dokazali, da smo obrtniki enakovreden in zelo državotvoren el e* ment. List je nedvomno mnogo pripo* mogel, da so volitve tako izpadle, ker sc -je obrtništvo listu odzvalo prav obilno in skoraj korporativno volilo. To naj bi bil na kratko pregled pisa* ve lista, ker se v najmanjše potankosti ne moremo spuščati. Omeniti moramo na tem mestu, da so bili sodelavci in pisci pri listu vse leto največ le obrtniki in da smo pri* čakovali več podpore od krogov, ki so odvisni od obrtništva. Predvsem smo pričakovali, da nam bodo poslali kakšne članke učitelji obrtno nadalje* valnih šol, ki imajo zelo veliko stika z obrtniki potom vajencev in bi nam lahko poslali članke vzgojnih in drugih vsebin. Od učiteljstva nismo prejeli popolnoma ničesar, a od drugih oseb, ki so zainteresirane na obrtništvu, pa prav malo, četudi so kar od njega ce* lo odvisne. Toliko se nam zdi umestno ob za* ključku XIV. letnika »Obrtnega Vest* nika« zabeležiti in ugotoviti, da smo napredovali, dasi so nas zapustili ne* kateri sodelavci, ker nismo mogli upo* št vati njihovih zahtev, da bi list pi* sail tako kot ni želja obrtništva, ki je v večini in odloča pri »Obrtnom Vest* niku«, in kar po našem tudi ni v korist celokupnega obrtništva. Mi se zaveda* mo velike odgovornosti pred bodoč* nostjo in smo radi tega tudi pisali v smislu najširše obrtniške samouprave ter se tako pred bodočnostjo zavaro* vali in ubranili očitkov, ki bi sicer bili. Kriza na deželi (Od uglednega obrtnika iz Štajerske je prejela naša uprava pismo, ki ga v naslednjem tudi objavimo, ta tako prikažemo, kako obrtništvo samo sodi o sedanjem težkem položaju. Pisec nam opisuje vse bolj domače, ampak iz srca ter zaradi tega skoraj dobesedno prinašamo njegovo pismo): »Pri današnji krizi malih obrtnikov na deželi, posebno v naši pekovski stroki, sem primoran še ta edini list, katerega sem dobivaj, odpovedati, ker ga mi ni mogoče več plačevati, zatorej prosim, da mi ga ne pošiljate več. Ker se ravno sedaj agitira za. skupne in ločene zbornice, moram vprašati, kje je bila sedaj naša zbornica in merodajni gospodje od zbornice, med katerimi je tudi izučen pek in nje član. ko so bile cene kruha diktirane pekom. Mislim, da bi bik) najbolje, da poizkusimo še z ločenimi zbornicami, kjer bi bili res od naših lastnih strokovnjakov zastopani, akoravno ne držim veliko na nobeno stran. Veliko se Je že pisalo po časopisju o enih in drugih, slabše pa je zmerom, ker so obrtniki še danes toliko nezavedni, da se dajo od raznih vplivov cepiti, ne da bi se združili vsi v eno vrsto, potem bi mogoče šel voz iz blata, kateremu edini izhod je, da imamo obrtniki svojo ločeno obrtniško zbornico. Drugače nam pa lahko gospodje pri zelenih mizah diktirajo kar hočejo, kot so to doslej, samo da po ceni živijo. Jaz sem moral tudi obrat ustaviti in še več drugih pride za menoj, kam bomo šli z našimi otroki na stare dni, to nas skrbi, ker že drugega dela ni več — bodemo šli živi v zemljo.« ('Naša uprava mu je odpisala na ta dopis, da mu bo list do nadaljnjega brezplačno pošiljala, kljub temu, da naš list vzdržujemo z naročnino in pičlimi inserati, medtem ko drugi stanovski listi dobivajo podpore in subencije.) NAROČITE Obrtniški koledar za le* to 1932 pri Zvezi obrtnih zadrug! Resnica - faktični stroški ločene zbornice Uvodoma moramo vsakega opozoriti na uvodni članek »Jugoslovanskega Obrtnika« v št. 27, kjer se govori o teo-irln in praksi ter o pametnih ljudeh in da se da marsikaj prikazati in napisati prav lepo in vabljivo. Vse drži, kot pravi prvi odstavek, toda mi smo že v zadnji številki zapisali, da ne debatiramo z ■»Jugoslovanskim Obrtnikom«, a ker se nam je podtaknilo nekaj, česar ne pojasnjuje »Jugoslovanski Obrtnik«, moramo odgovoriti in zahtevati z ozirom na ta članek, ki je napisan v zborničnem glasilu, da sedanji ali novi zbornični list vsemu obrtništvu brez ozira pojasni naslednje: L) Poročajte o dokladah za zbornico tako, da bo vsak obrtnik razumel. 2.) Koliko iso znašale doklade od obrtništva vsako leto od leta 1920 naprej. 3.) Koliko je Zbornica obrtništvu dala v teh letih. 4.) Koliko luradništva — aparata zibornlica vzdržuje sedaj za vse tri panoge gospodarstva v zbornici za HUi in koliko znašajo plače za ono isto uradništvo. To točko želimo predvsem točno, da vidimo, koliko uradništva bi pripadlo lahko na ločeno zbornico. 5.) Koliko 'se daje letno sub/enaje naaman drugim stanovskim listom, ki niso test Zbornice za TOI — »Trgovski List«, »Obrtni Vestnik«, kateri so 'last svobodnega odločevanja in pisasve. To (prosimo za pet let nazaj. 6.) Koliko znaša danes premoženje jfoomice za .TOI v Ljubljani in koiiko hi od tega premoženja odpadlo na samostojno obrtno zbornico, ako se kxS. To želimo predvsem radi tega, ker so se nekatere zadruge že pred leti izrekle za točene zbornice m zahtevale .obenem, da se razdelitev premoženja iz-ivalSi sorazmeneto. 7) Prosimo, da nam sporočite, koliko išo znašali proraičuni in obračuni ter pokritje za vzdrževanje Zbornice za TOI za pet let nazaij. To želimo povsem 'detajlirano, ker ito nas posebno zanima. Cim nam dzčipno odgovorite na ta vprašanlia, vaim bomo pa odgovorili mi še glede »praktičnih« koristi vašega članka, glede strokovnjakov v zbornici po iraizdeihtivi, glede vzdrževania upravnega aparata (ki bi ga ne ralbdli itoliko kot danes zbornica za TOI, ampak znatllno martj), glede avtonomnega odseka (ki je po vašem isto kot ločena zbornica — če bi to bik), bi mi sploh ne pisali (in govorili o crfbomicah) itd. ilstočasno pa prosimo, da nam odgovorite še na tole: Kdo je spisal ta nak in na podlagi katerih podatkov je povzel te »namišljene koristi«, kot jih omenjate pri zagovornikih ločenih zbornik:. Prepričani smo popolnoma, da obrtnik na deželi tega sam ni napisal, ker še nitn nam ne daste že zdavnaj zaželenih podatkov na razpolago, kako bi jih pa mogel obrtnik na deželi nrttiesti. Kajti, če bi nam dali te podatke tako na razpolago kot jih mi danes žed mo, bi nc bilo več govora o zbornicah, temveč bi jih že imeli ločene ali pa pq vašem skupne. Za nas je to žaljivka, ko pravite med drugimi tudi tole: »Kdor propagira danes ločene zbornica, ta zagovarja še hujšo obremenitev obrtnika« itd. Uverjeni bodite, da je prav nam na tem, kdo bo plačal večji davek ali kdo manjši, (jedro, na katero ste sami zadali in radii tega je vaša dolžnost da nam na stavljene točke točno odgovorite. Ce nam dokažete, da 5e s/kupna zbornica oenetfša in da je ras obrtni odsek po-poflnoma avtonomen kot to vi pravite, potem bomo tudi mi zelo vnetli propa-'galtorji za Skupne zbornice. Glede Obremenitve obrtmlištva z tožnimi dajatvami vam pa povemo, da smo mi oni, ki želimo, da bodo dajatve manjše, koris/ti in ■resnično upoštevanje obrtništva po njegovem pravttlnem zastopstvu pa vedno večje. V tem vidimo mi svoj ideal. V kakšni zbornici pa (je ta, nam je pa tudi mnogo na tem, ker, če le mak), gospodje, pogledate novi obrtni zakon, vidite povsod v vseh vprašanjih, ki so sporna, »rešuje zbornica«. In da nam ne bi smelo biti nič na tem, v kafkšni zbornici se to rešuj*, menda tudi ni vseeno. Ce so zastopniki zadrug — strok m njih voditelji ali načelnika obenem zastopniki v VIII. Obrtniški PLES se bo vršil v soboto . 16. ' i / januarja 1932 — v Kazini MII G. Milan Dragič G. Milan Ramuščak G. Milan J. Stojanovič generalni direktor Zainatsike banke Kralje- predsednik »Saiveza hnvatslkih obrtnika« v predsednik beograjske obrltm© zbornice vine JiugosLavije a. d. v Beogradu Zagrebu / ’ . * G. direktor je odličen gospodarski Dva naša odlična obrtniška voditelja, zagovornika najširše samouprave, delavec in vnet propagator obrtniške Oba cenjena g. tovariša sta znana širom cele naše domovine in spošto« osamosvojitve na finančnem polju in vana voditelja obrtniške mase prvi v Srbiji a drugi na Hrvatskem. ... ,. . , trav posebno ata pa oba tovariša naklonjena tudi težnjam obrtništva v tudi pri nas široko poznana osebnost. dravski banovini in ima v njiju svobodno odločujoče obrtništvo najtrdnejšo moralno oporo. - Rajko Ogrin, upravnik Zanatske banke kraljevine Jugoslavije, po* družnice Ljubljana Obrtne kreditne zadruge in obrtništvo Že v sredini minulega stoletja je bi* la od Schulze«Delitzscha rojena ideja i zadružnega denarnega gospodarstva in beseda samopomoč je po izobliko« vanju sistema zadružništva dobila pob no učinkovitost. Z gospodarskega in moralnega vidika je postal nesporen nauk o potrebi samopomoči, čeprav se je na prvi pogled prikazal le kot ne* plodna teorija ali lepa bajka. Trajni gospodarski pritisk in temu sledeče obubožanje vodita vedno tudi do du« ševne zaostalosti, oslabljenja vdlje, ki sta zavori razvoja in pogumnega pri; zadevanja po napredku. Manjši gospo« dareči človek se je sprostil misli, da mu more pomagati le država ali zaseb« na dobrodelnost. Pričel je spoznavati, da mora vsak, ki si želi napredka, predvsem zadobiiti zaupanje v samega sobe in vse svoje prizadevanje uteme« ljtiti v vrednosti svoje lastne osebno« sti. Plemenita samozavest in samopo« moč ter spoznanje velike vrednosti skupnega dela so osnove zadrugarstva. »Česar ne moreš sam, združi se z dru« gimi, k,i hočejo isto«, je dejal Schulze« Dalitzsch obupanim, obubožanim obrt« nikom. Tako je nastalo zadrugarstvo v skupnem dolu, s skupnimi cilji in skup« mirni uspehi. Vsako zdravo gospodarstvo predpo« stavlja dati in vzeti. Vsak, kdor hoče vstopiti v krog enako mislečih, mora biti pripravljen tudi na neke žrtve za dosego skupne delavnosti in uspehov. Zadružnik pa ne more biti samo ide« alist, ker mora upoštevati obstoječ« nost zakonov gospodarjenja, vendar ga diči poleg gospodarskega premlsle* ka tudi socialno mišljenje in občute« nje. Alko preidemo iz tega razmišljanja o osnovnih pojmih zadružništva^ na da« našnje prilike sedanje v človeški zigo« dovini nepoznane gospodarske in fi* nančne krize, moramo ugotoviti, da je nujnost gospodarskega združevanja v zadrugah mnogo večja kot kdaj prej. Nesporno je, da je zadružniški pokret naši banovini po zaslugi pionirjev Mihaela Vošnjaka, Janko Pajka in dr. Kreka dosegel tak razvoj, po katerem se lahko zgledujejo vse ostale pokra« jine oaše^ države. Ugotoviti pa mora« mo, da obrtništvo v naši banovini zda« leka ni organizirano v takem številu obrtnih zadrug, ki bi odgovarjalo go« spodarski potrebi tega številnega sta« nu. Od 974 zadrug imamo v naši ba« novini le 61 produktivnih obrtnih za« drug, medtem ko o čisto obrtnih kre« ditnih zadrugah vobče ne moremo go« voriti. Velik del teh zadrug životari in zaznamuje le redke vidnejše uspehe, čemur je največ krivo pomanjkanje kapitala. Potrebne so nam obrtne krc« ditne zadruge, ki bi z denarnimi sred« stvi podpirale produktivne zadruge in posamezne obrtnike. Veliko je sicer število naših podeželskih kreditnih za« drug, ki pa so v prvi vrsti namenjene kmetovalcem. Danes se tudi od pode« želskega obrtnika zahteva boljša in preciiznejša izdelava produktov, kar pa predpostavlja modernizacijo obrata in s tem zvezane investicijske stroške. Kapital pa je potreben tudi za nabavo surovin, izplačevanje mezd itd., in le redki so oni obrtniki, ki zmorejo last« na sredstva za investicije in vzdrže« vanje nemotenega obratovanja in pro« dukcije. Kakor je v sedanji težki gospodarski 'in finančni krizi, ko so posamezniki preobloženi z lastnimi skrbmi in te« žavami, dozdevno nemogoče pokreniti večjo akcijo za ustanavljanje obrtnih kreditnih zadrug, tako smo na drugi strani mnenja, da je pri tem položaju prav danes skrajni čas, da se popravi zamujeno s tem, da se obrtništvo za« teče k zadrugarstvu, to je samopomoči v medsebojnem podpiranju. Pomisleki o verjetnosti uspeha in bodočnosti obrtnih kreditnih zadrug ne veljajo, četudi imamo nekaj slabih primerov. Z ustanovitvijo Zanatske ban^e kra« ljevine Jugoslavije, ki ima v smislu pravil člena 6.: »cilj, da pomaga obrt« nikom in obrtniški delavnosti z osikr« bovanjem povoljnega kredita in pom a« ganjem ustanavljanja obrtniških za« drug. Da pospešuje ustanavljanje kre« ditnih in ostalih obrtniških zadrug in kreditira vse obrtniške zadruge in ustanove«, je obrtništvo vse države dobilo močno oporo in s tem tudi obrtne kreditne zadruge svojo hrbte« mi oo. Duhu časa prilagodena širokogrudna uvidevnost najodličnejših obrtniških organizatorjev je doprinesla, da je kra« Ijevska vlada v dobri zavesti, da je obrtniški stan poleg kmetijskega naj« važnejši činitelj v našem narodnem gospodarstvu, z zakonom z dne 30. ja« nuarja 1926. leta ustanovila Zanatsko banko Kraljevine Jugoslavije. Naše obrtništvo naj se te velike pridobitve zaveda, zlasti odkar je doseglo otvo« ritev ljubljanske podružnice in s tem zopet naredilo velik korak v svojem napredku. Boj za obstanek je pri obrtniku dvojen, in sicer proti gospodarski krizi in proti razmahu industrije. Ako hočemo najti pomoči, jo moremo najti le v skupnosti z onimi, ki vodijo isti boj. Pomoč je najiti le v samopomoči — v zadrugah, zgrajenih na zdravi gospo« darski demokraciji in le v takih gospo« i darsklih združbah more obrtništvo sa« mo odločati o svoji usodi in neodvis« nosti na gospodarskem polju. Dana« šnji težavni gospodarski položaj nas iie sme omalodušiti, ne smemo prekri« Žanih rok čakati, da nas čas prehiteva, temveč moramo z budnim očesom opa« zovati vse, kar se okoli nas godi in za vse nevšečnosti sproti iskati leka. Boj za obstanek je težaven, v njem pa ne smemo podleči, temveč skupno zmaga« ti, z neugnano željo po napredku v korist posameznika in s tem celote — naše drage nam domovine Jugoslavije. Iv. Mihelčič ml.: Obrtniška poučna potovanja Že sam naslov nam pove, da so to nekaka potovanja obrtnikov, ki imajo namen, da si obrtnik potom potovanj a m ogleda pridobi širokega vpogleda v delovanje drugje in poveča takio svoje strokovno znanje. Ni še dolgo tega, ko so namen in po« men potovanj opravljale druge mož« nosti izobrazbe in pouka. Predvsem se je pričelo z uvajanjem modernega strokovnega šolstva sporedno z naglo razvijajočo se trgovino in industrijo, polagati tudi večjo pažnjo izobrazbi obrtništva. Do takrat se je pa vršil pouk v praktičnem in teoretičnem srni« slu mnogo drugače, kot se vrši danes. Mi Slovenci smo pridobili moderno obrtno šolstvo šele pred 20. leti, ko so nam naši odlični narodni voditelji pre« skrbeli potrebne prostore s postavit« vijo zgradbe drž. obrtne šole, sedaj Tehniške srednje šole v Ljubljani. Še« le s postavitvijo te zgradbe in z za« gotovitvijo učnih moči zavodu, je za« čelo polagoma prenehavati ceharstvo, ki pa je do današnjih časov skoraj po« polnoma izumrlo ali prenehalo, odnos« no se spremenilo v drug način. Zamisliti se moramo v čase pred več nego 30 leti nazaj, in zbrati podatke, ki so nam j.iih ohranili naši mojstri, ka« teni so sami popotovali po raznih de« želah in državah. Pri nas je bila obrt vedno na precej lepi stopnji ter sega tudi več stoletij nazaj v ono dobo, ko so pri nas še kopali železno rudo in so obstojali plavži, ki pa so polagoma ugasnili, in vidimo danes samo še njih razvaline. Mnogo, zelo mnogo so iz« delovali naši prednamci stvari iz žele« za ter imamo še danes ohranjenih ne« kaj obratov, ki so sicer pod vplivom naglega razvoja toliko napredovali, da niso danes več posamezne obrtne de« lavnice, temveč že lopo razvijajoča se industrijska podjetja. Semkaj spada« jo predvsem kraji kot so: Železniki, Kropa in Jesenice. Kakor so začeli prej omenjeni obra« ti napredovati odnosno propadati, ta« ko vidimo tudi delitev na obrte in stro« ke, izmed katerih se jih je mnogo po« vsem specijaliziralo. Posebno vidno je bilo opaziti to v kovinski stroki, ter imamo danes nobroj vrst kovinarskih obrti. Prilično isto kot s kovinsko stro« ko se je pa godilo tudi z ostalim obrt« nimi panogami, ki so sledile vedno v gotovi razdalji za kovinsko stroko. V zvezi z delitvijo obrti na specijal« ne stroke je pa nastala potreba, da se naši obrtniki tudi spopolnijo v teh strokah jn je tako nastala doba cehov« stva. Izučen pomočnik je moral, ako je hotel kaj veljati, prijeti za popotno palico in odriniti v druge dežele, da je videl tamkaj navade, običaje in pred« nosti ter za takratne razmere tudi do« vršenosti svoje stroke. Ko je tako pre« potoval po par let razne kraje in delo« val pri raznih mojstrih, se je vrnil lah« ko domov poln zavesti, da si je prido« bil dovolj znanja in sposobnosti za sa« mostojno vršite v svojega obrta. Na tak način so se usposabljali na« ši mojstri še pred nedavnimi leti, med« tem ko je danes že popolnoma druga« če. Naglo razvijajoča se obrt je spo« redno z drugimi gospodarskimi in nacionalnimi panogami zavzela tak razmah, da je nastala potreba podrob« ne razdelitve dela pri vzgoji obrtni« štva in obrtnega naraščaja sploh. Kot že spočetka omenjeno o obrtnih šolah in njih razvoju z ozirom na obrt in nacionalno življenje našega naroda, zaznamujemo zadevni preobrat prav z ustanovitvijo obrtnega strokovnega uč« nega zavoda, ker se je s tem momen« tam usmerila obrtniška vzgoja v dru« go smer nego je bila do tedaj. Naš narod je imel velike nasprotni« ke nacionalne obrti preje tudi v dru« gorodcih, ki so nam gospodovali in sem ter tja vrgli kakšno malenkost, da so nas tako sem tor tja potolažili z ozirom na naše zahteve. Po ustanovitvi naše svobodne države nam je pa zasi« jalo tudi tu solnce svobode in, ker so se nam odprle nove državne meje, a stare mnogo spremenile, smo morali pač poseči po drugem vzgojnem sred« stvu kot smo se ga prej posluževali s cehovstvom. V naših delavnicah so se izučili po« močniki, a niso mogli iti več tako na popotovanje, kot se je to gojilo prej. Merodajne korporacije, organizaoije in šolska vodstva so pa začela organizi« rati poučne ekskurzije najsi bo v tu« zemstvo ali inozemstvo. Pomen teh ekskurzij vedo ceniti predvsem organizatorji in vzgojitelji naših mojstrov in obrtnega naraščaja ter tudi udeleženci takih poučnih po« tovanj sami. Naša poučna potovanja tekom zad* njih let so nas poglavitno vodila v so« sedne države: v Avstrijo, Čoškoslova« ško in Nemčijo, kjer smo si ogledali rn ZtMtJKA BANKA KRALJtOlHC JOCOsUUIJE Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarievili Telefon Štev. SO—20. Centrala: BEOGRAD Daj« menične ln kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki poaojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Olavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče ln žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. o. 0. podružnico Unmjana dedičev) Račun pofitne hranilnice Stev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje ln prodaja devize ln valute za račun obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. razvoj in napredek obrti ter smo vide* li mnogo novih in praktičnih sredstev, ki jih je ta ali drugi udeležencev upo* rabil že tudi praktično v domovini. Predvsem pa moramo poudariti tu* kaj pomen zgodovine obrti, katera se nazorno vidi z vso sikrbjo zbrana v znamenitem Nemškem muzeju v Mo* nakovem. Ta muzej napravi na poset* nika globok vtis, ker vsebuje v svojih zhirikah najstarejše izdelke, ki jih je izdelal človeška roka in njegov um. Pravilno ceniti more pomen takih potovanj le udeleženec, kateremu je na tem, da si bo v resnici nekaj pri* dobil in končno naj omenim, da taka potovanja nikakor niso luksus, temveč so naporna pot, ki utrudi vsakega. Opozarjam na važnost teh potovanj predvsem one, ki se tega niso šc mo* glri posl užiti, da to store pod vodstvom raznih obrtniških organizacij in kor* poracij in prepričani naj bodo, da uspehi ne izostanejo. Odgovor »Jugoslovanskemu Obrtniku« »Jugoslovanski Obrtnik« št. 26 z dne 17. decembra se je torej potrudil, da pobije moj članek, katerega sem napi* sal v »Obrtnem Vestniku« »št. 48 pod naslovom »Resen nasvet«. Nisem človek, ki hoče tavati v temii, vesel som vedno, če mi prinese kak pameten človek tudi kakšen resen na* svet. Vsak čitatelj me naj pa dobro razume in nihče mi naj ne zameri, da sem glede zbornice prišel na to, da skupna, posebno pa še takšna, kakršna nas zagovarja danes, ni za nas. Kot tak sem obrtnik z dušo in telesom, rad delam samo za izboljšanje obrtniške* ga položaja. Na polju za ločeno zbor* nico sem pa neustrašen borec ter se ne dam premakniti niti za korak, po* sebno pa v vprašanju zbornice. Nihče nima tako lepih besed, da me omami z njimi in to zaradi tega ne, ker jih tukaj ne rabimo, da bi nam jih govo* rili drugi — neobrtniki in če jih pa ra* bimo, da nam govorijo, ©o pa za to pila* čani, ampak ne za ito, da na« po advo* katsko lovijo po zadružnih občnih zbo* rih. Sto protestnih člankov, pa najsifoo v kateremkoli časopisju, me ,ne obrne v drugo smer drugače kakor na pošten način. Proč pa z vsakimi hinavsko* zahrbtnimi napadi, kajti za važno sma> tram to, da se pisec v »Jugoslovan* skem obrtniku« tudi podpiše, tako, da se spoznamo. Pisec v »Jugoslovanskem obrtniku« pravi, da se s temi vrsticami ne bavijo zaradi osebe spoštovanega pisca, pač pa so prisiljeni odgovoriti na nekaj očitkov in trditev g. pisca. Dobro Vas tukaj razumem, gospodje, vem, da sem vam ikot podeželski obrt* niik premajhen, vem, da me hočete s tem poniževalno zafrkniti, zato, ker mi manjka pri podpisu dr. ter ker nisem nilkak ugleden magnat. Vse to me pa ne užene, ker sem ponosen, da sem obrtnik, kateri se vam z lahka ne vse* de na nastavljene limanice. Obžalujem samo to, ker sumim, da nimam tukaj opravka s kakim obrtnikom, ampak zopet z dr. ali pa celo neobrtnikom. Hočem pa vzlic temu pokazati, da očit* ki. katere prinašam, niso neumestni, ka* kor pišete, pač pa sem tem potom pri* siljen, da se glede zbornice dogovo* rimo bolj natančno, da bo videl obrt* nik, kdo nobira podpise za skupno ali ločeno zbornico. Dne 21. novembra 1931. je poslala Zbornica za TOI v Ljubljani dopis Kr. banski upravi Dravske banovine pod tekočo Številko 20/697, v katerem se pritožuje zoper ljubljansko Zvezo obrtnih zadrug, da ona pošilja zadru« gam okrožnice s podpisom g. Pičmana, da naj hitro pošljejo Zvezi izjave za ločene zbornice. V dopisu navajajo, da je besedilo te Pičmanove okrožnice objavljeno v »Obrtnem Vestniku« z dne 20. novembra 1931, št. 45. z našlo* vom: »Na delo za samostojne ločene zbornice«. Zbornica za TOI v Ljubljani navaja torej v svojem dopisu, da se opozarja g. bana na nevarnost, da bodo plačani ag'tatorj.i skušali s falzdfiikati predoči* ti ministrstvu, da je večina zadrug za sistem ločenih zbornic, da se je v tem pogledu pri zadrugah napačno pošto* palo, da so načelniki podpisali izijave za ločene zbornice brez zadružnih občnih zborov, po nekod pa celo na* čel nik zadruge sam. navzlic drugačne* mu mnenju zadružnikov podal izjavo v prilog ločenih zbornic. Zbornica opo* zarja g. bana, da se slepomiši po Beo* gradu z netočnimi navedbami, name* nomH potvorjenimi številkami, trditva* mi itd. itd, Če kdo želi, prinesem dfugjič ta do* pis v javnost natančno dobesedno, do* čim sem tukaj prinesel samo izvlečke. Gospodje obrtniki! Tak dopis si do* v olju j e poslati naša ljuba, visokospo* štovana zbornica g. banu, ne da bi pri tem pomislila, kaiko grd raeur) daje s tem sama sebi. , Dne 22. novembra 1931 popoldne se je pripedjaji peki gospod od zbornice s spremstvom v Dravograd v svrho pobiranja podpisov za skupip zborni* co. Prišel je z avtomobilom od celjske strani. Qn in spremljevalec sta šla k zadružnim načelnikom ter jih prego* varjala, da podpišejo i«jtiye, katere sta imela s seboj za skupno zbornico. Ta* ko imam d>Qkaz, da je podpisal načel* nik skupne zadrugč y P izjavo za skupno zbornico vkljub akorav* no $c je članstvo na njih zadružnem občnem zjjpru izrecno izjavilo za lo* čeno zbornico. Drugi načelnik istotaim, pač pa od gostiln&arakjž 'ggdruge, je podpisal izjavo brez občnega »bora, dočim so oteli pri obrtnem načelni* ku pri nas v Dravog/^du na slabo, na* čelniik jim je na zborovanju dri c 29. no* vembts v Slovenjgradcu povedal v obraz kar ji«H gfe. Tako so šli torej od zadruge do zadruge st avtomobilom, v Slovenjgradcu se je pa izkazal«, da jih edino zbornica za svoje delo dobro plača. Kar pišem tukaj, gospodje, je resnica ter na zahtevo prinesem imena vseh načelnikov ter onih, ki so za skup* no zbornico pobirali podpre. Dragi fovariši — obrtniki! Vzemite sedaj v roke *Q;brtni Vestnik« št. 45. ter prečitajte torej okrožnico s podpi* som g. Pičmana, zoper katero 86 Zbor* nica pritožuje na Kr. bansko upravo. Vide4i boste, da okrožnica pravi med drugim, da gadmge, ki se na svo* jih občnih zborih nigp izjavile glede zbornic, skličejo širše odfeoroy£ seje občne zbore, kjer pa je več zadrug v enan? kraju, tam pa priporoča skup* na zborovanja, pa katera naj se pova* bijo govorniki za sisfem skupnih in ločenih zbornic, tako da bi padali očitki, da se je zborovalce le enostran* sko informiralo. G. Pičrnan torej pravi v okrožnici, da §e njim ne gre za dni* go, kakor da obrtništva izve resnico, potem pa odloča po svoje. T#ko je, gospodje, zbrani okoli »Ju* goslova*wsk£#a Obrtnika«. Ali mi še zamerite, če se «ji s tudi nelepo delo? Ali je to sloga tistih mai, ki naj nam korakajo na čelu. Kako dolge pa ho* čet§ še zahtevati od nas, da si naj sa* mi pletemtp bič, s katerim nas hočete tepsti. Kdor rda ne dopuščajio' proste stanovanjske kupčfje-, ki bi 'billa v Škodo ubožnejšim. Pogajanja za kliring med Avstrijo In Jugoslavijo. Kakor paroičaijo z Dunaja, igo pogaijairvja glede uvedbe klirmga za likvidacijo trgovskih plačil med Avstrijo in Jugoslavijo že precelj napredovala. Glede postopanja s plačili itz teko-ičilh trgovskih posloiv je dosežen že sporazum. Pogajanja pa se vršijo še glede! načina likvidacije starih terjatev, Veselo novo leto ob Original Lutz peči Vam želim! Emajliram napise in Črke, ponikljam, izdelujem razne vrste peči za stanovanja, dvorane in delavnice, jako solidno in poceni Ing. Guzelj^ Ljubljana, šiška BELJAŠKA 4. — Tel. 3252. Srečno in vesele «V©vo leto 1.932 zele vsem znancem in prijateljem: ■mhhmmmh F. & E. Remžgar slikar im pleskar Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 Smole Anton livarna, Podsmreka pri Ljubljani Lasan Ivan gostilna »Dalmacija« Ljubljana VII. Vodnikova cesta 17 Matija Andlovič mizarstvo, zaloga pohištva Ljubljana, Komenskega ulica 43 Slamič Franc velemesarija, tvomica mesarskih izdelkov in konsorv Ljubljana Josip Rozman izdelovalec pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra cesta 85 Ignacij Narobe tapetnik in dekorater Ljubljana, Gosposvetska cesta 36 Tiskarna Jereb Ljubljana Vil. nasproti velesejma Javornik Ivan in Frančiška mesarija in izdelki iiz svežega in suhega mesa Ljubljana, Domobranska cesta 7 Jugo Radiator lastnik Friderik Hertle podjetje za centralne kurjave Ljubljana, Kolodvorska ulici 18 Peter Angelo gen. zastopstvo Klein & Stiefel, Fulda LjiUbljana, Dvorakova ulica 6 R. Grobelnik gledališki frizer za gospode in dame Celje, Glavni trg 17 Agnitsch Andrej klepar Novo mesto Udovič & Lampe ki jučavničarstvo Novo mesto »Novobor« splošna industrijska delniška družba Novo mesto Ivan Svetec brivski salon Novo mesto Martin Hočevar - Stavbno podjetje Novo mesto Jevšček Karol splošno mizarstvo Kamjdija - Novo mesto Murn Gustav gostilna Novo mesto - Breg Pristou & Bricelj črkoslikar« tvo Ljubljana, Resljeva cesita 4. Tel. 2908 Rozman Ivam čevljarski mojster Ljubljana, Rožna ulica 3 Kržišnik Ludvik trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami, Rajhenburg Grabjec Franjo fotografski umetni zavod Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 L. Lukas čevljarski 'mojster Ljubi jama, Sv'. Petra cesta 7 Vilar Karol slaščičar in gostilničar Dol. Logatec Lukančič Josip čevljarski mojster Dol. Logatec Hodnik Viktor ključavničarski mojster Dol. Logatec ■\J , 'i* Brus Josip trgovina z mešanim blagom, parna pekama Dol, Logatec > i ' 1 Krajc Ivan trgovina z mešanim blagom Dol. Logatec, Čevica št. 37 Rabič Teodor štampilje in grafični izdelki Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 Geršak Miha splošno čevljarstvo Rajhenburg Agrež Franc splošno čevljarstvo Rajhenburg Bizjak Ivan splošno čevljarstvo Krško Glogovšek Lovrenc splošno mizarstvo in pogrebni zavod. Krško Štrubelj Janko urarski mojster Krško Salmič Marija šivilja Krško - Leskovec Bajc Martin splošno čevljarstvo Raka - Gmajna Šimenc Ivan vrtnar Ljubljana Brata Ročlč sobno pleskarstvo in slikarstvo Ljubljana, Vegova 8 Živec Marija in Franc gostilna in stavbno podjetje Ljubljana, Rimska cesta Usenik Ivan gostilna in trgovina Ljubljana, Borštnikov trg 2 i ' , ■ • v ; I Strgulc Pavel izdelovanje žičnih posteljnih vlog Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 Matija Jankovič kleparstvo . Ljubljana, Rimska cesta ili9 Ivanka Možina modiistinja' Ljubljana, Gregorčičeva ulica M. Lazar V ' strojno ptotenje Ljubljana, Rimska cesta 21« Delavska pekarna spl. gradlb. gosp. produkt zadruga »Naprej« ir. z« z o. z. Celje Henrik Dejak izdelovatelj raznih usojenih izdelkov, ročnih torbic, denarnic itd. Ljubljana, Vidovdanska cesta 22 Matko Pogačnik galanterijska delavnica — okvirji iza slike Ljubljana, Kongresni trg 12 Lovro Pičman vodovodna instalacija, centralne kiuitjaive in kleparstvo Ljubljana, Ilirska ulica 15. Tel. 2M1 Bizjak Ivan pama pekama Ljubljana, Gosposvetska cesta Kregar Josip tesarski imojster Ljubljana, Kodeljevo St. 19. TeL 2646 Andrej Marčan mesar in prekajevale« Ljubljana, Rimska cesta 21 Krapež Fran restavracija in kavama »Zvezda« Ljubljana Jakob Kavčič pama pekama Ljubljana, Gradišče št 2 Karol Bevc trgovina z mešanim blagom Guštamj Vidmar Karol pekama Ljubljana, Rimska cesta 6 Vrhovec Albin gostilna in mesarija Ljubljana, Borštnikov ittg št 3. Jakob Trček parna pekarna Ljubljana, Breg št. 6 Josip Schatter ■slikarsko in pleskarsko (podjetje Guštanj Piskar Ivan pekama Ljubljana, Dunajska cesta 5 Rupar Riko gosttilma »Oelbav« St Vid nad Ljubljano Ivan Mihelčič komcas. električno podjetje 'Ljubljano, Borštnikov ti£ 1, TdL 37-09 mmmmmmmmmmummmammsm nmmmm Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. januarja 1932 ponucU be glede dobave raznih vijaikov, ste* klenic za kisik, lpOO m kabla, glede dobave jamskih signalnih zvoncev in 300 m jermenov. Direkcija državnega rudnika Vele= nje sprejema do 11. januarja 1932 po* nudbe glede dobave sit za sortiranje premoga ter glede dobave strokovnih časopisov. Dne 11. januarja 1932 se bo vršila pr' Direkciji državnih železnic v Su* botici ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko*telefonskega materijala. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljnai sprejema do 4. ja« nuarja 1932 ponudbe glede dobave 200 komadov acetilenskih gorilcev in 2500 komadov vložkov za nje, 20.000 kg kalcinirane sode, 400 kg denaturirane* ga špirita; do 5. januarja 1932 pa gle* de dobave 80 komadov jeklenih krtač in 4 brusnih kamnov. Direkcija državnega rudnika Vele? nje sprejema do 4. januarja 1932 po* nudbe glede dobave 630 kg raznih žič= nikov, 1100 kg železa; do 11. januarja 1932 pa glede dobave 10.000 komadov krajnikov in laboratorijskih steklenih potrebščin. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. januarja 1932 ponudbe glede dobave 150 m gonilnih jorme* nov, glede dobave spiralnih svedrov, 1000 kg pisane bombaževine za čišče* nje strojev, 100 kg aluminija, 20 ko madov karboru ndum ==s m i rk oviih plošč, 5 komadov usnjenih ko tur. Direkcija državnega rudnika Kakunj sprejema do 8. januarja 1932 ponudbe gede dobave cevi, 50 komadov sirko* vih metel ter 10 kg blank usnja. Dobava državnih zastav. Direkcija državnih železnic, saobračajnoskomer= cijelno odelenje, Subotica, sprejema do 4. januarja 1932 pismene ponudbe glede dobave 15 komadov državnih zastav. Direkcija državne ga rudnika Vele? nje sprejema do 11. januarja 1932 po= nudbe glede dobave 400 m" jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. januarja 1932 ponudbe glede dobave 200 m kabla. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. januarja 1932 ponuds be glede dobave naprave proti prena* petosti ter glede dobave 2000 kg mas sti za jamske vozičke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. januarja 1932 ponud* be glede dobave ca. 30.000 kg pšenič* ne moke, 4000 kg svinjske masti, 2000 kg namiznega olja, 2500 kg kave, 5000 kg riža in 2000 kg mila. Vršile se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 12. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Saraje= vu glede dobave mrežic za plinske svetiljke; dne 14. januarja 1932 pa gle» de dobave telegrafsko * telefonskega materijala. — Dne 13. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Su* botici glede dobave 320.000 kg port» landseementa. — Dne 15. januarja 1932 pa pri Upravi državnih monopo* lov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave motvoza. Prodaja zabojev. Dne 12. januarja 1932 se bo vršila pri Dravskem inten* dantskem skladišču v Ljubljani pro= daja 512 komadov starih sodov. Prodaja lesa se bo vršila dne 18. ja= nuarja 1932 pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih. Direkiija državnega rudnika. Senjski Rudnik sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave zakovic in vi« jakov. (Predmetni oglasi z natančneje širni podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na v po? gled.) Pobiranje občinskih trošarin v letu 1932. V »Službenem listu« dravske banovina je objavtljem razglas kr. banske uprave, (ki dovoljuje, da smejo vse občine draivisike banovine, izivzemši a\ to-nomnih mest Ljubljane, Maribora in Celja, ipojbiiraiti v času od 1. januarja 1932 naipreij' pa do odobritve proračunov, odnosno razglasitve eventualno zvišanih trošarin občinska trošarine v isti višini, kaikor so bile odobrene po proračunih za 1. 1931. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam lIvan LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. Tvornica ZA DUŠIK D. D. Ke \ 34 urah kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi In svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo Srečno in veselo ASA-RUŠE tovarna JOS. REICH. ndružene gngosiov tvorni«® acetilena in oktigena d. d NOVO LETO dovolfnjeta i «vo)imi pryomtnimi proiivodi i DNEVNO SVEŽE PRAŽENA •- KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM V 1 » zeli vsem čitateljem Sirom Jugoslavije na stotin* uprava in L- DU E3. L_r.i A M VODNIKOV tRa st. s. Im nudita tisočerim mirno, lopo in solnčnobeio kakor po dnevi ACETILEN SfJan)4 lut^MiuKcija napru* ,amč«!iieppasno m ceneno acetilensko luč elektr. konces. podjetje Iak»riiia)tc tudi Vi M njihov« proiirode ▼ »vojo korist! OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA s KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon St. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Telefon št. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Glavni in odgovorni urednik Ivan Muhedčič ■ ml. '5fe"konzorcij »Ofortoeg-a Vestnika« Iman Mithelčdč. Tiska Narodna Tiskarna. Predstavnik F\r. JezerSek. Vsi v LjwW(jatt:i