Boj za šolo.* Te dni so se pojavile v Belgiji zopet demonstracije proti klerikalnim šolam. Doslej je namreč vlada dajala samostanom na tisoče podpore za samostanske šole, tako je bila večina šolstva v klerikalnih rokah. Vobče je bilo šolstvo zanemarjeno. Po zadnjih volitvah pa se je začelo važno gibanje za osvoboditev šole, in demonstracije zadnjih dni, ki so se jih udeležile množice na desettisoče, pomenjajo odločen protest javnosti proti samostanskim, od države podpiranim šolam. Dolžnost države je, da sama poskrbi s posvetno šolo za vzgojo državljanov. V Franciji je te dni predložilo ministrstvo posebno določbo, ki naj varuje francosko šolo pred raznimi klerikalnimi napadi. Po ločitvi cerkve od države so se namreč klerikalci vrgli na francosko šolo, hujskali so ljudstvo proti državni šoli, proti učiteljstvu in proti šolskim knjigam. Da zavaruje država svojo šolo pred klerikalnimi napadi, je ministrstvo predložilo zbornici sledečo določbo: Kazen 16 do 20 frankov, oziroma 6 dni do 2 mesecev zadene vsakega, ki bi z darovi, obljubami, z nasiljem in grožnjo z zlorabo svojega družabnega stališča ali z drugimi sredstvi delal proti šolskemu zakonu ali proti šolskim uradom in motil pravilni obisk in pouk javne državne šole. Kakor se sliši, ne bo ta zakonska določba sprejeta v tej, ampak v mnogo strožji obliki, ker je država prisiljena braniti svojo vzgojo in šolo, svoje učiteljstvo in svoje mlade državljane pred klerikalnimi napadi.** Pri današnjih razmerah bi bil podoben paragraf tudi v Avstriji, posebno na Slovenskem potreben, ker danes naša državna šola in naše učiteljstvo ni nikdar varno pred novimi klerikalnimi napadi. Omeniti je tudi dogodke na Portugalskem, zaradi katerih se »Slovenec" tako jezi. Pri ločitvi cerkve od države določa namreč zakon na Portugalskem jako stroge določbe proti cerkvi. Tako n. pr. da ne sme nihče cerkkvam ničesar zapustiti in splob določuje cerkvi stroge meje. To je razumljivo, ako se pomisli, kako je preje cerkev izrabljala svojo oblast, kako je kupičila denar in izžemala bedno ljudstvo. Portugalsko šolstvo je bilo skrajno zanemarjeno. Novi zakon ima torej namen, onemogočiti cerkvi in samostanom, da bi bogateli na račun bednega ljudstva; ker je znano, kako ravno pri oporokah vplivajo duhovniki na bogate ljudi, da jim zapuste svoj denar, se je nova država hotela na ta način zavarovati proti takim špekulacijam. Za denar, ki ga je doslej grabila »Mrtva roka", hoče portugalska republika povzdigniti svoje šolstvo, kar bo gotovo ljudstvu le v korist. aSlovenec" trdi, da je portugalska postava nasilna, proti vesti in svobodi, tega pa ne pomisli, kako nasilno se greši proti vesti in svobodi, ako se z raznimi grožnjami vpliva na bolnega človeka, da zapusti svoj denar cerkvi, namesto, da bi ga • ,Jutro« št. 454. ** 0 tem smo poročall že v zadnji številki. Uredn. zapustil svojim sorodnikom, ubožcem, šolam ali drugim koristnim ustanovam, ki pospešujejo gmotni in moralni napredek ljudstva. Dolžnost države je, da skrbi za vzgojo svojih državljanov in je opravičena postaviti zakon, s katerim varuje svoje državljane pred izsesavanjem. Vera pri tem ni v nevarnosti, ampak tisoči, ki so se dosedaj stekali v cerkve in samostane. Tako vidimo v treh zapadnih državah boj za šolo — in značilno je, da je s tem bojem v tako ozki zvezi boj proti klerikalizmu. To ravno jasno kaže, da je klerikalizem največji sovražnik šolstva, to je razumljivo, zakaj dobro šolstvo je ona sila, ki najbolj zmaguje nad nazadnjaštvom in klerikalizmom in pripravlja lepšo bodočnost narodu.