gosp darske i brtniške in narodn lïbajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 4. maja 1864. Gospodarske stvari. Obrezovanje sadnega drevja, Obrezujejo se sadne drevesa iz raznih namenov, zato se ne smejo obrezovati po enem kopitu. Drevesa se zato obrezujejo, da se korenine in veje in na^ Nemškem v ta namen sejejo pripravijo vpravo razmero — da se drevesom dá druga 0 izdelovanji sladkorja iz pese. Spisal Edvard Pour. (Konec.) Najbolja pesa za sladkor je šlezka bela pesa (slad-korna pesa, beta cicla), ktero zdaj sploh na Avstrijskem Ce se dobra pesa kemicno razkroji y kaže v 100 podoba 9 da se mlade drevesa okrepe ajo, stare delih: vode 80 do 82 odstotkov, kristalnega sladkora 12 pa pomladijo in da več, boljega in deb el ej- do 10, lakneca «w JL vy, laau^a i, beljaka 1*5, rastlinske masti, rast-linskega barvila, kalia, natrona, apna itd. 2*5 odstotkov. šega sadja rodé. Vsako sadno drevó se mora z oštrim nožem y ki so trdega lesa, se obrezujejo obrezovati. Drevesa / vselej tikama nad očesi, tako blizo kar se dá, toda paziti se mora, da se okó ne pokvari. Nož se nastavi na skorjo očesu nasprotno, pa nekoliko niže pod oče- Kdor jo hoče dobro opraviti, mora skušati, da na som, m mladika se navzgor odreže tako •OVIH } ill ULIlUUlXVa OV U Cl Y u ^ \J X V/Vli \JMJ\J iai\U y del J G 1 VjMÂ WV UU VíUI lij »1UMV WUIVUUW JI wv*v ViVMi v J AAMA gladka in napošev in da se z očesom ujema na višavi. Peščeno-ilovčna zemlja je za sladkorno peso najbolja To je zato dobro, da pre več bi ga utegnil zadušiti. rez malem prostoru veliko in najbolje sladkorne pese pridela. Zatoraj mora zemljo, na kteri hoče peso za sladkor pridelovati, dobro poznati, ker iz slabe pese nobena fabrika ne more z dobičkom sladkora izdelovati, kakor se ne dá iz slabe železne rude dobro jeklo narediti. y soka ne zaliva očeša, sicer ali da to z drugimi besedami rečemo: zemlja, v kteri se ječmen ali krompir dobro sponašata, tudi pesa Drobné drevesa z debelim strženom se morajo tudi dobro obrodí. Ce je zemlja močna, ni treba je za peso napošev rezati najmanj pol pavca nad očesom y sicer bi se znala po urezni rani voda v stržen pocejati, drevo bi se jelo od zgorej navzdol rilo z drevesom vred. posebno gnojiti. Orati se pa mora globoko, ker pesne korenine globoko v zemljo segajo. Seje se pesa malega sušiti, in okó bi se pokva- ali pa tudi Najbolji čas drevesa obrezovati je spomlad, kadar se začne sok v njih^pretakati, popki napenjati, cvetje in perje poganjati. Ce se drevesa pozimi ali prezgodaj spomladi obrezujejo, kadar še sok v drevesu spi in se travna, in se presaja mesca velikega travna, ne. Nepresajena izraste lepša in debelejša. Pesa je zrela, kadar se perje začne krožiti in veníti; potem se izruje in hrani v shrambi, kakor drugo korenstvo. *) Gospodarska skusnja. ; Kako zrnje prebavljajo goveda in pre-Skušnje kažejo, da cele zrna (celi ječmen, rž in oves) goveji želodec lože prekuha kakor sočivje. Goveda pa preveč odtokov odprlo, po kterih bi se iz drevesa oce- prebavljajo rž lože kakor ječmen in oves. Prešiči pre- mu rana brž celiti ne more, prizadene to drevesu veliko škodo, ker je rana škodljivim spremenom zraka, mraza in zmrzlině izpostavljena. Pa tudi ob času soko-toka se ne smé drevo obrezovati, ker bi se sicer soku v • v • SICI. jal, ga je namesti da bi ocesa, perje, natura obudila, ředil in češulje in sad, h čemur zalival. bavljajo bob lože kakor grah, oboje pa tako dobro, da ni treba, da bi jih popřej zmleli ali zdrobili ali nama- Vsako sadno drevo bi imelo povsod enako veliko kali. Tudi žito prekuha njih želodec večidel. Ni treba lesa, perja in sadja imeti ; kjer je preobilo lesa, se mora tedaj nobenega zrnja prešičem drobiti ali mleti, po pameti izrezati. Da drevo krepko in zdravo ostane, celo se jim mora pokladati, da ga p o č a s i jedó in in od leta do leta rado rodi, treba je, da je sok po zvečijo. ampak vsem drevesu, vejah in mladikah enakomerno razdeljen. Kolikor vec soka kaka veja ali mladika po napačnem obrezovanji od drugih dobi, toliko je močneja od onih, ki manj soenatega živeža dobivaj o, zato jamejo bo- Kmetijsko-obrtnijska novica. * Koliko sladké pese seje v našem cesar-lehati in po malem sadja donašati. Pri starejih dre- stvu podělalo v sladkor ali cuker, nam naznanja vesih u jjv; uiaicxii oauja uunaociii. xii Olaic lili Ulc- » ** » o * c v* ^ * max , ktere niso tako umno obrezane, da bi se sok „Agram. Zeitg." Leta 1861 je bilo 126 fabrik ki so »toiu , AIÇ1C Uiavs 1/OJa.V UiUliU UUiCiittliC , U.Ž* Bc O UIV ?7 o -"VW J-vvx JV mhu ímv».«; — - «v enakomerno po vejah in mladikah pretekal, se ta na- podelale 14 milijonov in 195.851 centov pese, leta 1862 paka težko popravi; zato se mora na drevesca že v Pa 3 milijonov in 876.721, — davka so te iabrike drevesnici paziti in jih tako gleštati in obrezovati, 1861. leta plaćale 5 milijonov in 365.999 gold., — leta da lepo in enakomerno krono napravijo, zakaj v mladih 1862 pa 5 milijonov in 246.125 gold. Največ se je pese drevesih se sok najlože tako obrne, da se po čelem podělalo na Ceskem (6,182.599 centov), potem na Mar- drevesu v enaki meri razliva. (Kon. prih.) * V poslednjem listu na 100 namesti 1000 gold drugi strani v 21. vrsti od spodej beri skem (3,581.138), na Ogerskem (2,030.567), v Šlezii (1,292.751), v Avstrii (477.021), v Galicii (311.685 centov). f _ Izložba blaga« poljskih pridelkov, mašin in umetniii Dalmacije, Ifrvaške in Slavonije* Glavni odbor za veliko izložbo (razstavo), ktera, kakor so „Novice" že v 11. listu razglasile, bode letos v Zagrebu, je razglasil in razposlal zapisnik 16. svoje seje, iz kterega se vidi, da marljivo delà priprave za razstavo, in da razstava bode obila, kajti zapisnik nam kaže, da se še oglašajo razstavniki, ki bodo se udele-žili hvale vredne naprave. Odbor je dalje sklenil naročiti na Dunaji 100 srebernih svetinj (kolajn) in bode skrbel tudi za napravo častnih diplomov. Tudi imenik tistih mož je sestavljen, ki bojo po odločenih vrstah kot porotniki razsojevali vse, kar se bode razstavilo v izložbi. — „Novice", nanašaje se na omenjeni oklic glav-nega odbora kranjske gospodarske družbe, iznova raz-odevajo željo, da bi Slovenci prav pozorni bili na za-grebško izložbo. * J-~ *iť Natoroznanske stvari* 0 hijeni. Po zverinjakih, v kterih kažejo po mestih divje zveri iz vseh krajev svetá, vidi se navadno tudi hijena. To zverino vse zamaknjeno gleda, kajti zverinar ravno o nji naj več pripoveduje, kako strašna, kako grozovitna in požrešna da je, ki se ne dá nikdar ukrotiti in pred ktero še celó mrtvi v hladném grobu ni-majo miru, ker jih izkopuje, ter si s človeškim truplom, na pol gnjilim, tolaži strašno svojo požrešnost. Da ni to vse tako res in hudo, bodo se čitatelji iz nasled-njih vrstic prepričali. Hijena si je v rodu psu, volku, lesici, ter je tem tudi po zunanji podobi najbolj podobna ; o posamnih delih života, naj omenim le to-le, da ima gobec tum-past, nos pa, ki precej naprej moli, okrogel; jezik ji je oster; pod širocim čelom se ji sveti dvoje strašno plamečih oči; ušesi ji stojite po konci. Na vsaki nogi ima po štiri prste z mocnimi kremplji : ker hodi le po prstih, so ji stopala kosmate; rep ima kratek, na hrb tu ji stoji dlaka dolga po konci kakor prešicu ščetine. Hijena živi povsod v Afriki in večidel tudi po južni in zahodni Azii; ker se je v Afriki največ nahaja, sme se ta del zemlje domovina njena imenovati. Podnevi se redko kje vidi, le kadar jo je kaj prepodilo iz njenega brloga, kajti sama od sebe ga hijena podnevi ne zapušča; trda noč mora že biti, predno misli na rop. Kjer stanuje veliko ljudi na enem kraji skupaj , si hijena redko kdaj upa do hiš; le kjer so naselitve redke, ti zahajajo še celó sred vasi. Komaj da je zašlo solnce, že se razlega po ondotnih samotnih hribih in gozdih strašno tuljenje posamne kake hijene, ali pa tudi celih trum ob enem ponoćnih teh zverin, posebno se sliši tako tuljenje po strašnih gozdih poleg rek v srednji Afriki; tù tulijo hijene kakor v zboru; najprvo namreč ti začne kaka posamna hijena ponoćno svojo pesem, potem se ji pa pridružijo vse druge cele okolice ter tulijo, da je strah in groza. Pred ko ne sklicujejo se hijene s tem tuljenjem, gotovo pa je, da tuljenje po celi okolici potihne, ako je ktera hijena kako mrhovino staknila. Dokler je noč, stikajo te zveri vedno okoli, še le proti jutru se poskrijejo. Popotni po tistih krajih pripovedujejo, da v mesta in vasi hijene ne zahajajo pred desetimi zvečer, pozneje se pa ne bojé ničesar, še psi jim dosti kaj ne morejo. Kjer je kaka mrhovina. tam se zbirajo hijene navadno, ker imajo kaj dober nos ; tudi ovohajo kmali, kje je drobnica ali pa goved ogra-jena, tù ti lazijo okoli in tulijo, da je še celó živai plaha, ali čujoči pastirski psi tistih krajev jih kmali prepodé ; psi so že izučeni in navajeni, da se kar na enkrat usujejo, kjer žuga čedi nevarnost, le redko se zgodi, da bi se hijene hrabrim tem čuvajem ustavljale, temveč ti jo prec poberó preč, al odgnati se popolnoma nikdar ne dajo ter se pritepó navadno spet nazai. Zapazivši kak plen, umolkne hijena pri tej priči. ter se přibližuje počasi, pa je zmirom pripravljena , ďa bi jo pobegnila. Navadno se loté hijene le tacih žival, ktere se jim braniti ne morejo, kakor ovcé, kozé, prešiči itd. ; nikdar skoraj pa ni slišati, da bi bile vola ali pa konja raztrgale ; pravijo neki, da se jim še osel ubrani, ako se hrabro obnaša, ter jih zapodí, da ima celo noč mir pred njimi. Škodo delajo tedaj hijene le med slabejo domačo živaljo, vendar pa je ta škoda včasih velika. Najraje imajo mrhovino, tu se zbirajo in počenjajo tako? da bi se komaj popisati dalo. Kar je jastrob med ptici, to je hijena med dojivkami, njena požrešnost je v res-nici velika. Ker pospravljajo mrhovino, so v tem koristne živali, vendar pa je škoda veliko veča, ktero delajo čedam. V srednji Afriki hijene še dandanašnji mrliče pokopavajo, to se pravi, da jih spravljajo iz sveta, kajti v onih krajih mečejo trupla sužnjev in drugih ubogih ljudi hijenam, da jih požró. Pogosto same tudi izko-pavajo mrliče iz grobov, zlasti v južni Afriki pri Hoten-totih, kjer mrtve le v plitve grobe devljejo. Za karavanami in vojaki ti hijene vedno lazijo, da požró, kar pade ; tudi čedam so vedno za petami. Odraščenega člověka se malokdaj loté, dasi tako so močne, da bi ga kaj lahko odnesle, nihče se jih tedaj ne boji, ker so sploh plahe in boječe. Spomladi ima hijena v svojem brlogu troje, k većemu čvetero mladih, ktere ima srčno rada, dokler so še maj hni in slepi, ter jih krepko brani, pozneje jih malodušno popusti, kadar žuga nevarnost. Mladici so sivi in imajo kaj tenko dlako; krotiti se lahko dajo. Hijen je troje plemen. Najgrozovitniša med njimi je lisasta hijena, zlasti, ako ji lakota nadleguje. O sami tej hijeni pripovedujejo, da še celó podnevi stika po hišah, in ako more, popade otroka, pa gré ž njim; tudi čedam marsiktero živinče ukrade, posebno, kadar kaka ovca za drugimi zaostane ; pastirjem ti skoraj vselej uide, le redko se zgodi, da ji otmejo ugrabljeno ovco. To pleme hijen živi v južni polovici Afriki. Dlake je sive ; široka proga ji sega na oběh stranéh života skoraj do vratů. Glavo ima rujavkasto. Rep je bel, z rujavimi progami po čez in na koncu crn; dolg je 13 palcev. Cela zver je tri čevlje in osem palcev dolga. Lovijo jo v jame, ktere pokrivajo z vejami; da jo pri-vabijo, nastavljajo k jami meketečega kozlička. Ujeto hijeno moraj o precej pobiti, kajti, ako jo zapró, si kmali izkoplje z mocnimi kremplji pod steno luknjo, ter jo zopet pobere v prosto svoje domovje. V severni Afriki in pa v zahodnih in južnih stranéh Azije živi drugo pleme hijen: progasta hijena. Loči se od prejšnje, da ima od vratů po hrbtu grivo, ktero razkačena našopiri. Barve je rumenkasto rujave; vrat Í'i je bolj rumen ; po stranéh in stegnih ima to pleme lijen črnkaste proge. Živež njeni je večidel mrhovina. Dolga je po tri čevlje in štiri palce. Tretje pleme so pomorski volkovi ali ruj ave hijene, ki živé tudi v južni Afriki ali večidel le ob morji, od tod tudiimé: morski volkovi. Te hijene imajo po celem životu prav dolgo dlako; na hrbtu ti meri skoraj šest palcev. Glava je črna z belimi in rujav- 143 kratko dlako po-Po životu je sploh Črnkasto rujava, s progami, kastimi lisami; ušesa so špičaste in s krite. so ? Ji.rJ.lt5» ITU Z.1VULU JC opiuil WUAilDiu lujavtt J o u g a 1.111, ljuje , ztiuvnm ov ( jj' ki se pa malo poznajo; rep je malo da ne povsod crn, zlato in srebro čislaj lep red in mir med njimi in med sosesko prav zmerni so poslužni, nauke svojega pastirj > Uubij i kot in se v vsem tako dobro šopast in polosmi palec dolg. čevljev in deset palce v. Cela zver men okoli ve dej da nihče ne pomni, da bi eden izmed teh Iz tega vidijo čitatelji, da hijena ni po vsem tako Slovanov bil kdaj v kriminalni ali bodisi kaki drug Ker na vse straní zmerno in pošteno živé • v • jeci tičal grozovita žival, kakor nam jo popisujejo zverinarji. zato pa tudi veliko starost dosežejo. 841eten starček ča mu je unučič rekel — ljubojasnega lica in ; ^ ± £J V/ Vil 1% JLÀ jl f X y 1a Ulil v/ JL »-V UA j v v/ A ^ VU j WJ v-r sum v W JL w a j av Tudi ni tako divja, da bi se člověka nikdar ne pri-vadila : popotniki pripovedujejo, da se dá hijena tako kolovih so- očí, se kakor jelen bister in zdrav pride v piv y ukrotiti kakor pes da Je udana m zvesta svojemu gospodu nico svojega sina ter se k nam pridruži in nam marsi Naj omenim pri tej priložnosti še nekaj vraž, ki jih ktero dogodbo svojega dolzega življenja^pové. Vprašam ga med mnozimi druzimi razgovori : „Cača ! o hijenah imajo ondotni prebivalci. Pravijo nek, da popolnoma vse počutke zgubí, ako ga hijena osenči grozovitne te zveri morejo posnemati človeški glas y > vabijo s tem ljudí sebi y da jih umoré na dalje pes da ter me- slite budu vaši unuci kada tvrd ca m < školi mi- jer OX11U V 1 y UUUU 11 vaoi UUUUl XX jih sad vrlo dobro i marljivo u u crkvi, kao vi kažete, nemški uré?" Ognjevito skoro ko vidio sam, i nijo, da ena in ista žival je on in ona, da je tedaj zdaj on y zdaj ona y kakor se ji zljubi. Čudno je y da te enmalo razjaden mi odgo nej znate Hrvati za t let Gospodine o se e t ljudje y pri kterih hijene prebi- prazne vere imajo vsi vajo; tako so Arabci do dobrega prepričani, da bi člověk znoril, ako bi hijenine možgane jedel ; zakopu- » ošče hrvatski Boga moliti?" reče Na pitanje moje: ; o a . A A x u Rad bi vas ..Oče naš" moliti Čul, dragi čača." On 7) jaz pa pišem: „Otac nas, ki si na nebesih, svetise ime tvoje y pridi k nam kraljevstvo tvoje, budi volja tvoja jejo tedaj vselej pridno hijenine glave, da ž njimi nihče kako na nebi tako i na zemlji, kruh nas vsakidanji coprati ne more. Mislijo se celó 7 carovnice (copernice), ki so podnevi kakor ljudje, noči se na kakor hijene spremené, da vsem pravičnim da so hijene skrite dajte nam ga Bog danas, odpustite nam Bog duge nase, kako i mi odpusčame druznikom našim, nezapeljaj nas po- škodo delajo. Peščenikar. vu skusavanje, nego oslobodi nas od sega zla. Amen." „Zdrava budi Maria, milosti si božje puna, gospo-din je Bog s tobom, ti si blažena med ženami, blaženi Národopisné èrtice. Slovani v doljni Avstrii. sad od otrube tvoje svete Jezus ? sveta diva Maria y majka božja, molite Boga vavu uru smrti nase. Amen za nas za sê gresnike y sada Ja Iz doljne Avstrije. 23. apr. Cakavcem nebo i zemlju, va Jezusa na cas Bivši na cerkvovanji v svoji najbližniši okose vé da med čistimi Nemci, iz nenade zagledam lici celo krdelce, s procesijo slovanskega obličja prišedših ljudi. Prašajočemu po njih domovini običaja m w verujem na Boga, oca, semogučega, ki je stvorit Kristus a, sina njega jedinoga gospodina našega, ki se je pocel od duha svetega rodit je se od device Marie, mučen pod Pontskiu Pilatu, na kriz raspet bit, umri je i pokopan, stupit doli na y po pakal, treti dan v izmrtvih stal y stupil na nebesa, onde in stanovališču mi odgovorijo, da niso dalječ od tod in sedi koda Boga na desnu stran, od onde on če priti su 1 f V It T • 1 1 • 1 1 • 1 + C\ / / « ^ I • m •• # 1 f jr rekó: „ča da bi gospodinzapovedali od naspozvediti?" dit zive i mrtve, i ja verujem va duha svetoga y va Nič druzega ko vašo naselitev v te kraje. odgovoré 7) Dač - mi svetu crikvu mater katoličansku, si sveti občinstvo naj dojdu gospodin v Preravo nam y pa jim budu naš gospodin se (namesti vse) povedali." Amen.u hom odpust en je , telo zmrtvili 7 grist anj an je , zitak vekiveèni. Hoéem dan y dragi ! Bogom ! uaii, ko se odpotim iz doma, m ZjO v *j uittii pmiuia onam d oivvaiiojviiui iTxuiavam v viunivi. xviijigc v ovvjcui vozec z menoj med omenjene čakavce v Preravo narečji pisane dobivajo iz Železnega mesta na Ogerskem tik moravske meje stanujoče. Ko se v selu pokažem, (Eisenstadt) ali iz Sop Bil je lep pomladansk Od treh straní so večidel z Nemci, samo od ene in ze v urah pridrdrá straní s slovanskimi Moravani v dotiki. Knjige v svojem šoli moraj o nauke me brž obdá od onega cerkvovanja znano krdelce mo- nemški učiti, v cerkvi nemški peti, nemški spovedo žakov; pohlevno se mi priklanjajo in mi roke poljubu- vati itd. Vidi se tedaj iz tega, da se nikdar ni bese jejo ter me z velikim veseljem g. župniku (fajmoštru) dice v matarinščini učili niso in da niso nikdar tako me ra- srečni bili, da bi kadaj bodisi gospodina, bodi šolnika , in čudili so se, da predstavljaj o. Gospod župnik, rojen Moravec, m^ oi^m ^ «^«j , ^^^ dostno in prav gostoljubno sprejme, ter mi vse farně v svojem jeziku izobraženega imeli! Neizmerno so se zapisnike (protokole) in naselitve tega ljudstva kazajoče spise pregledati dovoli. ^ i ] T Našel sem v arkivu latinsk spis, povzet iz mate- se glasečega zapopadka: mi radovali, da sem k njim přišel bilo kaj , čuvšega me tako lahko in gladko Je v z njimi rinske fare (Mutterpfarre) Frollersdorf, tako na govoriti ! Verujte mi, da, ako bi bili pravico imeli kakor prve kršćanske soseske si zbirati duhovna, jednoglasno bi bili mene si zbrali; ali za koliko časa, to je, se vé da Leta 1584, tedaj pred 280 leti, je neki baron Te u- vprašanje. Vsacega domoljuba srce se mora segreti in fenbachovo ljudstvo iz Hrvatije sèm povabil in jih raztaliti se med milim tem narodičem. Dobro sem se se mi zdaj in zdaj ni solza udrla! v te sela feld zastanovil Neuprerau, Frollersdorf in Gutten- y ktere sela so bile po strašno hudih vojskah in krvavih morijah izpraznjene tako, da ni duše poprejšnjih tukajšnjih stanovavcev žive ostalo! teh ce v Zdaj moral voj skovati, da Pri odhodu sem jih tolažiti moral, da še pridem k njim in da se tedaj še bolje razumeli bomo. — Ako ne bi bil že popřej znal, kaj je narod in narodnost, in kaj ^ajj uu j ni u uuiiiv v %Aè y w v xJi y v vu tuiv • jlívíuj t mia cjv x x J ^ J u juimii. v v^ ^ v^ v p — —• , | farah okoli 2000 duš živí, samih čistih č a k a v- domovina in domoljubnost, bi se gotovo moral bil od neomadeževanega značaja, ki vse šege in navade W v , jj.^ V 111 CHJ. tž ^ C» V cauc^oi -ùlldVJOJCl , ivi VOC iSCgO 111 liai V nu.* tega nedolžnega narodiča, tako malega po o kakor najveće svetinje naroda svojega ljubijo in spoštujejo. pa tako velikega po domoljubju naučiti! š t e v i 1 u ? re- Gosp. župnik pričuje, da so ti ljudjé tako lepega pona- šanja, tako hvalevredne nravnosti, da se slobodno njih Vam ^ ov, v,^ ov> m^u ,^^ ^v sorodnici na jugu in kjerkoli bivaj oči ponašajo z njih orjaškega drevesa — plodorodnega duha bote navzeli negati , crne vam lica, vam drago doj dite semo, in stavim, kar je da se od te male čakovske vejice onoga čednostmi. Nitipijancev niti kvartašev ali bodisi kakih in konečno preobrnili! Ali še imate zdaj z mahom za- druzih malopridnežev med njimi ne najdeš; gospodarstvo lepo gleštajo , snažni v vsakem smislu in delavni ,. in z debelo mreno prerada ne vidite: da narodna „kri ni voda?" masene usesa, da ne slišite scene oči, * Ozrite se na ta rodoljubni mali čakavski rodiček 9 m o omenjenih predmetih po domaće (popularno) pisane pomníte si možato besedo 841etnega neukega pa rodo- članke. Vlastnik in vrednik mu je gosp Jak íjubnega starčeka : „ošče ostaneju za tisoč let Hrvati." * Venčic domoljubnih pjesama od J. S und Prislovice in reki iz Istre Nabral Jakob Volčić. Bolj nego va tuj oj polač je va svojoj gromacë (zid b U Zagrebu Pesmi Sundečićeve so take mile in preproste, da so vredne, da jih pozná tudi vsak izobražen Slovenec. mljiv nam je jezik njegov , naj rodo- Kako lahko melte), ljubom našim kaže ena pesmica Vsako prase rije mrkvu zase (sebičnost) junaka Neka vsaki svoju misal melj Nima koliko bi mrav nosil Aj more! (srečno) tko more krbi) m a) čan) t ni koga nepremore ali zla, nemisli Ki kanta (poje), kvasti, Jedna put (cesta) kupuje, druga prodava Sneg božičnjak je žeieznjak kopni) Tri zrna. Domorodna ljubav, Sloga domorodna, Domorodna žrtva: Tri su zrna plodna, Iz kojijeh klije Domovini sreća, Prava, postojana, Čvrsta i najveća Vsaki dobar nepoznán (omnis bonus, donee pro betur malus) (Ak bolj Ako su ti naša vrata železná, nisu tla steklena * Die slovenische Literatur. Eine historische Skizze von Prof. Dr. Kl un. Wien 1864. t Svoja uuiua, ovuja vuija. Žena kući tri kute drži te žk prej et i) nas prit 9 m t tolik doma svoja pomore. Veli danki mali ulamki primanj kuj e). tuj doma 9 tuj Od teh črtic je prvi del natisnjen v 3. letošnjem zvezku dunajskega Časnika „Oesterr. Revue", dva druga delà prideta kmali na svetio. Dobro je, da pridejo mične te crtice tudi v samostojni knjižici na dan. 9 a četvrtoga mužu pri- Naslov njen že kaže, da visokospoštovani naš rojak, ki tudi med Nemci ni pozabil matere svoje, se ni podal kresi rado kruha na polje obširnega popisa slovenskega slovstva ampak U Sobotu radi sirot sunce sveti (da si za nedeljo robico oper ej o). Ki mrvice pobira jedernatih črticah podati delavnost Slovencev od nekdaj namen njegov le, nemškim bravcem v kratkih pa (hrani), od glada da mu moramo ne umira. do danes. In to je tako dobro zadel, biti hvaležni, da nemškemu svetu kaže zgodovino slov prevredi. Otroku se z malom stvarom ugodi, a još z manjom stva našega. Prvi zvezek Strah v maleni meste stoji (lehko pride). Bog dava přišel 9 ki Je dozdaj na svetio ) sega na 24 stranéh do časa P. Marka Pohlina. ma ne hita. Zanimiva bo cela knjižica. UUg uava t uia iiu uiia* Dobra pogača dobrega gosta doma čeka. (Dobrim div oj kam se ni treba v zakon ponujati). Teplo ti iz ust, a mrzlo ti va nedra pada. (Kar Slovenske pesmi Slovenske govoriš, ti na vest pada). (zač Kavran kavranu oči ne vykluje (vy iz) Složila in posvetila Častitljivemu gospodu Dav. Terstenjaku brata doktorja Benjamin pesme 9 as ' y ac), uu« i~ic* minu piwu. Neće mi pest va uho, (tega nečem razumeti). Kruh izlivit (izdolbsti), koru pustit (to bolje si oba na mrhu priđu. in Gustav Ipave a. gotržec. II. zvezek. Cena 80 kr. Celji zalozil J. Tarman 9 knji Ta 9 izbra ti). drugi zvezek ima 8 pesem, izmed kterih so yy Pobratimija" , „Slovenka" , „Sirota" } Od njega ni kvrka 1 ni mrka 2 . v . . samospeve, -x i*?v , „v^juua , „^a, o , (nic ni s lis a ti). „Zagorska") za čveterospeve zložene. Ime gospodov pa („Molitev" y 9y Obljuba' yy í Napitnice" za Na ples y yy Kripko, nožica Za 9 ni vince vodica. njega govoriš za se opravljaš (govoriš 9 da Ipavcev je v muzikalnem našem svetu na tako dobrem ti bode po njem korist). glasu > da vsaka pesem nam je že sama po sebi priča Ljudi od ljudi, ljudi k ljudem (dobri z dobri mi). lepega delà. Kar pesmam naših Ipavcev še posebno ceno Vrag od vraga, uaô Oči na mlade ljudi padaju. vrag vragu (zli so z li m i). daje 9 je to 9 da so „nase gore listi" v narodnem duhu zložene in izvirne ; to je da so ne pa posnete y u a i u u u v/ iu uuuu uiu^cu^ iu viiuu y au ^vv ali strojene po drugih tujih melodijah. Ta hvala gre Zaradi mužkega klobuka će najprvo smutnja poteci, tudi pesmam tega, druzega, zvezka: povsod nahajaš iz On bi se narugal tici letećoj (jako narugljiv je). virne ideje slovanskega značaja; še prav posebno so pa pas lajanjem zasluži svoj lokež (kar polo če) nam všeč: „Sirota", „Zagorska", „Napitnica" na besede Prešernove „Odrodile so trte" itd. Vse so izdelane povratilišče ne (srečna pri- glasu pevčevemu lepo primerne; stavki čvetoro- (vsakemu delo njegovo plačilo). Pokajališče e ložnost se ne povračeva). ki Je v i Od kvrč čati; jako: vrisčati. malo plakati (od deteta) jos manje knje- spevov pa še posebno kažejo umetno roko pravilne sekirice zložila melodije. In tako želimo hvale vrednemu novemu snopiču, da potuje križem po svetu Od mre (schnarchen) slovenskem in da se nahaja povsod mačem logu" poje! 9 kjer 97 grlica v do- Siovstvene stvari * Sid gospodarstva Jugoslavensko slovstvo. , Glasilo trgovine, obrtnosti i narodneg Deželni zbori. Deželni zbor stajarski. (Po hitropisnem zapisniku.) Gospod Herman (optujski poslanec svoj nasvet Tako se glasi nov časnik, ki jev Zagrebu začel naj bi se namreč na Štajarskem za slovenski jezik skr- .a* m ^ m m 'm mm * m m % * «a a «a m m v m /^v # zhajati maja meseca enkrat v tednu in za celo leto po belo po učilnicah in pisalnicah, podpira) tako : O tej stvari pošti veljá gold 9 za pol leta gold Prinas al bode sem uže v lanskem zboru imel dolg govor, in ker nisem bil poslušan, torej se morem zopet oglasiti. (Klici: na glas! na glasi) Da sem pa govoril čisto resnico in ljudstvu po volji: to pričajo zahvalnice, ktere so mi hodile od vsega naroda; to priča vse slovansko časnikarstvo, ki je s hvalo potrdilo moje besede. Moja gospoda ! menim, da to je dejanje, ki dokazuje, to je volja národová. Zatorej lahko tem mirneje zagovarjam to rec; zagovarjam, kar mi je dolžnost po oblasti, ktero so mi dali moji volilci, dolžnost po mojej srcnej prepričanosti in po splošnih človeških pravicah, na ktere sem se ustopil. Gospod poročevalec deželnega odbora je v mojem lanskem govoru sicer našel, da sem zagovarjal to reč le samo, kakor jo more zagovarjati Nemec; temu se moram naravnost ustaviti. Moja gospoda! jaz te reči nisem presojal, kakor bi jo presodil Nemec, pa tudi ne, kakor bi jo utegnilSlovenec; ampak le, kakor jo pretehtuje pravica, in smilil bi se sam sebi, ko bi se bil ustopil med stranko, ktera hoče samo eno reč, pa nič druzega, ali v sredo narodne nečimrnosti, ter spuščal se v nevarnost, kakor se je spustilo mnogo druzih, da bi ne zadel niti resnice niti pravice. Cista človeška pravica je bila mesto, na kterem sem stal. Na škodo je Nemcu in Slovanu, da Nemci ne vedó, kako se godi Slovanom, in da tudi těžko zvedó. To je zato, ker se mi Nemci učimo toliko raznih tujih jezikov, samo jezika naših najbližnjejših sosedov in dr- žavljanov ne. (Klici: oho!) Torej ne beremo slovanskih časnikov, in nemški časopisi, kteri govoré za slovanské koristi, nam niso mar; nemški sredinski (centralistični) listi pa delajo, kar koli morejo, da bi le javno misel zmotili. Zatega del je med mojimi rojaki prava sodba o slovanskih rečéh redka, in to je na škodo, moja gospoda! Zato, ker člověk je samo tedaj lahko pravičen, kadar vé, kako in kaj. (Klici: na glas!) Deželni poglavar: Prosil bodem gosp. poslanca Hermana, da stopi na govornico. Gospoda vas ne uméje. Poslanec Herman (z govornice): Moja gospoda! mnogo raznih narodov je; vsak ima svoj jezik, svoje lastne sposobnosti, svojo posebno čud (naturo). Vse le-té pa so hoteli — tako je bilo osnovano — tlačiti v en kalup (model); vse so hoteli enako obleči. Tega se pa narodi branijo po pravici, in hoté ostati tako, kakor jih je Bog ustvaril. Posebno Slovencem je od nekdaj pretila nevarnost iz tega prizadevanja, ki hoče narediti, da bi vsi narodi bili enaki ; učilnica in pisal-nica je bila za to reč odmenjena. Drugod se po vsem svetu samo nekteri posamezni ljudjé tujih jezikov učé, ako jim veléva njihov poklic ali posebno veselje ; tukaj se pa mora s tuji m jezikoznanstvom pečati vès narod, tudi kmet, górnik in vès ženski spol ; drugod se po vsem svetu ljudjé tujih jezikov začenjajo učiti še le tedaj , ko uže materno besedo do dobrega znaj'o ; pri nas mora pa uže abecedni učenec začeti s tuji m jezikom , in ker se ljudjé po vsej deželi med seboj leto za letom samo po slovenski pogovarjajo, zatorej se otrok tujega jezika zunaj sole ne more vaditi: lehko je tedaj razumeti, koliko ima od tega koristi. Moja gospoda! koristi ima prav toliko, da se dobro ne izuči niti nemškega, niti slovenskega jezika, niti nič druzega, da je toraj poduk čisto zastonj. To imenujem, grdo delati z ljudstvom (misshandlung) ; to se pravi množico v narodu odvraćati od omike. Ali to pa čisto nič ne briga nekterih ljudi, ki so brez nravnosti (moral) in brez višega presojevanja. Vedni odgovor je: ,,nemška omika" in pa: ,,z nemškim jezikom se pride po vsem svetu, in vendar je dobro, da narod zná več jezikov." Dobro, moja gospoda! Ali jaz nisem še pri nobenem slovenskem kmetu videl Gotheja, Schillerja, naših nemških modrijanov ali jezikoslovcev. (Nemir.) Zakladi nemškega slovstva so Slovencem neznani in ostanejo neznani, ce se še tako nemci. Kdor hodi po svetu, moja gospoda ! ta naj se nauči jezika, kterega potřebuje; ali vès narod ne hodi po svetu; zato vprašam : zakaj se mora tujega jezika učiti vès narod, ki je vendar le zmirom domá? In če je celemu narodu tako lahko in tako koristno, učiti se tujih jezikov, potem je pravično in pošteno, da ne bi samo Slovan užival te koristi — naj se tudi nemškemu kmetu dá še kak drug omikan jezik, da se ga nauči. Moja gospoda! takim ljudém, ki se tako hoté poganjati za naše koristi, za nemške koristi, ne smemo biti hvaležni, ker oni so tišti, kteri nemško ime stikajo z zatiranjem, in delajo, da se mu narod posmehuje, nemško omiko pa sovraži. Tako se godi po ljudskih učilnicah. V mestne glavne učilnice in v srednje učilnice slovenski jezik ni mogel priti, ker je bil „kmecki" jezik, in še zdaj se mu pravi „kmečki" jezik, kaj ti govori ga skoro samo kmet. Po pisalnicah je vse nemško; vse zasobne (privatne) pisma se delajo samo po nemški; slovensko pripovedovane reči se po nemški zapisujejo. Duhovnim je bilo prepove-dano, slovenske imena pisati po slovenskem pravopisu. Moja gospoda! vidite, da nemčenje, če prav si je skoro 100 let prizadevalo, premoglo je do zdaj še le samo nekoliko o vir; vsa druga dežela, vès drugi narod je do malega ostal trdo slovensk. Zdaj pa pogledite, moja gospoda ! vse je nemško po učilnicah in pisalnicah, narod je pa vendar le trdo slovensk! To je nenaravno vprék je naravi, torej pristujêno (unertráglich) in po-gubljivo. Narod more le po svojem in s svojim jezikom napredovati; nobeden tujih jezikov mu ne more te službe nadomestiti. Slovani čutijo to trpenje; tožili in tožili so ; a ko so tožili, smeh je bil njim in njihovemu zahtevanju. Oglašali so se po časopisih, prošnjah, deželnih zborih in v državnem zboru; bila je gluhôta njihovim prošnjam in besedám; a če se jim je kaj polajšalo, pa so uže drugi vedili ustaviti, da se ta rec ni vpeljala, vedili so kakošno vrzel najti. Ali, moja gospoda! čim veča je bila in je trdosrčnost, tem boli so se vnemali Slovani, a njihova navdušenost in lju-bezen do jezika in naroda se množi dan na dan, in ta navdušenost se prijemlje starčev in mladenčev, nizkih in visocih ljudi, ter, moja gospoda! — to jaz vem, ker sem vidil na svoje oči — narastla je uže do rekeR ktera pód-se pokoplje vsako napotje. Poslušajte le, kaj Slovenci pravijo, kaj bi oni radi. Pravijo: 1) Nemčenje ni koristilo narodu; priča tega je to, ker je narod zaostal, kar se drugace ne dá razumeti. Ko bi za-nje (Slovence) bili toliko storili, kolikor so proti njim; ko bi jih bili vsaj pustili samim sebi: zdaj bi drugačni hodili po svetu. Svojega stanja niso sami zakřivili, in trdoba je, ako bode to stanje tudi vzrok prihodnjemu zatiranju. Pravijo: 2) Nemčenje narodu ne pristuje; narod nima samo telesnega živenja, ampak ima tudi čestno živenje, in čast je narodu in posameznemu člověku tako potrebna, kakor vsakdanji kruh. Sramotno pa je duhovitemu narodu, da mora v tujem, nerazumljivem jeziku prejemati sodbe od pravice. Pravijo: 3) Nemčenja ni porodila ljubezen do bližnjega, ampak porodila ga je samopridnost in politični preu-darki. Nemčenje le pomaga, da imajo uradovi legot-nejše delo. Pravijo, da bi nikoli ne bili hrepeneli, druge narode zatirati, in da tukaj more sama blagosrčnost pomagati; da brez blagosrčnosti, brez pravice ni mini, in da s topovi zasmehovanja, trdosrčnosti in osumljevanja se ne osvojí enotna, močna Avstrija, in da jih izrivajo. Moja gospoda! Slovenci zahtevajo, da se jim dá, kar je njih 20.000 prosilo. Ta prošnja je: 1) da se ljudske učilnice osnujó na národnej pod- logi ; 140 2) da bode po srednjih učilnicah slovenskemu jeziku taka pravica, kakoršno ima nemščina; 3) da bi c. kr. uradovi odpisavali v tistem jeziku, v kterem je člověk ulogo po svoj ej volji naredil, pri izpraševanji in druzih rečéh pak da bi jim rabii tišti jezik, ki ga govori člověk, s kterim imajo opravek. Moja gospoda! to zahtevanje gotovo ni preveliko, in res je žalostno, da narod kaj tacega mora prositi, in menim, moja gospoda! vzlasti moja gospoda rojaki! da boste pravični. Vam druzega ni treba, nego da zveste, kako je ta stvar. Dr. H. Mulley (celjski posl.) je opomnil, naj se premisli, da tega nasveta ni mogoce izročiti niti deželnemu odboru, ki ima še zdaj na presodbi uže lanski Hermanov nasvet o slovenskem jeziku, niti nobenemu posebnemu odboru, ker potem bi eno reč imela dva odbora. Dr. vitez pl. Waser (optujskiposlanec) reče, da predlog Hermanov se vendar mora kakor koli rešiti, zato priporoča, naj se ta nasvèt dá na presodbo in poro-čilo deželnemu odboru, ki uže ime na presojevanji lanski Hermanov nasvèt, kteri se z letošnjim popolnoma ujemlje, in pa tudi zato, ker bi kak poseben odbor te reci letos ne mogel dognati, kajti zbor kmalo mine. — K temu nasvetu je pristopil tudi sam g. Herman. Dr. pl. Stremayr (graški poslanec) pravi, da je biten razloček med knskim in letošnjim Hermanovim nasvetom, ker lani je bilo deželnemu odboru samo na-ročeno, naj bi ustregel tištim željam, ktere bi se mu utegnile oglasiti; letošnji nasvèt pa zahteva, naj se začne preiskovanje, kako so te reci. Izmed samega naroda, na kterega želje se je oziral lanski sklep slayne zbornice, izmed samega slovenskega naroda se to leto deželnemu odboru ni oglasila prav nobena želja ; *) toraj tudi ni vzroka, da bi se podajali slavnej zbornici nasvetje. Danes pa gré samo zato, da bi se take želje budile, da bi se skrbelo, naj se nekako naproti pride tem željam, če se tudi nihče izmed naroda ne oglasi. Herman. Sam sem zvedel, da se izmed Sloven-cev nihce ni pritožil zato, ker se jim kvara delà na ravnopravnosti; ali menim, da nihče ne bode hotel tako deleč sezati, in to reč, sklep namreč, ki je bil narejen samo zato, da so se nas odkrižali, v misel jemati za dokaz, da ravnopravnost o jeziku narodu ni po volji. Menim, da bi taka sodba malo predaleč sezala. Sicer pa je lanska reč v kraji ; moj denašnji nasvèt je čisto nov, in samo zato sem nasvetoval, naj bi se ta reč iz-ročila deželnemu odboru, ker bi ga poseben odbor več ne mogel dodelati. i i Dr. Rechbauer (graški posl.) podpira Hermanov nasvèt, in tudi to se mu zdi prav, da bi se izročil deželnemu odboru ; ustavlja pa se temu, da bi se sklep lanske zbornice bil hotel samo Slovencev odkrižati, in pravi, da je zbornica v resnici mislila ustreči pravičnim željam. Dr. pl. KaisersfeId (posl. za Weiz): Menim, da so opombe gosp. Mulley-a popolnoma resnične, in da so prav dobro umérjene na to reč, ki jo imamo zdaj na vrsti. Če nasvèt g. Hermana izročimo deželnemu odboru, potem uže pripoznamo načelo, ki je v ta nasvèt položeno, deželnemu odboru pa naložimo, naj premisli, poroci in svetuje, kako bi se poleg vseh okolnosti štajerskim Slovencem dejanski vresničila ravnopravnost, in slovenščina vpeljala v pisalnice in učilnice. Ta nasvèt pravi, da zdaj ravnopravnosti v dejanji ni, da se tedaj mora še le vresničiti, in ako deželnemu odboru naro-čimo, naj prinese kako porocilo, oprto na to podstavo, potem zbornica uže danes pritrdi, da ravnopravnosti ni. *) Ta opomba po takem ni bila dr. Mullejeva , kakor je bilo v poslednjih „Novicah" na strani 137. rečeno. Vred. Naposled se je glasovalo o dr. vitezu pl. Waser-ja nasvetu, h kteremu je bil pristopil tudi gosp. Herman. Glasovanje nasveta ni potrdilo, in vsa reč je bila — odpravljena. opisi. Iz Temešvara 18. aprila. — Naj vam povem, pod kakošno grozno nadlogo zdihuje sicer tako blagoslovljeni Banat. Tukajšnja železnica ima od jeseni do danes ponoći in podnevi skor samo s prevaževanjem žita in semena opraviti iz Českega, Galicije in Poljskega do-peljujejo v eno mer moko, al včasih tudi tako slabo, da so že cele soseske zbolele in so zato bile sodniške preiskave; zatega voljo so občine (soseske) dobile ječ-mena, da si ga same meljejo. Strašna je revščina, posebno v vlaških občinah temešvarske okolice, ktere ni-majo zemljišč! Ker ne po kmetih ne po mestih ljudjé ne morejo davkov odrajtovati, ne dobivajo neki ne vradniki ne učitelji in ne duhovni svoje plače. Velika sreča za siromaški Banat je , da je v Erdelji bila dobra letina lani, od kodar se je veliko sočivja in posebno konopelj dopeljalo. Živine je Banat toliko izgubil, da se ta de-žela v 10 letih bode komaj opomogla; kar je je ostalo, ni druzega kot kost in koža; lepih konj in posebno dobrorejenih žebcev je bilo tu nekdaj obilo, — na poslednji sejm o sv. Jožefu sta pa prišla le dva. Kupčije ni nie; vse je kakor mrtvo; taka slaba letina kakor lanska ni še nikdar zadela Banata ! Bog daj, da bode letos bolje; al sušca meseca je skor celi čas deževalo ; to je bilo sicer dobro ; al prve dni tega mesca je po toplem vremenu zopet zmrzevalo (4 stopinje mraza smo imeli) in sadje nam pokončalo. Ako se nas Bog ne usmili, nam žuga 1816. leto. Iz Zagreba 30. apr. — Kazališčtno naše društvo je odišlo vKarlovec; v vsem je igralo v Zagrebu preteklo zimo 89krat. Zdaj se pripravljajo gospodje pravniki, da bodo igrali za stradajoče Primorce ju-naško srbsko igro v 5 djanjih „Nemanja" od Subotica. V ravno ta namen bo priredilo društvo „Kolo" v sa-boto večer koncert v streljani, in streljačko društvo loterijo. — Mesca maja pričneta v Zagrebu dva nova časopisa izhajati in sicer „Domobran" pod vredništvom gosp. Gj. Deželića vsaki dan , potem pa „Sidro" pod vredništvom gosp. Ant. Jakića vsako nedeljo. Mrazo-vičev „Pravac" še ni dobil dovoljenja. — Zvezek 4. „Torbice" se ravno dotiskuje; iz nje bodo zvedili pred-platniki „Niz bisera" kaj in kako. Iz Maribora 1. maja. — s — Da je Hermanov predlog gledé ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli in uredu propal v graškem deželnem zboru, temu se ni čuditi pri okoliščinah dandanašnjih, saj se je kaj tacega zgodilo tudi marsikje indi. Al čuditi se je, da nekteri gospodje, kakor na priliko gosp. Lichtenegger in drugi pri posvetovanji o tako važni zadevi slovenski niso povzdignili svojega tehtnega glasa — tehtnega glasa — pravimo — ker oni poznajo potrebe naše in so jih povdarjali pri volitvah svojih ; čuditi se je, kako se med podpisi imenovanega predloga bere sicer ime knezoškofa grofa Atems-a, pa ne najdemo imena kne-zoškofa Stepišnika. Morda graški škof naše zadeve bolj poznajo? Cemur pa se naj vec čudimo, je to, da nekteri gospodje v Gradcu mislijo, da Slovenci že na Stajarskem vživamo popolno ravnopravnost, kajti v šte-nografičnih spisih je brati v govora žl. Kaisersfeld-a : „Hermanov predlog odboru izročiti, bi bilo toliko kot priznati ono načelo, ki se v predlogu izreka."' Predlog pa podstavlja misel, kot da bi ravnopravnosti danda-našnje ne bilo in bi se še morala vpeljati. — Sladké sanje, dobro spite, lahko noč! Poslanec Stremayr tirja, 147 da bi Slovenci vsled lanskega sklepa s svojimi potre- slancev, kteri so gosp. Herman-ovo peticijo podpisali: bami prišli pred deželni odbor, in se pritožili, ako se al to nam po glavi rije, zakaj da ni več poslancev posebno slovenskih, Hermana z o čit nim govorom jim kaka krivica godi gledé ravnopravnosti. Kedaj pa se je ta sklep Slovencem oglasil, da bi se po njem ravnali? Mili Bog! kaj se vse tirja! Ako nočejo po- niti s svojo besedo? Znabiti bi bila potem vendar slancu Hermanu verjeti, da on izreka in zastavlja naše naša pravična reč obveljala. Al kar je sklenjeno ? i podpíralo? Zakaj so mol cal i, ko bi bili imeli pritis- > Je želje, pa naj verujejo saj po svetu razglašenim z ah val- sklenjeno; za drugo pot pa prosimo tudi druge poni cam, ki so mu lani bile poslane, ali pa oni prošnji slance, naj se spomnijo, kdo jih je za poslanca izvolil 20 tis oči do državnega ministra. Nam prevažni pred- čigavi zastopniki so in da ljudstvo zahteva pra- j log je tedaj odstranjen; ne ostaja nam druzega y kot vice ? upati v Boga in naso pravico; Hermana ktere so jim svitli Cesar sami dovolili. Govori kakor si zasluži mož naš najboljši. pa Častimo, se zdaj pri nas veliko, kako bi gosp Iz okolice rogaške na Stajarskem. — Zopet je tavnici v Celji in Mariboru skrbeli. povzdignil poslanec ptujske in rogaške okolice glas v graškem deželnem zboru in terjal, , ki smo ga izvolili, ravnopravnost. Hermanu svojo zahvalo izrekli; pa mislimo, da bote za to že naši či- Gornjesavinski svoj ne za se y za nas ampak pričan je gospod Herman toraj mi ni treba ponavljati da nam Pre- 7 kar Je iz srca govoril, smo mu že p ove dali rodoljubi tudi do slavne celjske čitavnice stavijo vpra-šanje: ali bi ne bilo mogoče, da bi tudi letos v Mo-zirji „besedo" imeli, bila? ktera bi še slavneja od lanske v svojih zaupnicah, ampak zdi se nam potrebno prego- Iz savinske doline 30. aprila. Dopisu iz Mozirja v 16. listu „Novic" se ima dodati še to, da so v vran- ^voriti nekoliko besedic njegovim in našim nasprotnikom, skem okraji tudi napisi tis tih des ak, ki nakonceh vasi ki trdijo, da se narod slovenski sam ni oglasil za rav- in trgov visijo , vseskozi le po nemški napravljeni. nopravnost. Kaj neki je bila slovenska peticija? Ni čudno brklarijo so pisane slovenske imena. Kdo pa je bila mogočen glas za ravnopravnost, ki seje razlegal tega kriv? To lahko vsakdo ugane. Nedavno sem ne-po celi Slovenii? Zakaj smo podpisovali zahvalnice kega župana prašal: zakaj da trpi tako neumščino? iz hvaležnosti za nje- Mož mi odgovori, da deske z nemškimi napisi so ce- je sicer namen gospodu Hermanu? Gotovo govo delovanje. Prosili in beračili smo za ravnoprav- nejše kakor s slovenskimi in nemškimi. nost tako dolgo, dokler smo obupali nad uspehom potem smo omolknili. Iz tega pa smo zadovoljni. res nikakor ne sledi, da da 10 črk manj veljá kot 20 To kaj je Kdo teh napisov? Odgovorite! Ce je samo namen njih, da nam jamči, da bi se nam spol- malo veljajo, ne napravite nobenih; to bo še bolji . ki nile želje, ako bi še enkrat z 20.000 podpisi prosili de- kup! ne vejo, Ako se po slovenski zemlji nahajajo župani bolj kje da so domá, mora omika ljudstva ra- že lni odbor graški za ravnopravnost? Zgodilo bi se z našo novo prošnjo to, kar se je zgodilo s Hermanovo kovo pot hoditi kakor napredovati. Naj šole še tako interpelacijo. Pojedine pritožbe bi se ne jemale v obzir, resno voljo imajo spolnovati pošteno svojo nalogo, ne pri skupnih pa bi se reklo : „es sind provocirte Be- bo dosti kruha iz njih moke, dokler župani in odbor-schwerden." Razun tega nimamo mi kmetje toliko časa niki učiteljem o čitaj o, da zato slovenski in denarja, da bi mogli deputacije pošiljati v Gradec. So imajo manj opraviti! nekteri poslanci v Gradcu, ki še ne priznaj o, da nismo pretresovati hotli ; saj Skoda ucijo > da y cla bi take govorice bi nas taki možaki ne zašto- Slovenci ravnopravni z Němci. Eden je celó rekel, ko bi predlog Hermanov izročili deželnemu odboru, bi bilo to toliko, kakor da bi pripoznali načelo predlogovo, to ker slovenski ne umejo več; pozabili so materni Tista brklarija druzega pa se niso naučili. je, da ravnopravnosti v južni Štajarski ni. — Tega go- lovškem trgu narisana in ki so jo „Novice" spoda vprašamo pred vsem ali ve kaj je ?? pili jezik ki je na kapeli ranjkega domoljuba g. Stojana v braš- grajale, Brašlovčani toliko apna ni- že Gleichbe- še ni popravljena. Mar v se rechtigung"? potem naj nam odgovori: kakošne so pri nas šole ? kakoŠni ura di? majo ; Se slovensko, tem manje kaj druzega! imen nam ne pišejo po J. Z. župan da bi jo prebelili. Žalostno ! Gorici 29. aprila. — Po odborovém sklepu ki je bila za 11. dan maja tavničnem se „besed a", Mozirje na Štaj. 30. aprila. M. — Slava gospodu napovedana, preloži na 30. maja t. y poslanců Hermanu, kteri se tako Čvrsto za pravice uri zve cer v dvorani. tem slovenskega naroda na Stajarskem poteguje! Bog mu znan] a, vabi plati njegov trud in ga še naj mnogo let nam ohrani! riške čitavnice tej y ki se začne ob da to premembo na- ?? besedi" vse družnike in prijatle go- odb o r. Take besede se slišijo v vsi gornjesavinski dolini vsi Iz Tomina 29. aprila. (Vábilo k besedi.) Tominska zavidamo Ptujčane, da so si tacçga pravičnega možá čitavnica bode imela 10. maja besedo s plesom. Zače- Prijazno vabimo častite elane za svojega poslanca izvolili. Al bridka žalost in pra- tek bo ob o. uri zvecer. vična nevolja vsacega navdaja, kdor pomisli, kako je naših in druzih čitavnic, pa tudi druge domoljube in deželni zbor Štajarski meni nič tebi nič to za nas pre- prijatle slovenskih veselic. važno stvar odpravil. Se posebno za naš kraj bi vpe-Ijava slovenskega jezika v šolo in v uradnije veliko koristila, ker mi v naših daljnih potih po Savi in Donavi kup- Čitavnični odbor. naša ne rabimo druzega jezika kot slovenskega ; čija z lesom nas peljá v hrvaško in srbsko deželo, vsako leto po Iz Drežence na Tominskeni 26. aprila. G. Naša vas se ni še nikoli v „Novicah" oglasila; naj tedaj jaz nekaj črhnem. Naša vas, ki šteje 57 hiš, daje do mladenčev v vojašcino, ostali jo kjer si moremo » ' W* VAW^WXV, » « ^ ---—WW . . ' -----7 ---J s svojim maternim slovenskim jezi- pa večidel mahnejo na Koroško, kjer ostanejo do kom pripomagati. Kako koristno bi tedaj bilo ne za y sv. Jakoba, nekteri celó do vseh Svetih, potem pa pri- kako jalovo narodno sanjarijo, rial ni (denarni) dobiček naših ljudi, ako bi se otroci KJJ. UtUC*l U11U , UU £A sicer gosp oškrbniku pevskega društva bi ko da niso s jim je ključ izročil, ne bili rekli mom tako hudo mislili, in če se je pevcem soba bolj se spoznava zrelost ljudstva za ustavno ali konštitu- svojim pis- blagor domaći. Komur je vse eno, kdo se voli, ta naj potem tudi ne mrmra in ne toži, če ne gré, kakor želi. Po tem, da se posluži vsak svojih volitnih pravíc, riljubila kot sedanja ? u ili gosp. vuuj a> xicii vo v Ckjux±\j ^viiuuut ixixt;xx , mx mxxx v o Cirk. x^jjjmxxxvž o v kar naravnost djali : „nikakor ne, tega ne dopustim", listom k volitvi vodja naj pa še z ar es vazné „Grunde" ostanejo. Ko bi cijno življenje. Priporoča se tedaj vsem volivcem imeli , naj bi bili vsak izpolne svojo dolžnost v tem, da pride s svojim in društvo bi bilo vedilo ? iwx xx, ^^a xx^ vxv7£/u.atxxxx , ugium xx »viun, <*i w še ni vselej zadosti, da pride da se je v kaki zadevi pre- enkrat, ampak priti mora tudi dvakrat ali trikrat, grešilo. Soba 1. razreda za fante je v omenjenem „Forst-hause" zato, ker je premalo prostora v poslopji glavne sole. Motilo bi morebiti koga, češ, da se je c. k. gozd-narski vrad v to se primeri, da pri prvi volitvi izvoljeni niso pre- polovico glasov prišedših volivcev, kakor ako jeli postava veleva. To si je dobro zapomniti! čez Ker reč pa vtikal. Al tega ne ! temveč je je pri vseh volitvah važna reč, da ne vleče drug sèm, predstojnik gozd. vrada gosp. Oberkircher, prijatel le- drug tje, je u^a, «« pega petja, sam eno svojih sob društvu v rabo prepu- o možéh, ktere hočejo stil. društva, ki ima lepi namen, da obdeluje umetnost treba, da se volivci enih misli zedinijo voliti: zato je navada povsod jjctja , oa>xxx ^uu ovmjxxx ouw uoi»u v íauu ^icj^u \j uavůtru , jviciu u u vt-j vunu ^ /iatu je u a v aua puvoUUj Presrčna hvala blagemu gospodu, da se je usmilil da se zberó možjé, ki poznaj o kraj in ljudi, in da pra- ki je vsemu našemu mesticu v veselje ! LXX^liXXMOU , XV X Vij O : ,, liV- JlU uuuvmu * Ulili , U lui. JJMI/tílXX l(X VI XI M ill il l~ nedeljo 24. kakor izbegani po šepetanji druzih potegnejo ž t. m. smo imeli v Idrii lepo slovesnost. Blagoslovili so njimi vsi, ki jim zaupajo. Res je težka s takim na-prečastiti gosp. dekan J. Kovačič novo zastavo gozd- svetom, ker je še več druzih mož, ki bi jih člověk rad število, kolikoršno se ima voliti „té-le bodemo volili", ter potem trdno in ni- y y narjev. Kaj lepa je! Na eni strani je podoba sv. Ev- vidil izvoljene; stahija, na drugi pa cesarski orel. Botra ji je bila bia- je včasi majhno, in različne okoliščine se tudi ne mo-orodna gospá Feldegg-ova, žena podpolkovnika pri rejo prezreti. To so tudi bile vodila tistih mestjanov h'ubljanskem c. kr. polku, pa namestovana po gospej vam Urbanovi. y »xiMvx. Popoldan je bila veselica na Iz Borovnice 29. aprila. — Naravoljubom, posebno Zemlji. u ki ktere naj volite. volivci ! v današnjem listu priporočajo može p ? botanikarjem, oznanjam, da zala niolica", ktero ponosno domačinko imenujemo cvetica „Primula car- ker 27. dné p. m. popoldne ob 5. uri je bil pogreb mestnega župana gosp. MJha Ambrož a. Mestni od- x ul jcv VJ xul^uujuillu y jd ^x borniki gospodje Horák, Sventner in Verhovec, kterim samo na Kranjskem in še tù le na redkih krajih raste, je župana-namestnik gosp. dr. Cuber izročil skrb dose v tukajšnji pičlo uro od Borovnice oddaljeni dragi; stojnega pogreba, so po vodilu, naj se župan glavnega Peklo" imenovani, v najlepši krasoti razcveta. yy Ako mesta pokoplje kolikor mogoče častno, so dovršili svojo koga mika, je svoji zbirki pridobiti, jo zdaj lahko ali nalogo tako, da res tako slovesnega pogreba ni bilo še v Ljubljani. Pokopali so župana prečastiti stolni prost sam si poišče ali pa po tukajšnjem kaplanu dobi kteri se je z mnogimi preskrbel. Najboljše bi vendar bilo, da se naravoljubi sami sèm potrudijo, ker Anton Kos z velikim spremstvom. Spremile so ga memo zname- vse šole, družbe in cesarski in mestni uradovi v saki nitih cvetic si morejo še druzih znamenitih stvark na- na svojem mestu po redu, ki ga je odlocil gori omenjeni franeiškani in drugo duhovstvo, c. k. deželni brati Vertigo na priliko: „Helix Ziegleri", vse štiri species odsek yy yy «■—« * ^ ^ * N/A A y v P^/VÍ ^ VAX X M J^/ V VXVî V».^ V/XJ^ % XX WXX V/XřJ JL^VVJLXA. XXX Vil U^ V WV UJUV Y KJ V/ 7 V/ y XV* VA11 JL Carychium minimum" in skorej vse poglavar z deželno vlado, deželni odbor z nekterimi deželnimi poslanci, mnogo najviših vojaških Častnikov, Iz Ljubljane. Volitve za 10 novih mestnih od- mestni odbor, c. k. urađniki mnozih oddelkov in dolga bornikov so razpisane. Dnevi za volitve so tako od- vrsta mestjanov. Gosp. bogoslovci so medpotoma peli, , potem povodně polžke. ločeni, da prihodnji pondeljek volijo volivci 3. razreda 11. t. ni., volijo volivci XVXMXJ MXV, tO JC, C prihodnj o sredo razreda t. m., vojaška glasba domaćega c. k. polka pa je godla. pa, I » j VU1IJV V Uli V VJL U • JL CA/4JX V^ULci j - JHJ • Uli v petek teden, volijo volivci 1. razreda. Pri mestni hiši pred sprevodom je pela filharmonična družba 13. dné t. m. nemški, na grobu pa je slovenski pel pevskizbor čitav- y to j e, Ljubljančan, kdor ima postavno volitno pravico Vsak je ze niški. Nesli so mrliča in svetili mu mestjani čez veliki trg\ memo sv. Jakoba, po križanskih in gosposkih uli- ijjwwljttllvtdu ^ ivtlul xxx1cu |jv/olclyllu v uillllu 1 ivv , jc ug. ulic1uu o v . 1/ ciixwy kJCv , |ju jva xalctiixolvxlx xix ^uij^uoxvlu uli od mestnega odbora na dom prejel po vabilo k volitvi, pa cah memo frančiškanske cerkve; štacune, kjer je spre tudi napravljen 1 i s t, v kterega naj zapiše ime ali imena vod šel, so bile zaprte, po mnogih oknin so vihrale tistih mož tui íxxmzí , ktere on želi, da se izvolijo v mestni zbor. crne zastave, in plinove luci so guicic. luv^uvaiu p Pa ta list, zapečaten ali pa odprt, kadar pride dan vo- je slovesnost pogreba posebno to, da šola Waldherrova, litve, mora vsak volivec sam v mestno hišo (rotovž) mestna št. Jakobška, realka, družba „južnega sokola" dopoldne med osmo in dvanajsto uro prinesti in ga (ki se je danes prvikrat pokazala v krasni svoji opravi, osebno izročiti ondašnji komisii, sicer ne veljá volitev, kakor tudi nemških turnerjev v svoji), pevski zbor či- ako bi list po kakem drugem člověku poslal. Tako ve- tavniški in filharmonični in pa družba strelcev so za leva postava. Vsak volivec pa naj zapiše na svoj list pogrebom šli s zastavami svojimi. Skor vse mesto bilo 1 j 1 # 1 V V • TI t «1 • • T I • I • • I I • I • 1 1 • gorele. Povzdigovalo pa toliko mož ne več ne manj kolikor jih je izvoliti v ti stem razredu, v kterem on voli; zato naj ga na različnih krajih. na nogah, ali spremljaje spre vod slovesni ali g ledaje zapiš ej o volivci livci 2. razreda razreda volivci enega samega, vo- razreda í'rvi dan tega mesca "T^i — • 1 UÍJ1 UUOI KJ , V MIX VV1 X. 1 Cli Zj 1 U U ti pa tt. -- JVUia» jJl V1 Mestni odbor ima mestno gospodarstvo v svojih turnerji pa kola" prvi izhod napravilo čez je družtvo „ Dobravo na Vic, nemški „íuznega so- rokah; pred 1848. letom je mestni župan (purger- Dobravi majster) bil, tako rekoč, gospodar; a zdaj ni več tako^ uj 1U jJUJUUIlU , UHU JU V UlxULCbl 11UJVL VCOOIU 1>U 1X1 M*IXX , XX zdaj mestni župan v tej zadevi le izpeljuje in dovr- druzega ljudstva, ki se je popoldne vdeležilo teh ve Krdelo „južnega sokola", kteri po glasu^ pridobil, ko je prvikrat pri pogrebu župa y cez Vižmarje v Med vode ; ^ uni so imeli na bilo prijetno pri nunah sv. maso. Ceravno vreme ni bilo e vendar neki veselo tù in tam in suje y kar sklene mestni odbor. licih besedí Iz tega je brez ve- selic jasno, kako vážen je mestni odbor, in ki y obilo. si ga po takém, kako važne so volitve mestnih odbornikov. novem se očitno pokazal mestu v svoji krasni in eno-To pa tudi vsakemu mestjanu, ki ima po postavi pra- lični obleki, lahko od sebe reče „veni, ^ v » Vi XX^VM^JW^U ^ OJkA AlliM JL ^VOI/« V 1 1 M -X JL vili. V M1V1V1 ^ 1U111VU VU. UUWV X VVV • jj T V XX * J ' A ^ * J ' J vico volitve, naklada dolžnost, da pride volit in da štelo je pri odhodu 64 udov, ki so s svojo lastno s svojim glasom (in en glas sam včasih določi volitev) dobro izurjeno glasbo vidi, vici"? , že trombami) in novo lično za- pripomore, da se izvolijo možjé, kteri imajo glavo in stavo nastouili pot na deželo po programu, ki so ga na- 150 znanile „Novice" v sredo. Kamor koli so prišli, so bili domaći brhki „Sokolovci" veselo pozdravljeni, na Viču Ie Tudi da Ločnikarjeva zemlja ga pač še nikdar nikoli njeno Do 15. t. m. moraj o vsi deželni zbori končani biti Da bi se hrvaški zbor začel, ni ne sledii ne tiru pa je bilo toliko gosposkega in kmetiškega ljudstva okoli X - — - - ** - njih, v Galicii bode odbor y je vse nekako otrp za ni vidila toliko. Tù je pod milim nebom bila „beseda, O g r o v je podpo tradajočih pO „ueseu.1 " p» jjj.uu.ujvulj<* giimia» Liuiičb. vuu ďu su uu- iič*.uio.u , izj jvujx^ viui, via» oc je našali v vsem in vse je bilo v lepem redu; pokazali so bralo čiste miloščine 2140 gold. 28 kr. — Kar Sokolovci", da niso družba le samo po imenu, ampak ribaldi zapustil London (27. aprila), je potihn besedi" pa produkcija gimnastična. Vrlo so se ob- namen iz ktereg glasil račun dohodkov in stroškov v ta se vidi da je na Hrvaškem na- da tudi kaj znajo; še celó kmetje so jih hvalili, kako hrup, ki je vladal ondi - Gave lik več dni SO „ÍVUX10.XXX je to, da bi kunštni." Dvoje bi pa mi vendar še želeli: eno Pred odhodom je raz- v s e krdelo „Sokolovcev" včasih izpeljalo to ali uno svojih vaj ; to bi bilo lepo viditi in ne bili bi nekteri samo statisti; drugo pa je to: naj bi se pri tacih da Italij ne glasil slovó Angležem, v kterem pravi bode pred mirovala, dokler ne bode vsa samosvojna, in da doseže to, se zanaša na pripomoć svobodné An glij Kar je Garibaldi bil toliko častěn na Angležkem, sprevodih pele bolj proste pesmi, ki si jih pričujoči stopajo skrivne društva v Itálii na noge in naberaj narod lahko zapomni in potem tudi popeva ; s tem se vojake Druga stvar pa, ki obraća v f OCl širijo lepe domaće pesmi najlože po deželi in zatarejo London, so one konferencij malopridne, kosmate; korist iz tega bode velika. Ko ]e noc pnsla, je eden izmea gospoaov „ sam dobro ume umetalni ogenj napravljati, spuščal *** kete in prižgal bengališki ogenj za veselo odhodnico Sokolovcev", ki ra- stajna ktere pa prav po pol volj Evropine v Slezvik-Hol- ima zopet seja biti. D brez boja svojo poslednjo trdnj lez ej naprej danes so pustili 29. dne u. m kopném — F r i d kaz aj e Fu/J6tu ^ V v/uiiuumw, da to družbo res samo vse premore. Opoldne C1J SVOJO moč 197 topov so popustili avstrijski armadi. Vso hočej napeti na otoku in trdnjavi A1 J y yJC%JlLL\J v ov/ V>XX1V/X J XIVUVJV vt* XAtv ^ u w ^ ^V lii UX UU J CV Y 1 X JL X O dospél od severnega „Sokola" iz Prage radostno spre- kjer jim bodo njih močne vojne ladije velika pomoč ? jeti telegram južnemu „Sokolu', ki ga pozdravlja na Francozki vladi delà novo skrb punt v Alg njegovem prvem izhodu. Popisavec „sokolovega" izhoda severni Afriki ■■■■■IHP y ■ I v , zato bojo francozka, angležka in laška v „Laib. Ztg." je pridjal svojemu popisu neslano pšico, vlada pomnožile število svojih bark pri Tunis-u. Davki da se je pri Ločnikarju slišalo vec nemški govoriti kot so pravili ondašnji arabski narod na noge. Po turškem slovenski*); naj dodamo zato mi svojemu popisuresnico, zakoniku (koranu) plačuje harač ali glavni davek > da neki Nemec, iz A. hiše je šel v Medvode, češ, da kdor ni turk ? dobi ondi svojih roj ako v, pa vidil je Lj ubij ančanj e. Nemcev 7 vsi xvvaux xxx lui xv 2 kjclj jjcl naložil po 36 piastrov baj pa ga je vsakemu brez razločka Ker je ruski car osvobodil drugi so bili Čitavnični odbor je v poslednji svoji seji sklenil, dala deputacij poljske kmete vecletnega jarma, se je nedavno po 25 da se začasno prepusti matici soba za pisarnico njeno Gosp. dr. Jan. Bleiweis je přetekli teden izročil cara, da mu zahvalo , zacasnemu denarničarju matičnemu, do- dr. Zupancu sihmal po odbitih stroškili nabrani ďnar kmetov v Petrograd do ruskeg izrekó za to milost. Car in rodo-vina carova jih je sprejela kaj prijazno. Nadškof Fe-linski je dovolil, da se zopet po cerkvah smejo oglasiti ki v £>xx1xx1cix jju UUMltlll o tx uoxvxxx xjlctux CLJ lx vaxic^x y xvx ZïlclScl V Vl^lU xxx LA V v/x obligaci) ah 2440 gold., v gotovini ve čidel v hranilnici Naj bi ti gl naloženi 2437 gold. 56 kr., skupej 4077 gold. 56 kr. Poljsko in Rusko gle in zvonovi, ki so potihnili ob žalosti cerkveni bili znamenje mirú in sprave med Pozneje je gosp. Luka Svetec daroval 50 gld. 7 znaša dosilimal matično premoženje tedaj 4127 gold. 56 kr. pondeljek se je iz Smlednika poslal v Ljubljano 24 funtov težak kamen, ki se je naj del v čevah nekega^mlinarskega konja, ki je po kratld bolezni poginil. Zivinozdravilska šola ima več tacih kamno v, ki se v čevah napravi) o po prahu mlinskih kamnov s otrobi itd. vřed po vžitém ; al tako težkega nima. Z. iz Senožeč pa smo dobili piš ko s Od gosp nogami. Tudi redka prikazen! Gospodom volivcem v Ljubljani! Da se ne razcepijo gla db ktere boj za pri volitvah mest prihodnji pondeljek), za 2. razred 11. (prihodnj za razred pa 13 nega « (to je, sredo), pisani odbor živo priporoča sledeče celó noben volivec ne zamudil volitve Za III. razred: razred dné t. m petek teden), Vam pod možé ; v 1 v zelec ? da bi Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Poslednji teden sta zopet dva deželna zbora, koroški in gornje-avstrijski, končala svoje obrav- uni je med drugim sklenil, da se kmali napravi da se napravi kmetijska šola nave 7 nova nornismca uv va xiv/x xxxoxixv^ci» j tel p£l j uai ou iiajji a y i xvj z 2 razredoma. G r a š k i zbor je sklenil pravi deželna posojilnica kmetiškim posestnikom 500 gold, daruje tistemu, ki najbolje kmetijske bukve spiše za šolo po kmetih, — in da se brez političnega dovoljenja sme ženiti kdor koli hoče. Tirolski zbor ni sprejel občinske postave, kakor jo vlada hoče. i da se na- ? moravském zboru so poslanci slovanski zastavili vladi vprašanje: kako in kaj je z ravnopravnostjo slovan-skega jezika; odgovora še ni. Državni minister Schmer- ling bil dni v zboru českem, kterega poslanec Gospoda V. C. Župana kùpca Za II. razred: Gospoda Jan. Poklukar-ja, prof, bogoslovja } 99 99 dr. Rak-a, advokata, dr. Schôppel-na, c. k. deželnega sve- tovavca 9) 99 žl. S trahi-a, svetovavca pri c. kr. deželni sodnii, dr. Z up ana, advokata in deželnega odbornika , Za I. razred: Gospoda Paula Auer-ja, posestnika pivarnice 9 99 99 99 K. Holzer-ja, trgovca And. Malič-a, posestnika dr. Recher-ja, trgovca. 9 Iz gotovega vira se vrednistvu ravnokar pripoveduje, da roko-pis dopisnika *** je ves drugač, kakor je včerajsni popis v Laibach.ki ga je dr. Issleib po svoje prestrojil. Sapienti sat ! Y red. Ljubij maja 1864 Odbor mestj Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.