Leto VII. Hrastnik, 6. 3. 1971 Št. 3 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rack) Viktor, mg. Tramte Franc, Str* garšek Janko, Janežič Alojz. Gerhard Jože. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo m uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje hiANSEh JozE OBČNI ZBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE Poročilo o delu TOS je podal predsednik tovariš Adolf Haberl. — Sprejet je bil nov statut o organiziranosti sindikata v podjetju. — Potrjen je predlog za člane plenuma in sprejet program dela. 60-LETNIK Malo je članov delovne skupnosti, ki so tako dolgo vrsto let v svojem življenju preživeli v podjetju. Tovariš Klanšek Jože praznuje 60-letnico svojega življenja, poleg tega ima skoraj vso delovno dobo v Steklarni Hrastnik, od tega pa je že več kot 20 let tudi direktor podjetja. Zadnje obdobje zgodovine Stek- larne Hrastnik je tesno povezano z njegovim imenom. Od obdobja administrativnega upravljanja naprej je rastel s kolektivom, ga krepil in se zavzemal za samoupravno in družbeno politično dejavnost, zlasti pa za uveljavljanje in uresničitev pravic delovnega človeka. Njegove zasluge se ne da izmeriti niti stehtati, zato mu ob tem jubileju dejansko lahko izrečemo samo zahvalo z željo, da bi še naprej aktivno sodeloval pri doseganju novih delovnih uspehov. Družbeno politične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe ter vsi člani delovne skupnosti mu želimo mnogo osebne sreče, predvsem zdravja in da bi še nadalje imel v svojih idejnih mislih tako napredne socialistične odnose! Uredništvo Občni zbor sindikalne podružnice je obravnaval poleg poročila predsednika TOS blagajniško poročilo in blagajne vzajemne pomoči, poročilo rekreacijskega odbora in nadzornega odbora. V svojem poročilu je tovariš Adolf Haberl na široko orisal delo sindikalne organizacije v obdobju dveletnega delovanja. Med drugim je navedel, da je sindikalita organizacija, predvsem predsedstvo tovarniške konference sindikata, obravnavalo naloge s področja organizacije sindikata, sindikalnih pod-.odborov in področja delovanja samoupravnih organov, kakor tudi s področja ostalih družbeno-politič-nih dejavnosti. Predsedstvo tovarniške konference sindikata je usklajevalo delo sindikalnih organizacij v podjetju. Kritično je ocenilo sodelovanje, ki je bilo slabo, kar je delno opravičljivo — zaradi različnosti proizvodnje, mnenj posameznih enot in članov sindikata. Predsedstvo izraža potrebo po drugačni organiziranosti sindikata v podjetju. Predlaga enotno organizacijo s plenumom in predsedstvom in aktivi sindikata po posameznih oddelkih. Nov način organiziranosti bi se prilagodil organiziranosti organov upravljanja v podjetju. Predsednik navaja, da je v podjetju že dalj časa poseben problem in nezadovoljstvo ob nagrajevanju — delitvi dohodka. Centralni organi so v ta namen že sprejeli ustrezne sklepe, da bi se stanje popravilo in s tem tudi razpoloženje v kolektivu. Tu bi mola sindikalna organizacija odigrati posebej svojo vlogo. Pri obravnavi problema nagrajevanja se že sedaj postavlja predlog, da bi bil najnižji osebni dohodek 800 din. Prikazano je bilo delo posameznih komisij pri TOS. Vse priznanje gre komisiji za preventivo in rekreacijo. Ta komisija je imela v pretekli mandatni dobi nalogo, da v okviru pravilnika ugotovi število članov kolektiva, ki so potrebni preventivnega zdravljenja v zdraviliščih in počitniških domovih, komisija je pri določanju delala po predlogih ambulantnih zdravnikov in zdravnika ginekološke ambulante. Takih predlogov je bilo mnogo preveč glede na finančne možnosti. Kaj in koliko smo dali za preventivo Komisija je v pretekli mandatni dobi določila za preventivno zdrav- ljenje 223 članov kolektiva, od tega 182 v počitniške domove in le 41 v zdravilišče. V domove je šlo 55 zaposlenih žena in 127 moških, v zdravilišče pa 19 žena in 22 moških. Skupno je -bilo porabljenih 76.180,90 din, od te vsote so sami koristniki prispevali 16.349,10 din. Na oddih v počitniške domove je bilo poslanih tudi 36 članov kolektiva na stroške sindikalnih pododborov. Članom kolektiva so samoupravni organi odobrili 2/3 izredno plačanega dopusta. V tej mandatni dobi je tako kolektiv prispeval za te člane 1.100 delovnih dni, kar v absolutnem znesku predstavlja veliko vsoto. Drugi organ, ki je opravičil svoj obstoj, je bil rekreacijski odbor, ki je prav gotovo vzbudil tudi pri članih kolektiva zaupanje in opravičilo za koriščenje sredstev. Poročilo je podano posebej. Predlaga se delovno mesto re-kreatorja v podjetju zato, da bi se rekreacijske dejavnosti še bolj pospešile. Tovariš Haberl nadaljuje, da je predsedstvo sindikata v pretekli mandatni dobi tesno sodelovalo z družbeno političnimi organi- zacijami v podjetju, predvsem z ZK in ZMS. Vsa pomoč se je nudila in se bo še nudila akciji 75, ki je še v teku, zato bo naloga bodočega vodstva, da realizira naše obljube. Tudi sodelovanje z Obč. SS Hrastnika je v redu. Občinski sindikalni svet nudi strokovno in pravno pomoč našemu članstvu. Strokovna pomoč se je pokazala v tem, da smo bili pravočasno in pravilno seznanjeni s stališči višjih organov sindikalne organizacije. Nadalje obravnava poročilo sodelovanje in odnose z društvi in klubi kulturno-prosvetnega in te-lesnovzgojnega značaja, ki je bilo tudi pestro. Nekatera društva niso bila aktivna zaradi nepravilne politike razdeljevanja sredstev občinske zveze za telesno kulturo. Društva, organizirana iz članov Steklarne Hrastnik, niso bila zadovoljna zaradi pičlo odmerjenih sredstev, glede skupno nabrane vsote za šport in kulturo. Na zaključku je tovariš predsednik omenil še angažiranost predsedstva sindikata pri organizaciji in ureditvi počitniških domov v zvezi z adaptacijo počitniškega doma v Portorožu. (Dalje na 2. strani) Ob mednarodnem prazniku žena 8. marcu iskreno čestitamo! Uredniški odbor Steklarja, Glas mladih Tovarniška konlerenca sindikata Organi upravljanja Občni zbor sindikalne organizacije Finančno poslovanje TOS in dela rekreacijskega odbora je podano v posebnem poročilu. Iz poročila blagajne samopomoči povzemamo, da je blagajna zelo koristna za člane sindikata. Posojila iz blagajne je koristilo 352 članov kolektiva. V letu 1970 je bilo vplačano 18.026,46 din, izplačano pa 8.926,00 din. Stanje blagajne 3. 2. 1971 je bilo 58.900,90 din. Med članstvom je posojil za 34.757,00 din. Po vseh poročilih je bila široka in konkretna razprava, katero v celoti podajamo. Klanšek Jože, direktor podjetja, je članom konference pojasnil težave podjetja, predvsem sedanjo situacijo po devalvaciji dinarja. Kljub temu, da naše podjetje mnogo izvaža in da bo zaradi tega v tem pogledu finančno nekaj pridobilo, pa nastaja situacija, ker bomo na drugi strani zaradi zvišanja stroškov izgubili nekaj več. Celof-na razlika bi znašala po sedanjih predvidevanjih okrog 80 milijonov starih dinarjev. Ta številka se lahko med tem časom tudi poveča ali zmanjša. Izredno koristno za naš kolektiv je, da smo uspeli na inozemskem tržišču povečati cene za 7 %, kar nam bo dalo .nekaj dodatnega dohodka. Problem pa nastaja, ker je pri zveznem zavodu za cene izredno veliko vlog za zvišanje cen. Poudaril je, da bomo morali poiskati svoje notranje rezerve in se postaviti na lastne noge. Le v Jože Klanšek, direktor skrajni sili bomo morali poseči v sklade, sredstva za amortizacijo in vzdrževanje moramo obdržati na sedanjem nivoju. Okvirno je obrazložil predvideni plan za leto 1971, po katerem se predvideva, da bi ustvarili okrog 11 milijard in 900 milijonov S-dinarjev, stroški se predvidevajo za okrog 6 milijard 600 milijonov S dinarjev, dohodek 5 milijard 277 milijonov S din. Za osebne dohodke bi bilo 3 milijarde 600 milijonov S din, v kolikor pride do realizacije pravilnika in zvir šanja minimalnih plač na 800 din, tako bi porabili za plače še dodatnih 800 milijonov S din. Celotni skladi bi znašali okrog 815 milijonov S din. Tovariš direktor nagla-ša, da bo morala sindikalna organizacija in organi upravljanja skupno reševati probleme, tako da to težko obdobje prebrodimo in predvsem realiziramo planske naloge. Govoril je o vseh vidikih, ki so privedli do reforme v gospodarstvu in do devalvacije in vseh novih ukrepov, ki se še predvidevajo. Tolmačil je navzočim način družbenega dogovora med posameznimi vejami gospodarstva. Sindikat bo pri sklepanju teh dogovorov odigral svojo glavno vlogo, s tem ukrepom se hoče uvesti disciplina pri nagrajevanju. Naše podjetje in Rogaška Slatina sta dosedaj med najbolj aktivnimi pri pripravah in izračunih. Dejansko je v našem kolektivu problem glede kvalifikacijske strukture zaposlenih (1400 zaposlenih nima formalne kvalifikacije). Naša zahteva je, je nadaljeval tovariš Mlinar, da se upošteva za našo stroko dosedanja sistemizacija delovnih mest. Nadaljeval je, da bomo imeli težave, v kolikor bomo zmanjševali akumulacijo. Zaostriti se bo mora- Martin Mlinar, komerc. direktor la odgovornost pri vseh zaposlenih. Ločiti bomo morali samoupravljanje od vodenja podjetja, morali bomo zastaviti nov kurz znotraj podjetja, v odnosu do dela na delovnem mestu. Strgaršek Janez je postavil vprašanje; Ker se govori na zvezni ravni o razbremenitvi v gospodarstvu, ga zanima, kaj je sedaj stvarno? Tovariš Mlinar v svojem odgovoru objasni, da je že direktor nakazal probleme, s katerimi se bomo morali kot kolektiv spoprijeti. Povedal je, kaj kolektiv pridobi in kaj izgubi. Janez Strgaršek, planer analitik Mlinar Martin je nadaljeval o Konček Vlado v svoii razpravi problematiki v gospodarstvu. Po- postavlja vprašanje, ker se je uvoz udaril je, da se moramo ponovno povečal v Jugoslaviji za 80% na-organizirati, da rešimo to situacijo. sproti izvozu, kje so dejavniki, ki bi to zavrli. Vidimo pa,, da naše podjetje stoji v razmerju 8 : 1 glede izvoza in uvoza. Meni, .da je nepravilno, da zaposlene v našem podjetju smatrajo kot priučene delavce. Teh odnosov ne razume več, posebno če gleda na to iz vidika izvoza naših izdelkov. Savič Momir pojasni, da so na ravni republiškega sveta sindikatov razgovori že bili, da se bo steklarska industrija obravnavala kot industrijska veja za sebe ali pa v okviru kovinske stroke. Momir Savič, steklar Sušin Viktor tolmači določena načela glede kvalifikacij in kalku-lativnega dela osebnih dohodkov. Tudi on nadaljuje, da je steklarstvo priznano kot industrijska veja nemetalov in da se dela na tem,- da bo priznano steklarstvo kot ločena skupina. Potrebno bo stremeti za dvigom kvalifikacijske strukture in to naj-, prej prek steklarske šole, nadalje prek Kluba mladih proizvajalcev. Ta način usposabljanja moramo nadaljevati. Nadaljnja težava je vprašanje invalidnosti v našem kolektivu. Dosedaj je sindikat polagal premalo pažnje temu problemu. Viktor dipl. pravnik Imamo 70 delovnih invalidov III. kategorije. Iste težave so okrog bolniškega staleža v podjetju. Potrebno bo, da sindikalna organizacija polaga več pozornosti vprašanju samoupravnih aktov. Nova oblika samoupravljanja zahteva večjo aktivnost vseh članov kolektiva. Potrebno bo sprejeti nov pravilnik o delovnih odnosih, vnesti vanj zahteve glede dopustov mladolet- nikov in druge probleme, ki se porajajo, kot nočno delo mladoletnikov in žena. Ponovno bo potrebno dobiti soglasje za takšna dela. Gotovo se bo potem porajalo vprašanje zaposlovanja mladine izpod 17 let starosti. libert Albin je pozdravil konferenco v imenu občinskega sindikalnega sveta. V svoji razpravi je poudaril težave stabilizacije v gospodarstvu in naloge sindikata v tem pogledu. Pod nobenimi pogoji ne bi smeli dopustiti, da se izvaja stabilizacija na račun najnižje plačanih delavcev. Potrebno je napraviti red glede delitve dohodka v podjetjih. Potrebno je skleniti čim-prej družbene dogovore. Sindikat se mora boriti za to, da ne bodo plače s tako velikimi razponi (gotovo preko milijona). Potrebno je nekvalificiranim zaposlenim zago- Albin Žibret, predsednik Obč. sindikalnega sveta toviti pogoje za življenje. V vašem kolektivu imate največ zaposlenih s plačo izpod 800 din. Naloga sindikata je, da se vsaj te plače korigirajo čim prej. Boriti se moramo za stabilizacijo, vendar tudi za to, da standard ljudi ne bo preveč prizadet. Kovač Franc govori o važnosti rekreativne dejavnosti in o odnosih z občinsko komisijo za rekreacijo. Potrebno bo v svoje programe vnesti tudi naloge, ki si jih je zastavilo predsedstvo mladine Hrast- Franc Kovač nika. Predlaga, da se 1. maja skupno praznuje v Gorah kot centralna prireditev za Hrastnik. Občni zbor sindikalne organizacije Sušin Viktor se ponovno oglasi in meni, da je potrebno, da se odpre delovno mesto rekreatorja v podjetju. Načenja posebno poglavje o vprašanju obveščanja članov kolektiva. Ali smo zadovoljni z glasilom Steklar. Naš časopis je ocenjen kot eden najboljših v Sloveniji. Potrebno bi bilo izreči priznanje uredniku časopisa. Govori o načinu pregledov v naših ambulantah in meni, da je neurejeno, ker je ambulanta odprta največ 3—4 ure. Potrebno bi bilo, da so ambulante odprte dalj časa in naj se vzame več časa za pregled bolnika. Izgleda, da je to poseben problem, za katerega se bo morala sindikalna organizacija zavzeti. Rački Viktor kot predsednik odbora za spremljanje samoupravnih aktov in informacij, navaja: nekateri akti, se zahtevajo z novim statutom, so že sprejeti. Vendar še manjka nekaj zelo važnih aktov, kot pravilnik o delovnih odnosih, Viktor Rački, vodja kontrole organizaciji, sistemizaciji delovnih mest, nagrajevanju. Po zakonu in členih novega statuta bi morali biti pravilniki pripravljeni najkasneje do konca 1970. leta. Opozorjeni so bili vsi merodajni dejavniki v kolektivu, vendar se ni napravilo skoraj nič. Potrebno je tudi urediti službo, ki bo vodila evidenco o izvajanju vseh samoupravnih aktov. Predvsem je treba najti način, kako seznaniti člane kolektiva o dolžnostih in nalogah, ki jih predpisujejo samoupravni akti. Potrdi se novi statut sindikalne organizacije Steklarne Hrastnik. Novi statut predvideva, da obstaja v okviru podjetja sindikalna organizacija z najvišjim vodstvom — občni zbor sindikata, plenum, predsedstvo in občasni drugi izvršilni organi : (aktivi sindikata po oddelkih), 9. člen predvideva, da je občni zbor najvišji organ osnovne organizacije sindikata v podjetju. Občni zbor po posameznih organizacijah združenega dela voli delegate za izvršilni politični organ — plenum. 10, člen predvideva, da ima izvršilni organ pravico ih dolžnost, da daje predloge sindikalnim organom v občini in republiki o vseh vprašanjih v zvezi s položajem delovnih ljudi in v zvezi z njihovim delom. Izvršilni organ se sklicuje po potrebi. 11. člen predvideva, da šteje plenum 61 članov. Mandatna doba članov plenuma traja 4 leta. Aktivi v posameznih organizacijah združenega dela izvolijo po delegatskem sistemu na svojih sestankih člane za plenum, in sicer enega delegata na 30 zaposlenih. 12. člen predvideva, da plenum izvoli predsedstvo, ki bi naj imelo 15 članov, mandatna doba traja 2 leti. Obširneje o nalogah po novem statutu bo naše glasilo objavilo v eni od prihodnjih številk Steklarja. O vprašanju novega statuta se razvija razprava, ki nakaže nekaj novih problemov, o katerih pa smatrajo člani, da naj jih obravnava novi plenum sindikalne organizacije. Statut se soglasno potrdi in sprejme. Sprejme se tudi sklep, da se v roku 14 dni skliče prvi plenum novo izvoljenih članov plenuma, da se izvoli novo predsedstvo sindikata in komisije. Potrdi se tudi lista članov plenuma: Notranji obrat: Bočko Franc, Bregar Milena, Cigler Janez, Gec Edmund, Godicelj Vinko, Hercog Viktor, Kaluder Milan, Kandolf Milan, Kunšek Slavko, Maurer Oskar, Haberl Adolf, Petrič Vili, Pušnik Stane, Volfand Viktor I., Zupanek Franc, Kajič Franc, Kapla Slavko, Štiher Robert, Vračun Viljem, Hal-zer Robert, Zaletel Viljem, Laznik Stane. Obrat brusilnica: Drame Stane, Cigelnjak Marija, Rancinger Silva, Bezgovšek Jože, Papež Heda, Kolman Mimi, Tosič Savo, Žagar Viktor. Obrat slikarnica: Logar Boris, Grašič Fanči, Tovornik Marjana,. Obrat zmesarna: Novak Avgust, Rugelj Jože. Obrat operativne delavnice: Krajnc Franc, Orožen Stane, Premec Jože. Hudi Viktor. Obrat energetika: Guzaj Jože, Kirhmajer Rudi. Obrat avtomatska proizvodnja: Kapelar Albert, Koritnik Matija, Kajič Štefan. Obrat transporta in skladišča: Kavzar Janko, Petan Marjeta, Ma-šiček Stanko, Lokovšek Franc, Konček Vlado. Obrat kontrole: Obermajer Silva, Rački Viktor Zaletel Kristina, Ovnik Marinka, Zore Vinko, Grčar Karli, Sopar Matilda, Zagozda Ve- Iz skupnih služb: Vidovič Ida, Projič Rezi, Sušin Viktor, Dremel Karli. AKCIJSKI PROGRAM Sprejet je bil akcijski program dela sindikalne organizacije za naslednje tri mesece v letu 1971 —• 1. Akcijski program se postavlja za obdobje treh mesecev od te konference z nalogo, da plenum in predsedstvo pod odgovornostjo realizirata ustrezajoča v tem programu postavljena stališča in da za nadaljnje obdobje plenum sprejme akcijski program za bodočo dejavnost sindikalne organizacije in njenih organov v okviru delovanja predpisov novega statuta. 2. V zvezi s sprejetjem novega statuta osnovne organizacije sindikata se obvezujeta plenum in predsedstvo te organizacije, da izvedeta administrativno upravno poslovanje tako, da bo v pogledu finančnega poslovanja, vodenja evidence, priznavanja pravic in dolžnosti enotno za vse člane osnovne organizacije sindikata, da pa bodo istočasno aktivi osnovnih organizacij, ki se ustanavljajo po organizacijah združenega dela podjetja, obdržali svojo samostojnost glede odločanja o pravicah in dolžnostih posameznih članov. Finančno poslovanje, vodenje blagajniške knjige, članarine, izplačevanja nadomestil se vodi enotno iz ene blagajne za vse člane osnovne organizacije sindikata. Vodje aktivov pa imajo pravico kot nalogo-dajalci, da v skladu z akti sindikalne organizacije odločajo o izplačevanju nadomestil. Evidenca o članih organizacije se vodi enotno, za kar je zadolžena oseba, ki jo imenuje predsedstvo. Članarina in druga sredstva, ki se zbirajo za sindikalno organizacijo, so enotna in se vodijo centralno s tem, da o razdelitvi odloča predsedstvo na podlagi programa in sklepov plenuma. Plenum pa mora upoštevati stališča občnega zbora. Izvedba organizacije administrativnega finančnega in upravnega poslovanja se mora izvršiti v teku treh mesecev in o stališčih seznaniti vse organe osnovne organizacije sindikata, kakor tudi predsednike in tajnike posameznih aktivov v organizacijah združenega dela sindikalne organizacije Steklarne Hrastnik. Vprašanje posmrtnine, samopomoči, rekreacije, preventive se uredi s sklepom predsedstva, upoštevajoč dejstva in stališča, ki so bila v uporabi v preteklem obdobju. 3. V zvezi s splošnimi družbenimi ukrepi glede stabilizacije družbenih odnosov ima sindikalna organizacija nalogo, da se odloči za minimalni in maksimalni osebni dohodek v okviru delovne organizacije, upoštevajoč družbeni sporazum z ostalimi steklarskimi delovnimi organizacijami, kakor tudi da koordinira izplačevanja vseh ostalih nadomestil in da pri obravnavanju stališč upošteva družbeni dogovor in zakon. V okviru delovne organizacije je potrebno glede vrednotenja dela izhajati s stališča plačila po delu, kar naj se upošteva pri izdelavi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V zvezi z minimalnimi osebnimi dohodki je potrebno v tem obdobju realizirati stališče o najnižjem osebnem dohodku, in sicer 700.— din. Naloga predsedstva je tudi, da razpravlja o vprašanju vključitve vseh članov v akordni sistem. 4. V zvezi z uveljavljanjem stališč naših družbeno političnih in oglasnih faktorjev je potrebno najti biro brez posebnega statusa, ki bo koordiniral zahteve in stališča ■ organov in družbeno političnih organizacij v tem smislu, da ne bo kontradiktornih . mnenj glede rešitve posameznega vprašanja v delovni organizaciji. 5. Posebno vprašanje se postavlja v zvezi z nočnim delom žena in mladine, letnim dopustom, izplačilom K-15 in drugih vprašanj v zvezi z delovnim razmerjem, o čemer naj se zadolži predsedstvo, da sprejme ustrezajoče sklepe v skladu s predpisi in smernicami naših višjih organov. Naloga predsedstva je tudi v tem, da v večji meri koordinira delo sindikalne organizacije z drugimi družbeno političnimi organizacijami in da na podlagi predhodnega medsebojnega družbenega sporazuma enotneje pojasnjujejo skupna stališča. 6. Sindikalna organizacija se pridružuje Akciji 75, zato je potrebno, da izvoljeno predsedstvo zavzame konkretna stališča in sklene medsebojni sporazum s pristojnim organom, ki izvaja to akcijo. 7. Sindikati se bodo zavzemali za aktivizacijo strokovnega izpopolnjevanja glede pridobitve kvalifikacijskih stopenj za posamezne poklice. 8. Sprejme se predlog, da se poviša dosedanja posmrtnina za posamezne pogrebe od 1200.— din na 1500,— din. Ostali način izplačila posmrtnine ostane po pravilniku. V roku 14 dni se mora sklicati izvoljeni plenum, da se izvoli predsedstvo sindikata in komisije. Tovariš Krsnik Franjo se zadolži za sklic prvega zasedanja. rigo DOPISUJTE V STEKLARJA ra. Del udeležencev na občnem zboru sindikata Prvo zasedanje plenuma sindikata Pri minimalni udeležbi in z enourno zamudo se je pričelo prvo zasedanje plenuma sindikalne podružnice. Že v začetku zasedanja se je postavilo vprašanje odgovornosti posameznih izvoljenih članov plenuma, posebno glede na položaj, v katerem se kolektiv sedaj nahaja. Pred sindikalno podružnico so ogromne naloge v letošnjem letu (nov pravilnik o nagrajevanju, sistemizacija in ureditev notranjih odnosov). Zato se je zelo kritično ocenila odgovornost posameznih članov, ki se plenuma niso udeležili. Po sprejetju predloga za nove člane. predsedstva sindikalne podružnice se je prešlo k obravnavi predvidenega akcijskega programa. V razpravi so sodelovali: Boris Logar, Stane Pušnik, Vlado Konček, Rudi Kirhmajer, Adolf Haberl, Franjo Krsnik, Karl Grčar, Jože Klan-šek in Viktor Rački. Izoblikovala so se predvsem ta stališča: POSLOVNI ODBOR RAZPRAVLJAL 0 POSLOVANJI! V LETU 1970 IN DELITVI SREDSTEV Na razširjeni seji poslovnega odbora, predsednikov svetov združenega dela, vodij ekonomskih enot in predstavnikov sindikata je poslovni odbor obravnaval rezultate poslovanja v letu 1970 in razdelil razpoložljiva sredstva. Predlog razdelitve sredstev bo poslovni odbor predložil DS v potrditev. V razpravi o rezultatih poslovanja so sodelovali: Alojz Hudi, Ludvik Rancinger, Jože Klanjšek, Martin Mlinar, ing. Maks Mrcina, Franjo Krsnik, Anton Žagar in Heda Korbar. Objavljamo glavne točke razprave. Ugotavlja se, zakaj ni bil realiziran plan v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje. Večji izpad brigad je bil zaradi bolezni. Preveri naj se, če je 4 % nadomestilo za bolezenske izpade dovolj velik. Zaradi izpada plana tudi nismo dosegli plana izvoza, ker ravno ta obrat proizvaja izdelke za izvoz. Tudi spremembe asortimana v tem obratu povzročile izpad. Postavlja se vprašanje števila zaposlenih v kolektivu. Potrebno bo zmanjšati število delovnih mest (odnašalcev, zaradi uvajanja mehanizacije v brusilnici in satinirnici). Poslovni odbor priporoča, da se sredstva za investicije vlagajo predvsem v osnovno proizvodnjo (v našem kolektivu steklo), ker le na podlagi večje realizacije bomo lahko realizirali nov pravilnik o nagrajevanju in rešili problem najnižjih plač v kolektivu. Poslovni odbor ocenjuje, da je odnos do kupcev glede terjatev v redu. Z rezultati poslovanja v letu 1970 ne smemo biti zadovoljni (kljub temu, da so v redu), ker nismo rešili problemov okrog sistema nagrajevanja. Popreček plač je znatno nižji kot je ^popreček plač za Hrastnik. Hrastniški popreček je pa nižji od republiškega poprečja. Poslovni odbor razpravlja tudi o znižanju materialne režije in režije na splošno v podjetju, ter sprejme priporočilo, da se napravi sanacijski program v okviru kolektiva. S tem naj bi odpravili težave, ki se porajajo ob razpravi o znižanju stroškov poslovanja. Predvsem grg za odnašanje izdelkov, modernizacijo dodelave' brusilnice, satinirni-ce in upravljanja na avtomatih. Potrdi se delitev dohodka kot je predlagano v poročilu: 79,41 % za sklade in 20,59%. za plače. Poslovni odbor bo pripravil predlog o načinu razdelitve sredstev, ustvarjenih v letu 1970, in ga posredoval DS. O razdelitvi sredstev bo v prihodnji številki »Steklarja« bolj konkretno poročilo. Sprejme se predlog, da se za mesec februar določi vrednost točke za izračun osebnega dohodka v višini 1,70 din, kar se šteje kot akontacija in se ta vrednost predlaga zaradi tega, ker ima mesec februar izredno malo delovnih dni. Po predvidevanju bo plan za mesec februar izpolnjen. Sestanki s SZD in sindikatom se piorajo izvršiti do 10. marca 1971 tako, da se lahko vse člane kolektiva obvesti o stanju in rezultatih poslovanja v letu 1970. Rigo Steklarji pihalci pri oblikovanju novih izdelkov razsvetlavnih teles — Kritizira se, ker niso pripravljeni sklepi letne konference sindikata. Sklepe mora predsedstvo na prvi seji obravnavati in poročati plenumu. — Postavlja se vprašanje finančnih sredstev osnovnih organizacij sindikata doslej, kako se bodo koristila in ali bodo lahko posamezni aktivi koristili ista sredstva v letošnjem letu. Rešitev se prepusti predsedstvu. Razčistilo se je vprašanje dodatka na stalnost za člane kolektiva, ki so v bolniškem staležu. — Predlaga se, da naj predsedstvo poviša podporo za člane sindikata, ki so dalj časa v bolniškem staležu, ker so zelo prizadeti. Oceni se potreba po organizaciji seminarja za člane predsedstva in komisij. Vendar mora biti seminar koristen, tematika naj bo takšna, da bodo ljndje razumeli, za kaj gre. Prikaže se tudi problem okrog letne bilance za 1970. leto. Sredstev je zelo malo. Sindikat mora razpravljati o načinu koriščenja teh sredstev. V okviru kolektiva je treba napraviti stabilizacijski program. Adolf Haberl, ponovno Izvoljen za predsednika predsedstva sindikata — Za sklenitev družbenega dogovora bo treba izvršiti temeljite priprave. Naš kolektiv bo lahko podpisal sporazum do 15. aprila. Razpravlja naj se o predlogu pravilnika o nagrajevanju, ki ga je treba do tega časa s člani kolektiva obdelati. Potrebno je napraviti nove izračune na podlagi predloga o najnižjem osebnem dohodku 800 din. Ugotovi se, da se bodo odnosi v plačah s sporazumi še bolj zaostrili (za pribitek plač bo potrebno plačevati izredno velik odstotek davka). Predlaga se, da se pravilnik o nagrajevanju sprejme še pred sklenitvijo sporazuma. Vendar se po sprostitvi zamrznjenih osebnih dohodkov potem le linearno poveča ali zniža predvidene osebne dohodke. Ponovno se postavlja v ospredje vprašanje plačevanja 0,04 % za kulturno in fizkulturno dejavnost v Hrastniku. Sprejme se priporočilo občinskemu sindikalnemu svetu, naj opozori vse kolektive, da se drže sprejetega sporazuma. Če bodo vsa podjetja v Hrastniku plačala prispevek, ga bo tudi naš kolektiv, sicer naj sindikalna podružnica najde drug način financiranja lastnih društev v kolektivu. Pregleda naj se, če je 0,04 % še realen glede na to, da so sredstva v kolektivih sedaj mnogo višja. Predvsem pa je potrebno, da sklad ostane, vendar da vsi kolektivi svoje obveznosti do skladov poravnajo. Mesečno in trimesečno se mora dati poročilo o višini sredstev in o načinu koriščenja sredstev. Predsedstvo naj preveri upravičenost predloga za nagrade posameznim blagajnikom osnovnih organizacij sindikata, in to tistim, ki dosedaj niso prejeli priznanja za svoie delo. Plenum se je tudi strinjal, da se je financirala prireditev Jožeta Krežeta za člane kolektiva v znesku 2000 din. Predsedstvu se priporoča, da nastavi tehničnega sekretarja pri sindikatu, ki ga bi financiralo podjetje iz svojih sredstev. Potrdi se predlagani predračun sredstev za leto 1971 v znesku 78.000 din za stroške poslovanja in 2.500 din za rekreacijo članov kolektiva. Predračun se naj predloži DS podjetja. S tajnim glasovanjem so bili izvoljeni v predsedstvo: Janez Ciglar, Slane Drame, Karl Dremel, Fani Gračiš, Adolf Haberl, Robert Halzer, Rudi Kirhmajer, Vlado Konček, Leopold Moder, Avgust Novak, Silva Obermajer, Adi Perci, Jože Premec, Viktor Sušin, Ida Vidovič. V nadzorni odbor: Viktor Rački, predsednik, Heda Korbar in Vinko Godicelj, člana. Plenum je izvolil soglasno za predsednika predsedstva Adolfa Haberla, za tajnika Karla Dremla, za blagajnika Ido Vidovič. Nato so bile izvoljene posamezne komisije. Za šport in rekreacijo: Jože Premec, predsednik, člani Delpin, Robert Štiher, Oskar Maurer, Franc Barič, Drago Kraševec, Katarina Roškar, Janez Grohar, Avgust Jager, Janez Kolenc, Franc Vidovič. Kadrovska komisija: Momir Savič, predsednik, člani Alojz Janežič, Franc Vidovič, Jože Gerhard, Viktor Rački. Odbor za samopomoč: Vlado Konček, predsednik, člani Janez Cigler, Valerija Jovan. Komisij a. za preventivo: Vili Petrič, predsednik, člani Franc Bočko, Marija Rancinger, Stane Drame, Marjana Tovornik, Ludvik Seničar, Ignac Klemen. Komisija za gospodarjenje: Karli Dremel, predsednik Jože Barič, upravnik premoženja, Jožefa Rizmal, organizacija letovanj v Bohinju in Portorožu, člana Robert Halzer, Drago Kraševec. Odbor za spremljanje samoupravnih aktov in informacij: Viljem Vračun, Stane Drame. Komisija za osebne dohodke: Vili Zaletel, Viktor Hudi. V komisijo za koordinacijo dela družbeno političnih organizacij so bili predlagani: Adolf Haberl, Viktor Sušin, Momir Savič, Jože Gerhard, Jože Klanšek, Maks ing. Mrcina, Martin Mlinar, Franc Vidovič, Janez Strgaršek, Jože Premec. Predsedstvu pa se prepusti, da ugotovi vloge in naloge te komisije ter sklepe o njegovem delu in sestavu. Rigo Stran 5 Ste pripravljeni na naravno nesrečo ali vojno? Občane, delovne in druge organizacije v Hrastniku obveščamo, da bo 26. 3. 1971 potekel rok o nabavi zaščitnih kompletov obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami, ki so določene z odlokom o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami. O nabavi imenovanih zaščitnih sredstev je objavljen odlok v Uradnem listu SFRJ, št. 13/70. Po tem odloku morajo delovne in druge organizacije nabaviti omenjena zaščitna sredstva do navedenega roka, zato vam priporočamo, da jih pravočasno naročite in se izognete posledicam, ki so določene v 19. točki 174. člena zakona o narodni obrambi (Ur. list SFRJ, št. 8/69). Zaščitne komplete pripravlja več podjetij, med njimi tudi Partizanska knjiga v Ljubljani. To založniško podjetje v sodelovanju s Kemofarmacijo iz Ljubljane pripravlja'Ustrezne komplete, ki jih je odobril in priporočil republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije iz naslednjih razlogov: — ker ti kompleti trenutno najbolj ustrezajo, — ker so cenejši od drugih in bi nabavljanje posameznih zaščitnih sredstev za tak komplet podražilo. Zaradi navedenega predlagamo vsem delovnim organizacijam, zavodom in ustanovam, da naroče ustrezne komplete preko poverjenika Partizanske knjige v Hrastniku, KIRN Staneta, ki vas bo obiskal in zaprosil ter dvignil naročilnice. V že omenjenem odloku zveznega izvršnega sveta je tudi določeno, da morajo vsi državljani nabaviti osebne zaščitne komplete do 26. 3 1972. Da bi v primeru potrebe res vsak državljan razpolagal z najosnovnejšimi zaščitnimi sredstvi, je naša skupna dolžnost, da zagotovimo izvajanje določb tega odloka. V zvezi s tem predlagamo vodstvom delovnih in drugih organizacij : 1. da vse zaposlene seznanijo z odlokom ZIS in po potrebi nabavijo osebna zaščitna sredstva; 2. zaposleni naj bi z izjavo pooblastili podjetje, da od njihovih osebnih dohodkov v določenem času odvede na poseben sklad do-določeno višino finančnih sredstev za nakup osebnih zaščitnih kompletov (odvisno od števila članov družine posameznika), nakar bi podjetje izstavilo skupno naročilnico; 3. v primeru, da opisani način ni izvedljiv, naprošamo vodstva delovnih organizacij, da opozorijo delavce, da v predpisanem roku sami neposredno nabavijo zase in za svoje družinske člane, predpisana zaščitna sredstva. Pri tem opozarjamo vse zaposlene, da je nabava teh sredstev potrebna za njihovo osebno zaščito in da bo pristojni inšpektorski organ po poteku roka nabave izvedel kontrolo. Poleg tega objavljamo prepis ponudbe za nabavo zaščitnih kompletov, ki smo jih prejeli od Partizanske knjige. Na podlagi 9. točke 37. člena zakona o narodni obrambi (Ur. list SFRJ št, 8/69) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami. 1. Občani morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno zaščito pred vojnimi akcijami prvi zavoj (tip 3), priročno zaščitno platneno masko, priročni zaščitni plašč iz plastičnega ali gumi- ranega platna in sredstva za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo. POZNATE SVOJE OBVEZNOSTI? 2: Delovne in druge organizacije in državni organi morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno zaščito svojih delavcev pred vojnimi akcijami: priročno lekarno na vsakih 50 delavcev, nosila, izdelana po dimenzijah iz JUS M. T 5500, na vsakih 100 delavcev, komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo na vsakih 50 delavcev; komplet priročnih sredstev za dekontaminacijo stvari in požarna sredstva, predvidena s posebnimi predpisi. 3. Za kolektivno zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki so družbena lastnina, morajo stanovanjska podjetja preskrbeti kot minimum obveznih sredstev na vsakih 10 stanovanj ena nosila, izdelana po JUS M. T 5.500, priročno lekarno in komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo ... ALI STE ŽE KUPILI PREDPISANO ZAŠČITNO OPREMO? 6. Delovne in druge organizacije, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število ljudi, kot so železniške postaje, gostišča, kinematografi, šole in podobne ustanove in organizacije, morajo poleg sredstev za zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev iz 2. točke tega odloka za kolektivno zaščito 25 % povprečnega števila obiskovalcev, ki se utegnejo hkrati znajti v njihovih prostorih. 7. Občani si morajo sredstva za zaščito, ki so predpisana v tem odloku, nabaviti v dveh letih, delovne in druge organizacije ter državni organi pa v enem letu od dneva, ko začne veljati ta odlok. PREBERITE NAŠ PROSPEKT IN OSKRBITE SE, DOKLER NI PREPOZNO! Kemofarmacija Partizanska knjiga Dovolite najprej kratko opozorilo: Odlok zveznega izvršnega sveta R. P. št. 55 z dne 18. 3. 1970 obvezuje vse državljane, delovne in druge organizacije, državne organe in stanovalce v hišah, ki so v družbeni lastnini, da morajo imeti minimum sredstev za zaščito pred vojnimi akcijami. Ta odlok je objavljen v »Uradnem listu SFRJ« št. 13/70 in velja od 26. 3. 1970. Občani morajo nabaviti zaščitna sredstva v 2 letih, organizacije in stanovanjska podjetja pa v enem letu. Na posebnem sestanku organov ZIS in proizvajalcev je bil tudi točno določen sestav posameznih zaščitnih kompletov. Podjetji »Kemofarmacija« in »Partizanska knjiga« sta v dogovoru z organi za narodno obrambo, pripravili zaščitne komplete za potrebe prebivalstva in organizacij. Ti kompleti vsebujejo vsa predpisana sredstva, poleg tega smo jim pa še dodali nekatere artikle, ki pomenijo zadnjo novost v zdravstveni, oziroma zaščitni tehniki — namesto nekaterih, manj zahtevanih rešitev. Naše komplete je pregledala komisija zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko ter republiškega sekretariata za narodno obrambo. Citiramo npr. samo drugo točko iz zapisnika komisije: »Komisija je (Dalje na 6. strani) ........................................................................................................................................................im....mu...mm Urbanizem in graditev posameznih objektov (Nadaljevanje z 2. strani) Z zazidalnimi podatki in soglasjem pristojnih organov in organizacij (sanitarne inšpekcije, Elektro Ljubljana — PE Trbovlje za električni priključek, Komunalno obrtnega podjetja Hrastnik za vodovodni in kanalizacijski priključek). Razna druga soglasja pa so potrebna, če to določajo posebni predpisi, na primer: — pri gradnji v varstvenem pasu cest; — pri gradnji v bližini kulturnih in drugih spomenikov; — pri gradnji objektov, ki bi lahko vplivali na vodni režim itd. Lokacijske dokumentacije ne smemo zamenjati z lokacijskim dovoljenjem. Lokacijsko dokumentacijo izdela za območje občine Hrastnik Stanovanjsko podjetje Hrastnik s sodelovanjem Ljubljanskega urbanističnega zavoda kot izvajalca osnovne urbanistične dokumentacije za občino Hrastnik, katerega je pooblastila občinska skupščina s posebnim sklepom, sprejetim v letu 1967. Za dokazilo o upravičenosti do razpolaganja z zemljiščem za predlagani gradbeni namen je predložiti izpisek iz zemljiške knjige občinskega sodišča v Trbovljah. Ko pristojni organ za urbanizem preveri predloženo dokumentacijo zaradi izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš ali za gradnjo cest, vodovodov, komunalnih naprav in drugih objektov, se lokacijski postopek konča z odločbo, to je lokacijskim dovoljenjem, v katerem so predpisani pogoji glede funkcije, lege, višine, odmikov, oblikovanja, garaže, ograje in komunalnih priključkov. Vsi, ki prejmejo odločbo, imajo pravico, da se v roku 15 dni po njenem prejemu zoper njo pritožijo na Republiški sekretariat za urbanizem v Ljubljani. Odločba se izda tudi v primeru, če je ugotovljeno, da graditelj z ozirom na opisano urbanistično dokumentacijo na predlaganem zemljišču ne sme graditi objekta ali če niso podana predpisana soglasja, ali če ni urejeno zemljiškoknjižno stanje ali sosedski odnosi. Tudi v tem primeru ima investitor pravico vložiti pritožbo na Republiški sekretariat za urbanizem. Lokacijsko dovoljenje velja eno leto; to pomeni, da mora investitor v tem času zaprositi za gradbeno dovoljenje; če pa obstojajo upravičeni razlogi, da tega ni mogel storiti, mora s pismeno vlogo zaprositi za podaljšanje veljavnosti lokacijskega dovoljenja. Pri tem je potrebno poudariti, da nekateri investitorji zamenjujejo lokacijsko dovoljenje z gradbenim dovoljenjem in začno kar na podlagi lokacijskega dovoljenja graditi objekt. S tem pa že napravijo prekršek, za katerega odgovarjajo pred sodnikom za prekrške, poleg tega pa ima tako dejanje v najhujšem primeru za posledico rušenje gradbenega objekta, pa čeprav je ta morda že v celoti zgrajen. Enake posledice ima seveda tudi graditev objekta brez kakršnekoli dokumentacije, to je tki. gradnja »na črno«. Gradbeno dovoljenje Podatki, ki so navedeni v lokacijskem dovoljenju, seveda ne zadostujejo za gradnjo objekta in predstavljajo le osnovo za naročilo načrta. Projektant pa mora dosledno upoštevati podatke, navedene v lokacijskem dovoljenju. Načrte izdelujejo projektivne organizacije, za njih naslove pa lahko investitorji zvedo pri organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem je tudi važno načelo, da načrta ne sme izdelati kakšen posameznik, pa čeprav je morda za takšno delo strokovno usposobljen. Takega načrta, ki ni overjen od projektivnega biroja, registriranega za izdelovanje načrtov, pristojni organ pri skupščini občine ne sme in ne more sprejeti. Projektivne organizacije imajo na izbiro več že izdelanih načrtov, ki jih je možno dobiti po sorazmerno nizki ceni in v kratkem času, lahko pa investitor naroči tudi izdelavo načrta po svojih željah. seveda pod pogoji, predpisanimi v lokacijskem dovoljenju, kar pa je znatno dražje in tudi dalj časa traja. Ko je načrt izdelan, mora investitor dobiti k načrtu soglasje občinske sanitarne inšpekcije. Pri izbiri načrta mora biti investitor zelo previden in dobro premisliti, kaj želi. Ugotoviti mora, koliko prostorov potrebuje, kaj vse bi rad imel v kletnem delu zgradbe, kako bodo ogrevani prostori, ali bodo na podstrešju bivalni prostori — sobe ali kaj drugega itd. Tak natančen premislek bo investitorju koristil predvsem zato, da se izogne kasnejšemu prezidavanju med gradnjo ali celo po dograditvi objekta. Poleg tega pa je tildi važno dejstvo, ali je zemljišče nagnjeno ali leži v ravnini, ker gre pri tem za pravilno lociranje objekta. (Dalje prihodnjič) Ste pripravljeni na naravno nesrečo ali vojno? (Nadaljevanje s 5. strani) mnenja, da na sedanji stopnji razvoja industrijske proizvodnje ni mogoče realizirati boljših in racionalnejših rešitev, tudi iz aspekta praktičnosti uporabe in čuvanja artiklov za uporabo v izjemnih stanjih«. Naši kompleti so tudi cenejši od vseh enakovrednih! Visoka funkcija organov, ki so komplete pregledali in priporočili, izključuje kakršnekoli konjunkturne komercialne postopke. Nudimo vam torej po najnižji ceni najvišjo kvaliteto — čeprav se to čudno sliši! Vendar, prepričajte se sami! I. Osebni zaščitni komplet za državljane Vsebina: — 1 kom. prvi zavoj tip III — 1 zav. vata 50 gr — 1 zav. papirnati robci — 1 zav. pralno sredstvo — 50 gr soda bikarbona — 200 ml alkohol — I kom. zaščitno ogrinjalo iz PVC folije — 1 kom. zaščitna gumijasta maska — respirator, s sposobnostjo zadrževanja: fini prah 98 %, oljna megla 97 %. Zelo preprosta menjava filtrov in nadomeščanje s priročnimi filtri. Komplet je pakiran v kartonski škatli in PVC ovitku ter neproduš-no zaprt. Občani lahko naročijo zaščitne komplete preko stanovanjskih in krajevnih skupnosti itd., po overjenem seznamu, ker je prodaja v tem primeru oproščena prometnega davka. Priporočamo tudi, da gospodarske in druge organizacije pošljejo skupna naročila za svoje delavce. Cena osebnega kompleta je 55.— din fco Ljubljana. — 2 kom. Muli ovoj rezani 6/5 — 4 kom Muli ovoj rezani 10/5 — 2 kom. ovoj tip IV. — 2 kom. Alu plast 40 X 60 — 2 kom. Alu plast 60 X 80 — 6 kom. gaza sterilna 1/4 m — 2 kom. gaza sterilna 1/2 m — 2 kom. gaza sterilna 1 m — 10 kom. trikotna ruta 20/19 — à 2 kom. v PVC vrečki — 4 kom. Tosamaplast 10/8 — 6 kom. Tosamaplast 10/6 — 2 kom Virplast 5 m X 20 m — 1 kom Virplast 1 m X 1 cm — 10 kom. varnostne sponke — 1 kom. škarje — 1 kom. blok — 1 kom. svinčnik -— 4 kom. Muli ovoj rezani 8/5 Priročna lekarna je spravljena v torbici, izdelani iz impregniranega platna iz skaja. Barva SMB. Cena: 190.— din (brez prometnega davka). b) Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo : — 2,5 kg pralnega sredstva v za-, vitkih à 250 gr — 1 kg klorno apno v zavitkih à 100 gr — 3 1 alkohola — 2 zav. vata à 1 kg — 1 zav. vata à 500 gr — 50 zav. papirnati robci — 100 ampul atropina à 2 ml — 100 kom. igle sterilne v plastičnih cevkah — 5 kom. Silex brizge — 10 1 bencina Vsa sredstva so pakiranà v kartonski škatli in PVC ovoju. Cena: 330.— (brez prometnega davka). 3. Zaščitni kompleti za stanovanjske hiše: — Obvezen na vsakih 10 stanovanj a) Priročna lekarna: Ista kot za organizacije (2-a), cena 190.-— din. 2. Zaščitni komplet za delovne in druge organizacije — Obvezen na vsakih 50 delavcev a) Priročna lekarna — 2 kom, ovoj za prvo pomoč tip 1 — 4 kom. ovoj za prvo pomoč tip 2 •— 4 kom. ovoj za prvo pomoč tip 3 8. MAltEC Desetletja so minila, odkar si je žena svoj praznik priborila. A svet kaj hitro se spreminja 1 tovariški odnos do žen vse bolj izginja. Nekoč borile so se za obstoj F zato enako z moškimi so .šle v boj. Življenje mnogim ve ste dale, za svoja se življenja niste bale. Enake z moškimi ne moremo biti, ker vsak dan več me moremo storiti, Nikoli zmanjkalo ne bo težav, ker svet preveč je svojeglav. Al žene morajo vsemu kljubovati, se dela in težav nikoli preveč bati. b) Komplet za dekontaminacijo — 2,5 kg pralnega sredstva.v zavitkih à 250 gr — 2 kg lizol — 250 gr soda bikarbona — 3 1 alkohola — 2 zav, vata à 1 kg — 1 zav. vata à 500 gr — 50 zav. papirnati robci — 50 ampul atropina à 2 ml — 50 kom. sterilnih igel v plastičnih cevkah — 5 kom. Silek brizge «« Vsa sredstva so pakirana v kartonskih škatlah in PVC ovojih. Cena 260.— din (brez prometnega davka). Posebno pozornost smo posvetili embalaži posameznih artiklov, s ciljem, da bi se uporabnost zaščitnih sredstev ohranila čim dlje. Vsa higroskopska sredstva (klorno apno, soda, praški) so embalirani v manjše, za uporabo praktične in pred vlago zaščitene zavojčke. V kompletih ni nobenega stekla. Tekočine so v plastični posodi. Gumijasta plinska maska — respirator v osebnem kompletu je tako po uporabnosti, kot tudi po zaščitni moči vsekakor mnogo boljša od priročne, doma izdelane, platnene maske,, pa povrh vsega tudi cenejša. V kompletih za organizacije in stanovanjske skupnosti smo povečali število brizg z dveh na pet in dodali 100, oziroma 50 igel, tako da je aplikacija atropina možna v res največji naglici. Če z injekcijami zamudimo, je itak vse prepozno. 4. Zložljiva sanitetna nosila Predpisana na vsakih 100 delavcev, ali 10 stanovanj. Izdelana so iz duraluminijskih cevi z lesenimi ročaji. Ležišče je iz močnega platna z zglavnikom. Dimenzije nosil so po JUS M. T. 5.500: — celotna dolžina 2,290 mm — zunanja širina 578 mm — višina 152 mm — širina pri nogah-stojalih 535 mm — širina nog-stojal 30 mm — dolžina ležišča 1.840 mm — srednja — od sredine cevi 540 mm — teža 8 kg Nosila so zložljiva. V prečkah pod glavo in nogami je premični zglob, ki omogoča prelom — zlaganje. Cena je 395.— din. Vse cene so fco skladišče Ljubljana. Plačilo: po povzetju ali z bariranim čekom. Dobavni roki: ca. 1 mesec, za večje količine po posebnem dogovoru. Možna je tudi dobava posameznih delov kompletov, če npr. organizacije že imajo v enotah CZ del sredstev (sanitetne torbice). Posebej opozarjamo avtobusne in železniške postaje, šole, trgov- ska, gostinska in kino podjetja, gledališka itd., da so po uredbi ZIS dolžna nabaviti poleg sredstev za zaščito svojih delavcev, tudi potrebne količine sredstev za kolektivno zaščito 25 % povprečnega števila obiskovalcev, ki se utegnejo hkrati znajti v njihovih prostorih. Priporočamo vam, da se za nakup zaščitnih sredstev odločite čimprej. Ni treba, da pride do vojne — zaščitna sredstva potrebujemo tudi ob raznih večjih obratih, prometnih in naravnih nesrečah. Pohitite' tudi zato, ker se lahko zgodi, da bodo odlašali mnogi in v zadnjem trenutku ne boste sredstev mogli pravočasno kupiti zaradi prevelikega povpraševanja. Prav zato sprejemamo tudi prednaročila za leto 1971. Vsa naročila za SR Slovenijo sprejema izključno podjetje Partizanska knjiga v Ljubljani. Za zaupanje, izkazano ob naročilu zaščitnih sredstev, ki smo vam jih pripravili, se zahvaljujeta podjetji. Skupščina občine Hrastnik Odsek za narodno obrambo Cicibani v pričakovanju praznika svojih mamic Otroci so naše največje bogastvo, moramo jih zaščititi, moramo jih pripraviti za bodočnost — njihovo, našo in bodočnost družbe. Potrebe otrok po vzgoji so številne , in raznovrstne, v prvi vrsti pa potrebujejo ljubezen in zaščito. Te misli so bile izrečene ob mednarodnem tednu otroka in me spremljajo vedno in povsod, ko se gibljem med našimi najmlajšimi, ko spremljam in usmerjam delo s predšolskimi otroki. Tudi danes me je objela ta misel, ko sem stopila v oddelek otrok z željo, da prisostvujem delovnemu programu skupine starejših predšolskih otrok v oddelku vrtca Hrastnik. Svetla otroška soba z velikimi okni, ki daje soncu možnost, da prodre s svojo svetlobo in toploto prav do vseh pet mizic, za katerimi sedi 30 predšolskih otrok, ki bodo šli v jeseni v šolo. V sobi v kotu je lepo urejen in opremljen otroški kotiček, kjer preživijo otroci 'del svojega časa pri individualni igri in delu. Poleg kotička je na steni velik flanelograf, ki ponazarja pravljico o Vidkovi srajčici. Na drugi strani je omara, kjer se v steklenem delu lahko vidijo izdelki otroške ustvarjalnosti. Ko gledam po tej lepi svetli otroški sobi, ki smo jo v lanskem letu primerno uredili z adaptacijo, se počutim zadovoljno v sredi naših predšolskih otrok, saj je njihov drugi dom res prijeten in topel. Srečna sem, ko vidim otroke, kako so ustvarjalni in razigrani pri igri, kako so zbrani pri razgovoru ali pripovedovanju, kako pojejo otroške pesmice, kako zavzeto u-stvarjajo na likovnem področju ali kako na sprehodu z vedoželjnimi očmi sledijo, opazujejo in spoznavajo naravo v vsej svoji neposrednosti. Se in še bi naštevala lepe trenutke, ki sem jih doživela pri delu z otroki. Morda vam bom o tem pripovedovala kdaj drugič. Danes vam želim prikazati le del priprav in pričakovanja ob praznovanju Dneva žena. V tej številni družinici sem se počutila sproščeno, saj je otroška prisrčnost vplivala na mene in me povedla v njihov otroški svet, ki je poln pričakovanja, poln radovednosti, prisrčne odkritosti in poštenosti. Vzgojiteljica se je za razgovor še posebno skrbno pripravila. Povabila je Otroke k sodelovanju in jim za uvod povedala, da se bodo danes pogovarjali o nečem najlepšem, kar imajo otroci radi. Radovedno so prisluhnili in pomislili: kaj neki je to, kar imamo najrajši? Iz nekaterih žarečih oči in nasmehov sem spoznala, da jim je misel objela svojo mamico. Rada bi vam povedala to pravljico tako, kakor jo je vzgojiteljica povedala otrokom. Vem, da bi ji prisluhnile ravno tako zavzeto, kakor so otroci sledili vzgojiteljiščinemu pripovedovanju. Toda vem, da imam danes odmerjen prostor za mojo pripoved, zato bom povedala samo bistvo pravljice, podrobnosti naj vam povedo otroci sami. Pravljica o najlepšem na svetu pripoveduje o otrocih, ki so iskali najlepše — kaj je na svetu najlepše. Iskali in ugibali so med cvetjem, soncem, luno in zvezdami, med gorami in plavim morjem ter med vsem, kar so kdaj v življenju lepega videli. Končno so po neumornem, iskanju našli najlepše na svetu in vsi hkrati izrekli: najlepše na svetu so naše MAME. Vzgojiteljica je končala svojo pripoved. Zazrla se je v otroke in iskala odmev in razumevanje svoje pripovedi. V marsikaterih očeh je bilo opaziti solzico, ki pa je kmalu zdrsnila v nasmehu z otroškega obraza. Bil je to lep trenutek, ki je vtisnil »pravljico o najlepšem« v male, vesele glavice in ki je sprožil prijeten in vesel razgovor o svojih mamicah. Vsi hkrati so hiteli pripovedovati, kako so tudi njihove mame lepe, kako so dobre, (Dalje na 7. strani) Rezultati proizvodnje avtomatov za mesec Ljudske pesmi in plesi januar 1971 na Dolskem odru V mesecu januarju je bila proizvodnja na avtomatih v glavnem v redu. Predvideni remont 25-ton-ske peči se je pričel 25. januarja. Rezultati na ostalih strojih: IS I je proizvajal Etolke, steklenice za lak, žganje Takovo in vegeto 80 gr. Pri steklenicah za lake je večji odpadek, kar je tudi vplivalo na dosego količinskega plana. Količinsko je bil plan izvršen s 93,7 PO vrednosti pa s 107%. Poprečni odpadek je znašal 20,3 %. Stroj IS II je proizvajal steklenice Whisky za Poljsko, VEDO in steklenice za sok Tališ. Zaradi menjav na bolj zahtevne steklenice in začetnih težav v proizvodnji je bil količinsko plan dosežen s 95 % in po vrednosti z 81,7 %. Poprečni odpadek je znašal 25 %. Stroj IS III je dosegel najboljše rezultate. Proizvajal je steklenice za penicilin 8 gr in TKI 10 gr steklenice. Količinsko je bil plan dosežen s 102,4% in po vrednosti s 103,4 %. Poprečni odpadek je znašal 7,1 %. Stroj IS IV je proizvajal rjavo embalažo, in to: 1887 N 50 gr, medicinske 100 gr in steklenice za Brion 50 gr. Težave so se pokazale pri proizvodnji steklenic za Brion, delno zaradi tega, ker ni bilo dovolj orodja za proizvodnjo. Količinsko je bil plan dosežen s 93% in po vrednosti s 115%. Poprečni odpadek je znašal 30 % (največji odpadek je bil pri steklenicah Brion 50 gr). Stroj H 28 je obratoval do 25. januarja. Proizvajal je kozarce 0,2 in 0,10 za žigosanje, kozarce 1/51 za slikanje. Količinsko je bil plan izvršen s 101 % in po vrednosti s 115%. Skupni poprečni odpadek je bil 29%. Stroj U-8 stiskalnica je proizvajal kozarce Bamby 7,5 oziroma kozarec 631 1/101 in zaščitna stekla za izvoz. Količinsko je bil plan dosežen s 100,4 % in po vrednosti s 108 %. Poprečni odpadek je znašal 27 %. Skupaj je bil plan dosežen s 100,4%, količinsko in s 108%, po vrednosti. Poprečni odpadek je znašal 16,7 %. Količinsko se je napravilo 12,749.058 kom. izdelkov v skupni vrednosti 3,397.544 dinarjev. r. r. Nadaljevanje zimskega prvenstva za rokometašice v hali Tivoli Rokometašice Steklarja so na zimskem prvenstvu v hali Tivoli odigrale že 5 tekem in pokazale, da se sicer pomlajena ekipa še ne more meriti z najboljšimi in je tako doživela na tem prvenstvu prvi poraz z ljubljansko Olimpijo. Zimska liga sicer ni merilo kvalitete slovenski ženskih ekip, pokaže pa, kako se ekipe pripravljajo v zimskem času za nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu. Na vseh petih tekmah so nastopile skoraj vse igralke, kar je tudi težnja vodstva kluba, da v tem tekmovanju preizkusi tudi mlajše igralke. Lahko rečemo, da sta uspešno debitirali mladi igralki Bratuša Slavica in Naroglav Jolanda. V prvih petih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: Steklar : Brežice 7 : 7 Slovan : Steklar 6:8 Steklar : Gorenje 13:6 Alples : Steklar 5:10 Steklar : Olimpija 7:12 Cicibani v pričakovanju (Nadaljevanje s 6. strani) kako so neutrudno delovne doma in v svoji službi, kako jim pomagajo pomiti posodo, prinesti drva .. . Še in še bi naštevala, kaj vse delajo otroci za mamice. Resnično so vse mamice otrok kar naenkrat zaživele med nami. Bilo nas je veliko in vsi smo hoteli povedati najlepše za naše mame. Ob koncu razgovora so otroci vsi v en glas sklenili: Narišimo naše mame! Narišimo jih s svetlimi, lepimi barvami, narišimo jim sonce, rože, in vse kar je lepo, da bodo vesele in srečne za njihov praznik. Pa ne samo za praznik, saj to je samo en dan v letu, narišimo vesele za vse dni v letu. Risbice so bile ob koncu njihove pripovedi resnično lepe in bogate, Lestvica slednja: po petih kolih je na- 1. Zamet 5 5 0 0 63:18 10 2. Olimpija 5 5 0 0 57:21 10 3. Steklar 5 3 1 1 45:36 7 4. Slovan 5 2 1 2 52:32 5 5. Brežice 5 1 2 2 38:43 4 6. Gorenje 5 2 0 3 33:48 4 7. Polet 5 0 0 5 12:55 0 8. Alples 5 0 0 5 19:66 0 7. marca se bo ekipa Steklarja pomerila najprej s Poletom iz Murske Sobote in v zadnji tekmi letošnjega zimskega prvenstva s prvoligašem Zametom iz Reke. Tehnično vodstvo pričakuje, da bo ekipa iz teh dveh tekem iztržila še dve točki in dosegla minimalen poraz z Zametom. Po takšnem razpletu dogodkov bi igralke Steklarja zavzele na koncu prvenstva 3. mesto, kar je tudi realno, glede na možnosti treniranja v zimskem času. praznika svojih mamic njihove mame pa najbolj lepe, čeprav svinčnik in roka nista vedno hotela ubogati misli in želje. To je pripoved za vas mamice ob vašem prazniku. Poklonila sem vam jo zato, da bi tudi vam prinesla srečo iz življenja vaših otrok, kakor sem jo doživela sama. Tako je potekel en dan med našimi otroki v pripravljanju na praznik 8. marec. Veliko bo še drobnih priprav in misli, ki bodo namenjene vam, v upanju, da vas bodo otroci razveselili in vam pripravili prijetno presenečenje. Ob tej priliki želimo vsem delovnim ženam in materam vse lepo za vaš praznik. Cicibani iz vzgojitelji vrtcev Hrastnik Vida Logar V februarju so organizirali učenci 8. razreda z Dola Večer ljudskih pesmi in plesov, da tako počaste kulturni praznik. Na to idejo so prišli, ker čutijo, da je vpliv moderne glasbe in plesov tako velik, da otroci ne poznajo toliko ljudskih pesmi, kolikor jih ta dragocena umetnost zasluži. Prireditev so odrasli in otroci z veseljem sprej eli. Vrstile so se pevske točke, spremljane s kitaro ali harmoniko, recitacije in plesi. Posebno priznanje so doživela dekleta 8. razreda, ki so prikazala ritmično izvedbo znane ljudske pesmi Lepa Vida. Tudi mladi folkloristi so navdušili z razgibanim plesom Lepa Anka. ^’ajbolj »dramatično« pa je bilo te: : ìovanje v poznavanju ljudskih pesmi. Izžrebani so bili trije tekmovalci, ki so morali zapeti vsaj prvo kitico treh predpisanih pesmi. Pri večerni predstavi se je najbolje odrezal Železnik Sandi iz Steklarne, ki je dobil prvo nagrado — darilo steklarne. Tudi tekmovanje v opravljanju kmečkega dela je bilo zanimivo. Izkupiček obeh predstav bodo porabili učenci 8. razreda za končno ekskurzijo. Nekaj točk svojega programa bodo ponovili za 8. marec v Hrastniku. Fanči Moljk Člani folklorne skupine iz Dola, ki jo uspešno vadi tov. Elzi Jarjič Maree-start novoizvoljenega odbora za Rotacija — ta v zadnjem času tako pogosto uporabljena in popularna beseda je posegla tudi v vrste sindikata. Izvoljeni so novi organi. Postavljene nove komisije in odbori. Ali bo kaj boljše? Prihodnost bo pokazala svoje. Ali smo izbrali bolj sposobne ljudi ali so pogoji dela boljši? No, na vse to bomo kmalu dobili odgovor. Pozitiven ali negativen? Želja nas vseh je, da bi bil pozitiven. S tem ne mislimo grajati in kritizirati naše predhodnike. Prepričani smo, da so delali, kar se je najbolj dalo in da so delali v okviru svojih moči in sposobnosti. Zato gre za njihovo prizadevnost vsa zahvala. Med novo rotiranimi je tudi od- rekreacijo bor za rekreacijo. In kaj si je zastavil za čimbolj uspešen start na svoji novi poti? Predvsem že v tem mesecu pričetek medobratnih športnih tekmovanj in s tem pričetek izbora športnikov, ki nas bodo zastopali na 4. športnih igrah zelezarjev, gumarjev in steklarjev, ki bodo letos v organizaciji naših prijateljev gumarjev iz Kranja. Zato si je odbor zadal nalogo, privabiti na igrišča ter športne objekte čimveč naših delavcev in delavk ter iz množice izbrati najboljše, kar je tudi najbolj pravilno. Kajti v rekreaciji je množičnost, v množičnosti pa kvaliteta. Bomo uspeli? Upajmo! Premec Jože ŠPORTNI PETEROBOJ BO 25. APRILA Na sestanku predstavnikov Železarne Jesenice, Save iz Kranja, Ferralita iz Žalca, Litostroja iz Ljubljane in Steklarne iz Hrastnika je bilo dogovorjeno da bo letošnji športni peteroboj 25. aprila v Kranju in to v sledečih panogah: Kegljanje (100 lučajev — 6 članska ekipa), Streljanje z zračno puško (moški in ženske — 4 članske ekipe), šah (4 članska e-kipa — igra se 1 uro dvoboj), namizni tenis (moški in ženske — 4 članske ekipe), odbojka (samo mo- ški), pohod (5 članska ekipa — 3 moški in 2 ženski na 5 km dolgi progi), rokomet (samo moški). Podrobneje vas bomo o tem tekmovanju obvestili v naslednji številki. Strgaršek Janez RDEČI KRIŽ SLOVENIJE VAS VABI NA ODVZEM KRVI Nagradna križanka ,, fftu < M VELIKO JEZERO NA FINSKEM PREBI- VALKA PANAME M AM.PISATELJ GROZLJIVIH ROMANOV (ED. GAR ALLAN) GRADBENI MATERIAL OBTESANO DEBLO RADU JUGOSLOV. ŠAH.VELEM. (BORA) JEZERO V SOVJ. ZVEZI TINE OREL M M URAN KRMILO PRI AVTOMOBILU IVAN POTRČ DOMOLJUB, RODOLJUB OSAMLJENO STOJEČA STANO- VANJSKA STOLPNICA UROŠ VAGAJA LJU8K0VAL. MOŠKO IME KRIŽEVCI ZVIJAČA OBSEG PEVKA ŠTEF0K ► KARDELJ EDVARD STARA POVRŠINSKA MERA ; VISOK GORSKI VRH M LUKA V IZRAELU ZAPREKA T ST00KI VELIKAN, KI JE ČUVAL ZEVSOVO LJUBICO IO ZNAMKA ITAL. KAMIONOV VRATOVINA, M ESO OD VRATA KURIR SREDOZEM. RASTLINA IME IGRAL-KE NEME -GA FILMA NIELSEN VERSKI POGLAVAR MUSLI- MANOV RAZTEGNJENO NASELJE NAD HRASTNIKOM IN DOLOM 1 PAPEŠKA DRŽAVICA VELIKA SLAŠČICA AM. FILMSKA IGRALKA lDEBORAH) ZDAVNAJ IZUMRLI ČLENO-NOŽ EC, PRARAK ANGLEŠKA IGRA T LESENO KROGLO KOŠARKAR OLIMPIJE (PETER) IVAN TAVČAR AKADEMSKI NASLOV LEKAR- NARICE PREBI- VALEC IRSKE DEL TELESA,KI VEZE ROKO S TRUPOM INDUSTRIJ-SKO MESTO V FLANDRIJI STROKOVNJAK ZA KMETIJSTVO NEMIR» NOST SOLI KROMOVE KISLINE M SESTAVIL: KARLI DREMEL ŠTORKLJA SLEPILO, PRAZEN UP DOLGOREPA PAPIGA EGIPČANSKI SONČNI BOS MOŠKI POTOMEC M DEL UOKVIRJENE SLIKE RIBIŠKA MREŽA OBLIKA STEBLA trganje DELTEN IŠKE igre KNJll IVAN KOVAČIČ IME PESNIKA BORA PO UDIH ZEMELJSKA UTRDBA M STROKOVNJAK ZA 700L0GIJ0 ZVITEK Z MOTEK IVAN , MINATTI OBRAT ZA MAT IR AN J E SPRIMEK SNEGA AT EK OLIMPIJSKE IGRE OBDELANA ZEMLJA PRI HIŠI IGLASTO DREVO, KI RASTE SAMO NA BALKANU TROJANSKI JUNAK CENEJ) NEKDANJA TERORISTIČNA ORGAN. V FRANCIJI IN ALŽIRIJI POŠTA, TELEGRAF IN TELEFON GRŠKA ČRKA RAZVOJNA FAZA ŽUŽELK TLAKOMER PRIHOD V PROSTOR ED NELSON PERZIJSKI KRALJ IN VOJSKOVODJA PRAPRE8I- VALEČ ITALIJE, ITALEC 5 PODROČJE, KI MU VLADA EMIR NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG) IME FILMSKE IGRALKE AUMONT VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE SKUŠNJAVA, NEPRIJET- NOST Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad: 1. nagrada: 30 din 2. nagrada: 20 din 3. do 7. nagrada po 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote 20. marca. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno 8. 2. 1971, smo prejeli rekordno število rešitev. Kar 168 reševalcev se je potegovalo za nagrade, ki jih je muhasti žreb namenil naslednjim: 1. nagrada (30 din): Milič Ana 2. nagrada (20 din): Laneger Pavla 3. do 7. nagrada (po 10 din) : Šmit Olga, Roškar Katarina, Zupa-nek Zofi, Kalšek Franc in Zalar Hilda. REŠITEV FEBRUARSKE KRIŽANKE Vodoravno: Bra, Sartre, Ots, mraz, Ogulin, čut, sani, bes, oddaja, Z. S., najlonke, oolit, ovinek, Antoine, mani, kamela, tarnanje, A. V., vlaga, ku, konj, A. J., žirija, kad, Eva, raca, Apeles, ol, čaj, Aral, gad, T. T., postaja, rabarbara, interes, Eride, Ann, I. T., Adi, monitor , kirka, Vecko, apanaža, akter, anali. (D. K.) KADROVSKE VESTI PRIŠLI V PODJETJE: Bevc Marija, pomivalka posode; Šantej Franc IL, nabiralec; Selič Marjan, menjalec modelov; Lazar Karl, nabiralec; Hubman Valentin, nabiralec; Drnovšek Silvo, krogli-čar; Škorjanc Jože, dostavljalec modelov; Knez Marija, kontrolor stekla; Kapelari Stanislav, krogli-čar; Godicelj Jože IL, kovinostrugar; Zekar Franc, odnašalec; Hrib-šek Anica IL, odnašalka; Završnik Zdenka, odnašalka; Povše Bogomir, kurjač na generatorju; Kunšek Ivan, odbijalec stekla; Močnik Vinko, elektrovariléc; Grlica Boris, odnašalec; Škorjanc Ludvik, vzdrževalec v kisikarni; Šmid Ana, crdf našalka; Tanšek Nevenka, čistilka; Šentjurc Bruno, kovinostrugar. ODŠLI IZ PODJETJA:. Fele Julijana, pomivalka posode; Zver Marjan IL, krogličar; Krajšek Martin, zabojar; Šmidt Ivan, me- njalec modelov; Škorjanc Ludvik, vzdrževalec v kisikarni; Papež Franc L, uslužbenec; Brečko Gregor, krogličar. INVALIDSKO UPOKOJENA: Pirc Marija, delavka v brusilnici. ODŠEL V JLA: Fele Ivan, menjalec modelov. POROČILI SO SE: Aškerc Jožica, delavka v brusil- nici, in Brilej Franc; Laznik Marijana, kontrolor stekla, in Rome Mirko; Oberčkal Silvo, brusilec, in Gajšek Vlasta; Hercog Adela, ste-kloslikarka, in Majcen Drago, elektrikar. PRIRASTEK V DRUŽINI: Kepa Viktor, steklarski pomočnik — hčerko; Petrin Majda, odnašalka — sina; Rižnar Alojz, steklar — sina. Na podlagi prostega delovnega mesta, kakor tudi razporeditve v času sezone, dajemo naslednji OGLAS ' Steklarna Hrastnik potrebuje v svojih počitniških domovih ustrezajoče osebjè, in sicer: a) ZA BOHINJ: kuharico-upravnika, kuharico-pomočnica-servirka, soba-rica-pomožna delavka b) ZA PORTOROŽ: ekonom, kuharica, kuharska pomočnica, servirka, sobarica Razen kuharice in upravnika v počitniškem domu Bohinj se ta delovna mesta zasedejo v času sezone od sredine meseca maja do sredine meseca septembra. Vloge oddajte v kadrovsko pravno službo.