*>• Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 23. 66 SLOV ENIA LIBRE” ■]< V V " p BUENOS AIRES. 5. JUNIJA (JUNIO) 1958 Resnica vas bo osvobodila Prihodnjo nedeljo se bomo Slovenci v svobodnem svetu zbrali okrog katafal- kov, v katerih je’ odeta vsa tragika tež¬ kih dni vojnih časov in vse gorje preli¬ tih solz in pretečene krvi v onih maj¬ skih dneh 1945. S sklonjenimi glavami in zatopljeni v prihajajoče nam obraze v spomin se bomo za nekaj hipov pomu¬ dili v molitvi in prošnjah za pokoj duš vseh žrtev revolucije in vojne. Sleherno leto, ki utone ob takem ob¬ navljanju spominov, je leto dalj od onih dni groze. Časi se odmikajo in izgineva¬ jo v daljavi, z njimi se utapljajo malen¬ kostni vtisi, ki so nekdaj bili važni, pa danes niso več, in prenekatere drobnari¬ je ter osebnostni motivi so že ostali ob robu prehojene poti. Ostal pa je spomin na veličastno borbo in ohranila se je ve¬ ra v pravilnost ravnanja in zadržanja. Od tistih majskih dni smo v svobod¬ nem svetu spremljali pohod komunizma, ki smo ga mi na našem narodnem o- zemlju zaman poskušali ustaviti, ker ni¬ smo našli ne razumevanja ne podpore. Od tedaj so padli fantje na Koreji in Vietnamu, od tedaj je švignil plamen v Budimpešti in ugasnil, od tedaj je komu¬ nistično rovarjenje zanetilo plamene u- pora, pripetega na nacionalno borbo, med narodi Afrike. Od dneva srečanja sovjetske armade s silami demokratič¬ nih držav zahodnega sveta sredi nemške zemlje je komunizem razjedal korenine družbenega reda v posameznih državah zahodne Evrope in do dobra navrtal u- stroj posamežnih držav Južne Amerike. Ognjeni zublji, ki so nekoč požirali Grahovo in Grčarice ter Turjak, streli v tilnik, ki so spremljali povratek naše vojske v domovino, ugrabljenja posa¬ meznikov in nočne likvidacije po osvo¬ boditvi niso več pojmi, omejeni samo na drobno ozemlje naše Slovenije sredi Ev¬ rope odn. vsega sveta. V teku trinajstih let po končani vojni je svet spoznal ter¬ minologijo, ki je skozi naša usta ni ho- tel razumeti. Zavest kričočega v puščavi, ki nas je tako pogosto motila sredi bor¬ be, je danes priznanje vsem doprineše- nim žrtvam: žrtvovali smo se kot narod, dali najboljše, kar smo premogli, in bili žrtvovani. A nobena žrtev ni zaman. Saj v teh besedah ni samo običajna tolažilna fraza in tudi ne pokrivanje vseh napak, ki so bile morda storjene v času borbe. Vse takšne drobne stvari, kakor smo za¬ pisali, vsa napačna taktiziranja, osebni razlogi, vsi pogreški in pretiravanja so danes že šla mimo nas in izginila v času. Ostal pa je topel občutek vzvišenosti nad vsemi, ki so se za nami dokopali do spoznanj, za katera so padali naši bratje in sestre. De danile predsednik francoske vlade Tej vzvišenosti, ki ni nikaka domišlji¬ ja, se pridružuje vsako leto bolj izgraje¬ na jakost ideje, za katero smo se borili, in nje prodornost, ki ni prav nič omaga¬ la. Gotovo ni nikjer zapisano, da bomo mi spet kot prvi korakali v boj, ko se bo odločevala bitka med dobrim in zlim. Ne samo, da bomo v tem boju premajh¬ ni po svojem številu in nepomembni spričo drobnosti našega narodnega o- zemlja. To pa nas ne sme motiti, da tudi to pot ne bi bili prvi v spoznanju, ki ga prav vzvišenost ideje in pravilnost o- pravljene poti narekujeta: hudi so bili udarci za posamezne dru¬ žine; ranjena srca naših mater in oče¬ tov, ubiti upi in nade naših fantov in de¬ klet, razklana mladost in raztepenost v svetu so človeško govorjeno pretresi, ki jih samo močne duše lahko vdano prene¬ sejo. S časom se zacelijo vse rane, dasi se ne pozabijo. Lahko pa, in sila hvale¬ vredno je, in to ne samo z moralnega stališča, ampak občečloveškega, doseči takšno višino spričo svojega nasprotni¬ ka od tedaj in danes, da mu — odpustimo. Odpuščanje je težko, priznamo brez o- klevanja. Odpuščati je ena izmed stvari, ki gre najtežje preko človeških ustnic, četudi se je v srcu še kolikor toliko z lahkoto porodilo. A letošnji spomin na naše fante, ki so šli v smrt, ko so jih kurati kot Kunstelj ali Polda, prosili, naj svojim mučiteljem odpuste, letošnje snidenje ob katafalku naj nas združi z mnogimi lepimi že napisanimi besedami naših pesnikov in pisateljev, ki so kot glasniki ljudstva prosili pri nas vseh odpuščanja za tiste, ki so bili krivi pre¬ lite krvi in prestane groze. Položaj v Franciji se je sredi pretek¬ lega tedna še bolj zaostril. Predsednik republike Coty je poklicali na posvet predsednika vlade Pflimlina ter genera¬ la De Gaullea. Konferenca je bila taj¬ na. Izvedelo se je samo, da je z njima rapravljal o Pflimlinovem odstopu in o možnosti nastopa De Gaullea kot pred¬ sednika. Francoska vojna mornarica, ki je pred tem končala skupne manevre z ameri¬ ško šesto floto v Vzhodnem Sredozem¬ lju, se je podala v pristanišče Oran v Alžiru in se tako priključila tamkaj¬ šnji francoski vojski. Poveljnik morna¬ rice admiral Auboyneau je ostal v svo¬ jih izjavah glede Pf imlina in De Gau¬ llea najprej previden, pozneje pa se je odkrilo postavil na stran grala. Salana. Na otoku Corsica je Varnostni odbor prevzel vso oblast v svoje roke, alžirska francoska vojska pa je poslala tja tja svojega guvernerja polkovnika Thoma- za. Pflimlin je ponovno nastopil v parla¬ mentu in opozoril poslance in senatorje, da se bije borba za oblast med dvema silama in da stoji Francija na robu dr¬ žavljanske vojne. De Gaulle je medtem na svojo roko začel sestavljati svojo vlado, po radiu pozval državljane na red in mir, vojsko v Alžiru na pokorščino svojim pove^nikom in objavil, da se bo čim prej sestal z vojaškimi vodji v Alžiru J V središču Pariza in po vseh večjih francoskih mestih je prišlo do velikih komunističnih in protikomunističnih ter prodegaullističnih demonstracij. Na¬ sprotniki so se spopadli med seboj ter je bilo več ranjenih. Komunistična CGT je oklicala znova splošno stavko, odzva¬ li pa so se ji največ rudarji, ki so zlasti v severni Franciji do 70% stopili v stavko. Promet se ni ustavil. Ker je napetost vedno bolj narašča¬ la, predsedniku republike ni preostalo drugega, kakor da je pozval končno parlament, naj se odloči za De Gaullea. Izjavil je, da stoji Francija tik pred dr¬ žavljansko vojno, če ne bo v nekaj urah rešila položaja. Francoski parlament in narod imata samo eno izbiro: ali držav¬ ljansko vojno ali pa De Gaullea. če ne dobi hitro pozitivnega odgovora od par¬ lamenta, bo tudi on priseljen odstopiti. Večina strank se je bila že odločila za De Gaullea, omahovali so socialisti, ki so se razdelili v dve skupini: prode- gauliste in protidegauliste. Komunisti so od vsega začetka vztrajali na svoji protidegaullistični liniji in niso do kon¬ ca odnehali. Nasprotniki De Gaullea so uprizorili v Parizu protestni pohod, ki ga je policija dovolila. Na čelu pohoda so korakali Mendes-France, radikalni socialist, bivši predsednik Ramadier, komunistični vodja Duclos in drugi le¬ vičarski vodje. Coty se je medtem sestal še z bivšim predsednikom republike Auriolom ter z njim pretehtal položaj. Tudi Auriol je ugotovil, da je edina rešitev za Franci¬ jo trenutno De Gaulle . Medtem je prišlo 'iz francoske ekva¬ torialne Afrike poročilo, da se je tudi tamkajšnja oblast pridružila Salanu in degaullistcm, Eisenhower pa je na ti¬ skovni konferenci v Washingtonu na vprašanje časnikarjev izjavil, da je tu¬ di on eden izmed ljudi, ki jim De Gaulle ugaja. Dogodki so si nato sledili s filmsko naglico. Coty je kljub omahujočemu parlamentu pozval De Gaullea na sesta¬ nek, na katerem mu je formalno pove¬ ril sestavo nove vlade. Ker je imel De Gaulle večino svoje ekipe že pripravlje¬ ne, je nato Coty v soboto zvečer slovesno objavil: “Kriza je mimo”. De Gaulle je formalno prevzel sestavo nove vlade, Pflimlinovo ostavko pa je nato Coty sprejel. Vse nekomunistične stranke, ra¬ zen komunistov in delno socialistov, so se strnjeno postavile na stran De Gau¬ llea. Socialisti so ostali razdeljeni; dve tretjini socialistov je pristalo na De Gaullea, ena tretjina pa je ostala njemu nasprotna. Komunisti so izdali nov po¬ ziv na protestno stavko proti De Gau- lleu, pa poziv ni našel odmeva po drža¬ vi. V nedeljo se je De Gaulle predstavil paUamentu. V kratkem govoru je ob po¬ polni tišini —tudi komunisti so bili po¬ polnoma mirni — objavil svoj program: v šestmesečnem razdobju namerava z vsemi polnomočji, ki jih zahteva takoj od parlamenta ,urediti finančni, gospo¬ darski in politični po^žaj v Franciji in v Alžiru. Zahteval je takoj zaupnico, ki jo je dobil s 329 proti 224 glasovom. Za De GauPea so glasovali poujadisti, konservativci, desničarski radikali, disi¬ dentski radikali, narodni republikanci (krščanski demokrati), nekaj sociali¬ stov, vsi soeial-republikanci (degauli- sti) in 24 levičarskih radikalov Mendes- Francea. Proti so glasovali: 148 komu¬ nistov, njihovi stalni sopotniki, ok. 50 socialistov in 12 Mendes-Franceovih ra¬ dikalov. De Gaulle je nato objavil svojo vla¬ do. On sam je prevzel poleg predsed¬ stva še zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo in obrambno minirstvo. Za svetovalce v teh treh resorih si je pri¬ ključil: za zunanje zadeve Couve de Murvillea, sedanjega veleposlanika v Bonnu, za obrambo maršala Alfonza Juina, za notranje zadeve in policijo se¬ danjega prefekta področja Seine Emila Pelletiera. Za podpredsednike je ime¬ noval kršč. demokrata Pflimlina, socia¬ lista Molleta, konservativca Jacqueno¬ ta in zahodnoafriškega črnskega vodjo Houphonet-Boignya. Za pravosodnega ministra je postavil gaullista Debreta, za vzgojo radikalnega socialista Bert- hoina in za finance Pinaya. Ves svet, svobodni in komunistični, je z velikim zanimanjem opazoval raz¬ voj dogodkov v Franciji. Ko je postalo jasno, da je De Gaulleov prevzem obla¬ sti neizbežen, so svetovni socialisti po¬ zvali svoje članstvo širom zemeljske oble na čuječnost. Za socialiste De Gau¬ lleov vzpon na oblast pomenja desničar¬ sko nevarnost. Prav tako so komunisti po vseh državah in v svojem časopisju objavljali ostre članke proti De Gaulleu in trdili, da se Francija spreminja v vojaško diktaturo. Italija in Zah. Nem¬ čija sta opazovali francoski razvoj brez uradnih komentarjev, prav tako ves o- stali svobodni svet, vključno USA. Po¬ vsod so izražali upanje, da bo De Gau¬ lle ostal zvest zapadnemu svetu in da bo obdržal neokrnjene vse pogodbe, vo¬ jaške, finančne in politične, ki jih je Francija pred njim podpisala z Zapa- dom. V USA sta Eisenhower in Dulles izrazila željo, da bi se čim prej sestala z De GauPeom in z njim izmenjala po¬ glede na svetovni položaj. PROPONEN DESTINAR A BIBLIO- TECA LA ČASA DE YRIGOYEN En una nota elevada al Congreso de la Nacion, sugiere el doctor Dardo Cor- valan Mendilaharsu la adquisicion de la časa de la calle Brasil 1039, donde vi- vio durante mas de cuarenta anos el ex presidente Hipolito Yrigoyen. Propone asimismo que la mišma sea destinada a instalar en ella una biblioteca para ni- nos, dependiente del Consejo Nacional de Educacion. V borbi za demokracijo v svobodi Preden je v Parizu prevzel oblast de Gaulle, je tik pred koncem IV. republi¬ ke predsednik Francije naprosil gen. tajnika franc. kršč. dem stranke Pierra Pflimlina, naj poskuša sestaviti vlado in rešiti demokratični obstoj Francije. Potem ko so padli zadnji aduti levice in radikalov, potem ko so celo tako izrazi¬ ti predstavniki omizij, kakor je bil Pflimlinov predhodnik 38-letni Gaillard ^ # . odpovedali, je Francija preko svojega predsednika našla pot do predstavnika • t * tiste stranke, ki se je ves čas zavzema¬ la za preosnovo francoskega politične¬ ga sistema. Čeprav so Pflimlina pre¬ pozno poklical zlasti še, ker mu je ista skupščina, ki je te dni sprejela de Gau¬ llea, izrekla zaupnico z večjim šte¬ vilom glasov kakor de Gaulleu, je ven¬ darle njegova pot bila tako markantna, da ga je tudi de Gaulle moral prevzeti v svojo vladno ekipo poleg drugih eks¬ ponentov kršč. demokracije. K .temu so ga toliko bolj silili rezultati zadnjih vo¬ litev po departamentih, kjer je franco¬ ska kršč. dem. stranka MRP — Mouve- ment republicain populaire občutno dvi¬ gnila število doajenih glasov in manda¬ tov. Naj bo de Gaulleovo predsedništvo kakršno koli, Pflimlin je s svojo pojavo utrdil vero volilcev v kršč. demokracijo. Tej potrditvi je podoben izid volitev v Italiji, kjer so demokristjani pod spret¬ nim vodstvom malce na levo usmerjene¬ ga Amintora Fanfanija povišali število glasov za 2% in ter so i v senatu i v parlamentu daleč najmočnejša skupina. In dasi v Italiji kršč. demokracija prak¬ tično vodi usodo dežele od konca vojne naprej, se njena politična ekipa ni toli¬ ko izčrpala, da bi pri tem volilnem boju omagala. Za nas Slovence same je zna¬ čilno dejstvo, da so v Trstu zmagali ti¬ sti, ki so zagovarjali neodvisnost trža¬ škega mesta, s čemer je bila potrjena pravilnost gledanja slov. demokratičnih formacij — Slov. dem. zveze in Slov. kat. skupnosti, ne pa kroga ljudi okrog dr. Besednjaka. Ob teh dveh uspehih kršč. demokraci¬ je v Franciji in Italiji je volilni rezultat v Belgiji, kjer je volitve razpisala socia¬ listična stranka, ki je doslej bila na ob¬ lasti, nad vse razveseljiv: kršč. dem. stranka je tudi tam dobila absolutno ve¬ čino v senatu in skorajda večino tudi V parlamentu, tako da bo lahko sestavila vlado ob ev. pomoči liberalne stranke. Lanske volitve v Zah. Nemčiji, kjer je tako prodorno zmagal Adenauer, so to¬ rej odmevale bolj, kot so si mnogi mi¬ slili. Rezultati volitev samih odn. razvoj v Franciji pa je pokazal, da se Europej- ci naslanjajo na tiste stranke, katerih stvarnost v programu in elastičnost v reševanju problemov jim dan za dnem zagotavljata vedno večji napredek. ! B ■ _ 7 zbornični svetnik Janez Janežič ter šentjakobski župan Koren. 50 letnico svojega obstoja je Narod¬ na šola v št. Jakobu proslavila z mo¬ gočnim slavjem na prostem. Program so izvajale gojenke kmetijsko gospodinjske šo'e, vseboval je pa pevske, rajalne in gledališke točke. Zanimiva je bila kro¬ nika petdesetih let te šole v živih sli¬ kah. Pevci iz Sel so pod vodstvom prof. Miheliča ubrano prepevali. Zlasti sta vžgali dr. Mikulova: “Rož, Podjuna, Zi¬ lja 1 ” in Flajšmanov "Trig^v”. Zbrane goste in ljudstvo je pozdravil prof. dr. Vinko Zwitter. Med drugim je izjavil: "Pred nekako 100 leti je škof Anton Martin Slomšek dejal našim lju¬ dem: "Vera nam bodi luč, naša beseda pa ključ k krščanski in narodni omiki”. In leta 1906 je župnik Ražun zaklical rojakom: Dovolj je prošenj, dovolj me¬ morandumov, dovolj moledovanja, do- Ameriški letalski strokovnjak major Aleksander P. de Seversky, katerega mnen a mnogokrat upoštevajo v Penta¬ gonu, je že večkrat pravilno napovedal spremembe vojaške taktike in orožja v spopadih, do katerih je pozneje prišlo med komunističnim Vzhodom in demo¬ kratskim Zapadom. Nekaj takih njego¬ vih napovedi po drugi svetovni vojni je objavilo ameriško časopisje v pouk vse¬ mu svobodnemu svetu. Najvažnejše tri so bile naslednje: Leta 1939: Prekooceanska zračna voj¬ na: "Dejstvo, katerega moramo resno vzeti v pretres, in čim prej to storimo tem bolje, je, da od sedaj naprej obsto¬ ja možnost prekooceanske, t. j. medce¬ linske vojne.. Leta 1954: Izguba oboroževalne tek¬ me: "Zapad, predvsem pa USA, se mo¬ rata zavedati, da naša atomska nadmoč prehaja v roke sovražnika, ne zato, ker bi morda ta nagrmadil večje število a- tomskega orožja, ampak zato, ker že “ dosega uspešnejša sredstva za odme¬ tavanje atomskega orožja...” Leta 1955: Umetni satelit: "Treba je spremeniti vso vojaško filozofijo, ali pa ti to poslopje, ki je in ostane ponos vse slovenske Koroške. V dveh letih ga je zgradil. In glej, čudo! čim je vstal iz zemlje ta dom, se je začel preporod na¬ šega narodnega življenja, zaživelo in razcvetelo se je prosvetno delo, širilo se je zadružno gibanje, župnik Ražun nam je s svojim zgledom pokazal, česar je najprej treba: Najprej moramo mi sa¬ mi z lastno žrtvijo dati naši materni besedi dolžno čast. Le naše žrtve in na- še delo nam dajejo pravico do življenja in razvoja. Narodna šola v št. Jakobu je utelešena Ražunova misel, ki je mog¬ la postati dejstvo ob sodelovanju njego¬ vih zvestih sotrudnikov, v katerih je bi¬ lo zavedno slovensko srce. Zato je to posloje kamnit spomenik slovenske kul¬ turne volje.” Deželni glavar Ferdinand Wedenig, prvi deželni glavar na Koroškem, ki je obiskal to šolo v njenem petdesetletnem Pod tem naslovom je zunanjepolitični izvedenec Hrvatske seljačke stranke dr. Ilija Jukič objavil v kanadskem Hrvat- skem glasu daljši članek o nevarnostih, ki groze narodom sedanje Jugoslavije v slučaju upora proti sedanjemu komu¬ nističnemu režimu ali pa v primeru o- bcroženega obračunavanja med komuni¬ sti samimi, bodisi že za Titovega življe¬ nja, še bolj pa po njegovi smrti. Pi¬ sec č^nka se boji, da bi ljudje na so¬ vraštvo proti komunistom hitro poza¬ bili, če bi upor proti njim uspel ter bi znova izbruhnila državljanska vojna, zlasti med Hrvati in Srbi, ki bi bila še strašnejša kot med drugo svet. vojno. Pisec naglaša, da je gotovo, da bi se v jugoslovanske dogodke vmešala Sovjet¬ ska zveza. Svojim satelitom bi lahko potem dajala za nagrado ozemlje, ki pripada Jugoslaviji. Na drugi strani bi pa tudi zahodni zavezniki kaj lahko po¬ pustili italijanskim iredentističnim za¬ htevam. Te usodne posledice bodo goto¬ vo zadele Slovence, Hrvate in Srbe, če pride do novih bojev med Hrvati in Srbi. bomo zaostajali za vsem svetom, ne sa¬ mo v navadnih letalih, pač pa tudi v medcelinskih raketah in celo v razvo¬ ju umetnega satelita...” ★ Pod naslovom "Nič več krajevnih vojn!” pa je ameriška revija "This week Magazine” pred nedavnim objavila mne- n*e majorja de Severskega o nujnosti globalne vojne, pred katero stoji Zapad v slučaju spopada s komunističnim Vzhodom. Med drugim omenjeni stro¬ kovnjak pove tole: "...USA se ne bo več mogla zaple¬ sti s komunizmom samo v krajevne voj¬ ne. To napoved je težko doumeti, toda vsa vojaška logika govori zanjo. Mnogi trdi‘o, da sta se USA in ZSSR znašli v enakem položaju glede atomskega o- rožja. Sedaj, ko je tudi nam uspelo iz¬ streliti umetni sate 1 it, da se je ta ena¬ kost raztegnila še v vsemirski prostor. Iz tega zaključujejo, da je misel na a- tomsko vojno prestrašna in da bosta za¬ to obe strani poskušali reševati medse¬ bojne spore, samo s krajevnimi vojnami. Tako mišljenje je povsem nasprotno da¬ našnji vojaški logiki ter bi bila usodna prišel na to slavje. Z ozirom na težave, s katerimi se je morala boriti ta šola je dejal, da "je v življenju že tako, da nam ni nič podarjenega, ampak si je treba vse z delom in žrtvami izbolje- vati”. Z "veseljem in zadoščenjem ugo¬ tavlja, da je ta šola vzgojila deželi lepo število pridnih gospodinj”. V nadaljnjih izvajanjih je govoril o potrebi sloge med ljudmi in narodi. Malenkostni predsodki, ki večkrat segajo celo v vasi, skušajo sejati razdor v času, ko se to¬ liko govori o Združeni Evropi. Deželni glavar naglaša, da bo "razvoj dal prav tistim, ki se trudijo za uresničitev člo¬ večanskih idealov sprave in sporazu¬ mevanja med narodi”, šolskim sestram in gojenkam je čestital k lepim uspe¬ hom. Prelat dr. Blueml je v svojem govoru prav tako izrekel tople čestitke ter pro¬ sil Boga, naj bi na zavod razlival še naprej svoj blagoslov. V nadalnjih izvajanjih pa pisec gor¬ njega članka ugotavlja naslednje: "Ne poznam primera, kjer ne bi do¬ bro pojmovane koristi od malih narodov tako imperativno zahtevale, da najdejo osnovo za zdrav in trajni sporazum, ka¬ kor to zahtevajo od Slovencev, Hrvatov ; in Srbov, pa tudi ne strašne škode, ki jo bodo utrpeli, če te osnove ne bodo našli. Njihovi odgovorni ljudje morajo upoštevati dve najosnovnejši stvari: Storiti vse, kar je v njihovi moči, da se nobene kriza, ki hi zabela Jugoslavijo, ne bi sprevrgla v državi‘ansko vojno, med Hrvati in Srbi v prvi vrsti, druga stvar pa je ohraniti meje svojih na¬ rodnih področij napram tretjim. Zanje so padle strahovito velike, svete in ne¬ dolžne žrtve, pa bi bil smrtni greh in večna sramota, če bi pri vsem tem Slo¬ venci, Hrvati in Srbi bili ter ostali raz¬ sekani in raztrgani na vseh straneh v bodoči Evropi. Znano mi je, da so Srbi in Hrvatje, ki mislijo in govore, da bo¬ do eni kako drugi v tej ali drugi krizi dobro zvozili. Jaz se z njimi v tem opti¬ mizmu ne strinjam, ker ne morem vi- napaka za svobodni svet, če bi svojo vo¬ jaško strategijo gradil na taki podlag : . Med "totalno” in "krajevno” vojno je namreč ogromna razlika. S totalno vojno moremo označiti voj¬ no med USA in ZSSR, v kateri bi vsa¬ ka stran poskušala z vsemi sredstvi in napori popolnoma uničiti vojaško silo nasprotnika in v kateri bi uporabili ne¬ katero ali vse atomsko orožje, s kate¬ rim razpolagata. Krajevna vojna pa bi bila tista, v kateri bi se borila komunizem in USA, toda na področju, ki ne spada niti v sk^p sovjetskega satelitskega imperija niti v sklop ameriških zavezniških po¬ godb. Nobeden od nasprotnikov ne bi dovolil, da bi se spopad razširil na nje¬ govo lastno ozemlje ter bi oba bila za¬ dovoljna samo z omejeno uporabo člo¬ veškega in orožnega materiala. Tudi bi v tem slučaju oba nasprotnika uporab¬ ljal samo običajno orožje, kakor je bi¬ lo to na Koreji, v Indokini ali Suezu. Atomsko orožje bi ostalo še naprej v skladiščih. Moje mnenje pa je naslednje: 1) Ne moremo i zmagati v krajevni i i vojni, ne glede na to, če bi uporabljali običajno ali atomsko orožje. deti zanj nikjer nobene prave osnove. Moj optimizen se nanaša na dobre izgle- de, ki jih imajo eni, kakor drugi in tretji, da v novi in pravičneje urejeni Evropi zavarujejo vsi svoje narodno in državno življenje na trajen način, če ne bodo uničili dobrega dela teh izgledov že prej, predno bo združena Evropa po¬ stala stvarnost. V novem razvoju Evro¬ pe in sveta bodo mali narodi mogli za¬ varovati svojo bodočnost in svojo obram¬ bo samo v velikih okvirih. V teh okol- nostih bo potem laže moči reševati vprašanje njihovih medsebojnih meja in vprašanje skupne obrambe zajednice. če je že danes lahko Nemec poveljnik angleških, francoskih in belgijskih čet, zakaj ne bi mogel biti jutri Francoz ali Amerikanec poveljnik slovenskih, hrvat- skih in srbskih enot. Tam, kjer obstoja volja, se bo našla taka ali drugačna rešitev. Razen tega pa važne gospodar¬ ske koristi prav tako zahtevajo, da ma¬ li narodi vstopijo v veliko skupnost. Na ta način bi presekali nesmiselni tok moderne ekonomije, da bogati narodi postajajo vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni”. Zatem dr. Jukič naglaša, da bi se mali narodi morali malo dvigniti in gledati malo širše predse, njihovi odgovorni magajte si, pa vas bodo podprli tudi za¬ vezniki”, kajti ti "navadno podpro sa¬ mo tiste, za katere ugotove, da so v danem trenutku koristni njihovim inte¬ resom”, nato pa nadaljuje, da trezni ljudje v domovini pravijo, da je nevar¬ no, da se od zunaj priliva olje na ogenj in da bi bilo dobro, če bi vsaj del emi¬ grantskega tiska in treznejši elementi prenehali s to ceneno demagogijo. V naslednjih odstavkih pa dr. Jukič svo¬ ja tehtna izvajanja zaključuje takole: "Zelo potrebno bi bilo, da bi odgovor¬ ni predstavniki vseh narodov Jugoslavi¬ je opozorili zahodne činitelje na nevar¬ nosti, ki lahko vsak trenutek nastanejo ter da jim priporoče, da bi jih predvi¬ deli tudi v svojih vojnih načrtih. V tej obrazloženi spomenici bi bilo zlasti pod¬ črtati, da bi bilo usodno dati Italiji ka¬ kršenkoli mandat v slučaju kake krize v Jugoslaviji ter da bi mogli biti oddel¬ ki ameriške vojske ter mornarice zahod¬ nih držav odločilni činitelji za ugoden razvoj vsake krize, ki bi nastala v Ju¬ goslaviji, ali bi jo pa zadela, čisto na¬ ravno je, da so izključeni iz skupnega koraka vsi tisti, katerih listi in skupine sramote najsvetejša čustva bodisi slo¬ venska, hrvatska ali pa srbska. Mislim, da se pri tem ne smejo zanemariti tudi resni Macedonci. Torej: odgovornim in treznim ljudem mora biti danes jasno, da je neobhodno potreben vsaj minimum skupne osnove med tistimi, ki resno mislijo pomagati k osvobojenju svojih narodov od skupne nesreče, ki jih davi ter od njih odvrniti iste nevarnosti, katerim so vsak trenu¬ tek lahko izpostavljeni. Samo tako bo¬ mo mogli priti do vpliva pri najmero- dajne'ših činiteljih za Zahodu in pobiti očitke, ki prihajajo s te strani o ne« obstojanju nobene alternative Titovemu režimu na področju današnje Jugoslavi¬ je”. NE ODLAŠAJTE s plačilom naročnine do konca leta ali še pozneje. Uprava Svobodne Slovenije mora račune v tiskarni in druge stroške plačevati sproti tedensko. 2) Krajevne vojne moremo onemogo- gočiti, če bomo dokazali komunizmu, da imamo veliko povračilno silo, s ka¬ tero moremo vsak trenutek uničiti napa¬ dalca in obdržati status quo. 3) Ustvariti moramo veliko gospodar¬ sko blagostanje, ki ga moramo deliti z ostalim svetom ter se osredotočiti na enotno povračilno silo in dokazati, da je svoboda dinamična in koristna... Zemljepisna logika in nedavni razvoj fantastičnih atomskih orožij dokazujeta, da bi se moral Zapad v slučaju nepre¬ stanih krajevnih vojn končno izčrpati: Pogled na zemeljsko oblo pove, da je USA na tisoče kilometrov oddaljena od najkritičnejših področij, medtem ko so ZSSR in njeni sateliti v njihovi nepo¬ sredni bližini. V korejski vojni je mo¬ rala USA devet svojih divizij prepeljati po zraku in po morju na azijsko celino. Poleg teh so se borile še mnoge divizi¬ je drugih članic ZN. V vsaki bodoči voj¬ ni pa ne bomo mogli opraviti le z de¬ vetimi divizijami, pač pa z devetdeseti¬ mi ah več, da ne omenjamo drugih ve¬ likanskih prevoznih težav, ker se bomo srečali z izborno opremljenimi sovjet¬ skimi silami, podprtimi z letalstvom, ki je vsaj tako kakor naše. (Nadaljevanje) ARGENTINA Predsednik republike dr. Frondizi je začel uresničevati svojo nedavno napo¬ ved, da bo klical k sebi na razgovor predstavnike posameznih polit, strank ter da jih bo seznanjal z raznimi dr¬ žavnimi vprašanji. Dosedaj je povabil k sebi glavne funkcionarje ljudskoradi- kalne in konservativne stranke. Predsed¬ nik konservativne stranke dr. Solano Lima je po razgovoru s predsednikom dr. Frondizijem dejal, da je treba imeti zaupanje v sedanjo vlado. Povedal je tu¬ di, da so na delu sile, ki bi rade s svojo opozicijo zavirale vladno delo. Prav ta* ko je priznal, da so se začele javljati nevarne liberalno levičarske tendence zlasti v ministrstvu za vzgojo. Predsednik srednjeameriške republike Honduras dr. Rampon Villeda Morales se je mudil od nedelje do srede na obi¬ sku v Argentini. V njegovo počastitev je bilo več prireditev. Med drugim so v Buenos Airesu dali enemu trgu ime Hon¬ duras. Predstavniki min. za delo so sindika¬ te tekstilnega delavstva, uslužbenstva mesne industrije in tramvajskega osebja, v katerih so bili komisarji, izročili prej¬ šnjim odborom, ki so imeli sindikate v rokah že pod peronisti. Proti tej odloči¬ tvi so ostro protestirali predstavniki 32 večinskih demokratičnih gremijev. Prav tako so isti pozdignili svoj glas proti kongresu, ki so ga sklicali peronistični sindikalisti, ki zatrjujejo, da so edino oni pravi zastopniki C.G.T. — Glavne delavske konfederacije. Na tem kongre¬ su so peronisti hudo napadali vlado osvo¬ bodilne revolucije, od sedanje vlade so pa zahtevali izpustitev na svobodo vseh, ki niso bili deležni amnestije, vrnitev vsega premoženja C.G.T. ter tudi obeh dnevnikov "La Prensa” in "El Lider”. Predstavniki demokratičnih gremijev izjavljajo, da peronisti nimajo nobene legitimacije govoriti v imenu dekavstva, ker ga ne predstavljajo. Po zakonu o amnestiji je prišlo na svobodo že več peroni stičnih funkcionar¬ jev. Tako sta že svobodna generala Franklin Lucero in Humberto Sosa Mo- lina. Prvi je bil pod Peronom vojni mi¬ nister, ob izbruhu revolucije je od Pe¬ rona prevzel vodstvo predsedniške obla¬ sti, toda jo je takoj predal naprej po¬ sebnemu odboru višjih častnikov, ki so nato s predstavniki zmagovite revolu¬ cije podpisali predajo. Molina je pa bil minister za narodno obrambo. Na svo¬ bodi je že tudi biv. podpredsednik v Pe¬ ronovi vladi Alberto Teisaire. Biv. glav¬ ni tajnik C.G.T. Jose Espejo je zaradi "političnega programa”, ki je predvi¬ deval pobijanje nasprotnikov za primer upora, oproščen, moral pa je ostati v zaporu še naprej zaradi zahteve kazen¬ skega sodnika v prov. Bs. Aires in fe¬ deralnega sodnika v Rio Gallegos zaradi pobega iz zapora. Notranji minister v Peronovi vladi Borlenghi, ki živi sedaj na Kubi, je zaradi finančnih mahinacij amnestiran, zaradi ostalih prestopkov pa ne. Prav tako ni de^žen amnestije šef buenosaireške policije Gamboa, ker ni preprečil požiga cerkva po neuspeli junijski revoluciji leta 1955. Sodišče je zavrnilo tudi prošnjo za pomilostitev Perona samega. Proti njemu je še na¬ prej viseča obtožba izdaje domovine. — Notranji minister v dr. Frondizijevi vla¬ di dr. Vitolo je pa izjavil, da vlada preu¬ čuje vprašanje, kako bi pomilostila ose¬ be, ki niso bile deležne amnestije po zad¬ njem zakonu. Vlada je predložila narodnemu kon¬ gresu v odobritev zakonski osnutek Q preosnovi ministrstev. Ta preosnova je nujna, ker ima Argentina po ustavi iz leta 1953, ki jo je uveljavila lanska u- stavodajna skupščina, samo 8 ministr¬ stev. Zato bo po novem zakonu imela Argentina samo toliko ministrstev, ki bodo naslednja: Ministrstvo za notranje zadeve, za zunanje zadeve in bogačast- je, za narodno ekonomijo, za vzgojo in pravosodje, za narodno obrambo, za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, za delo, socialno varnost in komunikacije ter za promet in javna dela. Poleg mi¬ nistrstev bodo pa obstojala še naslednja državna tajništva: V ministrstvu za e- konomijo: državna tajništva za narod¬ no gospodarstvo, za finance, za trgovi¬ no. za industrijo in rudarstvo ter za e- nergijo in gorivo. V ministrstvu za na¬ rodno obrambo bodo pa tri državna taj¬ ništva in sicer za vojsko, za mornarico in za letalstvo. Naročajte in širite 4 * Svobodno Slovenijo Nič več krajevnih v« J si . V BRALI S MO ... "ZAČARANI KROG HRVATSKO-SRBSKIH ODNOSOV" predstavniki naj bi se pa držali malo spremenjenega modrega izreka: "Po- Buenos Aires, 5. VI. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Društvo ekonomistov in Društvo go¬ zdarskih inženirjev je imelo v Ljubljani sestanek, na katerem je vseuč: prof. dr Vladimir Murko govoril o ekonomskih problemih Krasa. Navajal je, da zavze¬ ma Kras okrog 56.000 kv. kilometrov, t. j. eno petino Jugoslavije. V širokem pasu se razprostira ob obali Jadranske¬ ga morja v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter črni gori. Samo slo¬ venski Kras zavzema nekaj nad 4.000 kv. kilometrov in živi na tem področju okoli 200.000 ljudi. Po geološkem sesta¬ vu spada v slovenski Kras del kočev¬ skega, ljubljanskega, novomeškega in tr¬ boveljskega območja, popolnoma pa o- kraja Gorica in Koper. Zaradi neugod¬ nih razmer na kraškem področju se tod ne moreta razviti kmetijstvo in polje- deljstvo tako, kakor bi se lahko. Zato je govornik naglašal, da je treba akcijo za pogozdovanje kraških goličav z vse¬ mi silami in sredstvi podpirati. Omenil je, da bodo letos v ta namen imeli v Splitu zvezno posvetovanje za “razkra- ševanje” jugoslovanskih goličav. “Leto mojega popotovanja” je naslov zadnji Fk^žgarjevi knjigi. J* to njegov Življe nje pis, ki ga je sestavil in napi¬ sal Finžgar sam. Knjiga je izšla ob nje¬ govi 87. letnici. Obsotelsko železnico nameravajo še le¬ tos dokončati. Proga od Savskega Ma- rofa do Kumrovca je že v obratu, sedaj jo bodo podaljšali od Imenega pri Pod¬ četrtku do Stranja, kjer jo bodo priklju¬ čili na progo Rogaška Slatina-Grobelno. Med Imenim do Stranja bodo naslednje nakladalne postaje: Imeno, Sadni vrh in Stranje, postajališči bosta pa Pristava in Podčetrtek, Slednja se bo imenovala Atomske toplice. Proga bo namreč šla mimo znanih izredno toplih vrelcev, ki so jih ljudje začeli imenovati zaradi vi¬ soke zdravilnosti kar za atomske topli¬ ce. V drugi polovici meseca avgusta bo minilo 180 let, odkar je stopil na tri¬ glavski vrh bohinjski rudar Luka Koro¬ šec. Lani je minilo 130 let od njegove smrti. Mož je bil sodobnik znanega pla¬ ninca Blaža Haquet-a, ki je o Korošcu zapisal, da je bil verjetno prvi, ki je sploh stopil na Triglav. V spomin mo¬ ža, ki je prvi tudi osvojil visokogorski vršac v Alpah sploh, je lani Bohinjsko planinsko društvo odkrilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Planin¬ ska zveza Slovenije bo njegov spomin počastila dne 24. avgusta t. 1. z odkrit¬ jem spominske plošče na samem tri¬ glavskem vrhu. Svet za šolstvo LRS je izdal pravil¬ nik, s katerim ureja nastavljanje učne¬ ga osebja. Pravilnik uveljavlja načelo zakona o javnih nameščencih. Po tem pravilniku bo v bodoče omogočeno na¬ meščanje na izpraznjenih odn. nezasede¬ nih mestih samo z javnim razpisom. Iz¬ dali so prav tako pravilnik o učbenikih. Tudi ta pravilnik predvideva javni na¬ tečaj za pisce in založbe. V Beogradu je umrla v starosti 82 let znana srbska pesnica in članica Srbske akademije znanosti in umetnosti Izidora Sekulič. V svoji oporoki je želela imeti skromen pogreb brez govorov. Izvoz živine in mesnih izdelkov se je v letu 1957 v Jugoslaviji povečal v pri¬ merjavi z letom 1956 za eno milijardo dolarjev. Ena glavnih slabosti jug. iz¬ voza je v neizenačenosti kakovosti izvo¬ žene živine, kakor tudi v nihanju izvoz¬ nih količin v posamezne države. N. pr.: Leta 1956 je bila glavna uvoznica živi¬ ne iz Jugoslavije Italija, v letu 1957 je pa to mesto prevzela Grčija, Italija je pa prišla na tretje mesto. V Ljubljani so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o legalizaciji spla¬ va in o kontracepciji. Navajali so, da se je število dovoljenih splavov od leta 1952 do 1957 zvišalo za 1700%, tj. za 17 krat. Pretežni odstotek uradno dovoljenih spla¬ vov, da je bil odobren na podlagi “so¬ cialnih indikacij”. Na sestanku so se vsi zdravniki in tudi zdravnice izjavili pro¬ ti legalizaciji splava, zagovarjali so pa kontracepcijo. V Brežicah je tamošnji Posavski mu¬ zej pripravil obsežno razstavo “Hrva- ško-slovenski kmečki upor leta 1573”. Največ zaslug zanjo imata upravnik muzeja akad. slikar Franjo Stiplovšek in kustos Stane Skalar. Na razstavi je bila prikazana tudi historična, beletri- stična in glasbena literatura, ki govori o uporu. Muzej slovenskih premogovnikov bo edina kulturna ustanova te vrste v Ju¬ goslaviji. Imeli ga bodo v Velenju. V planiški dolini na Gorenjskem so štiri smučarske skakalnice: 25, 50, 80 in 125 metrska. Ta je druga na j višja šport¬ na zgradba na svetu. Višja je samo nem¬ ška skakalnica v Obersdorfu. Za plani¬ ško pa pravijo, da je za skakalce var¬ nejša in tudi lažja. Na njej se zlasti iz¬ kažeta najboljša slovenska smučarja Finžgar in Polda. ’ Jug. potniška letala so lani prevozila 105.000 potnikov in blaga za okoli 1 mi¬ lijon ton. Letos nameravajo letalski promet povečati še za eno četrtino in zlasti še bolj povezati Beograd z re¬ publiškimi prestolnicami. Tako bo ime¬ la n. pr. Ljubljana letos 5 krat na te¬ den let. zvezo z Beogradom. Umrli so. V Ljubljani: Jože Barabo- vič-Pipo, privatni uslužb., Franc Dejak, Ivan Kretič, polic, stražnik v p., Ivanka Majce, Josip Sovine, vojni invalid, Elza Lenščak, Ivan Benčan, grafični upok., Anica Vricko, roj. Tičar in Pavel Zabu- kovšek, knjigovodja v p. v Celju, dr. Franc Kos, direktor prirodoslovnega muzeja v p. na Viču, Franc Strniša, upok. v Kranju, Ivan Puhar, upok. na Dolskem, Marija Arh, roj. Drmastja iz Zavrha pod šmarno goro, s. Marija Hil¬ da Bitenc-Lojzka v Domžalah, Franči¬ ška Ostanek, roj. Mihevc v štepaniji va¬ si, Franc Batagelj, uslužb. drž. zavaro- Vsak teden ena MOJA DOMOVINA SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Člani Slov. kat. akademskega društva v Buenos Airesu so imeli v soboto 31. maja t. 1. občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor, ki je sestavljen takole: predsed¬ nik Ferdo Bajlec, tajnik Božo žužek, blagajnik Tinček Debeljak, odborniki so pa Vital Ašič, Jože Košane in Marija Prijatelj. Na občnem zboru so člani SKAD sklenili, da se bo društvo včlani- s lo v mednarodno organizacijo akademi¬ kov iz držav vzhodne in srednje Evrope. OSEBNE NOVICE Poroka. V Munro sta se v soboto dne 31. maja t. 1. poročila g. Slavko Rupnik iz Rovt nad Logatcem in gdč. Anica Klemenčič iz Kovorja pri Kranju. Za priči sta bila: Ženinu g. okrajni glavar Franc Kogovšek, nevesti njen svak g. Janez Gričar, mladi par je pa poročil g. Tone Škulj. Pri poroki je pel Slovenski pevski zbor iz San Martina, katerega zvesta člana sta novoporočenca. česti¬ tamo in želimo obilo božjega blagoslo¬ va in sreče. Rev. Stanko Kavalar, ki je v Argen¬ tini deloval v dušnem pastirstvu v me¬ stu Merlo v provinci San Luis, je odpo¬ toval v Evropo. Naselil se bo v Fran¬ ciji ter bo skrbel poleg ostalih tam. slo¬ venskih duhovnikov za dušni blagor slo- * venskih izseljencev v tej državi. valnega zavoda v Ajdovščini, Leo Polja¬ nec v Slovenj gradcu, Franja Karba, roj. Milač, biv. trgovka na Jesenicah, Franc Preskar v Kozjem, Zora Grobov- I 0&j matl/ bratje in sest re, šek, roj. Meze v Gozdu-Martuljku in Bo- koče< mesta; trQ{e ^ steze< jan Pollak, posestnik in usnjar v Kam- holmi> skale večne ga snega: niku ' to je moja domovina. Zdrava bodi moja lepa domovina, moja lepa domovina! Družinska sreča. V družini g. Alojzi-1 p rV a pesem mladih sončnih dni, ja Petek in njegove žene, ge Marije, roj. varovanka fantove noči, Kopač v Moronu se je rodil sinček, če- kres, ki sega meni do neba: stitama. I to je moja domovina. Ob obletnici smrti predsednika Hrvat-1 Zdrava bodi. . . skega kulturnega in prosvetnega dru- „ ,. , • ■ ± -\ ^ & A * . * . Zemlja redna moja je tako, ^ , . . da, ce treba, bil se bom za njo. Dock Sudu, biv. hrvatskega narodnega \ „ ■, ■ 1 v , . x . . ... , Zadnja kaplja mojega srca: poslanca dr. žige Šola, je bila v nede¬ ljo, 1. junija t. 1. v kapelici na pokopa¬ lišču čakarita maša za pokoj njegove duše. Maše so se udeležili tuk. pristaši Hrvatske seljačke stranke ter pokojni¬ kovi prijatelji in znanci. Po končanem. . , v , . . . _ ._ , . .. , . . .. . ,. sprejema novodosle imigrante, je bil dr cerkvenem opravilu so obiskali tudi ., to je moja domovina. Zdrava bodi. . . življenjem župnij, v katerih domujejo”. — Po obisku taborišča Greta Čamp, ki grob dr. Šola ter nanj položili šopke cvetja. LANUS Mikula tudi pri Slovencih v mestu Brisbane, ki je nadpolmilijonska prestol¬ nica države Queensland, druge največje avstralske države. Pove, da se je v Prejšnji teden so se družine v Sloven- Brisbane in okolici “udomačilo par sto ski vasi v Lanusu pomnožile z narašča- Slovencev, ki so zaposleni po tovarnah, jem, in sicer tokrat s samimi punčkami. V družini g. Jožeta Adamiča in njegove žene ge. Jožefe Zajec se je rodila hčer¬ ka, prav tako v družini g. Rudolfa Ro¬ zine ter njegove žene ge. Veronike Mli¬ nar. Obema družinama čestitamo k ve¬ selemu dogodku! V ponedeljek 2. junija, je z letalom odpotovala ga. Eva Jemec s tremi otro¬ ci k svojemu možu g. Francetu, ki je že dalj časa naseljen v Kanadi. SLOVENCI USA V Clevelandu je 11. maja slavil 50. letnico rojstva g. Maks Ovnič iz Jesenic. Jubilant je bil po svojem delovanju na Jesenicah znan že doma. Poklicno delo je imel v jeseniški železarni, kjer je za¬ vzemal važno in odgovorno mesto. Pok. ban dr. Natlačen mu je zaupal tudi vod¬ stvo občine Slovenski Javornik, katero je gospodarsko zopet uredil ter napra¬ vil v njej red. Kot odločen protikomu¬ nist je leta 1945 odšel v begunstvo, kjer se je začelo najbolj, žalostno poglavje njegovega življenja. S svojo družino, že¬ no Marijo, roj. Klinar iz ugledne jese¬ niške družine, ter sinom Francetom in hčerko Marico, je s špitalnega taborišča odšel v zbiralno taborišče v Grohmnu pri Bremenu v Nemčiji z namenom, da bi se preselil v USA. Tu se mu je ro¬ dil sinček Lojzek, žena mu je umrla. Kmalu po pogrebu je z otroci moral o- diti v Severno Ameriko, kjer se je na¬ selil v Genevi, Ohio. Delo je dobil v Reance Electric v Astabula. Do lanske¬ ga leta se je z otroci ukvarjal sam, lani se je pa poročil z gdč. Milico Žonta.V no¬ vem domu se mu je nedavno rodil sin- p o SVETU ček, ki je še povečal njegov 50. letni življenski jubilej. Bog ga živi še mnogo let! AVSTRALIJA St. Albans je mesto, ki je znano po tem, da živi v njem največ nemških, ho¬ landskih in poljskih naseljencev v av¬ stralski državi Victoria. Pa tudi Sloven¬ cev je precej tam in šteje slovenska ko¬ lonija nad 100 članov. Prihajajo pa še vedno novi. Slovenci imajo v tem mestu tudi svoje Slovensko društvo, ki skrbi za redne družabne prireditve in sestanke. Predsednik društva je Turk. Dr. Ivan Mikula, ki poleg p. Bernar¬ da in p. Bazilija pridno obiskuje slov. naselbine v Avstraliji, je bil za Veliko noč na daljšem potovanju. Svoje obiske pri Slovencih je podpisal v majski štev. Misli. Pravi, da “veliko industrijsko okrožje Newcastle, Hamilton, Maitland preživlja precejšnje število slov. roja¬ kov. Njihov pogum jih je zadržal, da se niso vdali velemestni vabi. Zanj so da¬ nes nagrajeni s trdnim položajem bodi¬ si kot delavci, strokovnjaki, obrtniki ter z lastnimi domovi, kjer cvete družinska sreča. Lepo so povezani s cerkvenim delavnicah, v gradbenih podjetjih. Pri¬ meroma veliko naših mož in fantov o- pravlja službo pri mestni upravi, na av¬ tobusih, tramvajih, železnici. Dosti de¬ klet in gospa je zaposlenih v veliki bol¬ nišnici Mater Misericordiae. Precej fan¬ tov in tudi mož hodi na sezijsko delo, kot ograjanje farm, spravljanje sladkor¬ ne pese in sadja. Ti se le redko vrača¬ jo v Brisbane za malo časa, le v božič¬ nih počitnicah se zadržijo dalj časa. Brisbanci se odlikujejo v prijazni po- strežljivosti in. gostoljubnosti, zabavni nasmejanosti, modri zadovoljnosti, k če¬ mer pripomore milo podnebje, ne pre¬ vroče poleti in toplo pozimi.” Odbor Slov. kluba v Melbourne-u si je zastavil tri naloge za svoje delo. Nada¬ ljeval bo akcijo za zgraditev lastnega (Nadaljevanje na 4. strani) ZAGARANTIRAJTE $1 SVOJO DENARNO NALOŽBO t NAJ VIŠJE OBRESTI t TRDNO GARANCIJO * TAKOJŠNJO VRNITEV VAM NUDI Naložba na visoke obresti je stvar zaupanja. Pozanimajte se o našem poslovanju pri tistih, ki z nami že sodelujejo. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (88) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Porinili so mu fotelj k postelji. Po¬ gledal je doktorja Saint Cyra. Pogled je spraševal: kako dolgo še? Zdravnik je skomzgnil z rameni. Četrt ure dolgo je vladala grobna tišina. Monseigneurove oči so pazljivo počivale na dekličinem obrazu, ki se je potegnil pri vsakem di¬ hu. Smrt ne more biti daleč, si misli. Tedaj je poskusil še nekaj. “Mogoče imate še kaj na srcu, ma soeur. Tu sem, da vam odvzamem težo. Vse bodo zapustile sobo...” Komaj je škof izšepetal besede, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ber¬ nardka je nekajkrat globoko dihnila. Mislili so že, da so poslednji dihi. Abbe Febvre je zvišal glas molitve za umi¬ rajoče. Toda ti dihi niso poslednji, tem¬ več prvi po astmatičnem napadu. Diha¬ la je naprej. In nenadoma je rekla Ber¬ nardka s tihim, toda močnim glasom: “Moja mati je mrtva... Toda jaz še ne bom umrla...” In povedala je resnico, kakor vedno, zakaj ravno čez šest dni se je vzdigni¬ la. In doktor Saint Cyr je mogel v nje¬ nih pljučih ugotoviti manj sumljivega šumenja kakor prej. PETI DEL ZASLUGA TRPLJENJA ENAINšTIRIDESETO POGLAVLJE VILINSKE ROKE Poleg hišne kapele v samostanu Sain- te Gildarde je prostorna soba. Služi za zakristijo in za umetnostni prostor. Po stenah vise močno otemnele slike, ki so sčasoma prišle v samostan in ni¬ so vedeli kam z njimi. “Neverske go¬ spe” so že zelo stara kongregacija, ki jo je pred dvesto leti ustanovil Jean Baptiste de Laveyne in četudi se je mo¬ ral samostan po revoluciji znova pozi¬ dati, je vendar ohranil marsikako dobri¬ no iz preteklosti. Največja med slikami je v zakristiji slika svete Družice, sli¬ kana v preteklem stoletju, precej robata in nerodna stvar. Mati in otrok v slani. Vol in osel in pastirji, ki molijo, vse tako, kakor je Bernardka ljubila in po¬ znala. Edini, ki ji ni bil všeč, je bil sve¬ ti Jožef , ki proti vsem običajem ni imel brade in je nosil na glavi neke vrste baretko. V omarah so mašna oblačila, paramenti, oltarni prti. Nekaj zlatih in srebrnih cerkvenih posod je za steklom. V posebni skrinji čakajo na božični čas živo poslikane figure za jaslice. To je sedaj Bernardkino kraljestvo. Eno leto potem, ko je bruhnila kri, je znova položila zaobljube pred never- skim škofom, čas novicijata ji ni bil prikrajšan. Potlej pa se je Monseigneur postavil na stališče, da jo odpokličejo od nege bolnikov, kar si je sama izvoli¬ la. Mati Imberta je morala po škofo¬ vem naročilu Mariji Bernardi zaupati najbolj nežno in lepo službo, ki je v sa¬ mostanu možna.To je služba zakristanke, ki vsako jutro polni ciborij s svetimi ho¬ stijami. Zgodilo se je, da stara sestra Zofija ni bila več v stanju opravljati to službo. Kap jo je ohromila na pol te¬ lesa in ji vzela govor. Zofija je ena svet¬ lih otroških duš, ki jih zunaj v svetu ne najdeš, čeprav so se ustnice stare žen¬ ske samo še nerazumljivo premikale, je 'iz njenih oči sijal tak mir in taka vedrost, da je bila Bernardka vesela, če je mogla sestro Zofijo dolge ure opa¬ zovati pri delu. Z delom pa je bilo takole. Svoj čas je vzgojiteljica novink Bernardkino že¬ ljo, da bi razvila “čednost risanja” prestrašeno zavrnila. Ko je bila mlada nuna postavljena za zakristanko, se je takoj vrgla na sorodno delo. V očeh Marije Terezije Vauzous vezenje oltar¬ nih prtov, mašnih oblačil in drugih cer- venih okrasov ni bila ničemuma ošab¬ nost. Obratno. To je tiho, Bogu všeč¬ no delo, ki šibki samostanki lepo pri- stoja. Bernardka, ki je kot novinka ne¬ nadoma začutila v sebi nagnjenje k slikanju in oblikovanju, je našla najlep¬ ši delokrog za svoje delovanje. Z njo je vedno enako. Na zunaj je videti ravnodušna, raztresena in malomarna. /T če pa usmeri svojo voljo, gnano po ne¬ ki skriti sili, na določen cilj, potem je ne morejo zavrniti ne Dutour, ne Mas- sy, ne Peyramale ne škof in cesar, niti granitni upor nune Vauzous. Bernardka je dosegla, da je smela na posvečeno blago čarati z vilinskimi ro¬ kami barve in oblike, ki so živele pod njenim čelom. Poleg potrebnega mate- rijala so ji dali na razpolago tudi risal¬ ne liste in pisane svečnike, da je mogla najprej skicirati vzorce za vezenje. Ti so bili, seveda tako nenavadni, da, ta¬ ko svojski, da je strah matere Imberte in hladno začudenje matere Vauzous moglo pomiriti šele presenečenje ne¬ katerih umetniških klerikov, ki so de¬ lo pregledali. Odslej so zdaj pa zdaj za¬ htevali, da bi videli nova vezenja sestre Marije Bernarde. Mati Imberta je u- stregla tej želji le takrat, če umetnice ni bilo zraven. Voditeljica samostana je namreč še vedno zamenjavala izvir¬ nost mlade sosestre z nagnjenjem do izrednosti. Bernardka torej ni slutila kaj vse povzročajo njena vezena sa¬ nj ar stva. Popolnoma se je predala delu. Časa je imela na pretek, saj je bila po izrec¬ nem škofovem ukazu oproščena vsake¬ ga drugega dela in tudi vseh težjih re¬ dovnih dolžnosti, čeprav se ni nikdar učila risanja, je klečala okrog razpro¬ strtih listov. V prvih časih se je drža¬ la še vzorca in podlog. Potlej pa so nje¬ ne majhne, neučene roke poskusile s čudovitimi rožami, ki jih oko še ni vide¬ lo. Ornamenti, ki so bili kot barvni simboli še nepoznane vere. Procesija ptičev ali angelov hrepeni v vijoličasto glorijo nebes. Tu je ovca, podobna eno- rožcu, ker nosi križ na čelu. Prerokinja z nadnaravno močjo, ki je gledala pove¬ ličano telo Gospe, je hranila v sebi brez števila obrazov in oblik. In nič ni ve¬ dela o tem. Ni vedela, kaj vse in kako ji pride v prste, če napravi nekaj o- snutkov, jih položi Bernardka v naroč¬ je stari Zofiji. Nema natančno loči med dobrim in manj dobrim. Primer¬ janje, prikimanje in pravo je izbrano. Blago je napeto v okvir in prične se de¬ lo, ki je prav tako utrudljivo kakor ne¬ skončno in je podobno delu Penelope. Bernardka pa ni nepotrpežiljiva. Prav tako ji je, kakor da s pisanimi svilenimi nitmi tke v blago sekunde svojega last¬ nega življenja. Samo korna molitev, jed, adoraci- ja, rožni venec, križev pot in končno noč prekinjajo to delo. K rekreaciji se¬ stra se prikaže Bernardka samo tedaj, če ima veselje. V prostem času se zmu¬ zne v zakristijo včasih sestra Natalija. Tudi ona rada gleda, kako delo raste in ga hvali. Nekoč je vprašala. “Videli ste preblaženo Devico s svo¬ jimi očmi, ma soeur. Zakaj ne vtkete njenega prikazovanja na oltarni prt?” “Oh ne, ma souer kam mislite?” ji odvrne Marija Bernarda. “Gospa se ne pusti risati, ne slikati in ne tkati.” “Ali se Gospe ne morete natančno spomniti?” se čudi Natalija. “Oh, tako natančno se je spomnim, tako natančno...” se smehlja Bernard¬ ka in strmi skoz okno. Govorjenje se ji je ustavilo. Nevers je srednjeveško temno meste¬ ce. še v marcu je v samostanski zakri¬ stiji koj po četrti uri temno. Zavoljo tega se Bernardka že ob treh pomakne s svojim okvirjem k oknu, da ne bi zgu¬ bila kaj od pozne dnevne luči. Tiha ura je, v kateri del run opravlja osebno iz¬ praševanje vesti. V zadnjih letih se je rekreacija novink premaknila za eno u- ro. Marsikdaj Bernardka sliši korake v parih se vračajočih deklet, ki ropotajo po hodniku in svarilo vzgojiteljice no¬ vink. Poleg v kapeli pa prične na orgle igrati nuna, ki ji je zaupana glasba. Potrka. Vratarica ji naznani, da se¬ stro Marijo Bernardo čaka obisk. Ma- dame la Superieure je ukazala spustiti moža za zakristijo. Takoj bo prišel. Bernardka začudeno dvigne glavo.. O- bisk? Skoraj nikoli ni obiskov. Kakšen mož? Bernardka mora s hvaležnostjo priznati, da jo mati Imberta varuje vseh radovednežev. Največkrat le slu¬ čajno zve po drugih sestrah, da je kak¬ šna osebnost ali družba hotela videti - * slavno Soubircus kot čudežno žival. En- Stran 4. Bs. Aires. 5. VI. 1958 - No. 23 SVOBODNA SLOVENIJA SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) slovenskega doma, nadaljeval bo prire¬ janje kulturnih prireditev in posvetil bo večjo pozornost vzgoji slovenske mladi¬ ne. Good Neghbour Concil — novi odsek Migrant Advisory Concil ima za cilj vzpostavitev čim tesnejših stikov s po¬ sameznimi narodnostnimi skupinami ter pomagati pri reševanju raznih vprašanj, ki so v zvezi z novimi naseljenci v Av¬ straliji. Slovenski klub v Melbourne-u zastopata v njem g. Maks Hartman in gdč. Marija Rudež. Poročili so se: V Sidneyu: Franc Gan¬ tar iz Cerknega in Marica Kaluža iz Ma¬ rina; Ivan Maruško iz št. Jurija na šta¬ jerskem in Vida Stemberger iz Podgraj na Primorskem; Albert Cenčič iz Kne¬ žaka in Pavla Gustinčič iz Hrušice; Ju¬ rij Tomažič iz Vinice in Marija Flajnik od istotam. Gdč. Flajnikova je v Avstra¬ lijo prišla na dan svoje poroke, t. j. dne 19. aprila. V Alplingtonu: Stanislav Kirn in Albina Zora Marinčič, oba iz Zagorja; V Altonu: Ludvik Rojs in Jul¬ ka Vidovič; V Melbourne-u: Vilko Ska- čej in Vlasta šonka. G. Skačej je po po¬ klicu dentist. Po prihodu v Avstralijo je znova napravil vse predpisane izpite ter ima sedaj lahko svojo zobno ordinacijo. Poročila sta se tudi Lojze Pahor in Mi¬ randa Furlan. Na univerzi v Kensingtonu je diplomi¬ ral za inženirija g. Stanko Samsa. V Cookshillu je 42 letnega Alojzija Marca iz Ajdovščine zadela možganska kap. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil prijatelj Arlič. Pok. zapušča že¬ no in tri otroke. r s 4 SLOVENSKA TISKOVNA OKUŽBA sporoča svojim delničarjem, da je zaključila četrto poslov¬ no dobo z dobičkom 24%. Istočasno sporočamo, da se razpisuje 30 novih delnic po $ 1.000 vsaka. Prednost za na¬ kup imajo dosedanji delničar¬ ji. Ponudbe novih delničarjev (pismene) sprejema blagajnik g. Ignacij Glinšek, Maipu 72, Capital, do 30 junija 1958. Mi¬ nimalna začetna vloga je $ 5.000. SLOV. TISK. DRUŽBA - SOC. GRAF. ESLOVENA f ? I f i i * PO ŠPORTNEM SVETU Zadnje kolo jugoslovanskega nogo¬ metnega prvenstva je prineslo precej presenečenj. Budučnost je premagala Crveno Zvezdo 4:1, Split pa je premagal Hajduka 2:0. Prvak je Dinamo Iz Za¬ greba, ki ima 37 točk. Slede: Partizan 34, Radnički in Crvena Zvezda 28, Voj¬ vodina 27, Velez in Vardar 26, željezni- čar, Hajduk, Budučnost, Split 25, Spar- tak 24, Beograd 20, Zagreb 15. Ljubljanski ASK 01ympija je prvak v v košarki. V moštvu igrajo Bajec, Kan- dus, Danev, Lokar, Škerjanc, Derma¬ stja, Brišnik, Jelnikar, Poljšak, Kralj, Podboj. Pred nekaj meseci je moštvo igralo z velikim uspehom po Poljski in po Italiji. Koncem aprila pa je v Sofi¬ ji izgubilo v tekmi za pokal evropskih prvakov v košarki z Akademikom z 81:80. V kolesarski dirki “Po Italiji” je v 14. etapi zmagal Luksemburžan Gaul. V splošni klasifikaciji pa je vodi Italijan Coletto. Vedno bolj pa se uveljavljajo novi kolesarji, tako, da so znani Bobet, Poblet in drugi precej zadaj. Prihodnjo nedeljo se prično tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Vsa moštva, 16 državnih reprezentanc, so že zbrana v raznih mestih in se pridno pri¬ pravljajo na tekme. Prejšnji teden pa so v Italiji igrali za vajo; Jugoslovani z drugoplasirano Fiorentino 4:0 in z In- ternacionalom tudi 4:0, Argentinci pa so z Bo ] ogno in zmagali z 1:0. Na tej tek¬ mi sta se poškodovala levo krilo Zara- te in leva zveza Rojas. Zarateova po¬ škodba je težja in ne bo mogel igrati na tem svetovnem prvenstvu. Rojas pa menda ne bo mogel igrati na prvi tekmi v nedeljo z Zap. Nemčijo. Namesto Za- rateja pa je Stabile brzojavno pozval ve- terena Labruno na švedsko. Labruna je igral levo zvezo. Tako bo arg. moštvo Prispevajte v tiskovni sklad Prosvetni večer Društva Slovencev 14. junija ob 8. uri zvečer v Slo¬ venski hiši na R. Falconu 4158 PLANINSKO PREDAVANJE s skioptičnimi barvastimi slikami. Govorili bodo gg. Arnšek, Pe- triček, dr. Truden in Smersu. VSI ROJAKI VLJUDNO VABLJENI # imelo kar tri igralce za levo zvezo in samo rezervno levo krilo. Zaradi takih in podobnih primerov se časopisje pre¬ cej bavi s tem. Pri tem pa je pripomni¬ ti, da je pred dobrim mesecem Labru¬ na izjavil, da se ne čuti sposobnega za to odgovorno mesto in tudi da ni v for¬ mi. j Azijske športne tekme so se zakjuči- le z zmago Japonske, ki si je priborila 837 točk, slede Filipini z 326 točkami, Nac. Kitajska z 224 in Južna Koreja z 204. Zveza za telesno vzgojo Partizan je po poročilih Sl. Poročevalca pritegnila v članstvo še 50.000 oseb in ustanovila 375 novih društev v zadnjih dveh letih. 129 društev so ustanovili v Srbiji, pred¬ vsem na vasi. Na Hrvackem pa se naj¬ bolj včlanjajo delavci. Kljub vsemu pa še vedno prevladujejo dijaki in študen¬ ti. Partizan ima sedaj 292.000 članov v 1387 društvih in cd tega je 166.000 študentov. Po starosti je 85% članstva v mladinskih in pionirskih odsekih, čla¬ nov in članic nad 19 let pa je samo 15%. Pravo večino tvorijo pionirji od 11 do 14 leta: teh je 90.000, 50.000 pa je mla¬ dine pod 10 leti. Pišejo, da bi organiza¬ cija potrebovala precej več pravega članstva, predvsem za delo z mladino. Število pomožnega članstva pa se je v zadnjih dveh letih skoraj za polovico zmanjšalo. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Junij 1958. Vsebi¬ na: Krivda in zasluženje krvi (škof dr. Gregorij Rožman); Kristus, utrjuje har¬ monijo na svetu (Iz govora papeža Pi- ja XII. na božični praznik); Tri rož’ce (Narodna); Las riquezas y los gastos del papa (Joe Juck); Mesečni molitveni namen za m. junij (Alojzij Košmerlj); Blagri (O. Charles); Lučka pred oltar- LOJZE NOVAM izključno zastopstvo HUMA R, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. DRUŠTVO SLOVENCEV VABI NA SPOMINSKO PROSLAVO ZA PADLE ŽRTVE DVORANA SAN JOSE. AZCUENAGA 158 NEDELJA 8. JUNIJA 1958 ob 17. uri SV. MAŠA ob 18. uri jem (Gregor Mali); Lurški spomeniki v Sloveniji (Fr. Kr.); Petnajstim v spo¬ min (Z. Piščanec); Tri poti; Ko je brat bratu zver postal; Po svetu; Na kresni večer (—X); Tri vprašanja; Vesti iz domovine; Med Slovenci po svetu; Don Kamilo (Guareschi-Jurak) in otroška priloga Božje stezice. Mladinska vez. Maj-junij 1958. Vsebi¬ na: Zasuli se jih...; Nova učenka (D. A.); Dekletom; Dante in Božanska ko¬ medija (Tinček Debeljak); Prijateljem lista v Mendozi; Zavodar, strokovni list slov. srednješolcev v Adrogueju; Zani¬ miva zgodovina koledarja. DRUŠTVENI OGLASNIK Pomagajte ohraniti slovensko šolstvo v Argentini. Petnajst slovenskih teča¬ jev z nad 500 otroci imamo v Velikem Buenos Airesu. Društvu Slovencev pri¬ manjkuje sredstev za vzdrževanje vseh teh tečajev. Zato ponovno prosimo vse Slovence in Slovenke: Darujte po dva pesa na mesec v mladinski sklad Dru¬ štva Slovencev. OBVESTILA V nedeljo 8. junija ob spominu naših protikomunističnih žrtev boste mogli darovati za sv. maše in v dobrodelne na¬ mene na sledečih krajih: Capital: v slovenski kapeli pri sv. maši ob 9.30 in pri sv. maši pri popol¬ danski proslavi. Ramos Mejia: Po slovenski maši pred cerkvijo. Lanus: Pri sv. mašah ob 7 h in 9.30. San Justo: V teh dneh Vas bodo obi¬ ska 7 i po domovih. Darove sprejemajo vsi slovenski duš- P ah v U> za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja «7adraii ° S 0 alt Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redacton Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina > FRANQUEO PAGADO g 2 Concesion N? 5775 Z+ M :- -H TARIFA REDUCIDA 03 2 Concesion N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 ni pastirji in Dušnopastirska pisarna v Slovenski hiši. K temu dejanju ljubezni za vse na¬ še protikomunistične žrtve vabijo Slovenska Vincencijeva konferenc« Slovenska Karitas v San Justo Slovenska Elizabetna konferenc« IV. kulturni (2. filozofski) večer SKA bo v soboto, 7. t. m. ob sedmih v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo univ. prof. Dr. Ivan Ahčin o razvoju socialnega vprašanja. V zavodu Marija Mazarello bo v ne¬ deljo 8. junija ob pel desetih sestanek dekliškega Mladinskega doma. Vabljena vsa dekleta. Odbor. O K O u CERKVENI OGLASNIK Procesija sv. Rešnjega Telesa bo v nedeljo 15. junija v zavodu Don Bosco, Ramos Mejia. Pričetek ob 10. uri s sv. mašo. Oltarje bodo postavili: Prvega: San Martin — Florida, drugega: Lanus, tretjega: Ramos Mejia in četrteta; San Justo. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanle Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Dr. IVO PETRIČ specialist za notranje bolezni, revmatizem in brucelozo. Ordinira v torek, četrtek in soboto od 10. do 12. in od 16. do 21. ure Telefon 41-0487. Cerrito 1024/3 Capital Fedral "EfJROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires krat za vselej je prosila, da sme pred tujci, ki si pridejo ogledat samostan, o- stati v svoji celici. Kakšen obisk bi to¬ rej mogel biti? Bernardka je vstala. Njene oči, ki so se pri delu prenapenjale, so mogle med podboji razločiti le vitko moško posta¬ vo, ki se ni upala stopiti naprej. “Hvaljen Jezus Kristus,” je pozdra¬ vil mož vljudno in tiho. “Na vekomaj amen,” se je zahvalila sestra Marija Bernarda. “S čim vam morem biti na uslugo?” Mož je vrtel baskiško čepico v roki. “Prišel sem samo, da bi vedel kako gre, ma Soeur...” Stopil je za korak naprej in se priklo¬ nil. Bernardki je zastalo srce. Spozna¬ la je v nerodnem možu svojega očeta, ki ga že dolga leta ni videla. Z razpro¬ strtimi rokami mu je šla počasi napro¬ ti in šepetala: “Papa, ti si... ali je mogoče?” “Da,, da... prišel sem z vlakom, Ma¬ rija Bernarda.. Stisnila je ustnice in se skušala na¬ smehniti. . Zakaj me imenuješ “ma soeur”, in “Marija Bernarda”. Zate sem vendar Bernardka...” Objela ga je in naslonila pokrito gla¬ ve na njegov obraz. Toda mlinar Fran- cois Soubirous se še vedno ni upal otajati. Odkar je njegova hčerka, lurška čudodel¬ ka, postala še nuna, se je njegova oče¬ tovska zadrega povečala. Marsikdaj še zdaj pomisli s strahom, kako je svojo blagoslovljeno hčer gonil k potepuhom in ciganom. S spoštljivim stiskom je odgovoril na objem. “Ah, da si prišel, papa,” je šepnila Bernardka, ko se je znašla. “Že pred leti sem vprašal. Toda ta¬ krat niso želeli, Bernardka... In po materini smrti, veš, sem bil docela zgubljen; prav nič nisem mogel...” Bernardka je priprla oči in potišala glas. “Oh, mama... kako je mama umrla?” Mlinar Soubirous je posivel. Stopil je v petdeseto leto. Njegovi svečani samo¬ zavesti, ki ni odnehala niti v bedi in stiski, se je čez leta in zavoljo dogodkov pridružila pobožnost. Pokrižal se je. “Mati je zelo lahko umrla, Bernard¬ inca. Samo nekaj dni je bila bolna, in ni vedela, kako je z njo. Sveti Jožef, ki naj bi nam vsem pripomogel k taki smrti, ji je stal ob strani. In ti si ji bi¬ la v veliko veselje, otrok moj, samo ti. Tvojo sliko je vedno imela na prsih. O tebi je sedaj namreč mnogo slik. Tvoje ime je prav do zadnjega venomer ime¬ la na jeziku...” “Mama je takrat vedela, da se ne bo¬ va več videli. Jaz nisem vedela,” priki¬ ma Bernardka in šepne kakor rajnica vedno: “Praoubo de jou”. “Dali smo napraviti o njej male sli¬ ke,” reče Soubirous ponosno. “Miniatu¬ re jih imenujejo in slikar je bil zanje dobro plačan. In sliko mame sem ti pri¬ nesel s seboj, otrok.”. Francois je dal hčerki pozlačen me¬ daljon z verižico. V njem je bila ubo¬ ga Luiza na preprosti način idealizira¬ na. ?: < “Smeš to vzeti?” je vprašal, ko je po¬ mislil na zaobljubo uboštva. “Mislim, da mi bo mati prednica do¬ volila,” meni Bernardka, ki se je sliki¬ ce otroško zveselila. Potlej porine Sou- birousu stol. “Povej mi vendar, papa, kako vam gre doma?” • Soubirous se glasno oddahne v zna¬ menje, da so prve težave končane. Zanj in za hčerko. “Ej, ne morem se pritoževati, dragi otrok. Kupčija uspeva. Kakor veš, sem bil vedno skrben mlinar in samo suha leta so bila kriva, ki so uničila že mar¬ sikoga, ne samo mene. Sedaj pa mlinar¬ ji že ne moremo več vsem ustreči. Od zadnje jeseni je v Lurdu petnajst hote¬ lov, reci in piši petnajst. In Lacade je zgradil veliko mestno bolnico z več sto posteljami. Imenuje se bolnica “Sedmih bolečin”. In del dobav za to bolnico ima gornji Lapaca mlin. In brata Jean Ma¬ rija in Justin sta kar dobra mlinarska vajenca. Ne pustim jim časa za neumno¬ sti. Obadva svojo sestro lepo pozdrav¬ ljata. Sestra Marija ima enega fanta in dve punčki. Jutri bo prišla z drugimi znanci iz ILurda k tebi. In hvala Bogu, nekaj sem prihranil, da bo za moje o- troke in vnuke, ko mene ne bo več. .. Bernardka je poslušala na moč pazlji¬ vo, skoraj tako, kakor to delajo gluhi ljudje. “Oh, papa, je rekla, tako mi je lahko, ko slišim, da vam gre dobro...” Francois Soubirous je imel nenadoma vlažne oči. % •'■ “Meni, Bernardka, pa je težko, ker se zdaj v nočeh marsikaj spomnim, da ti takrat v Cacbotu nisem imel nič dati. In danes biti mogel...” ‘•Takrat tega nisem prav nič čutila, papa,” se smehlja Bernardka. “In sedaj, sedaj mi ničesar ne manjka...” “Ali ti res nič ne manjka, dragi o- trok,” vpraša Soubirous s temnim gla¬ som. “Zdi se mi, da si strašno bleda.. “Ob, samo avba . je, ki nas dela vse tako blede. Popolnoma sem zdrava, še nikoli mi ni šlo bdljše. Niti astme ni¬ mam več...” In kakor da bi se rada obrnila od tega razgovora, je mimogre¬ de vprašala: “Kdaj je prišel vlak, papa?” “Ravno pred eno uro... In drugi, ti pridejo jutri...” “Moj Bog, potlej si lačen in žejen,” se prestraši Bernardka skoči pokonci in steče skoz vrata, ne da bi jo mogel za¬ držati. Upala se je, potrkati pri materi prednici. “Mati prednica,” lovi sapo zavoljo hi¬ tre hoje. “Moj oče je pravkar prišel od vlaka. Cel dan ni nič jedel. Ali smem. ..” “Seveda, draga... Prosite sestro asi- stentinjo za pavo, pecivo in ža liker...” Bernardka je sama prinesla taso in pregrnila za očeta mizico v svoji de¬ lavnici. Njena lica gorijo, tako srečna se počuti pri tem poslu, ki je bil vedno posel njene matere. Enkrat samkrat ga sme zdaj opravljati tudi sama. Z veseli¬ mi očmi gleda na očeta, ki je lačen, pa mu je nerodno jesti med svetimi podoba¬ mi in mašnimi oblačili. Nazadnje mu nalije kozarček likerja. Soubirous odma¬ hne, čeprav ne posebno od srca. “Od zadnjega časa,” je dejal, “popi¬ jem le kakšno kapljo vina in nobenega žganja več. Pri težkem delu ni dober...” “Toda papa,” se smeje Bernardka, “danes vendar nimaš nobenega težkega dela...” - In njena duša misli na nevarno žga¬ nje, ki ga je mati dobro zaklepala. “Misliš resno?” vpraša omabovaje mlinar. “Dejansko je precejšnja pot do sem...” . ■ , “Poglej, napila ti bom,” ga bodri. “Prav nič se ne bojim.” In nagne kozar¬ ček, ne da bi zategnila obraz. To je nekaj drugega, misli Soubirous in se ču¬ ti po tretjem kozarčku prav srečnega v tej sveti okolici, v kateri vlada nje¬ gova hčerka. Ne govorita več dosti. Ni¬ sta si imela več kaj povedati. Bernard¬ ka nažge nekaj sveč. Temna slika Sve¬ te Družine žari v barvah, ki jih slika sama nima. Mlada samostanka sedi pod njo. Sveti Jožef, patron za srečno smrt, resno stopa iz ozadja. Mati božja se smehlja nad otrokom. Soubirous se ne more znebiti misli: to je tudi družina moje hčerkice. Surovo vprašanje brigadirja D’Angle je že zdavnaj pozabil... DVAINŠTIRIDESETO POGLAVJE MNOGO OBISKOV NAENKRAT Obisk, ki je prišel drugi dan v samo¬ stan Sainte Gildarde, je bilo pravo lur- ško poslanstvo, čeprav je bilo videti, da je na moč pisano. Prišlo je k svojemu najslavnejšemu otroku. Župan Lacade je poslal svojega tajnika Courregesa in dekan Peyramale abbea Pomiana, da bi se na lastne oči prepričali o stanju se¬ stre Marije Bernarde, zakaj zunaj v svetu o Bernardki niso nič več slišali. Časopisi so molčali o čudežni deklici vo¬ tline, celo poročila o prestanib smrtnih boleznih so le počasi in nerazločno pro- nikala na dan. Abbe* Pomian je vodja družbe, ki je podvzela dolgo in nerodno potovanje. Poleg županovega odposlanca so se mu priključili Bernardkin oče, njena sestra, gospa z malega posestva iz St. Pe’ de Bigorrea, teta Bernarda Casterost, ostro preročišče družine, ki se z leti ni omeh¬ čalo in teta Lucija. Poleg teh sorodni¬ kov sta bila še dva tujca nasprotnih si značajev. Ozdravljeni invalid Duiz Bour- riette in posestnica največjega modnega ateljeja v Lurdu, Antorija Peyret.