IZ VOJVODINE STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. novembra 2006 • Leto XVI, št. 44 Sombotel: razstava stalne zbirke soboške Galerije PESTRE BARVE PANNONIE V elitni sombotelski Galeriji, ki jo vodi umetnostni zgodovinar dr. Zoltán Gálig, bo do 18. novembra odprta razstava likovnih del iz Stalne zbirke soboške Galerije. Otvoritveno slovesnost lahko uvrstimo med pomembnejše kulturne dogodke v Sombotelu; tako po umetniškem sporočilu predstavljenih del kakor po obisku, ko so razstavo odprli. Drži, da je zlasti važno, kaj si lahko ogledajo ljubitelji likovne umetnosti v železnožupanijskem središču, toda pomembna je bila tudi otvoritev, na kateri so se zbrali najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega življenja Železne županije ter slovenski diplomatski predstavniki na Madžarskem, tako veleposlanik Ladislav Lipič kot sloven-ski generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar. Ker je bila otvoritev tik pred osrednjimi prireditvami, ki so se zvrstile ob 50. obletnici krvavih dogodkov v Budimpešti med 23. oktobrom in 4. novembrom 1956, so govorniki pozornost namenili tudi junaškemu odporu in prizadevanjem, da bi sovjetska armada dobrih de-set let po drugi svetovni vojni zapustila Madžarsko. Žal so, kar se redkokdaj omenja, v dogajanje posegli »posebni interesi« velikih sil. Ko je že kazalo, da bo sovjetska armada zapustila Madžarsko, so se pojavili zapleti okoli Sueškega prekopa, kjer so bile vpletene Združene države Amerike. Preprost, a za Madžare krut dogovor med velesilama je bil, da Sovjetska zveza pusti pri miru početje ZDA, v zameno pa sme ostati na Madžarskem. Ker se je Budimpešta zoperstavila, je sovjetska armada upor krvavo zadušila in »gostovala« na Madžarskem kar nekaj desetletij. Organizatorji so najprej dali besedo slovenskemu veleposlaniku v Budimpešti Ladislavu Lipiču, ki je povedal, da spada dolgoletno sodelovanje med Mursko Soboto in Sombotelom v splet dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko. O aktualni obletnici pa, da gre za počastitev dogodkov, »ko so prebivalci Madžarske dvignili glavo in se uprli diktaturi, s čimer so Evropi pokazali hrabrost in pogum.« Novoizvoljeni predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács: »Današnji dan je lep. Lep tudi zato, ker se v sožitju in prijateljstvu spominjamo dogodkov izpred petdesetih let. Tudi tedaj smo čutili povezanost narodov. Zdaj, v Evropski uniji, je ta enotnost poudarjena še bolj. Enotnost ne sme pomeniti enoličnosti: Slovenci, Madžari in drugi narodi moramo zastopati svoje posebnosti, vrednote, interese in kulturo.« Prebivalci Sombotela so se na nedavnih volitvah odločili, da ostane župan mestne občine dr. György Ipković, ki je podčrtal, da sta Sombotel in Železna županija prostor, kjer se stika več držav, več kultur; »stičišče, ki naj bogati. Tako spoznavamo vrednote naših sosedov. Prek mej, ki so nekdaj ločevale, zdaj prihaja kultura.« Sarolta Kapiller, ki vodi oddelek za kulturo Železne županije, je navajala znanega pesnika Sándorja Máraija, ki je leta 1956 napisal, da »božji mlini meljejo hitro«, vendar so se spremembe zgodile bolj v duhu pregovora, da »božji mlini meljejo počasi. Vesela in srečna sem, da pred obletnico madžarske revolucije praznujemo skupaj. Lahko smo vzor svetu, ker v srcu sprejemamo vse barve Pannonie.« Razstavostapostavilavišjikustos Robert Inhof in direktor soboške Galerije mag. Franc Obal. Slednji je razstavo tudi predstavil in odprl, in ob tem povedal, da začetki nastajanja stalne zbirke segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, od devetdesetih let pa zbirko strokovno vodi Robert Inhof. »Ta razstava je odličen prikaz razvoja ali stremljenj v sodobni slovenski likovni umetnosti po drugi svetovni vojni. Likovna dela odražajo vse značilnosti tega razvoja«, je poudaril Franc Obal in dodal: »Posebej smo ponosni na malo plastiko. Galerija v Murski Soboti je edina v Sloveniji, ki prireja mednarodni bienale male plastike od leta 1973 do zdaj. Po letu 2000 je nastal Evropski trienale male plastike, ki bo prihodnje leto organiziran pri nas že tretjič«. Ob razstavi, na kateri so dela triindvajsetih slikarjev, treh grafikov in enaindvajsetih avtorjev male plastike, je izšel prikupen katalog, v katerem je opisano tudi sodelovanje med soboško in sombotelsko galerijo, ki se je začelo leta 1966 z razstavo del enaintridesetih avtorjev Studia madžarskih likovnih umetnikov. Ernest Ružič 2 POGLEDNILI SMO SI LJUBLJANO Državna manjšinska samo-tistim pa zravan do Ljubljane kauli šli po muzeji, de so nam uprava je 20. oktobra organi-smo se pelali. notpokazali, kak se je gnauks zirala študijsko ekskurzijo za Po uradnom programi smo vejta šör redo. Tak dobro so člane občnega zbora samo-najprvin pivovarno Union pog- nam taraztolmačili tehnolo uprave. V programi smo meli, lednili. Ne vejm zaka, dapa gijo, ka več je bilau med nami taši, šteri so prajli, ka tau oni doma tö vösprobajo. Vejpa ta fabrika je tö namala začnila, zaka bi se njim nej posrečilo. Edno krčmau so meli v muzeji vönapravleno, štera je cejlak tak vögledala kak pred stau lejti nazaj. Več ji je prajlo, ka baugi vala, ka si malo dola leko sedemo na edno pijačo, dapa včasin jim je vola odišla, gda je vodič pravo, ka tau se tö k muzeji drži. da si poglednamo nekatere kak bi se tauma moški bola Potejn smo tašo velko bečko inštitucije, grad v Ljubljani pa veselili kak ženske. Najprvin zaglednili, gde so gnauksvej pivovarno Union. smo poglednili eden film, ta šör držali, ka vsi, ka smo iz Porabja bili, bi meli mesto v njej. Gda smo si muzej poglednili, te smo prejkšli v fabriko, gde smo leko vidli, kak se gnesden šör dela. Prvin so kauli mogli ojdti pa so tak kontrolirali faze, gda se šör dela. Zdaj tau že eden človek tanapravi pa ma ranč nej trbej kraj od računalnika titi. Lampe so nam oprejte ostale, gda smo vidli, kak dosta šöra majo v skladišči. Trideset mejtrov visiko samo puno lad bilau. Če bi Andovčani den nauč samo šör pili, ešče tak V pau šestoj smo štartali iz gde so notrapokazali zgodo- bi vejn stau lejt nej vse spili. Monoštra. Nej zaman, ka je vino pivovarne od leta 1864 Dosta vse zanimivoga smo eške rano bilau, do Gorejnjo-do gnesden. Za filmom smo vidli pa čüli, dapa meni se je ga Senika se je vsakši samo vküpvlejko pa edna rejč se je nej slišala. Na Seniki, gda smo gorvzeli Senčare, pa je nas naš predsednik ponüdo malo z palinkov pa s pogačami, smo včasin baukšo volau dobili. Sploj pa te, gda Francek Mu kič naprej vzejo fude. Istino, ka je grla zato ešče gnauk po lejati trbelo, naj vsakši najde svoj glas. Dapa kak so se grla namazala, več po cejloj pauti nej bilau problema z glasom. V Tepanji smo se stavili, poitak tau vidlo najbola, gda so taprajli kak CO2 njotrapistijo, naj se ne peni. Dvej cevi notra v glaž pistijo pa najprvin šör notra v glaž steče. Gda je glaž puni, te CO2 vcuj pistijo pa se te etak ne peni. Gda smo že kaulivrat vse poglednili, te so nas dolaposedili pa so nas ponüdili s šörom.Tak smo že komaj čakali, zato ka so nam že vse sline tekle, te čas ka so pred nami pretekali šör. Mi smo sprvoga tau mislili, ka v pivovarni tö pa tam eden glaž dolavzememo z reda pa ga spigemo. Nej tak bilau. Cejli čas smo samo prejk glažojne gledali šör, ešče glaža primti nejsmo mogli, nej pa piti. Iz pivovarne smo zravan na grad šli z malim vlakom. Tam smo si leko poglednili grad pa Ljubljano od zgoraj. Istino, ka dostavse smo nej vidli, zato ka je dež üšo pa je megla bila, dapa zato je vrejdno bilau, ka grad je sploj lejpi. Po obedom smo se pomalek napautili domau. Prvin kak bi prejk meje staupili, smo ešče stanili na Cankovi, gde smo za večerjo bujto repo koštavali. Trüdni, dapa z lejpimi spomini smo prišli domau! Karel Holec Porabje, 2. novembra 2006 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurji (19) PEČAROVCI - ŽUPNIJSKA CERKEV SV. BOŠTJANA/SEBEŠČANA Jesensko srečanje Slomak Ocena zdajšnjega položaja slovenskih manjšin na Koroškem, na avstrijskem Štajerskem, na Madžarskem in Hrvaškem ter v Italiji je bila osrednja tema jesenskega srečanja vodstva Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), ki se je sestalo v četrtek, 26. oktobra 2006 v prostorih Državnega zbora RS v Ljubljani. Predstavniki slovenskih narodnostnih skupnosti so ocenili možnost, da bi se manjšinska koordinacija povečala z nastankom stalnih delovnih skupin na področju kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih aktivnosti, ki so značilne in skupne v okviru dejavnosti posameznih manjšinskih sredin. Predstavniki Slomaka so zavrgli pobudo o ustanovitvi delovnih skupin ter se dogovorili za tematska zasedanja Slomaka, na katera bi povabili predstavnike posameznih delovnih področij. Spet se je pojavilo vprašanje, ali naj se Slomak registrira kot pravna oseba ali naj ostane neregistriran. Vprašanje bo preučil g. Marjan Pipp. Nadaljevanja seje Slomaka so se udeležili predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger in član komisije Franc Pukšič ter Zorko Pelikan, državni sekretar in vodja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Beseda je tekla o pripravah na prvo sejo Sveta za manjšine, ki ga predvideva novi zakon o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije. Naslednje zasedanje Slomak bo v Monoštru januarja 2007. in püšpekom Antonom Martonon Slomškom nasliko lüdski malar Tinč Mertük. Njegovo je nad vhodon nekan strogo bože oko, gde piše »Bog vse vidi«. Notri je cerkev, kak smo pravli, lepau völbana. Oltarni tau zaznamüvle kip patrona sv. Sebeščana, na völbi pa kejp Kristuša pri evharističnoj daritvi. V hajovi je stranski oltar, napravleni v historističnom duhi s figurami Jezuša (tip Srca Jezušovoga) in dvej svetnikov, posebno vrednost pa so hrami davale leta 1939 napravlene malarije prekmurskoga akademskoga slikara Karla Jakoba (19081981), štere so od vhoda kazale, kak slavska apoštola Ciril in Metod gučita našin M.S. staršom, naprej kak za krüjon idejo v tujino, pa Kristuš med decov. Po tom kak so v orginali bile, tau se da po fotografijaj videti, je preci velki grej tau, kak si jij je 1992. leta vüpo vöpopravti, v resnici pa zapraviti, že omenjeni Tinč Mertük. Gnesden je tü župnik g. Hozjan, šteri zna meti brigo za düšni hram, pa so zatok po njegvom dobro spasane orgole, ka ne škodijo danoj, starejšoj völbanoj arhitekturi cerkve. Od Sebeščana je biu doma znameniti misijonar na Kitajskom (Kína) Jože Kerec, zatok so ob stotoj oblejtnici rojstva (1992) postavli cerkvi spominsko ploščo. Besedilo in foto: Janez Balažic Daleč okrog nega tak lejpoga kraja pa trenotka kak te, gda v kesnom dnevi, gda sunce že rdeče farba večer, prideš k Sebeščani. Tü si leko blüzi nebi, pa zemli pod sebov tü, ka daleč v ravnico in v nebo séga okou. Lepau. Ne vejmo točno, gda so tü gori lidge postavli prvi krščanski tempel, čiglij je tau moglo gvüšno biti ešče v srednjom veki, se pravi v cajti, gda so kraj pa verniki spadali pod martjansko faro. Kakša je bila bi glij tak samo vgünjavali. Edno podoubo bi si leko vö napravili, povejmo po tom, kak o njoj leta 1640 guči pisanje, gda so jo te precik zbantüvali Törki. Iz preminočnosti vejmo tü, ka so v 17. veki pa nindri do 1672 cerkev držali protestantje. Kesnej, v vizitacijskomi pismi opata Kazoja iz 1698, je guča o tom, ka je cerkev posvečena sv. Fabijani pa Sebeščani in je mejla leseni pod, pa tákši strop (plafaun), kameni krstilnik, predganco pa eden oltar, törma z zvonama pa sta ranč tak bila leseniva in sta stala pouleg cerkvi. Cerkvi so se boukši časi pisali pod patronatom erešnjij Nádasdyjov v 18. veki. Samo leseno cerkev so v začetki 19. veka na nauvo gori postavli, najprle tam do 1808 z na trij strani zaklüčenim in völbanim prezbiterijom, k šteromi je bila kcuj zozidana menša zakreštija. Do leta 1824 so zgotovili tri völbane tale pa po kesnom baročnom modli napravleni hajov. Na njegvoj zapadnoj strani se vö s fasade dviga zvonik, šteroga os krasijo tri okna, z vörov vred, samo strešno čelo pa je na vse strani v vrijkaj trikotniško povdarjeno. Okna se odpirajo samo v južnoj strani, tista na severnoj pa so samo zvünaj naznačena, taka jij je pred cajtom s kejpami sv. Martona, sv. Trojstva RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 2. novembra 2006 4 BAUG JE EDEN ZA VSE KATOLIČANE, ČE DRÜGI MATERNI JEZIK NÜCAŠ, TE TÖ Zdaj je že tradicionalno, ka v Bu-ki. Nistarni so šli gora v törem pa že vsi žedni bili. Od tec nas je ni, če vogrski ali slovenski, enoga dimpešti v osemnajstom okrožji pejštji po 163 stumbaj, odkec so paut pelala na Budimski grad, na boga molimo. Pozvali so madžarslovenska samouprava vsakšo vidli skurok cejlo Budimpešto. Ribiško trdnjavo. Vidli smo pala-ske vernika z župnikom vred v drugo leto organizira sveto mešo Gda so se vönagledali, smo pejštji čo, dej dela državni predsednik Porabje, naj spoznajo našo lejpo v svojom maternom jeziki. Tau je šli do Parlamenta. V Parlamenti László Sólyom. Matjažovo cerkev krajino, našo lüstvo, ki s prijatelletos tö tak bilau. nam je vodička lepo nota po-smo samo zvüna leko poglednili, stvom sprejme drügo lüstvo. ka go popravlajo. Na konci meše je cerkveni pevski Župnika Henrik in Merkli pri sv. meši Budimpeštanski Slovenci so se lepau zbrali Gda sam šče mali pojep bijo pa smo v nedelo slovensko mešo steli poslüšati, smo več kak eno vöro ta pa eno vöro nazaj šli pejštji po gauštja taprejk v Števanovce, v četrtek so pa pri nas v vesi držali mešo gospaud Lajos Markovič. Zdaj smo se pa nej mi vozili, litji so k nam prišli z Gornjega Senika župnik Ferenc Merkli, cerkveni pevski zbor in prijatelji. Oni so se malo več mogli voziti kak indesvejta mi pejštji titi, štiri vöre sé, štiri vöre tanazaj. Dapa vsikdar z dobro vaulov in s srca radi pridejo. V soboto zazranka v šestoj vöri so sedli na autobus pa so v pauj edenajstoj stopili dola z autobusa pri baziliki sv. Štefana. Poglednili so si relikvijo tö, pravo rokau sv. Štefana, stero 20. augustuša kaulak nosijo na procesiji pri bazilikazala vse. Vidli smo korono, sablo, državno jabolko pa žezlo Smo trüdni pa lačni postali, tak (jogar). Vidli smo tisto dvorano, ka je bus potejm samo pri gostildej poslanci majo svoje djilejše, ni László tanya stano. Naše goste prinesejo zakone. smo pogostili, predsednik samo Potistim smo tadala potovali do uprave je nota pokazo člane sa- Metrona v ulici Jánosa Aranya, mouprave. Med obedom smo se dej smo malo guntnili, vej smo pogovarjali, cajt je brž taodleto, smo se napautili v cerkev. Mi tü mešo vküper držimo z Madžari. Naš župnik Henrik je lepo pozdravo Slovence, ki tü živemo v Budimpešti, posebno je pozdravo tiste, ki so prišli iz Porabje pod vodstvom Ferenca Merklina. Je rad bijo, ka se je leko srečo z župnikom Ferencom Merklinom, zato ka sta onadva eno leto vküp študirala v Rimi. Gospod Ferenc so v predgi od toga gunčali, ka če več jezikov znaš, si več vrejden. Mi, katoličazbor spopejvo dvej Marijini pesmi, medtem so zvauni zazvonili, zatok so gorenjesenički pevci zapeli Angel Gospodov. Predsednik samouprave Ferenc Kranjec je zavalo župniki Henriki, ka nam je mesto dau pa vküper mešüvo, župniki Ferenci Merklini se je pa zahvalo za lejpe besede, pridigo, pevcom z Gorenjoga Senika pa za lejpa pesmi in molitve. Po meši smo vküper šli v manjšinski dom, dej smo se malo osvežili, pa smo vöponücali, ka smo med Slovenci pa leko gunčimo materni jezik. Na konci smo vküper spejvali ljudske in svete pesmi. Po devetoj vöri smo se poslavili od naši prijatelov, ki so se trüdili, ka smo eden lejpi den leko preživeli. Baug plati staukrat vam, ki ste prišli tak dalanč iz Porabja, pa ste nam prinesli živo slovensko rejč in pesmi. Istina, ka smo letos že večkrat leko poslüšali v slovenskoj rejči mešo, dapa kak pravijo, s tauga nikdar na dojde. V imeni organizatorov se zahvalim Javnemu skladu za narodne in etnične manjšine za finančno pomauč. Jožef Karba podpredsednik samouprave 5 NAŠI GOSTJE SO BILI SLOVENCI IZ VOJVODINE Na koncerti slovenski pevski zborov, ki ga je organizirala Slovenska zveza v Monoštri, je med drügimi biu pozdravleni Pevski zbor Drüštva Triglav Subotica v Vojvodini v Srbiji. Tau se leko zavali gospaudi Jožefi Šlemeri, rojenomi na Verici-Ritkarovci, steri od mladi lejt žive v dalečnom rosagi. Njaga so domanji Slovenci meli srečo spoznati že par lejt nazaj na Državnom srečanji Porabskih Slovencov. Njagva želja je bila, naj porabsko kulturo leko odnesé s pomočtjauv kulturni skupin v svoj nauvi rosag. Prvo pozvanje je daubo pred trejmi lejti MePZ Avgust Pavel ZS z Gorejnjoga Senika, drügo ljudske pevke ZS Števanovci-Monošter, letos pa ljudski pevci ZS z Gorejnjoga Senika. Kak bi leko ovak nazaj zaslöjžila Zveza tisto dobrauto, lejpe spomine kulturni aktivistov, če nej tak, ka pozove njine skupine pa ji proba lepau gora prijati, njim vse dobroga včiniti. Drüštvo Triglav zvöjn zbora ške ma Mlado gledališče, stero je tü bilau pozvano. Leko, ka je mlajšom tá duga, šestvörna paut viša prišla, sploj pa tak, gda so na tau ške mogli čakati tri vöre med potjauv zavolo ene prometne nesreče. Čakanje je težko. No, v petek, 13. oktobra se je malo po štrtoj vöri stavo mali bus pred Lipov z napisom Občina Subotica. Hvala Baugi, gda so vsi zdravo pa srečno prišli do nas! Gda so se dola skvatejrali v hoteli pa tjésen obed zéli, so se mogli napautiti na Gorejnji Senik. Najprvim so ji čakali gos paud domanje fare Ferenc Merkli pa njim po svojom taprajli zgodovino cerkve, so se prijazno, veselo pogučavali z njimi. Gda so v velkoj sili prišli v kulturni daum, je dvorana bila nabita z domanjimi malimi mlajši z vrtca, s šaularami, z lerencami, s školniki, pevci pa drügimi domanjimi lidami. Eške iz Števanovec so tü lepau prišli školnicke pa stariške. Vsejm se lepau zahvali Zveza, posaba lerenci Ildiki Treiber, titkarci Joliki Sabo pa lerenci v Števanovci Anici Salai, stere so pomogle vküper sprajti publiko v takšnom velkom števili. Navzauče je pozdravila pa program vodila sodelavka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek. Mlašeči kulturni program so veselo oprli domanji folkloristi, stere plesati vči Zoran Domjan iz Prekmurja s pomočtjauv Jolike Sabo, sprvajo ji je na harmoniki Matej Smej. Dramski krožek mlajšov v Subotici je v slovenskoj knjižnoj rejči zašpilo lutkovno igro z zanimivo sceno z naslovom Zvezdica zaspanka pa kratko igro Žabja matematika. Publika je lepau vzela. Na klaviri sta zaigrali sambo, cha-cha-cha pa blues dvej lerenci Ana Šarkanj pa Julija Kunjova. Po tejm so se pa redno vrtili pa djukali števanovski folkoristi, stere vči Marija Rituper, pomaga ji Anica Salai, na harmoniki pa sprvaja Boris Velner iz Prekmurja. Program je zaprlo Mlado porabsko gledališče ZS, v sterom špilajo gimnazijci. Igro avtora Mikija Roša z naslovom Prvi dan v šoli so ške mlajši lepau vzeli. Znamanöja, ka so dosta vse razmeli. Hvala Baugi! Najbola se njim je vidlo, gda so igralci školnike pa lerence ponašali. Po programi je Zveza vse navzauče pozvala pa skromno pogostila v klubi, gda se je publika tü leko malo vö nagončala. Gostje iz Subotice so bili fejs srečni pa radi, ka so tašni lejpi, veseli program leko vidli, pa ka so njivi mlajši telko lidam leko špilali svoje igre oprvin na Vogrskom. Drügi den, v soboto, do obeda so Vojvodinčani s pomočtjauv Gyöngyi Bajzek, Aranke Schwarcz pa Micke Bajzek leko spoznali varaško cerkev, muzej, center, plac, potistim števanovski tau, na konci pa Verico-Ritkarovci. Po obedi so se pripravlali na večerni koncert, gde so leko čüli zborovsko spejvanje 5 zborov iz Slovenije pa Porabja. Na prijateljskom srečanji zborov so ške plesali, ka so njim redno vlekli moški zbora Maj iz Kranja. Po dougi nauči njim gvüšno nej bilau na leki rano gora staniti v nedelo, depa „mujs” je prej velki gospaud. V pau desetoj vöri so se že dobili s predsednico Slovenske samouprave Marijo M. Kozar v Somboteli, stera njim je nota pokazala en tau varaša. V cerkvi Sv. Martina so gospaud taprajli zgodovino cerkve, nota pokazali cerkveni muzej pa ji ške z domanjim vinom lepau pogostili tü. Zgodovino Sombotela pa nauvi trg so leko spoznali z Marijo Mukič. Za mlajše pa mlade je največ velau ške mejsac dni nej star zgodovinski muzej, gde so se leko nota naravnali v stare sodačke uniforme, so leko vösprobali, kak je bilau biti sodak. Na konci ji je Marija kak etnologinja muzeja Savaria kaulek pelala v Škanzeni pa jim različne stare kuče pokazala. Skaus med potjauv so je pa sprvajale lejpe slovenske naute, stere so spejvale pevke Slovenskoga društva Avgust Pavel na brejgi pred slovensko ižo. Pevke vči spejvati pa ji sprvaja Francek Mukič. V slovenski iži so vsi dobili velko volo za spejvanje, med tejm, ka so si z dobrim vinom oplaknjüvali gunte. Ške Jožef Šlemer je igro na fudaj! Če bi nej mujs bilau titi domau gostom v Vojvodino, bi ške vejn zdaj vküper spejvali, tak je bilau karažno. Sombotelske pevke so s svojim mentorom in z enim fudašom Francekom Mukičom redno vödjale zasé, zakoj se njim prejk novin tü trno lepau zahvali Zveza. Sombotelski Slovenci so leko ponosni, ka majo svoj dober zbor. Drüštvo Slovencov Triglav je svojo zadovolstvo s tejm najbola vöpokazalo, ka je tajnik drüštva na drügo leto pozvau sombotelski zbor na koncert slovenski zborov v Subotici. Klara Fodor Porabje, 2. novembra 2006 6 Rejs je, ka meni do penzije eške dosta trbej. Na, če se včakam tistoga časa. Depa mam dobroga pajdaša, ka je tou leto prišo v blajžena leta penzije. Povejmo, ka njemi je ime Florjan, naj ga njegva žena pa njegvi poznanci ne spoznajo. Kak sam povedo, Florjan se je tou sprtolejt včako penzije. Že brž po nouvom leti je začno gučati od toga, ka vse de delo, ka de emo dosta časa, nede trbelo broditi na slüžbo, nede več zmantrani od dela, leko de dugo spau, odo de ribe lovit, kartat v krčmou, odo na duge poti po Evropi pa eške ger indrik pa od toga je tö gučo, kak se sploj več nede za nikoga volo sekejro. Pripovedavo nam je tou, mi pa smo ga poslüšali. Edni so njemi vörvali, ge sam njemi nej mogo vörvati. Kak bi njemi naj vörvo, vej pa ge mam mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Una je bila v penziji, ka sva eške z ženov sploj nej bila oženjeniva. In una nigdar nema časa, ka bi kaj takšoga delala, ka je senjo Florjan. Eške bole naopak! Ranč nema časa, ka bi resno spala, ka pa ka bi delala kaj drugoga. Pa sam si pravo, nika Miki, počakaj na njegvo penzijo, pa boš vido, kak bou. Pa mo vsi vidli, kak bou. Ja, pa smo rejsan vidli! Rejsan dobro veselico je napravo za zadnji den slüžbe. Pa smo se zgučali, ka demo, un pa eške trge, na drugi den popodnevi, tou je v soboto, ribe lovit. Prišli smo po njega, depa dveri je gor oprla njegva žena. Prajla je, ka ga nega doma, ka je mujs mogo iti nika pomagat sinej. Prajli smo, ka se večer zglasimo. Ka njemi pokažemo, ka zgrabimo. Tak je bilou, depa nej emo časa, ka bi pogledno nut v avto. Mogo je skrb meti vnükico, čerko od njegve čerke. Pa smo se zgučali za kartanje v nedelo. Istino mate, neje prišo, ka je palik nika zmejs prišlo. Tam nin za tri kedne sam te li srečo Florjana. Prišo je v kafe bar, v sterom mamo v slüžbi šegou kavo piti. Skur sam ga nej spozno. Biu je vcejlak doj posüšeni, zmantrani pa cejli čas se njemi je zejvalo. Vej je pa skur nika nej spau! Če pa nema časa spati! Če pa vsi kouli njega čakajo nanga kak djastrebi! -Ge sam vedo, kak bou, -sam njemi lepou naraji tumačo, un pa se je paščo, ka brž špricer spije, ka de prva doma. -Pomalek, -sam ga miriu. -Pomalek si dej. Ge sam vedo, ka je leko samo dvouje: ali si sam ne bouš dau mira ali pa ti ga drugi nedo dali. Vej pa vejš, kak pravijo? Nemam časa, vej sam pa v penziji. Florjani so se oči zasvejtile kak kakšomi malomi vragej. V roke je vzeu mobitel pa pouzvo najprva ženo, po tistom čerko pa eške oba sina. Lepou na raji je vsikšomi povedo, ka gnes ne morejo računati z njim: -Morate me razmeti! Ge nemam časa, ge sam v penziji. Potem sva začnila kartati, se šaliti pa smedjati, tak nagnouk je doubo farbo nazaj v lica pa je več nej biu sneni. Zmejs ga je pozvo mlajši brat, če njemi leko pride nika pomagat auto vred gemat. -Dragi brat, nemam časa za te pa za tvoj auto. Vej pa vejš, ka sam v penziji. Mi penzionisti nemamo nigdar časa. Na, Florjan odi gnesden veselo na ribičijo, meče karte, pa nete vörvali, najšo si je mlajšo lübico. Zdaj njemi rejsan sfalivavle časa, depa tak dobro vövidi, kak bi se njemi čas za dvajsti lejt nazaj obrno. Eto mi je pravo, ka se je nikak z njim koriu, kak tou, ka tak mladi lidge že leko v penzijo dejo. -Pa sam njemi pravo, ka nemam časa, ka bi njemi tou ta raztumačo, -se mi je smedjau pa se že paščo ta k vodej, ka zgrabi kakšo velko ribo. Miki „Z nekaj zadržki sem se ti pridružila, vendar zdaj odhajam iz Števanovec obogatena s spoznanjem, kako prijetna je ljudska pesem, če jo pojejo domače pevke in pevci v svojem okolju,” je Gaja navdušena po koncertu dveh ženskih pevskih skupin in mešanega zbora Avgust Pavel v premajhni dvorani kulturnega doma. Andraž se je vozil nekaj let mimo Števanovec na Verico k lončarju Dončecu. Pred leti je pri lončarju spoznal Števanovčana, tedaj že upokojenega profesorja Karla Krajcarja. Zapletla sta se v pogovor o Števanovcih in pristala pri Krajcarjevi veliki ljubezni, zbiranju porabskih slovenskih pravljic in pripovedk. Karel ga je povabil na predstavitev knjige Kralič pa lejpa PORABSKE PRAVLJICE Z Gajo se Andraž odpelje v Števanovce na koncert ljudskih pesmi, kar ga spomni na Karla Krajcarja in njegovo knjigo pravljic, v kateri je bila Gaji najbolj všeč Črna mlaka. Vida. Andraž je zvedel, da je Karlu povedal največ pravljic Brgancin Janček, človek, ki je kot pravi potujoči pravljičar potoval po Ameriki, kamor se je v mladosti preselil iz Porabja; tam je hodil iz kraja v kraj ter svojim rojakom pripovedoval zgodbe iz rodnega Porabja. Andraž ni zamudil predstavitve knjige, kjer je slišal, da je to že tretja Krajcarjeva knjiga pravljic, prvi dve sta izšli na Madžarskem, zadnja in najobsežnejša pri Kmečkem glasu v Ljubljani, v zbirki Glasovi. Od tedaj se je pogosto ustavil pri Karlu Krajcarju in prihajal tudi na druge kulturne dogodke, če je zanje pravočasno zvedel. Tudi Gajo so pritegnile pravljice v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Med množico privlačnih zgodb se je ustavila pri Črni mlaki. „Če gremo iz Andovec proti Farkašovcem po goušči, kmalu pridemo do čudnega močvirnega sveta. Domanji ljudje pravijo temu mestu Črna mlaka. Nekoč davno je bilo tukaj majhno jezero, ki je sploh bilo globoko, baje ni imelo dna. Stari ljudje iz Andovec se ešče spomnijo, kaj so jim njihovi dedi in babice pripovedovali. V tej lepi krajini je tukaj stala vasica, ešče cerkev je imela. Pa so baje v tej vasici nasploh živeli dobri ljudje,” je pripovedovala Ana Oreovec, po domače Orövcina Nanica iz Števanovec in s komaj slišnim glasom nadaljevala: „Zgodilo se je, da je nastal strašen vihar, takšen veter je zapihal, da so se boriči podirali, zemlja se je tresla, vasica se je pogreznila v jezero. Potem je vse potihnilo, zavladal je mir, drevje je naprej raslo v goušče, ftiči so si spletali gnezda pa žalostno prepevali od zranka do večera.” Pripovedovalka je postala še tišja: „Leta so tekla. Prišlo je sedmo leto. Takrat se je pripetilo nekaj čudnega. Iz jezera je pogledal cerkveni križ. Malo časa ga je bilo videti, potem se je spet pogreznil v vodo. Ljudje, ki so to opazili, so bili prestrašeni, do križa si niso upali iti ali plavati. Zgodilo se je pa, da se je pastir, ki je tam pri mlaki pasel krave, začel bahati, da on pride do križa, če se spet pokaže, da zna dobro plavati in da srca ne nosi v hlačah.” Nanica še tišje, kot da samo odpira usta: „Tak se je zgodilo. Čez sedem let, ko se je križ spet pokazal iz vode, je bil lep sončen dan. Pastir je skočil v vodo, pa je plaval do križa. V tistem hipu, ko se je dotaknil križa, je zakričal in se s križem vred pogreznil v jezero. Voda je zabrbotala, potem pa se je umirila ...” Tu je Orövcina Nanica pripoved prekinila rekoč, da je zelo utrujena in bo zgodbo do konca povedala prihodnjič ... Andraž je Gaji v branje ponudil preprosto pesem, posvečeno Črnim mlakam: Nikjer ni toliko noči in zvezd; nikjer žita ne klasijo s toliko zrni; nikjer se zgodnja jutra ne zbujajo s tóliko žvrgolenj; nikjer pesniki na svojih statvah ne stkejo tákih pesmi. Tu je točka nič in vse; konec poti in prvi dih; tu so od nekdaj molili Očenaš... Zdaj pa iščejo, kam so se vgnezdile besede ... Kraj iskanj, zbiranj in razpršenosti; brstov, cvetenja, plodov in zamiranj; tu je čarnost in čarobnost in zakritost, tu bo opoldan udarila ura polnoč ... (se nadaljuje) Porabje, 2. novembra 2006 7 MLAŠEČA LEJTA ČIGAV JE OSEL? SOUSEDOVOGA PEPIJA Bil je tržni dan. Medtem ko so kmetje ponujali svojo zelenja- Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig vo mimoidočim, je neka breja dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. SVETEK Sousedov Pepi trno rad sveti svetke. Po tejm je že rejsan skur kak kakši vözraščeni človek. Vej pa vsi lidge trno radi svetimo svetke. Depa najraj mamo takše svetke, v steri se leko dosta dobroga pogej pa se leko manjoust na pašo pela. Če trbej, bi emo sousedov Pepi vsikši drugi teden svetke. Vej je pa že skur vözraščeni, nej? Zakoj bi je pa potomtakom nej emo. Najbole pa se je za svetke prijo, gda je prišo k njim domou od njegvoga ate vüjec iz Merke. Ja, trno velki svetek so držali. Na, držo ga je sousedov Pepi. -Draga žena! Kak vejš, pride tam za tri dneve k nama moj stric iz Merke, -je doj davo Pepijov ata. -Zato škem, naj so vsi dnevi, kelko de eti pri nas, kak če bi svetki bili. Najboukšoga gestija ne smej nigdar sfaliti. Vsi drugi pa moramo skrb meti, ka de se čüto kak na najbole sveti svetkaj. Vej je pa že nej biu doma prejk tresti lejt. Tak so se začnili pripravlati na strica Milana iz Merke. Že večer na isti den pa si je sousedov Pepi na glas zbrodo. -Če škemo, ka de se té naš stric Milan čüto kak na najbole sveti svetkaj, moramo mi domanji tö meti najbole svete svetke. Tou ovak ne morem razmeti. -Skur tak kak praviš. Zdaj pa že začni mejtati po künji, po tistom pa eške tadale po vsej sobaj, - je zapovejdala mama. Pepijovi domanji so tri dni vred gemali ram, ka se je vse svejtilo. Pa hladilnik je biu pun gestija. V zemenici so visale domanje klobasi, kcuj pa eške nejnačnjena šunka. In je prišo den, ka pride stric Milan iz Merke. Pepijov ata si je v slüžbi sproso fraj den, ka počaka, ka se pripela Milan. Kak je samo debelo pogledno, gda je tam nin kouli desete vido, kak ide proti doumi njegvi sin Pepi. Vej bi pa v mlašečom vrtci mogo biti! Vej pa nikšen red mora biti pri rami! Ka se pa tou pravi! Ja, tak nikak se je koriu Pepijov ata. Pa bi se vejn eške tadale koriu, če bi ga Pepi nej doj stavo. -Ge sam se pri tistoj teti v vrtci vösproso ranč tak kak ti v slüžbi. Vej pa mi vözraščeni tou leko naredimo. Vej pa na velke svetke nega nej slüžbe, nej šoule pa nej vrtca, - si je zgučavo. -Kakši velki svetek, -ga je pitala mama. -Gnes je nej nikšen svetek nej! -Ka bi pa nej, - se ja na glas zasmejau. - Vej je pa ata pravo, ka naj bou gestija kak za najvekše svetke. Pa smo ram tö tak vred vzeli kak za najvekše svetke. Zdaj mi pa dun neta gučala, ka je nej gnes svetek, gda pride k nam stric Milan iz Merke? Pa je tak ranč bilou. Nieden njemi je nej mogo nika oslica povrgla. Mladič se je postavil na majave noge in se zavlekel pod sosednji voz. Ko se je čas trgovanja iztekel, so se kmetje začeli vračati k svojim vozovom in vpregam. »Poglej si ga, no, kako lep osliček je pod mojim vozom!« je vzkliknil kmet ob pogledu na komaj rojenega dolgouhca. »Končno je povrgla!« je z enakim veseljem vzkliknil osličin lastnik. »Na kaj namiguješ?« je vprašal prvi. »Na to vendar, da je osliček moj!« »Kar leži pod mojim vozom, je moje!« je vztrajal prvi in dal s pogledom vedeti, da ne bo trpel ugovora. Osličin lastnik, ki je nemudoma presodil, da na silo ne bo ničesar dosegel, je ves poklapan vpregel svojo oslico in se odpravil proti domu – brez oslička. Takrat še ni bilo sodišč in ne sodnikov. Če se je kdo hotel nad čim pritožiti, je moral po pravico k samemu kralju. »Veličanstvo,« je osličin lastnik začel svojo pripoved. »Medtem ko sem prodajal zelenjavo, je moja oslica povrgla. Mladič se je zavlekel pod sosednji voz. Kmet, ki ga je našel pod njim, PORABSKE SKUPINE V BUDIMPEŠTI si ga je prisvojil.« »Kam že se je zavlekel osliček?« je vprašal kralj. »Pod sosedov voz,« je odvrnil opeharjeni kmetič. »Potem je osliček njegov. Tu ni nobenega dvoma,« je pribil kralj in prav grdo pogledal izpod košatih obrvi. Na hodniku, ki je vodil proti vežnim vratom, je kmetič srečal kraljico. »Kaj pa je z vami? Zakaj se tako kislo držite?« je hotela vedeti. »Oh, ne morete si misliti, kaj me je doletelo!« ji je odgovoril slednji in ji nato razložil vse lepo po vrsti. »Nikar ne skrbite!« ga je potolažila kraljica. »Pridite sem jutri navsezgodaj in prinesite s seboj mrežo, trnek in ribiško palico. Potem vam bom povedala, kaj vam je storiti.« Naslednjega dne ob svitu se je kmetič prikazal na grajskem dvorišču. Storil je, kot mu je svetovala kraljica: najprej je vrgel prédse ribiško mrežo, nato pa je z ribiško palico začel z vso silo tolči po tleh. Kralj, ki se je ob tej zgodnji uri odpravil na svoj običajni jutranji sprehod, ni mogel verjeti svojim očem. »Hej, ribič, ustavi se! Ali misliš, da ribe rastejo na mojem dvorišču?« »Kaj pa vi, Veličanstvo? Ali vi mislite, da voz lahko povrže oslička?« Kralj je po kratkem razmisleku priznal svojo napako. Preklical je svojo razsodbo in ukazal pohlepnežu, naj vrne oslička pravemu lastniku. Italijanska ljudska pravljica Prevedla in priredila Klarisa Jovanović tih smo zajtrkovali. Potem smo šli v Kmetijski muzej in na Margaretin otok. Na otoku smo se malo sprehodili in sedli smo na vlakec, ki nas je odpeljal na krožno pot po otoku. Ob enih smo imeli kosilo. Ob treh smo se napotili proti Porabju. Domov smo prispeli zvečer ob osmih. V Budimpešti smo se imeli zelo lepo. 7. in 8. oktobra smo bili v Budimpešti. Napotili smo se v soboto ob osmih zjutraj. Šli so: otroška FS iz števanovske OŠ, števanovska gledališka skupina Veseli pajdaši in Mlado porabsko gledališče z gimnazije. Po poti smo se pogovarjali, brali smo časopise in smo se kartali. Opoldne smo se ustavili v Székesfehérváru, tam smo imeli kosilo. Po kosilu smo se peljali dalje. V Budimpetih. Na začetku nas je pozdravila Agica Kallay. Program je začela folklorna skupina OŠ Števanovci. Potem smo na vrsto prišli mi z igro Prvi šolski dan. Nato je sledila predstava števanovske gledališke skupine Veseli pajdaši. Občinstvo nas je sprejelo z navdušenjem. Potem smo imeli večerjo. Po večerji smo se z avtobusom odpeljali na hrib Gellért. Zgo nazaj prajti pa je ranč nej škeu kaj nazaj prajti. Sousedov Pepi pa si je vzeu v roke friške novine pa se tak delo, kak če se razmej v politiko. Prenočišče pa tudi predstavo smo se še malo pogovarjali in Gimnazija smo imeli v hrvaški šoli. kartali in nato smo šli spat. Monoš- Miki Roš Program se je začel ob pol V nedeljo zjutraj ob pol deve-ter Porabje, 2. novembra 2006 pešto smo prispeli ob treh. raj se je odpiral lep razgled na Hajnalka Dončec, 11-b.r., Potem smo malo počivali. mesto. Ko smo se vrnili v šolo, PETEK, 03.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 GLAS EVRO PE: NASTJA IN IVO, DOK. ODD., 10.40 Z VAMI, 11.30 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, DOK. ODD., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: POLJANSKA SORA, IZOBR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.10 INFOKANAL PETEK, 03.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.05 ŠTUDENTSKA, 14.35 GEORGETTINA ZGODBA, FRANC. FILM, 16.10 ŠTAFETA MLADOSTI, 16.55 ŠPORT ŠPAS, 17.35 ZDAJ!, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 PRVI IN DRUGI, 19.00 IDIOT, RUSKA NAD., 19.55 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.20 CITY FOLK, 21.50 DOKLER NAJU NE ZBUDI ČLOVEŠKI GLAS, AVSTR. FILM, 23.25 LUNINA IGRA, ŠPANSKI FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL SOBOTA, 04.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, POUČNO-IZOBR. ODD., 13.40 SLOVENCI V ITALIJI, 14.10 PIRAMIDA, 15.15 ROMANTIČNA ANGLEŽINJA, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 NA VRTU, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.40 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 VAMPIRJI, IT. FILM, 0.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.05 HRI-BAR, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 04.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.55 SKOZI ČAS, 12.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: COPENHAGEN, 12.35 ZDAJ!, 13.00 ŠPORT, 15.55 ROKOMET, LIGA PRVAKOV, BARCELONA -GOLD CLUB, 18.10 ROKOMET, LIGA PRVAKOV, CELJE PIVOVARNA LAŠKO -SANDEFJORD, 20.0 DAISY MILLER, AM. FILM, 21.30 IDIOT, RUSKA NAD., 22.25 SOBOTNA NOČ: ROCK OTOČEC -30 LET, GLASB. DOK., 23.00 CHRISTINA AGUILERA, KONCERT, 0.25 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 05.11.2006, I. SPORED TVS 6.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 INTERVJU, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 05.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.35 SKOZI ČAS, 11.45 MLADI VIRTUOZI: TOLKALEC GREGA GORENŠEK, 12.05 HRI-BAR, 13.10 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA, IZOBR. DOK. NAN., 14.55 VILA HENRIETA, AVST. FILM, 16.25 ŠPORT, 18.55 KOŠARKA, LIGA NLB, HELIOS - CIBONA, 20.45 GLOBOČINE AMAZONKE, ANG. DOK. ODD., 21.40 OPERNA ARIJA, BASIST ROBERT VRČON -G. VERDI: RIGOLETTO, 21.45 PO POTEH SLOVENSKE OPERE: KRIŽIŠČE KULTURNIH VPLIVOV, GLASB. DOK. SER., 22.30 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 23.15 Z GLAVO NA ZABAVO, 23.45 ŠPORT, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.11.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 ANČINE NOGICE, RIS., 16.15 TRAKTOR TOM, RIS., 16.30 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 16.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: USPEH, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NEANDERTALČEVA PIŠČAL, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 PODOBA PODOBE, 21.00 JULIJA, AVST. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 DEDIŠČINA EVROPE: LEV POZIMI, AM. NAD., 0.15 NEANDERTALČEVA PIŠČAL, PON., 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.05 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 15.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.55 OPERNA ARIJA, G. VERDI: RIGOLETTO, 16.00 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, GLASB. DOK. SER., 16.45 GLOBOČINE AMAZONKE, ANG. DOK. ODD., 17.40 TEMNA STRAN LUNE, MLAD. FILM, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 19.05 JAPONSKA: SPOMINI SKRIVNEGA IMPERIJA, AM. DOK. NAD., 20.05 UMOR NE ZASTARA, NEMŠKA NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL TOREK, 07.11.2006, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 10.30 NA VRTU, 11.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.20 ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, DOK. ODD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.05 POTEPANJA, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 GLAS EVROPE, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 DOTIKANJA - PORTRET KIPARJA DUŠANA TRŠARJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 AUSCHWITZ - NACISTI IN DOKONČNA REŠITEV, ANG. DOK. SER., 23.45 GLAS EVROPE, DOK. ODD., 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL TOREK, 07.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.20 ARITMIJA, 16.00 STUDIO CITY, 16.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 LABIRINT, 19.00 MALI OGLASI -GENERALNI DIREKTOR, IZV. TV NAD., 20.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 20.30 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 21.15 MOLIERE: ŠOLA ZA ŽENE, FRANC. GLEDALIŠKA PRIREDBA, 23.35 UHO, ČEŠKI FILM, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SREDA, 08.11.2006, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.15 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SEMENJ NIČEVOSTI, ANG. FILM, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 OMIZJE, 0.40 Z VAMI, 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.30 INFOKANAL SREDA, 08.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.10 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 12.40 ROCK OTOČEC - 30 LET, GLASB. DOK., 13.15 CHRISTINA AGUILERA, KONCERT, 14.40 LABIRINT, 15.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 16.00 TEMNA STRAN LUNE, MLAD. FILM, 16.45 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 MOSTOVI - HIDAK, 18.30 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 19.05 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 TARČA, 21.30 EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA - PANATHINAIKOS, 22.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: SPREHOD SKOZI LATINO JAZZ Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA IN SOLISTKO ALENKO GODEC, 23.25 SEZONA, MADŽ. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 09.11.2006, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.25 JULIJA, AVST. NAD., 11.15 IZZIVI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 INTERVJU, 14.15 PODOBA PODOBE, 14.45 ODPETI PESNIKI, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.15 IŠČEVA GOSPO, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ FINSKE, 16.30 VSE O ŽIVALIH: GRIZLIJI, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 KNJIGA MENE BRIGA, 23.15 GLASBENI VEČER, 0.50 JASNO IN GLASNO, 1.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.40 INFOKANAL ČETRTEK, 09.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.00 EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA - PANATHINAIKOS, 16.30 IZVIR(N)I, 17.00 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 POMAGAJMO SI, 19.05 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 BILA SEM OTROK SONCA IN NARAVE - ZGODBE VILME BUKOVEC, PRVAKINJE LJUBLJANSKE OPERE, 20.50 VULKAN NAD OBLAKI, AM. DOK. ODD., 21.40 RIMSKA CESTA, ANG. TV FILM, 23.15 PILOTOVA ŽENA, FRANC. FILM, 0.55 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Nadaljevalni tečaj slovenskoga gezika Slovenska zveza od 13. novembra 2006 pa gora ponidi možnost za včenje vsejm tistim lidam, steri vekšo znanje škejo meti, baugše pa lepše bi radi gončali, več reči bi radi znali, radi bi baugše pisali v slovenskom knjižnom geziki. Nadaljevalni tečaj (haladó tanfolyam) slovenskoga gezika je namenjen najbola tistim, steri mujs morajo nöjcati knjižni slovenski gezik v svoji slöjžbi. Leko se pa glasi vsakši, steri redno gonči porabski slovenski gezik, se je včiu knjižni slovenski gezik pa se za istino ške bola navčiti knjižno rejč. Tečaj se začne 13. novembra v 16.15 vöri v Slovenskom daumi. Vsakši keden ga planiramo v pondejlek od 16.15 vöre do 17.45, zatok, ka naj se iz vsakše vesi leko nut pride pa domau odide z rednim avtobusom. Vsevküper računamo 30 vör dugi tečaj, tau je 15 kednov. Na prvom srečanji s profesoricov, 13. novembra, se leko bola podraubnoma zgončimo ali den spremenimo na četrtek. Za lerenco za letošnji tečaj smo prosili profesorico slovenskoga gezika na gimnaziji v Monoštri, Eleno Savelievo. Za tečaj nikomi nika nej trbej plačati, honorar profesorice plača Slovenska zveza, ranč tak poskrbi za knjige pa vse potrejbne pogoje. Radi bi bili, če bi več lidi vöponücalo tau priliko kak lani, sploj pa zdaj, gda je dobro znanje gezikov vse bole potrejbno. Glasi se leko do 10. novembra od 8.00 do 16.30 vöre na Slovenskoj zvezi osebno ali po telefoni 380-208. Klara Fodor; sekretarka 14. oktober 2006, Porabje Obisk učiteljev in zaposlenih z OŠ Valentina Vodnika iz LJUBLJANE Prelestna jesenska sobota v Porabju, kjer nas je pred veličastno cerkvijo v Monoštru sprejela gospa Marijana Sukič, urednica časopisa Porabje. Udeleženci strokovne ekskurzije smo bili prijetno presenečeni nad zagnanostjo in delovanjem zamejskih Slovencev na Madžarskem. Navdušeni smo bili nad izredno lepo urejenim Kulturnim in informativnim centrom v Monoštru. Dobili smo občutek, da se v teh prostorih nenehno nekaj dogaja, občutek, da so naši ljudje zelo aktivni na kulturnem in družabnem področju. Zahvaljujemo se Vam za topel sprejem. Odšli smo bogatejši z novimi spoznanji o naših ljudeh izven matične domovine. Mogoče še kdaj nasvidenje. Udeleženci ekskurzije v Porabje ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT