*1K“poKK TgnS&“ - Cena 60 lir	TRST, nedelja, 8. decembra 1968	Leto XXIV. - Št. 284 (7177)
Ob osemdesetletnici Ciril • Metodovih šol
TVANES POPOLDNE se boli do v dvorani na stadio-” nu «Prvi maj» srečali bivši učenci in učitelji nekdanjih Ciril-Metodovih šol v Trstu. Srečanje sklicuje odbor za Proslavo 80-letnice ustanovitve Ciril-Metodovih šol v Trstu, ki hkrati vabi, naj bi bivši učenci in učitelji pripeljali s seboj tudi svoje družine in prijatelje. Ce bi se vabilu odzvali vsi — kar je res nemogoče, ker so razmere polpretekle zgodovine naše ljudi razteple Po vsem svetu — bi to bila velika družba, že prava množica. In tudi če bi se srečanja udeležila res velika množica, hi to, po našem mnenju, še vedno bila preskromna manifestacija za proslavitev 80-letnice Ciril-Metodovih šol pri nas.
Da ne bo nesporazumov, to ni očitek pripravljalnemu odboru, ki zasluži vse priznanje, Pač pa sta bila, po našem mnenju, vloga in pomen Ciril-Metodovih šol še posebno pri nas in na vsem narodnostno ogroženem obrobnem nacionalnem Ozemlju tako pomembna, da •e tega verjetno niti ne zavedamo v celoti. Ne delamo si Utvar, da bomo s tem priložnostnim zapisom pojasnili violo in pomen CM šol za naš narodnostni obstoj in uveljavitev v Trstu, na Tržaškem in na vsetn našem zamejskem Področju in da bomo vlogi teh Žol dali ustrezno zgodovinsko Veljavo. Za to bi bila potrebna daljša in temeljitejša študija. Tu bomo navedli le nekaj podatkov, številk in dejstev. Zaključke pa naj si dela vsak
sam.
Vtem ko smo, začenši pred Približno sto leti, začeli v Predmestjih in okolici dobivati svoje slovenske osnovne šole, fe mestno središče bilo brez baše šole. Glavna ovira temu ata bila nam sovražno razpoložena mestna uprava in mestni svet, v katerem so sicer redkj slovenski svetovalci za-nian zahtevali šolo v materinem jeziku za tisoče in tisoče slovenskih otrok, ki so morali Zato obiskovati ali italijanske aii nemške šole. Dunaj se za Prošnje in zahteve slovenskih Predstavnikov ni zmenil, nje-gova neposredna ekspozitura v Trstu — namestništvo — pa je bila tudi gluha, ker je raje Poslušala drugi, nam sovražen 8ias, na primer glas mestnega sveta, ki je sicer leto za fetom odobraval proračune za 11 slovenskih šol v predmestjih in mestni okolici, ki pa ni hotel niti slišati da ima po členu 59 šolskega zakona in po členu 9 državne ustave tudi tržaški slovenski otrok pravico do šole v materinem jeziku.
Razlog za takšno ravnanje? Teh je bilo več, ne med zadnji-dai tisti, ki ga je veliko let pozneje — 1914 — posredno priznal Slovencem nenaklonjeni tržaški publicist in zgodovinar Hoggero Timeus, ko je med drugim zapisal: «V tej dejavnosti (asimilaciji, op. ur.) je bila vedno najboljše orodje šo-la- V Trstu ni bilo nikoli javnih slovenskih šol in jih še vedno ni. Sinovi Slovencev pa s° bili vedno primorani obiskovati občinske ljudske šole, katerih so izšli povsem poitalijančeni.«
Tega pa so se zavedali tudi Slovenci sami. In ker oblasti J' mestnem središču slovenske. j*ole niso hotele dati, je bilo "r8ba pomisliti na lastno, pa čeprav zasebno šolo. Za to je Poskrbela C.MD, ki je bila ustanovljena 1886 v Ljubljani in se v nekaj letih razvejala po vsem slovenskem nacionalnem ozem-■id. s posebnim poudarkom se-Veda na narodnostno najbolj ogroženih področjih, med družbi v samem Trstu, kjer je bife njena prva podružnica u-stanovljena že 27. februarja naslednjega leta. Tržaška CMD le takoj začela misliti na šolo in že jeseni 1888 se je v njeno šolo pri Sv. Jakobu vpl-salo 74 otrok. Morda bi kdo rekel, da je bil odziv skromen, in tudi je bil, če pomislimo na to, da je bilo na tisoče slo-venskih otrok, ki so tedaj obiskovali tuje šole. Toda leta
1900 je CM šolo obiskovalo že nad 700 otrok, v šolskem letu 1913—1914, torej tik pred vojno pa že nad 2000 otrok. Od ustanovitve do začetka vojne je skozi CM šolo, ki se je bila med tem razdelila v deško in dekliško pri Sv. Jakobu in se je ustanovila na Akvedotu še nova šola, šlo že nad 18.000 otrok, dočim so šli med vojno in v desetih letih po vojni, dokler ni fašizem leta 1930 šole nasilno ukinil, še nadaljnji tisoči otrok.
Vodstvo Ciril-Metodove druž-| be pa ni skrbelo le za to, da bi dalo šolo šoloobveznim slovenskim otrokom mestnega središča, pač pa je skrbelo tudi za otroške vrtce v samem mestu in na robovih mesta, pa tudi drugod. Od Sv. Jakoba, kjer je začel delovati prvi slovenski otroški vrtec v Trstu, pa do Rojana, Grete, Sv. Ivana, Skednja, Rocola, Sv. Marije Magdalene zgornje, Kolonje in drugod, je v teh letih nastalo več otroških vrtcev, ki jih je u-stanovila CMD, ali so nastali po osebnih pobudah in jih je nato podpirala CMD. V celoti je tedaj tržaška CMD vodila ali vzdrževala kar 11 slovenskih otroških vrtcev. Nemogoče bi bilo danes dati kolikor toliko zanesljive ali vsaj približne številke, koliko otrok je šlo v teh letih skozi te vrtce. Navedli pa bomo le naslednje podatke, ki so nam pri roki: v zadnjem šolskem letu pred prvo svetovno vojno, torej v letu 1913—1914, je bilo v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu 111 otrok, pri Sv. Ivanu 120, v Rojanu 130, v Rocolu 57, pri Sv. M.M. zgornji 139, v Skednju pa 245 otrok, skupno torej nad 800 otrok.
Čeprav bi bilo napak podcenjevati gornje številke, saj smo jih nalašč navedli, da bi z njimi prikazali in poudarili pomen CM šol, menimo, da se pomen teh šol in vloge CMD ne more omejiti le na številke. Pomembnost CMD in njenih šol vidimo tudi v nečem drugem: dolga doba utapljanja, rekli bi nujnega utapljanja slovenskega otroka v italijanskih šolah se je ustavila ne v celoti, vsekakor v precejšnji meri. Nočemo trditi, da je zato izključna zasluga CMD, saj smo v dobi močno razživelega nacionalnega preroda. Toda tudi ta bi ne bil zalegel, da bi se zrušil zid, ki so nam ga v mestnem središču postavili nam sovražno razpoloženi italijanski šovinistični krogi, ko pa so tudi sicer vedno močnejši italijanski socialni demokrati kazali bolj malo razumevanja za naše pravice.
Skratka, vse je bilo odvisno le od nas. In tega so se v tisti kritični dobi pred tem stoletjem in ob njegovem prelomu ter še dolgo let pozneje zavedal: ljudje, ki so vodili ali se zbirali v Ciril-Metodovi družbi, ki je od ustanovitve prve organizacije v mestu v nekaj letih razpredla na našem ožjem in širšem obmejnem področju kar trideset podružnic, ki so po starem reku «zrno do zrna pogača..« zbirale krono h kroni za velikanske stroške, ki jih je terjalo vzdrževanje Ciril-Metodovih šol iri otroških vrtcev Več desetletno delovanje teh šol m otroških vrtcev, delovanje podružnic v slehernem predelu mesta m okolice, vse to so pomembne strani v naši polpretekli zgodovini, so, po našem mnenju strani, ki zaslužijo večjega poudarka.
Franc Udovič
Naročniki! Bralci!
Kdor se prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj vse do konca letošnjega leta. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi oesmimi.
Tudi tisti, ki bodo poravnali naročnino za vse leto 1969. dobijo v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ološčo s slovenskimi pesmimi.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. fe bruarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določi) srečne dobitnike!

j-iv.v.-v .

1 ** «j
Stavba pri Sv. Jakobu, kjer je bila prva slovenska Ciril-Metodova šola
mm.....	minimum ........................................... uiimmmimimimmiimmimiiiiimimiiimmmmHmiimiimiimtiiiimmmimiimminiuiiiimiiiiiiiim
P0 VEČDNEVNIH TEŽAVNIH POGAJANJIH
Dosežen sporazum med KDf PSI in PRI za sestavo nove vlade leve sredine
V ponedeljek se sestanejo vodstva treh strank - Sporazumeli so se o glavnih vprašanjih in o vrstnem redu njih reševanja - Sporazum o povišku pokojnin
RIM, 7. — Po celi vrsti posvetovanj med posameznimi pred-avniki strank so se popoldne ponovno sestali Rumor in člani »legacij treh strank leve sredine. Prvi sestanek je bil od 17.30 ) 20. ter se je nadaljeval ob 20.15 in se zaključil ob 22.15.
Po zaključku sestanka so ob
vili naslednje sporočilo:. «Stran-:	krščanske demokracije, PSI
PRI so ob zaključku sestankov I 2. do 7. decembra pod pred-dstvom določenega predsednika umorja dosegle sporazum za stavo organske vlade leve srene, ki naj bo { s solidarnostjo ‘čine, s svojo usmeritvijo in z snostjo smotrov sposobna na-■ti in rešiti nujna vprašanja dele in tista, ki so povezana z idnim državljanskim in demo-•atičnim razvojem italijanske ■užbe, Med obširno proučitvijo, se je zaključila s pozitivnim 'isnrvainiem vseh strank, se je
začrtala politično programska podlaga vlade. Vsebina doseženega sporazuma bo predložena v odobritev pristojnim organom treh stran.«
Rumor je po sestanku ob navzočnosti tajnika PSI Ferrija m tajnika PRI La Malfe podal časnikarjem naslednjo izjavo: «No-coj smo končali delo za politično in programsko usmeritev vlade leve sredine in smo pravkar pripravili s tajnikoma PSI Ferrijem in republikanske stranke La Malfo poročilo, s katerim javljamo doseženi sporazum, k: bo seveda predložen v odobritev
.....................................mn....................»e
V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE
Pevski zbor Vasilij Mirk je ogrel ljubljansko publiko
Zbor je nastopil s sporedom partizanskih pesmi Govor Branka Babiča, dr. Hlavatyja in Danila Švare
(Od posebnega dopisnika.)
LJUBLJANA, 7. — Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kon-tovela je nocoj nastopil v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani s sporedom partizanskih pesmi. Naš zbor je ljubljansko publiko s svojim izvajanjem zelo ogrel, bilo je zelo dosti ploskanja, posebno pa so ugajale pesmi v drugem delu, to je borbene pesmi iz prvih časov partizanstva.
Koncertu sta prisostvovala med drugim Branko Babič, predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in Radko Polič, pomočnik sekretarja za kulturo. Med občinstvom je bilo tudi zelo mnogo v Ljubljani živečih Primorcev, zlasti Tržačanov. Polnoštevilno pa so bili udeleženi tudi znani slovenski skladatelji, med katerimi dr. Danilo Švara, Rado Simoniti, Mihelčič, Blaž Arnič, Skoberne, Radovan Gobec, Maks Pirnik in drugi.
Po koncertu je bil za člane zbora sprejem v ljubljanskem mestnem svetu, kjer se je zboru za koncert zahvalil s toplimi besedami predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Branko Babič, ki je med drugim poudaril, kako je proseškn-kontovelski zbor s svojim petjem ogrel občinstvo, in je izrekel čestitke za to izredno doživetje, ki ni bilo samo doži-
vetje s pevskim zborom, ampak tudi srečanje z dobrimi prijatelji. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da slovenska pesem onstran meje živi svoje polno življenje.
Branku Babiču se je v imenu pevcev, v imenu zborovodje in v imenu Slovenske prosvetne zveze iz Trsta zahvalil njen predsednik dr. Robert Hlavaty. Zahvalil se je predvsem za bratski sprejem, med katerim so naši pevci čutili utrip domovine. Poudaril je tudi važnost teh stikov z matično domovino, važnost, ki jo mi občutimo vedno takrat, ko pridejo kakšna kulturna skupina, ali gledališče ali pevski zbori iz matične domovine v Trst,, ali pa tudi takrat, kadar naši zbori in naše gledališče prihaja v matično domovino.
Spregovoril je še glasbenik in skladatelj dr. Danilo Švara, ki je čisto s kritičnega stališča dejal, da je zbor sicer amaterski po poklicu, da pa poje popolnoma profesionalno in da je njegova kvaliteta taka, da bi mu jo lahko tudi marsikateri profesionalni zbor zavidal. Izrekel je svoje čestitke zboru in dirigentu za ta res lep, prisrčen in kvalitetni koncert.
elani zbora so se zadržali še v prisrčnem razgovoru v ljubljanskem mestnem svetu.
J. K.
pristojnim organom treh strank. Mislim, da smo opravili dobro delo, s tem da smo načeli vsa resna vprašanja, ki so sedaj / ospredju, za sestavo vlade leve sredine, ki naj ima nalogo načeti temeljna vprašanja dežele in naj določi tudi vrstni red ter s tem načne nekatera temeljna vprašanja v italijanskem življenju in italijanski družbi. Vlada se hoče roditi z močno politično voljo, z jasnostjo usmeritve z jasnim vrstnim redom obveznosti. Želim, da bi vodilni organi strank odobrili naš trud, ki je bil dolg, toda objektivno ploden.«
Zatem je Rumor izjavil, da bo po sestanku vodstev treh strank odšel na Kvirinal.
Tajnik PSI Ferri je sporočil, da se bo vodstvo PSI sestalo v ponedeljek. Tedaj bo on obrazložil dosežene rezultate. Tajnik PRI La Malfa je izjavil, da je mnenja, da doseženi sporazum načenja večje najnujnejše probleme italijanske družbe.
Zvedelo se je, da so med glavnimi točkami sporazuma univerzitetna reforma, reforma srednje šole in poklicna vzgoja, polna zaposlitev, skupni skladi za investicije, pokojnine, referendum, dežele in ureditev \ predsedstva vlad, reforma spolovinarstva, u-stanovitev sklada solidarnosti za naravne ujme, statut delavcev, družinsko pravo. Kar se tiče SIFAR, so tri delegacije baje sprejele sporazum, ki je bil glede tega dosežen med tremi tajniki strank.
Predsednik demokristjanske parlamentarne skupine Sullo je sporočil časnikarjem, da se bo v ponedeljek sestalo vodstvo krščanske demokracije. Izjavil je tudi, da danes niso govorili o sestavi vlade in o tem bodo morda govorili jutri ali v ponedeljek.
Republikanski senator Cifarelli pa je izjavil, da so odobrili tudi glavne obrise programske izjave, ki jo bo podal Rumor v obeh zbornicah. Pripomnil je, da ne bo šlo za navadno naštevanje programskih točk nove vlade, temveč bodo jasno nakazane bistvene točke in vrstni red ter po-• litična linija. Prva na vrsti je šola. Jutri zjutraj se bo sestalo republikansko vodstvo, da odobri sporazum.
Glede Federconsorzi je Cifarelli izjavil, da temelji sporazum predvsem na zakonskem načrtu, ki ga je predložila vlada, in ki zahteva naj uprava Federconsorzi poda obračun računskemu sodišču, ki naj ga potem parlament odobri.
Socialistični poslanec Pietro Longo pa je izjavil časnikarjem, da se začetni znesek za zvišanje pokojnin vrti okoli 400 milijard lir. Pokojnine se bodo zvišale od
1. januarja 1969. Zato bo v prvih dveh finančnih letih znašal celotni znesek za zvišanje pokojnin 800 milijard. Razdelitev bo izvedla nova vlada skupno s sindikati.' To velja glede prvih dveh let, t. j. za 1969 in 1970. Z novim petletnim načrtom za razvoj pa bo-bo vključili rešitev pokojnin v okvir državnega programiranja, tako da bodo prihodnji poviški lahko povezani s predvidenim poviškom narodnega dohodka. Glede kritja stroškov je Longo izjavil, da se bodo v veliki meri obrnili na finančni trg, ostanek pa bodo kosili s spremembami v proračunu za leto 1969, tudi v zvezi s predvidenim povečanjem dohodkov, kar pomeni, da ne bodo uvedli novih davkov.
Glavni tajnik KPI Longo je napisal uvodnik za jutrišnjo številko «Unita», v katerem ugotavlja, da Italijo pretresa od Piemonta do Sicilije val borb, ki jim ni para, med katerimi sodelujejo drug ob drugem delavci, kmetje in študenti. Dalje ugotavlja, da tragično streljanje v Avoli kaže, da se delodajalci in reakcija nameravajo postaviti s silo proti vsakemu obnovitvenemu zaletu Dalje pravi, da ne more biti stabilna nobena vlada leve sredine, zato ker je nesposobna načeti in rešiti aktualna vprašanja.
Longo pravi, da Italija potrebuje vse nekaj drugega, če noče pasti v še hujšo krizo, kakršna je sedanja in ki bi prav gotovo nastala, če bi se zaključil poizkus, «da se zopet zberejo drobci neuspele leve sredine, ki je bila poražena na volitvah 19. maja«.
Longo ugotavlja zatem, da staro ravnotežje ne vzdrži več po 19. maju in po velikih borbah milijonov in milijonov Italijanov v zadnjih tednih in da vsak poskus, da se to ravnotežje obnovi, lahko samo povzroči še hujše napetosti in spremeni v nadaljnjo škodo za deželo in ljudske množice. Zatem dodaja, da je moč zgraditi novo in naprednejše ravnotežje. To pa bo lahko samo rezultat borbe delavcev, mladih in študentov.
Zaključen kongres ZK Hrvaške
ZAGREB, 7. — S sprejemom resolucij o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Hrvaške, novega statuta in volitev novih organov se je končal danes v Zagrebu 6. kongres Zveze komunistov Hrvaške. Za predsednika CK Zveze komunistov Hrvaške je bil ponovno izvoljen dr. Vladimir Bakarič a za tajnika izvršnega komiteja ponovno Mika Tripalo.
Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je bila sezidana leta 1912, bombardirana leta 1944. Po vojni je bila stavba obnovljena in sedaj sta v njej tiskarna in uredništvo Primorskega dnevnika
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Poročilo dr. Frana Zwittra o položaju koroških Slovencev
Občni zbor je [»ozdravilo tudi zastopstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze
(Poseben dopis)
CELOVEC, 7. — Včeraj je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem imela v Celovcu, v dvorani obrtniškega in delavskega doma, svoj redni občni zbor, na katerem je pregledala svoje delo in nakazala nadaljnjo smer udejstvovanja svojih 14 članic, to sc pravi kulturno-prosvetnih društev in gospodarskih ustanov. Obširno poročilo je podal dr. Franci Zwit-ter, ki je uvodoma nakazal nekaj osnovnih dejstev glede formalno pravnega položaja koroških Slovencev od prve svetovne vojne dalje. Po bežnem pregledu zgodovine ravnanja s slovensko manjšino na Koroškem je ugotovil, da jc strpno sožitje večine z manjšino	in	vključitev Slovencev	v
družbeno življenje	države eno	iz-
med prvih zahtev pravilnega reševanja manjšinskega vprašanja. Orisal je sedanje stanje Slovencev, omenil poleg šole zlasti uvedbo slovenskega jezika, čeprav s tolmači	v pismenem	in ustnem	ob-
ravnavanju s strankami pred sodišči	v	Pliberku,	Železni Kapli,
Doberni vesi, o pravici Slovencev do ustnega in pismenega občevanja z .oblastjo, na kar.se bomo v našem dnevniku še povrnili, o spremembi socialne strukture slovenskega prebivalstva, ko ni več
one idilične slovenske vasi, ki jo poznata naša preteklost in naše slovstvo, o vedno večjem številu slovenske študirajoče mladine in potrebi, da se le-ta vključi v življenjska dogajanja svojega naroda in postane aktivni tvorec njegove usode.
Obširnim in tehtnim izvajanjem dr. Zvvitterja je sledilo poročilo predsednika nadzornega odbora Karla Prusnika in nato zelo zanimiva diskusija o predsedniškem poročilu in o potrebah in načinih nastopa slovenske manjšine in njenega bodočega dela. Občni zbor je izglasoval upravnemu odboru razrešnico in nato so sledile volitve organov zveze. V novi upravni odbor, ki mu predseduje dr. Zvvitter, je bilo vključeno močnejšo zastopstvo izobražencev in mladine.
Občni zbor je pozdravil Fran Kimovec, podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, in svoje bratske pozdrave je prineslo koroškim so-rojakom zastopstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, ki je bilo povabljeno na ta pregled dela in delovanja posestrime, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
A. K.
J
Stavba na Akvedotu, kjer je bila Ciril-Metodova šola
SEDEMINTRIDESET DNI PO PREKINITVI BOMBARDIRANJA
Južnovietnamska delegacija odpotovala v Pariz kjer se bo udeležila mirovne konference
Sestavlja jo šest članov - Z njo je odpotoval tudi podpredsednik Cao Ky - Burna seja sajgonskega parlamenta - Bivši prijateljici na nasprotnih straneh konferenčne mize
SAJGON, 7. — Šestčlanska delegacija, ki bo predstavljala juž-novietnamski režim na pariških pogajanjih za mir v Vietnamu, je končno odpotovala z letalom iz Saj-gona proti Parizu, kamor bo po kratkih po,stankih v Kalkuti, Karačiju, Teheranu in Atenah dospela v nedeljo zjutraj. Vodi jo, kot je bilo napovedano. Pham Dang Lam, dosedanji šef južnovietnamske opazovalne misije, poleg njega pa bo-bo sedli za konferenčno mizo še profesor političnih ved Nguyen Ngoc Huy, načelnik odbora za stike z mednarodno nadzorno komisijo Nguyen Trieu Dan, odvetnika Vuong Van Bac in gospa Nguyen Thi Vui ter profesor in bivši minister Nguyen Xuan Phong, ki bo glasnik delegacije. Proti pričakovanjem ni bil vključen v delegacijo odvetnik Nguyen Phuong Thiep.
Poleg delegatov je z istim letalom odpotovalo še kakih osemdeset o-seb, ki bodo izvrševali funkcije posebnih asistentov, svetovalcev, tehnikov in izvedencev. Med njimi je tudi sajgonski podpredsednik Cao Ky, ki bo imel funkcijo nadzornika in ki bo dejansko vodil «od zunaj* delovanje južnovietnamske delegacije.
Na Sajgonskem letališču Tan Son Nut je pozdravil odhajajoče sam južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu, ki se je pripeljal s helikopterjem malo pred vzletom »Boeinga 272». Prisotnim časnikarjem je Thieu dejal, da bodo sajgonski delegati zahtevali cprqneha-nje invazije in vzpostavitev miru v Vietnamu*. Poudaril je tudi, da bo uspeh konference odvisen izključno od »zadržanja komunistov*. Končno je predsednik izjavil, da bodo še Ves prihodnji teden na dnevnem redu v Parizu razgovori o proceduri in da bo podpredsednik Ky določil, kdaj na.] se konferenca začne.
Sklep predsednika Thieuja, da pošlje delegacijo na pogajanja, ie južnovietnamski parlament na plenarni seji odobril šele dobro uro pred odhodom ša.hmnskih predstavnikov v Pariz Do odobritve ie prišlo po sod"murnib burnih razpravah. na katerih so b\e se:a je bila za zaprtimi vrati - številni govorniki ostro kritizirali Thieu,ievo odločitev. Končno pa je M poslancev od skupnih 101 le glasovalo za j odobritev nredsednikovega sklepa.
Kot je znano, se je sajgonski senat že pred štirimi dnevi z veliko večino izrekel v prid Thieu.ju, dan pozneje pa ni poslanska zbornica hotela o tem razpravljati, češ da mora po členu 3 južnovietnamske ustave odobriti tovrstne sklepe narodna skupščina, se pravi zbornica in senat na plenarni seji. Tako se je zgodilo, da jcfprišlo do odobrit ve s tridnevno zamudo, ko se je zdelo, da bo morala delegacija za časno preložiti odhod
V Pariz je danes odpotoval tudi voditelj ameriške delegacije A ve-reli Harriman, ki je imel te dni v Nevv Yorku in Washingtonu posvetovanja z Johnsonom in novoizvoljenim predsednikom Nixonom. Pred odhodom je Harriman izjavil, da zaupa v pozitiven izid pariških pogajanj. Treba bo najti »poi azum o številnih perečih problemih — je d">aJ —' vendar mislim, oa bomo lahko nadaljevali s pogajam' dokler ne bomo našli rešitev spora.
‘terrimrn ie tudi zatrdil, da ne bo j vvurilp njegova nad imestitrv na čelu eneree 3 delegatih- nobenih problemov ker oo _ njegov naslednik razpolagal
bo mogla začeti v doglednem času. Še preveč je nerešenih proce-durnih problemov, glavna ovira pa je stališče Američanov, ki nočejo priznati delegacijo FNO statusa avtonomne enote. V takem položaju — menijo v istih krogih — ne bo mogoče začeti s pogajanji.
Med procedurnimi problemi ostaja še vedno nerešeno vprašanje oblike mize, za katero bodo sedeli delegati. Kot je znano, hočeta Saj-gon in VVashington podolgovato mizo, Hanoj in PNO pa kvadratno.
Podolgovata miza bi seveda ustrezala ameriško-južnovietnamski tezi o »dvostranski* konferenci, medtem ko vztrajajo predstavniki se-vernovietnamske vlade in osvobodilnih sil pri stališču, da sodelujejo na konferenci štiri avtonomne delegacije in da je zato najbolj primerna štirioglata miza. Nihče ni do sedaj predlagal, da bi bila konferenčna miza okrogla, vendar se zdi najbolj verjetno, da bo prevladala prav ta kompromisna rešitev.
Pariški tisk poudarja dejstvo, da bosta sedeli na nasprotnih straneh konferenčne mize dve ženski, 41-letna voditeljica delegacije FNO Nguyen Thi Binh in 43-letna članica južnovietnamske delegacije Ngu-yne Thi Vui, ki sta bili baje v preteklosti odlični prijateljici. Thi Binh se je rodila v Sajgonu, po poklicu je profesorica; še zelo mlada je začela sodelovati z južnovietnam-skim revolucionarnim gibanjem, leta 1951 so jo Francozi zaprli, osvobodili so jo po treh letih, ko je bil podoisan ženevski sporazum. Je član CK FNO, podpredsednica o-svobodilnega gibanja južnovietnam-skih žena in južnovietnamskega solidarnostnega gibanja z vietnamskim ljudstvom. Thi Vui se je rodila v mekonški delti, v Hanoju je diplomirala na pravni fakulteti, dolgo let je živela v Parizu, od koder se je vrnila v Sajgon leta 1951 Od takrat je opravljala odvetniški poklic ter ni izvrševala nobenih važnih političnih funkcij.
Johnson išče sestanek s Rosiginom
VVASHINGTON, 7. - VVashington-ski dopisnik televizijske družbe ABC Bill Gilli je izjavil da se zdi, da do-
liHiiiiiiiiiimuiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiniiiililliiiflillllilimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Ogorčenje zaradi oprostitve bivšega nacističnega sodnika
biva obliko konferenca na vrhu kot poglavitna zadnja naloga predsednika Johnsona. Gill je izjavil, da se po njegovem mnenju Johnson želi sestati s Kosiginom v Moskvi, Kosi-gin pa bi rajši izbral neko nevtralno državo, kakor npr. Švico. Gill pravi, da bi se morala konferenca začeti najpozneje v zadnjem tednu tega meseca, če hoče biti učinkovita.
Novi predsednik Nixon je sporočil Johnsonovi upravi, da je naklonjen obnovitvi stikov s Sovjetsko zvezo glede protiraketne razorožitve in je prepustil sedanji vladi, naj odloči, ali naj se obnovitev stikov začne v okviru sestanka na vrhu med Johnsonom in sovjetskimi voditelji. Obenem je Nixon sporočil, da ne namerava biti neposredno zastopan pred svojo umestitvijo pri pariških pogajanjih o Vietnamu.
Agencija Ansa poroča, da je bilo to sporočeno Johnsonovi upravi 18. in 24. novembra, 25. novembra pa je državni tajnik Dean Rusk sporočil sovjetskemu poslaniku v Wa-shingtonu Dobrininu, da so ZDA pri pravljene obnoviti pogovore o omejit vi raketnega sistema in želijo vede ti za sovjetsko mnenje glede teh raz govorov. Naslednjega dne je Dobri nin odpotoval v Moskvo na posve tovanje.
Nixonova odločitev je rezultat pogajanj med njegovim predstavnikom Murphyjem in Johnsonobo upravo za »razdelitev* o vzajemni odgovornosti o najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanjih.
Študentski protesti se nadaljujejo
GENOVA, 7. — Na tisoče dijakov genovskih srednjih šol je priredilo danes zjutraj protestno demonstracijo proti zastarelosti šolskega sistema. Policija je večkrat navalila na študente, češ da ovirajo promet. En študent je bil aretiran, drugih deset pa so odvedli ni zasliševanje ln kmalu zatem izpustili na svobodo.
V Neaplju so bile tudi danes študentske manifestacije. Dijaki srednjih šol «Bernini», «Sannazza-ro» in «De Sanctis« so v povorki odšli do sedeža šolskega skrbništva, kjer so obrazložili svoje zahteve.
V Bologni je še vedno zaseden znanstveni licej «Enrico Fermi»; študentje so ustanovili posebne delovne komisije, ki proučujejo razne šolske probleme. Delo komisij se bo nadaljevalo tudi jutri, čeprav je nedelja.
Študentje tehniškega zavoda «Ar-chimede« v Catanijl so zasedli šolsko poslopje v znamenje protesta proti zavlačevanju pri gradnji nove šole. Sedanji sedež Je premajhen, tako da se morajo dijaki vrstiti na šoli tudi do 21. ure zvečer.
Tudi na univerzah se nadaljujejo zasedbe in demonstracije, številnim zasedenim fakultetam in u-niverzam so se danes priključili še znanstvena fakulteta univerze v
Dubček, Oldrich in Husak pojdejo v Moskvo?
PRAGA, 7. - Tajnik KPČ Alek sander Dubček, predsednik vlade Oldrich černik in tajnik slovaške partije Gustav Husak se po nekaterih nepotrjenih vesteh, ki se vztrajno sirijo po Pragi, odpravljajo v Moskvo na sestanek s sovjetskimi voditelji. Njihov obisk, ki ga sicer še nihče ni potrdil, pa tudi ne zanikal, ker ob sobotah tiskovni uradi ne delajo, je baje v zvezi prihodnjo sejo CK KPČ, na kateri se bodo obravnavala gospodarska vprašanja. Podobno kot za prejšnjo sejo, na kateri ie bila izglasovana resolucija, ki daje politične smernice partiji, bodo tudi sedaj češki voditelji morali predložiti sovjetskim voditeljem osnutek sklepov, ki naj jih sprejme CK.
Medtem so se sestali v Bratislavi predstavniki češkoslovaških novinarjev, ki so sprejeli resolucijo, v kateri se hvali pobuda Gustava Husaka za občasne sestanke s predstavniki tiska in podpira vladne pobude proti ilegalnemu časopisu «Zpravy» in radijski postaji «Vlta-va».
MOSKVA, 7. — Tu so javili, da se bo v kratkem sestal vrhovni sovjet na svojem zimskem zasedanju.
Cagliariju ter filozofska in peda-1 Razpravljal bo o finančnem prora-goška fakulteta univerze v Lecce. I čunu za leto 1969.
IIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlIllIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitiiutlllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllll
NOV VESOLJSKI POSKUS V ZDA
Velik vesoljski observatorij na tiru okoli Zemlje
Služil bo za zbiranje podatkov o zvezdah z ultravioletnim žarčenjem
CAPE KENNEDY, 7. — V Cape Kennedy so danes Izstrelili veiik vesoljski observatorij, opremljen z enajstimi teleskopi. Satelit so izstrelili z nosilno raketo «Atlas Cen-taur» na krožni tir okoli Zemlje v višini 772 kilometrov.
in vojaškimi svetovalci, ki so že imeli važno vlogo pri pogajanjih. Končno je Harriman izrazil upanje, da bo mogoče doseči do 20. januar ja, ko bo novoizvoljeni uivdsednik vstopil v Belo hišo. znatne napredke, »vendar bo morala Ni xo nov a vlada*, je dejal, »dokončno urediti problem*.
Kljub Harrimanovemu optimizmu vlada v severnovietnamskih diplomatskih krogih v Parizu zaskrbljenost, da se mirovna konferenca ne
BONN, 7. - V Zahodni Nemčiji je izzvala reakcijo in ogorčenje o-prostitev bivšega nacističnega sodnika Joachima Frehseja, ki je bil obtožen več umorov. Oproščen je bil pred prizivnim sodiščem Advokat Kempner, ki je bil drugi tožilec na nlirnberškem procesu, je izjavil: «Ta razsodba je naj hujši poraz nemške pravice po letu 1945. Imel bo ogromne posledice. Ce se namreč danes trdi, kakor je to storilo porotno sodišče v Berlinu, da je v vojnem času bilo zastraševanje potrebno, se bo vsak majhen esesovec lahko ksliceval na to, da ne bo obsojen Ce bi danes zlodej pustil, da pride političnimi j iz pekla Freisler (predsednik na-
. t :	^	nnjiššn bi ia < irvirl
cističnega sodišča, ki je umrl med vojno), da pride na Zemljo in dvigne svojo pokojnino, bi mu lahko samo rekli: «Vzemi svoj plen.»
»Koelner Stadt Anzeiger« posveča oprostitvi Frehseja (ki je so deloval pri 231 smrtnih obsodbah zaradi apolitičnih prestopkova« med leti 1943 in 1944) uvodnik z naslovom «škandalozno». Po mnenju li sta je poleg preteklosti obtoženca škandalozen tudi način, kako je predsednik sodišča Koške opravičil oprostitev trdeč, da ima vsaka
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Odložena razprava o krivdi za brodolom ladje «Taitu»
Sodišče je sklenilo, da vrne preiskovalnemu sodniku vse akte za nadaljnjo preiskavo
Včeraj se je nadaljevala in začas no zaključila sodna razprava proti brodarju Betassichu, predstavniku panamske družbe «Claramar», Ire-tiachu, Mauriju in pomorskemu kapitanu Roccu, ki so obtoženi namernega brodoloma. Kot je znano, ni na sodni razpravi prisoten Rocco. Ostali pa so zaprti v koronejskih zaporih.
Po vrsti razbremenilnih prič, ki so večinoma mornarji z ladje «Taitu», je moral danes predsednik sodišča odločiti, kako bo z razsodbo.
Resnici na ljubo, je obrambi uspelo vreči senco dvoma v razpravo in spraviti v sum poštenost zavarovalne družbe. Mornarji so namreč vsi govorili o detektivu zavarovalne družbe, ki je ponujal denar, da bi podpisali pismo, v katerem se obtožuje četverica namernega brodoloma.
Predsednik Rossi |e od prič skušal izvedeti čimveč tehničnih podat kov o ladji, in je večkrat prosil u radnega tolmača pomorskega kapitana Starca, naj mu razloži pomen posameznih besed iz pomorskega izrazoslovja ali pa pomen posameznih dejanj ki spadajo že v plovbno teh niko.
Vsekakor pa ie obrambi uspelo dokazati. da so tudi teze obtožbe še precej meglene Od tod včerajšnji sklep predsednika Rossija, da vrne listine o sodni razpravi preiskovalnemu sodniku in zahteva tehnično
preiskavo o ptovbm sposobnosti ladje in sploh o tehnični možnosti, da se je ladja zares potopila zaradi slabega vremena. Razprava je bila zato odložena za nedoločen čas.
V torek pride v Trst vietnamsko odposlanstvo
Nova delavska zbornica CGIL sporoča, da je prišlo v goste k CGIL v Italijo odposlanstvo sindikalne zveze iz Vietnama. Odposlanstvo vodi predsednik zveze Hoang Quoc Viet, v njem pa so vodja mednarodnega urada zveze Nguyen Thuyet in sindikalni voditelji Pham Su Vo, Nguyen Van Giang in Do trong Hop.
Odposlanstvo bo obiskalo v to rek 10. decembra tudi Trst, kjer bo gost Nove delavske zbornic« CGIL ter se bo sestalo s politični mi osebnostmi in delavci. Zvečer ob 20. uri pa bo v kinu Ritz v Ul San Francesco št 10 velika manifestacija, na kateri bo govoril v imenu CGIL njen zvezni podtajnik Mario Dido Tržaški delavci bodo z udeležbo na tej manifestaciji izrekli vietnamskim delavcem svojo solidarnost ter potrdili svojo borbeno zavzetost za mir in za dosego neodvisnosti Vietnama.
država pravico uveljaviti se.
Clankar piše: «Na sodišču zahodnega Berlina smo ponovno slišali to, kar se je vcepljalo generacijam pravnikov: zakon je zakon in konec. Niti besede o naravni pravici in o pravosodju. Ce je res prav, da so se osebe, ki so bile obtožene, da so samo skeptično govorile o vojni ali o režimu, kaznovane s smrtjo, kakšno vrednost imajo človeške pravice Združenih narodov, osnovne določbe, ki se poudarjajo v naši ustavi, in celotna kulturna tradicija zahodnega sveta? Ce je tako, so torej opravičeni tudi *1-sti, ki so morili ujetnike v koncentracijskih taboriščih iz navadnega sadizma, ker so tudi oni nastopali proti sovražniku nacionalsocializma. Zelo ponižujoče Je videti, da se teroristična pravica nacistov postavlja na isto raven z našimi sedanjimi izjemnimi zakoni, kakor je storil Koške s pripombo, da tudi ti služijo obrambi države.«
Združenje žrtev nacizma Je oprostitev bivšega nacističnega sodnika označilo za pravo sramoto. Predsednik tega združenja je izjavil, da ne bodo sprejeli te krivične raz-
sodbe in stirali.
bodo konkretno prote-
V požaru smrt štirih otrok
LONDON, 7. — Trije bratci in še neki drug otrok so danes izgubili življenje v nekem požaru v Liverpoolu, Požar je nastal v neki hiši, kjer je bilo sedem majhnih otrok in 25-letna Carol Donohue, ki je nanje pazila. Toda požar je izbruhnil zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali. Donohue je imela poleg svojega triletnega otroka še druge otroke, katerih starši so bili na delu. V požaru so izgubili življenje prav sinček varovalke in trije bratci Pritchard. Neki 5-letni deček je v bolnišnici; poleg njega se Je re šil še njegov brat dvojček. Mati treh umrlih bratcev, 50-letna Han-na Pritchard, je bila v času nesreče na delu v neld mestni kliniki.
Po vojni prodanih že milijon nemških fiatov
BONN, 7. — Od konca vojne do danes je nemkši Fiat prodal v Nemčiji milijon vozil. Prvo vozilo, neki 500 b, je bilo prodano leta 1948 in zadnje, neko avtoarnbulanlo 238, je tovarna v Heilbronnu podarila nemškemu Rdečemu križu za službo prve pomoči na avtocestah.
Fiat je prva tuja družba, ki je dosegla milijon prodanih vozil v Nemčiji. Podružnico Fiat v Nemčiji so ustanovili leta 1922 v Miinchnu. V zadnjih treh letih je tovarna v Heilbronnu prodala nad 100.000 vozil letno. Model, ki je dosegel pri nemških odjemalcih največji uspeh, je bil doslej «850» z vsemi svojimi variantami, nato «124», «600», «125», «1100» in «500».
Dvajset minut po izstrelitvi je NASA javila, da je satelit začel krožiti okoli Zemlje. To je že drugi satelit te vrste, ki so ga Izstrelili Američani. Tehta 2000 kilogramov in je visok tri metre.
To je vesoljsko vozilo brez posaa-ke in je najtežje, kar so jih do zdaj izstrelili v ZDA. Prvi satelit te vrste Je bil izstreljen pred dvema letoma in pol .toda čez nekaj dni je prenehal delovati zaradi okvare na električnem sistemu.
Glavna naloga novega satelita je proučevati zvezde na ultraviolet-nem področju. NASA pravi, da bo enajst teleskopov v satelitu omogočilo dobiti nov pogled v vesolje s povsem drugačnega vidika, kakor so dosedanja astronomska opazovanja z Zemlje. Satelit bo lahko opazoval desettisoče zvezd, katerih opazovanje je sedaj nemogoče.
Znanstveniki NASA pravijo, da bo en sam dan vesoljskega observatorija omogočil dobiti dvakrat tolikšno količino podatkov o fcvezdah, ki oddajajo ultravioletha žarčenja, kakršno so dobili v zadnjih petnal-stih letih z raketami, opremljenimi s posebnimi aparati. V zadnjih e najstih letih so na ta način proučili 150 zvezd Zvezdoznanci računajo, da bodo z novim satelitom lahko proučili v šestih mesecih nad 50 tisoč zvezd.
Satelit je podoben ogromnemu netopirju. Opremljen je z dvema kriloma, dolgima šest metrov in pol. ki sta se redno odprli, ko je satelit stopil na tir okoli Zemlje.
Zaradi zapletenosti aparatov, s ka terimi Je opremljen satelit, bodo n„ teleskopi začeli delovati šele v sre-1 a,i f out J° do. Razdeljeni so na dve skuDini ' gospodarsko
pajo, da jim bo s tem omogočeno dobiti dragocene podatke o rojstvu, življenju in ugasnitvi zvezd, o njihovi pravi barvi in o spremembah svetlobnosti. Zaradi tega bodo raziskovanje usmerili predvsem na zvezde, ki oddajajo veliko količino ultravioletnih žarkov. Gre za izredno tople zvezde, ki so zelo mlade, s starostjo kakih tisoč let proti petim milijardam let Sonca.
Teleskopi na satelitu bodo omogočili poleg tega odkritje novih zvezd in razširjenje našega znanja o vesolju. Poleg tega pravijo, da nameravajo proučiti nebesna telesa, imenovana Quasar, ki oddajajo radijske znake s skoraj enakomerno periodičnostjo.
Satelit je stal 75 milijonov dolarjev (približno 47 milijard lir).
Zavod za vesoljska raziskovanja v Bochumu v Zahodni Nemčiji je javil, da je sovjetski satelit «Ko-zmos 255», ki je bil sestreljen 29. novembra, rahlo pristal danes zjutraj v Sovjetski zvezi.
Razdeljeni so na dve skupini in nameščeni na dveh koncih satelitovega trupa. Prvo skupino sestavljajo štiri teleskopske televizijske kamere, ki lahko raziskujejo nebo in slikajo nad 700 zvezd na dan. Druga skupina, ki jo sestavlja sedem teleskopov, bo omogočila prou. čevanje kemijskega sestava zvezd in njihove gostote.
Znanstveniki in zvezdoznanci u-
Wallnoefcrjev predlog za sporazum z Italijo
DUNAJ,'•-7v ‘—■■Predsednik tirolske deželne vlade Wallnoefer je sporočil naslednje predloge za sporazum med Avstrijo ln Italijo, ki jih je objavil v dunajskem listu «Die Presse«: 1. Skupno zgodovinsko delo, za katero je tirolska vlada pripravljena prispevati 50 tisoč šilingov (približno milijon 200 tisoč lir) o Italijansko - avstrijskih odnosih v zadnjih desetih letih ali v zadnjem stoletju. 2. Ustanovitev skupnega odbora znanstvenikov in izvedencev za posamezne sektorje, da proučijo odnose ter kulturno, in politično izmenja-
■M

jter
ii-S
ifrriVlTi

■1
-TB j
mm
KOŠARKA
Reprezentanca SFRJ za prvenstvo Balkana
V jugoslovanski reprezentanti ni Daneua Prvenstvo bo v Izmiru od 25. do 29. t. m.
ZAGREB, 7. — Trener jugoslovanske državne moške košarkar ske reprezentance Ranko žeravica je objavil seznam 18 kandidatov za sestavo ekipe, ki bo nastopila v Izmiru v Turčiji v dneh od 25 do 29. decembra na balkanskem košarkarskem prvenstvu.
Seznam sklicanih igralcev je naslednji:
čosič, Maroevič, Jelovac, Skansi, Cvetkovič, šolman, Kapidžič, Žor-ga, Simonovič, Djuktč, Kotorac, Cermak, Plečaš, Bassin, Pavlovič, Pazmanj, Purič, Todosijevič.
Vseh igralcev s tega seznama pa žeravica ne bo imel na razpolago. Skansi je namreč obvestil vodstvo reprezentance, da ne bo mogel nastopiti na tem tekmovanju, ker se prav v prihodnjih dneh po roči. Izguba tega Igralca bo močno okrnila jugoslovansko ekipo, saj je Skansi eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev. Njegova odsotnost bo tem bolj občutna, ker med sklicanimi ni niti enega najboljših evropskih igralcev Iva Daneua iz Ljubljane.
V okviru priprav za nastop na balkanskem prvenstvu bo Jugoslavija odigrala tri trening tekme z Romunijo in sicer v dneh 17., 19. in 20. t. m.
Jugoslovani bodo odpotovali v Iz-mir dva dni pred začetkom tekmovanj.
KOLESARSTVO
Odslej dirka Praga-Beograd?
vo med obema državama. 3. Sestanki časnikarjev, književnikov, poljedelcev, graditeljev cest, braniteljev naravnih lepot itd. obeh držav. Povečanje vzajemnega podeljevanja štipendij in drugih pomoči študentom z vzajemnim priznanjem diplom. 5. Razgovori o Južni Tirolski zunaj okvira vlad.
Zmaga Justa Kovačiča na brzoturnirju v Trstu
Pred dnevi je Tržaško šahovsko društvo organiziralo svoj tradicionalni — letos že deseti — društve-
.......................................""'n..........................................................■iiiiiiiiimiii
DIPLOMATSKI STIKI ZA REŠITEV KRIZE NA SREDNJEM VZHODU
PRAGA, 7. — Poročali smo že, da so se Cehoslovaki sklenili od reči nastopu na tradicionalni etapni dirki Praga - Berlin - Varšava.
V Pragi so se v kolesarskih krogih razširile vesti, po katerih naj bi v bodoče organizirali novo kolesarsko tekmovanje, katerega proga bi vodila iz Prage preko Dunaja do Beograda.
WMM333Mi
Žensko evropsko mladinsko prvenstvo
DUESSELDORF, 7. — Prihodnje žensko mladinsko evropsko košarkarsko prvenstvo bo v Zahodni Nemčiji od 31. julija do 10. avgusta 1969. Zanj se je prijavilo 12 držav in sicer Bolgarija, Češkoslovaška, Francija. Zahodna Nemčija Izrael, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Poljska, Škotska, Madžarska in Sovjetska zveza.
Gunnar Jarring v Jordaniji Scranton pa v Saudovi Arabiji
Možnost zopetne vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZDA in ZAR
AMMAN, 7. — U Tantov posebni odposlanec za Srednji vzhod Gun nar Jarring je dospel danes v jordansko prestolnico Amman, kjer se je sestal z jordanskim ministrskim predsednikom Talhounijem in podpredsednikom Toukanejem. Po sestanku je Talhouni izjavil, da ni bilo doslej nobenega napredka v izraelskem stališču do resolucije varnostnega sveta OZN. Izrael — je dejal jordanski ministrski predsednik še vedno noče spoštovati resolucije, ki zahteva med drugim umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj. Talhouni je tudi povedal, da je na razgovoru z Jarringorn poudaril nujnost po uveljavitvi resolucije OZN.
Po sestanku je Jarring odpotoval v Nikozijo.
Bivši guverner Pennsylvanije in posebni Nixonov odposlanec Willam Scranton pa je obiskal danes Saudo-vo Arabijo, kjer se je v prestolnici Geddahu sestal z ministrom za zunanje zadeve Omarjem Al-Saqqafom. Včeraj je bil Scranton v ZAR, kjer je imel daljši razgovor s predsednikom Naserjem in egiptovskim zunanjim ministrom Riadom.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel pred odhodom v Saudovo Arabijo, je Nixonov predstavnik izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovorom, na katerem so govorili tudi o morebitni zopetni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med ZDA in ZAR. Povedal je tudi, da ne pomeni ameriško zanimanje za Srednji vzhod absolutne podpore Izraelu. Zelo nas zanima — je dejal — celotni Srednji vzhod.
Scranton, ki bo po mnenju številnih ameriških političnih opazovalcev
imenovan v novi Nixonovi vladi za zunanjega ministra, je tudi povedal, da se je z Naserjem pomenil o vseh aspektih položaja na Srednjem vzhodu ter o gledanju Sovjetske zveze in ZDA na obstoječo krizo. Glede na možnost konference na vrhu med štirimi velesilami za Srednji vzhod je Scranton izrazil mnenje, da bi bilo bolj koristno, če bi velesile skušale najti rešitev krize preko varnostnega sveta OZN.
Razgovori filozofov SFRJ in ČSSR
OPATIJA, 7. — v Opatiji so se danes po tridnevnih razgovorih končali razgovori med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi-filozofi o temi »Trenutek sedanjosti socializma«. Na tem tretjem srečanju filozofov obeh držav Je sodelovalo okrog 40 zastopnikov Jugoslavije }n češkoslovaške. Večina je bila mnenja, da je socializem proces, ki vodi k ukinitvi politične in etatistične družbe, k . popolni osvoboditvi človeka, češkoslovaški filozof Rudolf Kalivoda iz Prage je med drugim izjavil, da ima Jugoslavija za svetovno socialistično gibanje zgodovinske zasluge, ker je pravočasno spregledala, da je socializem proces popolne osvoboditve človeka, ki je etatistični koncepciji zoperstavila, samoupravno družbo. Prava socialistična demokracija se lahko uresniči samo. v samoupravni družbi, težišče tega procesa morajo biti samoupravne oblike, a ne razne oblike parlamentarne demokracije, čeprav se tudi njim ne more odrekati važnost za takšen razvoj.
Znanstveni simpozij ob 50. obletnici Cankarjeve smrti
LJUBLJANA, 7. — Ob 50. obletnici smrti Ivana Cankarja je bil danes v Slovenski matici v Ljubljani znanstveni simpozij o njegovem delu. Simpozij je odprl predsednik Slovenske matice prof. France Koblar. Poročila so podali najuglednejši slovenski umetnostni zgodovinarji, med drugim Boris Ziherl «o Cankarju v slovenski družbi«, France Vodnik »Cankar in Slovenska matica«, Dušan Pirjevec, Fran Pretre in drugi. To je bila prva v vrsti večjih kulturnih prireditev, ‘ki bodo te dni ob 50. obletnici, smrti enega največjih slovenskih pisateljev. Osrednja proslava z akademijo, na kateri bo govoril predsednik Slovenske akademije zna-hosti in umetnosti Josip Vidmar, bo v sredo, 11. decembra na obletnico smrti Ivana Cankarja.
Obrambni sporazum Albanija-Kitajska?
LONDON, 7. — «Observer» piše, da je Albanija podpisala obrambni sporazum s Kitajsko, ki določa začasno bivanje kitajskih vojakov na albanskem ozemlju. List piše, da je prejšnji, teden obiskala Tirano kitajska vojaška delegacija, ki se je pogajala o sporazumu. V delegaciji so bili tudi visoki funkcionarji mornarice in letalstva.
ni šahovski brzoturnir. Zmagal je Justek Kovačič, ki je zbral 92 odst. možnih točk.
2. mesto je osvojil dr. Gioulis (75 odst.), 3. pa Fumi (67 odst,).
OLIMPIJSKE VESTI St. Moritz kandidat za zimsko olimpiado
ST. MORITZ, 7. — Švicarsko zimsko turistično letovišče St. Moritz je uradno kandidiralo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976. Kandidaturo je postavil občinski odbor tega mesta in jo bo moral zdaj potrditi še švicarski olimpijski odbor.
St. Moritz je doslej edini kraj, ki je že dvakrat gostil zimske olimpijske igre in sicer v letih 1928 ter 1948.
.lugoslovensko nogometno prvenstvo
Partizan 0 Olimpija 0
BEOGRAD, 7. — Ljubljanska O-limpija si je danes v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva I. zvezne nogometne lige z dobro taktično igro priborila v Beogradu dragoceno točko. Ljubljančani so imeli celo dve možnosti za zmago ki ju niso izkoristili. Partizanov napad je ponovno potrdil svojo neučinkovitost.
Po včerajšnjem občnem zboru
Nov odbor Zveze športnih novinarjev
Včeraj popoldne je bil na sedežu Zveze novinarjev redni občni zbor julijske skupine Zveze športnih novinarjev, ki se je zaključil * izvolitvijo novega odbora. Za predsednika so člani potrdili dr. Ital* Soncinija, v odbor pa so izvolili Marca Cadellija, Maria Giacomini-ja in Fulvia Molinarija za profesionalce ter Claudija Nordia z* publiciste. V odbor revizorjev računov pa so bili izvoljeni Vattai Dolfi in Giacomelli.
OBVESTILO
Tajništvo SZ Bor obvešča odbornike, da bo seja odbora v toreki 10. t. m. ob 20.30 na sedežu, na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu.
“'o"...................iniiiiiiiiHuiiininnniiiiiniiiimiiiiiii,,m,..niiunuiiiiiiiiiiii«
SKOK! V
mm
ZA «ALPSKI POKAL>
Cagnotto z deske Krause s stolpa
Na tekmovanju nastopajo le Italijani in Nemci, Francozi in Avstrijci pa so udeležbo odpovedali
BOČEN, 7. — Danes se je z ude ležbo italijanske in zahodnonem-ške ekipe začelo tekmovanje v skokih v vodo za »Alpski pokal« Tekmovanja bi se morali udeležiti tudi francoska in avstrijska ekipa, vendar po neuspehu na mehiški o-limpiadi, sta reprezentanc, odpovedali udeležbo
Tako so se za zmago potegovali le Italijani in Nemci, ki pa so vsi v slabi formi. V skokih z deske je tokrat zmagal Turinčan Cagnotto pred domačinom Klausom Di Biasijem, kateremu sta sledila Nemca Ulricht Reft in Norbert Huda. Italijana Mortera in Salice sta, nastopila izven konkurence.
V skokih s stolpa vodi med dekleti Nemka Regina Krause pred Italijanko Bruno Rossi, ki je kljub smrti v družini vseeno nastopila.
Med tekmovanjem je Klasu Di Biasi izročil v imenu bocensklh novinarjev 300.000 lir kot izkupiček športne manifestacije, ki sta jo organizirali Zveza novinarjev in italijanska smučarska zveza, Chr,-stini Pabst, ki se je med olimpijskim tekmovanjem v sankanju v Grenoblu hudo ponesrečila.
V 48. letu sta.rosti
Smrt predsednika Napolija Corcioncja
NEAPELJ, 7. — Danes Je umrl svojem stanovanju v 48. letu starosti predsednik nogometnega kluba Napoli Antonio Corcione. 1947. leta se je Corcione izselil v
Venezuelo, kjer si je uredil gredbeno podjetje. Enajst let kasneje se je vrnil v Italijo in 1964. leta se je priključil klubu najprej kot delničar, kasneje pa kot voditelj, 1966-67 je bil podpredsednik, junija letos pa so ga izvolili z* predsednika.
Morda bo le ostal v Italiji
Sivori se je že premislil?
MONTECATINI TERME, 7. — I-gfalci Napolija, ki bodo jutri nastopili proti Fiorentini, so se ustavili v Montecatini Terme in v bližnjem Monsummanu, kjer bi morali imeti kratek trening.
Ne trener Chiappella ne igralci niso hoteli dati nobenih izjav c Sivorijevem namenu, da opusti nogomet in se izseli v Argentino. I" gralci niso hoteli ničesar izjaviti v pričakovanju prihoda Fioreja in predvsem zaradi možnosti, da se Sivori, ki ga je šestdnevna diskvalifikacija močno potrla, premisli-
Smučarski odsek SPDT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim tečajem v Kranjski gori od 28.12. 1968 do 2. 1. 1969. Vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9 II. Ob prijavi je treba položiti na račun 10 tisoč lir.
Smučarski odsek priporoča vsem lanskim udeležencem tečaja zaradi omeienega števila mest takojšen vpis.
Preteklo nedeljo je v tekmi Vesna — Zarja prvi gol potresel mrežo Križanov (na sliki), nato Da sta dve enajstmetrovki stanje i**' da preobrnili. Danes bo nasprotnik Vesne ekipa Primorja
Vesna — Zarja: Delise je Rabusinu tik pred nosom odnesel žogo-V današnjem prvenstvenem srečanju bo Zarja igrala proti enajsterici Coop
..5.~ “:.:.......
^„—„,«.„.17.30
iiize PAtDirr ■
PROGRAMMA
'TJ;	.....
"	\ C '1L	'
‘*f. fVV-;.
» macn»i
; ■ i
■ati** > «•
—rssr, sž »; i . mn m m .«,«.S
H. A. TRAINER:
milili
OPOZORILO
POSREČENA ZAMISEL CELOVŠKEGA ŽUPANA AUSSENWINKLERJfl
Slovenski kipar Janez Lenassi
Človek svoje velike strasti nikdar ne more tako dobro skriti, da je. drugi ne bi opazili. Gamatte sicer nikdar ni česa nepremišljenega naredil in se je delal, kot da mu Simona nič ne pomeni. A deček je moral kljub temu uganiti. Zakaj se sicer tako dolgo ne bi obrnil?
Daniel ve, kako velika je očetova strast. Seveda ve vse, sicer prav gotovo ne bi bil prišel v njegovo pisarno. Povabilo Cherbo-rezovih si je kar tako izmislil. Gotovo je deček o Simonini smrti izvedel še pred drugo uro, ko se je pripravljal na pot v šolo. Morda je kdo izmed znancev telefoniral domov, morda je to strašno novico katera od prijateljic prinesla njegovi ženi. Gotovo je povedala takole: «Ali ste že slišali? Gordonovi so se na poti v .Ženevo z avtomobilom zaleteli v drevo. Uboga Simona je bila na mestu mrtva! Strašno! Tako 'jub-ka gospa!«
Daniel si je ob tej novic! goto-
med prvimi v celovškem Parku Evrope
(Nadaljevanje na 7. strani)
Do zdaj je imel Celovec samo Minimundus — Svet v malem, ličen majčken park z miniaturnimi znamenji posameznih prestolnic zahodnoevropskih dežel, z Eifflovim stolpom, s poševnim stolpom iz Piše itn. Turistom je ta celovška atrakcija prav gotovo znana, saj kaj pa naj bi si drugega ogledali, ko so opravili v Celovcu izlet h Gospe sveti in k Celovškemu jezeru, zadeva dveh ur. Na poti k jezeru pa je levo ob cesti Minimundus. Pravzaprav utvara, če kdo res pričakuje cel svet v malem, kajti do zdaj so tam postavljen' samo simboli zahodnega sveta, Celovec se v iem pogledu pač še ni dovolj zavrtel
Sluga je odprl vrata in najavil:
«Daniel je prišel!«
«Moj sin?« Gamatte je namrščil obrvi. V sobo je stopil petnajstleten svetlolas mladenič, resnega in bledega obraza. Pod pazduho je nosil algebro in kemijo. S petnajstimi leti se človek ukvarja s takšnimi stvarmi.
«Dober dan, očka!«
«Dober dan. Kaj je novega?«
«Nič posebnega!« Danielov glas pa je zvenel tako čudno, da je Gamatte le še bolj namrščil obrvi. Mladenič je položil knjige na stol, slekel plašč in ga odložil na mizo. Ves čas, ko je govoril, je kazal očetu hrbet.
«Cherborezovi so me povabili, naj pridem drevi k njim... Hotel sem te vprašati, če mi dovoliš, da grem...«
«Dragi otrok, zato si prišel k meni v pisarno? To bi bil vendar lahko mater vprašal...«
((Spotoma iz šole sem šel mi-<*o tvojega urada in sem se kar tako oglasil. Sprva te nisem hotel motiti, šele potem, ko mi je •luga dejal, da si sam, sem mu rekel, naj me najavi.«
k že prav. Vendar upam, da veš, da nimam rad, če me ti ali mati za vsako malenkost motita. Tako namreč dajem svojim uslužbencem slab zgled. A zdaj, ko si že tu, sedi in si prižgi cigareto../«
Daniel je vzel cigareto, a sedel ni. Stopil je k oknu in se zagledal na cesto.
«Res čudno, da te peklenski ropot pri delu ne moti... ti avtomobili...«
V sobi je zavladala tišina. Daniel je odgrnil zaveso in gledal na cesto. Naposled je dejal: «Saj res, zdaj sem se spomnil... Gerdo-novim se je pripetila nesreča...
Njihov avto je na poti proti Ženevi zavozil v drevo. Gospa Ger-donova je mrtva...«
Gamatte je skočil pokonci in kriknil.
((Simona!«
Daniel tega krika najbrž ni sli-šal, ker je prav tedaj odprl ok no. Ce pa bi se ozrl, bi videl, ka ko je njegov oče smrtno preble del in se s klecajočimi koleni po greznil v naslanjač. Na njegovih trepetajočih ustnicah bi lahko bral besede: ((Simona, draga moja!«
A mladenič se ni obrnil. NaslOi nil se je na okno in napeto opazoval promet na cesti, čeprav ni bil prav nič zanimiv. Dolgo je Daniel gledal skozi okno. Gamatte je molčal in ni mogel spregovoriti niti besedice, kaj še da bi se ganil. Za trenutek so mu odreveneli vsi čuti.
Naposled se je Gamatte le zdramil. ge vedno ni mogel jasno misliti, oči so ga pekle, v ušesih mu je šumelo. Naposled se mu je vendarle posrečilo strniti dve misli: «Simona je mrtva.« In potem:
«če Daniel ne bi bil odprl okna in bi se bil obrnil...«
A zakaj se Daniel pravzaprav ne obrne?
Gamattu se je kmalu posvetilo.
Daniel ve za njegovo skrivnost.
...................................................................................................................iitiiiiiiiiimiiiiiiiHiriiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimiitimiiiiiiiiimiiiiiimmmiimiimiiiiimiiit
Pred sobotnim koncertom GM v Kulturnem domu
Od časa do časa se tudi v raznih mestih Italije pojavi na plakatu ali vabilu na koncert ime kake glasbene ustanove ali posameznega umetnika iz Jugoslavije. Pretekli mesec je bilo za koncert v Rimu poleg imena znanega dirigenta napisano tudi ime slovenskega hornista Jožeta Falouta, ki je nastopil kot solist v R. Straussovem Koncertu za rog in orkester. Koncert v organizaciji AGIMUS je snemala tudi radiotelevizija.
na znameniti »obračalmci jug-vzhod« (Drehscheibe Siid-Ost), ki naj bi zbliževala in povezovala živelj na prostoru Alpe-Jadran. Tako tudi jugoslovanske zastavice ni v družbi številnih drugih, čeprav ravno zdaj, ko je sezona že mimo, v glavnem Slovenci o-gledujejo to atrakcijo.
Drugače je z zamislijo celovškega župana Hansa Ausserwin-klerja, ki se je ob ogledu lanskega simpozija kiparjev v Krasta-lu pri Beljaku spontano ogrel za ureditev nekakšnega PARKA EVROPE v bližini MInimundusa in v neposredni bližini zemljišča, ki je namenjeno celovški univerzi. Ta, se pravi njen prvi inštitut, naj bi začela svoje delo že prihodnje leto.
Prvotno je bila misel ta, da bi mesto Celovec odkupilo nekatere plastike s simpozija v Krastalu, nato pa so merodajni upravni organi z županom in kiparji celotno zamisel tehtno prediskutirali in se odločili za izdelavo novih spomenikov kar tam, kjer naj bi potem stali. Povabili so pet kiparjev, deloma z lanskega simpozija v Krastalu, na sodelovanje pri urejanju tega parka v poletnih oz. jesenskih mesecih. Karl Prantl, Otto Eder in Herman Pai nitz so Avstrijci, Makoto Fuji wara Japonec, medtem ko pred stavlja Janez Lenassi Jugoslavijo Prantl in Lenassi sta zaradi povabila v ZDA (Vermont), kjer sta izdelala na tamkajšnjem pr-verti simpoziju kiparjev, oblikujočih kamen, vsak svojo plastiko, delo v celovškem Parku Evrope prekinila in ga dokončala šele v pozni jeseni.
Razen Otta Edeija, ki je sodeloval pred leti na drugem slovenskem simpoziju — v Formi vjvi — v Portorožu,, so izdelali vsi kiparji ((abstraktne« skulpture,- E-der je ostal zvest figurativnosti, kakršna ga je zaposlovala že v Portorožu;, Material, ki so ga dobili na razpolago, je različen: Prantl in Lenassi sta rezala in brusila serpentin iz Vzhodnega Tirola, Eder in Painitz sta klesala marmor iz kamnoloma v Krastalu pri Beljaku, Fujiwara pa granit iz Mauthausna.
O Prantlu bi bilo pravzaprav treba povedati kaj več v posebnem poročilu, saj je ta Dunajčan, ustanovitelj prvega simpozija na svetu — v šmarjeti na Gradiščanskem (Burgenland) — zelo eks-peditiven, temperamenten kipar. Tudi Ederjevo ime dobiva v Avstriji zmeraj večjo popularnost, letos je samostojno razstavljal v dunajski Secesiji. Fujivvara je Avstrijcem postal že pojem, v Krastalu je zapustil kar dve skulpturi.
Tako ni nikakršno naključje, nikakršna protekcija ali uspeh «po ovinkih«, da so povabili Ce-lovčani v družbo teh kiparjev tudi Slovenca Janeza Lenassija, saj
Blok kamna serpentina, 14 ton težak in J metre visok; v ozadju kipar Janez Lenassi, ki je iz tega kamna izdelal svojo skulpturo za Park Evrope pri Celovcu
smemo tudi njegi upravičeno i-menovati pionirja simpozijske zamisli v Sloveniji, Bil je zraven, že pri prvem simpoziju v Šmarjeti, videl organizacijo takšnega a-teljeja pod milim nebom in spoznal njegov pomen za umetniško ustvarjanje samo — pa tudi za medsebojno spoznavanje umetniških oblikovalcev raznih in različnih dežel. Da je Lenassi zidal -- ob prvem simpoziju v Portorožu — na zdravih temeljih, pričajo Kostanjevica, Ravne na Koroškem, Prilep — in morda še kak kraj v Jugoslaviji.
Značilno in zanimivo je danes iskanje in »vrtanje« v kamen, proučevanje karakterja materiala, ki se zdi .abstraktnim, kiparjem še zelo malo raziskan. Spričo «poznih» Michelangelovih spoznanj o izrazni prednosti raskave površine marmorja, ki da bolj -pfirodnč in prepričevalno diha kot' pa naturalistično' polirana, si skoraj pprimoran današnjim abstraktnim kiparjem verjeti, da je njihova umetnost iskrena — prav takšna, kakršna je v svoji ((nerazumljivosti«, pač pogojena z raziskovanjem materialu lastne govorice, v prehodni fazi kiparjenja. Lenassi sam pravi, da se bo kiparjenje vračalo verjetno k ti-gurativnosti, kakor hitro bo material v tem smislu «do konca« raziskan.
Medtem ko je Lenassi na simpoziju v Krastalu lansko leto, izklesal — (morda bo nevoljen, da nas eden ne zmore opisa brez ((predmetnega« gledanja) — nekakšen zaprti oglati kamniti cvet, ki ustvarja v svoji beli marmornati svečanosti pred temno zelenim smrečjem kamnoloma (z nekoliko fantazije) vtis, da se bo ob prvih sončnih žarkih odprl,
V soboto zvečer se bodo na o-dru Kulturnega doma predstavili orkester GM, mešani pevski zbor PD #pr;inorec.> iz Trebč ter prva ka ljubljanske Opere sopranistka Vilma Bukovec in tenorist Rudolf Franci. Dirigiral bo Oskar Kju-der.
Orkester GM je dober znanec našega koncertnega občinstva. Prvič pa bo ob sodelovanju z njim nastopil pevski zbor iz Trebč, katerega pevovodja je Oskar Kju-der. Trebenske pevce smo že večkrat slišali ob raznih priložnostih, tokrat pa bodo svojo sposobnost Pokazali z odlomki iz opernega in operetnega repertoarja, kar bo Prav gotovo zelo privlačno za poslušalce.
Sodelovanje Rudolfa Francla in Vilme Bukovec daje koncertu poseben poudarek in jamstvo visoke kvalitete. Oba pevca sta se nam priljubila s svojimi nastopi v preteklih sezonah in vedno požela nedeljeno odobravanje vseh. Ob spremljavi orkestra in tudi s sodelovanjem pevskega zbora se bosta predstavila z vrsto opernih in operetnih melodij kot solista in v duetu.
Spored je zelo pester in bo Prav gotovo zadovoljil zlasti ljubitelje operne glasbe, saj obsega vrsto uvertur, arij, duetov in zborov skladateljev, ki so v glavnem znani in katerih dela so se priljubila našemu občinstvu.
Iz domače glasbene literature bosta zastopana Blaž Arnič z u-verturo v d-duru ter Radovan Gobec z odlomki iz operete ((Planinska roža«.
Blaž Arnič je eden najplodovi-tejših slovenskih skladateljev, avtor vrste zborovskih, instrumentalnih in solističnih del. Med orkestralnimi deli je posebno pomembna obsežna osma simfonija «Na domači grudi«, vrsta simfoničnih pesnitev kot sta »Pesem Planin« in «Ples čarovnic«, dalje dva violinska koncerta, kantata "Z vlakom« itd.
Radovan Gobec je zlasti s svojimi deli za odrasle in mladinske 1 zbore reden gost koncertnih o-drov. Poznan je tudi kot avtor mnogih partizanskih pesmi in
kantat. Njegova zgodnja dela pa so operete, med katere spada tudi ((Planinska roža«, ki je bila pred leti tudi izvajana v Trstu ter doživela zelo velik uspeh in topel sprejem pri naši publiki. Gobec pripravlja sedaj operno delo s partizansko tematiko «Kri v plamenih« na tekst Mateja Bora.
Iz slovanske operne literature bodo izvajana dela najbolj znanih opernih ustvarjalcev Dvoraka, Smetane in Čajkovskega.
češki skladatelj Antonin- Dvorak (1841-1904) zavzema nadvse častno mesto ne samo v češki temveč v slovanski glasbi sploh. Njegovi Slovanski plesi, simfonija «Iz novega sveta«, opera »Rusal-ka» ali pa drobna ((Humoreska« so stalni gostje na koncertih, nji-
hova iskrena muzikalna izpoved nas vedno znova prepričuje o glasbenih vrednostih njegove u-metnosti.
Opera «Rusalka» obravnava motiv vile, ki si zaželi postati človek, da bi mogla ljubiti. Dvorak je začel opero pisati spomladi leta 1900 krstna predstava pa je bila 31. marca 1901 v Pragi. Poleg »Jakobinca« je čudovita glasbena pravljica «Rusalka» Dvorakovo najboljše operno delo.
((Prodano nevesto« skladatelja Bedricha Smetane (1824-1884) po pravici imenujemo češko narodno opero. Segav humor veselih običajev preprostega ljudstva je našel v Smetani izvrstnega glasbenega oblikovalca, ki je zavestno prisluhnil narodnim melodijam in vnesel v to operno delo
toplino iskrene izpovedi. ((Prodana nevesta« ni postala izključna last češkega naroda, tudi pri drugih. zlasti pri slovanskih narodih si je pridobila domovinsko pravico. Smetana je v »Prodani nevesti« na čudovit način združil pesem in ples, resnost in humor, zvijačo in preprostost.
Peter Iljič Čajkovski (1840-1893) je bil rojen lirik, pogosto nagnjen k skoraj bolestni čustvenosti. Glasbenemu občinstvu se je priljubil zlasti s svojimi simfoničnimi deli in baletno glasbo, vendar so si tudi njegove opere utrle pot na deske vseh pomembnejših odrov sveta. Opero ((Evgenij Onjegin«, iz katere je na sporedu znana arija Lenskega, so izvedli prvič študentje moskovskega konservatorija i7. 2. 1879.
Trebenski pevski zbor z dirigentom Oskarjem Kjudrom
Izmed tujih opernih avtorjev pa obsega spored Mozartovo u-verturo k operi ((Čarobna piščal«, arijo iz njegove opere »Figarova svatba«, Bizetovo »Cvetlično a-rijo« iz opere »Carmen« ter znani ((Ciganski zbor« iz Verdijeve opere »Trubadur«.
Operno ustvarjanje VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) je izšlo iz italijanske operne šole in je bilo tesno vezano nanjo. Razlikuje pa se po tem, da pri njegovih opernih delih ni poudarek na scenski komiki, temveč na bogati glasbeni vsebini. Mozartov libretist Lorenzo da Pon-te je vsebino «Figarove svatbe« povzel po Beaumerchaisovi komediji »Veseli dan ali Figarova svatba«, ki je bila uprizorjena v Parizu na predvečer francoske revolucije. Napredna vsebina tega dela je tudi Mozartu prinesla nevšečnosti pri dunajski cenzuri, ki je po nekaj uprizoritvah prepovedala nadaljnje izvedbe, čeprav je bil uspeh pri občinstvu nepopisen. saj so morali izvajalci skoraj vse dele ponavljati.
Skladatelj George Bizet (1830-1875) je moral do dna izpiti kupo grenkobe, ki mu jo je natočil neuspeh prvih uprizoritev njegove opere «Carmen». Leta 1875, ko je Carmen zagledala beli dan v pariški Operi, so bili poslušalci vajeni občudovati na odru' predvsem junake in osebnosti iz ((boljše družbe«. Bizet pa je postavil na operne deske cigane in tihotapce. Moralo je preteči deset let, da je Carmen tudi v Parizu zmagala. Na žalost ■ skladatelj ni doživel tega zmagoslavja. •
Giuseppe Verdi (1813-1901) je bil prvi romantični skladatelj, ki je v sebi združeval bogastvo melodične invencije in sposobnost' za globoko karakterizacijo psiho-1 loške strani junakov svojih oper, za katere je črpal vsebino predvsem iz del največjih klasikov1 svetovne književnosti. Za njegovo ustvarjanje je najznačilnejše obdobje, ko je napisal trilogijo Rigoletto, Trubadur in TraviBta. V prekipevajočem nizu melodij prikaže skladatelj prvobitne strasti junakov — od žarke ljubezni do smrtne žalosti.
se je letos spravil na trimetrski blok serpentina, ga prirezal in obrusil s strojem, mu preračunano nevtraliziral . prepestro barvno strukturo s poliranjem, z vdolbinami in s kontrastiranjem 'dveh razgibanih organskih in dveh gladkih površin, v bistvu pa pustil kamnu kar se da mnogo lastnega karakterja. Z zanesljivim občutkom za vprašanja statike, dinamike in kompozicije je povezal nazadnje z rahlo linijo vse površine in spravil v notranjo napetost konveksnost in konkavnost. Očitno je s svojim delom zadovoljen. Ravninski prostor se zdi za takšne ((velikanske« skulpture idealen, sicer pa kamen v manjših dimenzijah i-tak ne dopušča trdega udarca, na pprostem pa tudi do izraza
%eTovf- z'žuPmi ifJUH
winklerjem — je s to svojo zamislijo Parka Evrope .zelo pogumno dokazal, da (StešAd ‘ itibR na svoje; ppsebrio poslanstvo ob meji treh držav, saj se bodo postavljenim skulpturam v prihodnjih letih pridružile še katere in prav gotovo po svoje pomagale pfelovcu, ki se hoče otresti provincialnega. obeležja. VVochinčevo Mestno gledališče in univerza, ki je pred durmi, tudi.
JANKO MESSNER
DUŠAN KALIČ
Zatemnjena
strd n Sožba Borec)
Ime makedonsko - srbskega pisatelja Dušana Kaliča ni neznane niti jugoslovanskim, niti slovenskim bralcem. Kaličevo ime se je pojavilo v slovenskih revijah, kjer so bile objavljene nekatere njegove novele z motiviko nemških koncentracijskih taborišč. V slovenščini pa je pred dvema letoma izšla tudi njegova novelistična zbirka z nasio-vom Pekel ni na nebu. Kalič, ki je doma iz Srbije, živel pa Je v Makedoniji, piše pa tudi v make-donščini, je bil kot borec osvobodilnega boja od Nemcev ujet in je dve leti preživel v taborišču Mauthausen. Iz življenja v taborišču je zajeta tudi večina njegovih del. Tudi zbirka Pekel ni na nebu, ki sicer1 obsega trinajst črtic ter novel, je zajeta iz pisateljevih doživetij v koncentracijskem taborišču. Vse niegove novele in črtice so zajete iz istega življenja in vse so tudi ubrane na isto temo življenja in smrti v taborišču. Zgodbe iz te zbirke so preproste zgodbe, pripovedujejo o 'nepomembnem konfliktu, ki pa se navadno usodno konča. Mimo pripovedovanje se počasi stopnjuje, doseže vrh in se nato naglo zaključi. Tak je Kalič v večini svojih novel, tak je tudi v knjigi Zatemnjena stran.
Vse to, kar velja za Kaličevo novelistično zbirko in za posamez ne novele in črtice, velja v celoti tudi za Kaličevo najnovejšo knjigo, za roman Zatemnjena stran, katerega slovenski prevod je izdal Zavod Borec. Roman, ki ga je prevedla Nada Carevska, pomeni torej približevanje literature drugih jugoslovanskih na rodov slovenskim bralcem, obe nem pa predstavitev literature s tematiko vojne in revolucije. Nedvomno je, da je založba spri čo zahtevnosti slovenskih bralcev in spričo njihovih pomislekov zoper tovrstno literaturo, posebno še, če gre za dela jugoslovanskih avtorjev, imela pri izbiri kvali tetnega teksta, težavno delo. Ob dejstvu, da je prav ta, založba, predvsem v namenu, da izpolni svoj kulturni dolg da književni
(Nadaljevanje na 7. strani)
Zapiski z govornega
in
igralskega tečaja S G
5. novembra se je v Kulturnem domu začel gledališki te-Saj ki ga obiskujejo prijavljeni slušatelji (dijaki, študentje, vzgojitelji in člani gledališkega studia), vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi občasni poslušalci. Tečaj vodi režiser M. Mahnič. S povzetki posameznih predavanj, ki bodo tja do konca februarja, bomo skušali u streči vsem, ki jih govor in gledališče zanimata, pa tečaja ne utegnejo obiskovati. Te povzetke objavljamo danes tretjič.
(prvič v nedeljo 17. nov., drugič 1. decembra).
10.
Govoriti je treba razločno in razumljivo.
Ni dovolj, če govorimo samo razločno, to je če samo zelo natančno, zelo »pravilno« artikuliramo oz. izrekujemo posamezne glasove in besede. Učitelj govori lahko zelo «lepo», zelo «pravilno« in skrbno — «eden jedelj pomaranča«! — pa bo otroke le malo naučil. Igralec lahko čudovito deklamira, vsak glas posebej izlika in do pike natanko izreče, a ga ne bomo kaj prida razumeli, če ni hkrati tudi razumljiv. Velja torej, da je treba govoriti predvsem razumljivo, to je smiselno, pregledno, koristno in zanimivo, govoriti kot osebnost in ne kot še tako natančen govorilni stroj.
Govorjenje je namenjeno človeku. Zato mora biti kultivirano in spoštljivo. To še posebno velja za otroka. Govoriti z njim pomeni ljubiti ga in častiti. Govorna kultura ljudi, celo celega naroda se kaže ob občevanju z otrokom.
11.
Nerazumljivo je, zakaj se toliko ljudi sramuje svojega narečja. Narečje je naravna danost, knjižni govor pa umetna tvorba in stokrat boljše in lepše je narečje kakor pretirano knjižno čr-karstvo. Kako pametno gledajo na to otroci: v šoli se potrpežljivo uče uradnega jezika knjig, doma pa se brez pomislekov zatekajo k domači govorici. Brez naših lepih in številnih narečij bi bili PTeveč siromašni. Oni so naše najplemenitejše naravno bogastvo, glasba slovenske duše.
12.
Odstranjevati je treba nepotreb-jie tuje besede in tujo skladnjo m se izražlfl jSsnlb In na kratko. Človeku, ki je rasel na deželi, je bolj« kot slovnica v pomoč izra-lanje-tofjBtfiiga'krajap kadar si v dvomu, se povprašaj: Kako bi to in ono povedali moji sovaščani, moj oče, moja mati? — pa ti bo beseda stekla lepo in zagotovo tudi pravilno. Nikar nikoli zamotavati in oteževati! Lepše, čistejše in veljavnejše je, če poveš po domače, kakor če ((duhovičiš« po gosposko ln učenjaško. Ce hočemo, da bo naš govor krepak in čitljiv, govorimo iz sebe! Nikar posnemati vzorov in vzorcev, pa če so še tako vabljivi.
Ne boj se spregovoriti, če imaš kaj povedati. Ko boš premagal začetno negotovost, bo beseda stekla smiselno in pravilno. Ce ne veš, kaj bi, molči, sicer boš mlatil prazno slamo, ljudem pa jemal živce in čas.
13.
Zavedati se je treba, da govorilni organi niso samo tisti klasični, ki smo jih v šoli naštevali: pljuča, grlo, jezik itd. Govorimo namreč tudi z rokami, s prsti, z nosnicami, z očmi, z o-brvmi, s tilnikom, s premikanjem in gibanjem vsega telesa in vseh njegovih delov — in to nič kolikokrat celo brez ustnega govorjenja. S pogledom ali kretnjo zvočno izjavo lahko dopolnimo, lahko pa ji tudi damo popolnoma drug pomen (»Ti si fant od fare,« rečemo nekomu in pomežiknemo; vsi bodo vedeli, da nismo mislili povsem zares.)
Kakor moramo skrbeti za lepoto ustnega (zvočnega) govorjenja, tako se moramo truditi tudi za dognanost »govorečih« gibov in kretenj. Posebno sl je treba pri-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiii
Dalmatinova biblija - izreden založniški uspeh
Založba Mladinska knjiga pripravlja skupaj z založbo Rudolfa Trofenika v Munchnu izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584 v faksimilu. Dalmatinova Biblija, ki predstavlja najobsežnejše delo protestantske književnosti, obenem pa temeljno delo vse kasnejše slovenske književnosti, naj bi po prvotnem načrtu izšla v 700 izvodih, od katerih naj bi inozemski založnik prevzel 250, založba Mladinska knjiga pa 450 izvodov. Knjiga bo zaradi velikih zahtev pri tisku soraz-meroma draga, saj stane v sub-skripciji 700 ndin. Vendar pa je založba Mladinska knjiga v prvem masecu po objavi subskripclje dobila kar 400 prijav za Dalmatinovo Biblijo in jo tako praktično razprodala. Zato se je založba odločila, da višino naklade, namenjene slovenskim bralcem, poveča na 1000 izvodov in tako ustreže vsem, ki se za tovrstno temeljno delo slovenske književnosti kakorkoli zanimajo.	Sl. Ru.
zadevati za lepoto in izrazitost govorice oči pa tudi celega obraza
—	lic, čela, obrvi, ustnic — in se odvajati trzanju, mežikanju, gubančenju, zategovanju lic in pačenju ustnic.
V družini in v šoli le malo ali celo nič ne pazimo na nemo govorico telesa, ne učimo je, kakor učimo govorico ust, kar je zelo narobe in zelo nedosledno.
Vsaj šola naj pazi na lepo stojo, hojo in držo telesa, na kultiviranost kretenj in gibov ramen, vratu, bokov, rok, prstov ter tako govorečih kakor tudi mirujočih ustnic (kultura ustnic!) in še posebej na sproščeno, a zmeraj spoštljivo govorico oči (uprtost oči v sobesednika, njihova svežina in budnost), saj bo vse to v korist ne samo otrokovega celovitega govorjenja, ampak tudi njegovega uglajeno sproščenega javnega nastopanja.
14.
Glas naj ima zmeraj naravne barvo; nikar ga spreminjati oz. ponarejati, kar pogosto počno de-klamatorji in igralci, posebno še amaterski, pa tudi ljudje v vsakdanjem življenju, kadar hočemo biti pomembni.
Tu je treba grajati še najrazličnejše oblike individualnega govornega spakovanja in sladkanja in uporabljanje govornega načina, ki je tuj duhu in zakonitostim materinščine (v posameznih družinah, v določenem družabnem okolju na pr. na sestankih, v govorništvu in pod.).
15.
Dihanje je v vsakdanjem pogovoru nekaj, kar deluje hkratno in skladno z mislijo in čustvom. Pri naučenem govoru (deklamacija, pripovedovanje, javni govor, odrski govor) pa temu ni tako. Dihanje tu postane pomemben e-lement oblikovanja, ki ga je treba posebej in zelo vestno obravnavati. Se posebno pri odrskem govoru, saj je igranje po oznaki francoskega režiserja Barraulta nič več in nič manj kot »dihanje in obvladovanje telesa od nog do glave«.
Pri umetniškem govoru je treba dihanje določiti in urediti. Ni vseeno, kdaj in koliko zraka vdihnemo. To je odvisno od dolžine govorne enote, od njene glasovne sestave (na pr. večje ali manjše število soglasnikov, posebno če je mnogo takih, ki so večji potrošniki zraka), od njene teže, tehtnosti in napetosti in še od mnogih drugih lastnosti izpovedane e-note oz. kompleksa.
Pomanjkljivo dihanje povzroča marsikatere nevšečnosti in nepopolnosti: izjava ne zaživi z vso dramatično silo, njene manjše in celo večje enote padajo pod nivo slišnosti, zaključki pa tudi začetki enot so poškodovani ali celo popolnoma uničeni, izrekovanje zahtevnejših glasov je nezanesljivo itd.
Kaj tu storiti? Predvsem je treba določiti mesta vdiha in seveda tudi njegovo količino. (V ta
namen si velja izmisliti primerno znamenje — na pr navpik postavljeno puščico, eno za manjši vdih, dve za večji.)
Treba se je učiti, kako dobro
—	brez opaznih oslabitev — povedati daljše enosapne komplekse, kako s polnimi pljuči vstopiti v govorjenje in kako ga prav tako sveže zaključiti. Treba se je učiti, kako za različne jakosti glasu in za različne ritme gospodariti z zalogo zračnega toka oz sape
Dih je hrana izrekovanja: slabo dihanje — slabotno, piškavo govorjenje. V dihu je duh logike: slabo dihanje — nespametno, prazno, nelogično govorjenje. Dih nas drži pokonci: medlo dihanje
—	slaba drža, prazna vreča. Vsak diha po svoje: mehanično dihanje — slabo izoblikovan lik.
16.
Ce bi rekli, da je razlika med zapisano in izgovorjeno besedo podobna razliki med notnim zapisom in glasbeno izvedbo, bi povedali le polovico resnice, kajti govor je mnogo dlje od zapisa kot glasba od not. Preobrazba je pr! govoru zamotanejša. širša daleč manj disciplinirana, pestrejša, svobodnejša v izbiri. Zapis je skrajnje približna, skrajnie medla senca govorne uresničitve. Zato je tako neprimerno in - sila nevarno govoriti po črki, kar ta-ko pogosto delajo deklamatorji in igralci, ki jim razčlenitev in linijo narekujejo ločila. Ne, govor ne pozna vejic, pik, pomišljajev in dvopičij, kajti govor je nič več in nič manj kot govorno zvočni trak, ki ga trgajo prenehanja (nehaji, premori, pavze). Ta resnica sodi med bistvena spoznanja govorcev, katerih temeljna naloga je, da trgajo zvočni trak natanko tam in tako, da dosežejo smiselno in dramatično natančnost in učinkovitost 'znovedi To pa ni tako preprosto in ter'ft mnogo razmišUanja, če nočemo, da nam razpade tisto, kar sodi skupaj, in se zlepi tisto, kar sodi narazen. Govorci, ki se niso prikopali do tega spoznania, oblikujejo prerešetane, razbite, zgolj formalistične in nenapete govorne igrače in bravure, s katerimi poslušalci nima'0 kaj nočeti Veljaj torej: znebiti se črkarske odvisnosti od zapisa in oblikovat! njegovo vsebino v povsem svojevrstni, od zapisa neodvisni zakonitosti govorno zvočnega sveta.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10, najnižja 4.3, ob 19. url 9.2 stop,, zračni tlak 1020,2 lahno pada, veter 4 km vzhodnik, vlaga 63%, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 12.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
DANES OB PRISOTNOSTI ZNANSTVENIKOV IN PREDETA VNIKOV OBLASTi	phemiera sc
Danes, NEDELJA, 8 decembra
Brezm. spoč. D. M.
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 19.05 in zatone ob 10,42
Jutri, PONEDELJEK, 9. decembra
VALERIJA
Uradna otvoritev mednarodnega centra za mehanske vede v Vidmu
Jugoslovanski znanstvenik dr. Marinič je izjavil časnikarjem, da je vsaka mednarodna znanstvena organizacija koristna, ker zbližuje znanstvenike držav tudi z različno politično ureditvijo
Danes bodo v dvorani furlanske- znanstvenike raznih držav tudi
ga parlamenta na videmskem gradu uradno otvorili mednarodni center za mehanske vede. Ceremonije se bodo poleg znanstvenikov udeležili predstavniki najvišjih oblasti. Meu njimi bo tudi minister Tessi-tori, ker je moral podtajnik ministrstva za znanstvene raziskave Pedini v zadnjem trenutku odpovedati svoj obisk zaradi obveznosti v zvezi s sestavljanjem nove vlade. Poslal pa je brzojavko, v kateri poudarja važnost tega mednarodnega centra, saj bo nudil Italiji dragoceno orodje za raziskave in za miroljubno sodelovanje za tehnični ir. kulturni napredek. Današnja slovesnost se bo začela s pozdravnim govorom videmskega župana Cadetta, nakar bo spregovoril predsednik pokrajine Turello, glavni tajnik centra prof. Sobrero bo zatem orisal znanstvene značilnosti pobude s katero bodo ustanovili najprej v Furlaniji in nato tudi drugje vrsto raziskovalnih oddelkov, tečajev in seminarjev, na katerih bodo predavali znanstveniki raznih panog mehanskih ved. Predavali bodo štipendistom, ki so že opravili doktorat in ki bodo bivali v Furlaniji ves čas predavanj, da spopolnijo svoje znanje v mehanskih vedah. Zatem bodo usposobljeni za znanstveno raziskavo v svojih državah.
Spregovorili bodo tudi rektor tržaške univerze Origone, dekan znanstvene fakultete na Sorboni v Parizu Gauthier, glavni tajnik mednarodne zveze za teoretsko in aplicirano mehaniko Goertler ter rektorji centra Olszek, Onicescu in Pa-lacios. O političnem pomenu novega centra in o važnosti, ki mu jo pripisuje Furlanija, bosta spregovorila deželni odbornik za prosveto Giust in predsednik deželnega odbora Berzanti. Že v petek so podpisali v pokrajinski palači ustanovno listino centra ter imenovali za rektorja romunskega profesorja Onicescuja, poljskega profesorja Olszeka, španskega profesorja Pa-laciosa in glavnega tajnika profesorja tržaške univerze Sobrera.
Včeraj se je nadaljevalo znanstveno delo z zasedanjem v videmskem županstvu. Ožjemu odboru je na kratko izrekel dobrodošlico župan Cadetto, nato je prof. Sobrero obširno poročal o sedanji organizaciji, organizacijski stopnji centra, o njegovem finansiranju in o sedežih. Zatem so sporočili udeležencem imena treh rektorjev in glavnega tajnika. Važno poglavje se je tikalo perspektiv za začetek znanstvene dejavnosti. Kaže, da se bo ta dejavnost pričela čez nekaj mesecev, ko bo izpolnjen organizacijski, znanstveni in logistični ustroj centra. Popoldne se je nadaljevala razprava. Izvolili so tudi člane znanstvenega sveta. Italijo predstavljajo Elena Politano, G. Frassi, F. Barozzi, kot suplenti pa G. Bian-chi. M. Taddei, G. Sighera in G. Cavallini. Jugoslovanski predstavniki v tem svetu so profesorji: A. Kuhelj iz Ljubljane, J. Jelovac iz Zagreba in' R. Stojanovič iz Beograda. Poleg tega se je že včeraj udeležil zasedanja dr. Marinič iz Zagreba. V znanstveni svet so izvolili tudi predstavnike Avstrije, Romunije in Francije. Izvolili pa bodo še španske in nemške predstavnike. Za danes pričakujejo med drugimi gosti tudi sekretarja za kulturo republike Slovenije Martelanca.
Včeraj so dali nekateri znanstveniki časnikarjem intervjuje o pomenu novega centra. Veliki pomen centra za razvoj mehanskih ved je poudaril zlasti italijanski znanstvenik Broglio, ki je strokovnjak na torišču vesoljskih raket in umetnih satelitov. Dr Marinič iz Zagreba pa je odgovoril časnikarjem na to vprašanje: »Center za mehanske vede je organ za mednarodno znanstveno sodelovanje. Svoj sedež ima v Furlaniji. Kakšen pomen pripisujejo predstavniki Jugoslavije temu organu v njegovi funkciji znanstvenih raziskav na visoki ravni, upoštevajo dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo?« »Vsaka mednarodna znanstvena organizacija je koristna, ker zbližuje
različno politično ureditvijo lanija-Julijska krajina je dežela, ki meji na Jugoslavijo in Avstrijo in v kateri živi slovenska manjšina, zato je ta dežela simbol za dobre sosedske odnose. Dobri odnosi med Jugoslavijo in Italijo obstajajo že dolgo časa na politični, gospodarski, kulturni in znanstveni ravni kot zgled koristnega sodelovanja med državama z različno politično ureditvijo. To dejansko potrjuje sožitje dveh držav, ki sta bili včasih v teku zgodovine v sporu, ki pa sta dokazali, da je tako sodelovanje možno. Menim, da je mednarodni center za mehanske vede velike važnosti ne-le za Italijo, ker ima svoj sedež, ampak tudi za druge člane centra, med katerimi je Jugoslavija, za bodoči razvoj mehanskih ved, zlasti pa, po mojem mnenju, za izmenjavanje mladih znanstvenikov, kajti v tem centru bodo lahko dosegli največje dopustno znanje mehanike, saj bodo lahko popolnoma razvili svoje sposobnosti.
F. Kavs
z i tieri 2, III. nad., soba 727 na o-Fur- gled javnosti seznami plačevalcev trošarine za leto 1969 na graace-ni material, ki je bil uporabljen za popravilo ali dograditev raznih stavb in stanovanj. Seznami bodo na ogled 15 dni, in sicer od 16. t. m. dalje.
Danes pokrajinski kongres PSIUP
Ob prisotnosti člana vsedržavnega vodstva Elia Giovannlja se bo danes ob 9.30 začel pokrajinski kongres socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP).
Na dnevnem redu zasedanja je najprej izvolitev predsedstva, nato pozdrav povabljenih delegacij KPI, PSI, CGIL in SZDJ iz Kopra. Pozdravom bo sledilo poročilo pokrajinskega tajnikaEziaMaratoneja in razprava. Kongres se bo zaključil z izvolitvijo delegata, ki se bo udeležil vsedržavnega kongresa stranke, ki bo v Neaplju v dneh od 18. do 21. decembra.
igralec in režiser Milan Košič, njegovo zamisel pa izpeljal tudi že pokojni igralec in režiser Modesl Sancin. Na sliki se mi nasmihajo nekateri znani obrazi, nekaterih že ni med nami, drugi so se spremenili, postali so bolj zreli, bolj resni, nekdanja otroškost je izginila iz njihovih obrazov, nekdanji palčki, žabice in zajčki so danes že zrele žene in možje. Prenekatere srečujemo na predstavah za otroke z njihovimi otroki v naročju... Čas, ta presneti čas beži, beži...
Zakaj mi bežijo spomini nazaj v tiste čase, ko sem bil tudi še jaz mladenič, mlad igralec, ki je prvič stopil na odrske deske slovenskega gledališča v Trstu? Zakaj?... Zato, ker mi je pri srcu toplo, še danes, ko se spominjam na tiste vesele in srečne otroške oči, ki so zrle pri tisti predstavi na razsvetljeni oder, kjer je zaživela pravljica v takratni odrski skromnosti, vendar v vsem. igralskem in ustvarjalnem žaru. Kako so se nepozabno svetile tiste oči, vse je igralo v njih: sreča in radost, v blesku odrskih luči so bile tiste oči neizmerno lepe. Nikoli jih ne bom pozabil. kakor ne bom pozabil sreče v očeh svojega otroka, ko sem ga prvič pripeljal na otroško predstavo... To notranjo srečo so -prav gotovo doživljali vsi starši, ki so skozi ta že kar dolga leta delovanja gledališča doživljali ob obisku otroških predstav. Zvrstilo se je kar mnogo predstav za najmlajse, zvrstilo pa se je tudi veliko, ve' liko mladih gledalcev. Slovensko gledališče je vsako leto osrečilo na tisoče otrok. Naj je bil oder še tako skromen, še tako oddaljen slovenski otrok je moral imeti svojo gledališko predstavo.
Ko danes( zremo nazaj nas -preveva zadoščenje zaradi dosedanjega 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SKLEPI DEŽELNE UPRAVE
Pred tretjo uprizoritvijo Gorinškove Rdeče kapice
Pred mano je nekaj fotografij iz dela, preveva pa nas tudi bojazen, prve uprizoritve «Rdeče kapice», ki i da nismo storili dovolj. Mnogokrat jo je lik pred svojo smrtjo postavil je bila izpovedana želja po več
t n len //in 1 n a- n -»-i n /iai l\ /J , I	„ JI J m J« I . / .... “ t * 7 _	_ f. « . .. i	-
Jutri začetek akademskega leta konservatorija «C. Tartini»
Jutri ob 21. uri bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 uradna otvoritev akademskega šolskega leta 196S-69 glasbenega konservatorija «G. Tar-tini» z izvajanjem skladb l Pizzet-tija.
Uvodno besedo bo imel ravnatelj Orazio Fiume. Nato bodo izvajali Pizzettijeve skladbe Neva Merlak-Corrado, Fernanda Selvaggio, Rita Lantieri Marega in Daniele Zanet-tovich. Nastopil bo tudi orkester konservatorija pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola.
Ceremonije, na kateri bodo izročili nekaterim dijakom nagrade in docentom priznanja, se bo udeležila tudi podtajnica ministrstva za šolstvo Marija Badaloni.
O Tržaška prefektura obvešča prebivalstvo, na.i ne kliče telefonske številke «113» za informacije o stanju cest, snega ali megle itd. Prav tako naj ne kličejo te številke tisti, ki potrebujejo cestno pomoč. Za to je še vedno v veljavi prejšnja številka «116».
otroških predstavah v sezoni, mnogiso svetovali ustanovitev gledališča za mladino. A vse je ostalo žal le pri besedah... Pomembnost in vpliv gledališča na oblikovanje otrokove osebnosti in vzgojo njegove narodne zavesti, pa terja kaj več!
_ Da bi ta tretja uprizoritev «Rde če kapice» prinesla ne samo radost v srca naših otrok, marveč da bi prebudila tudi vse tiste, ki bi jim morala biti vzgoja in rast naših otrok dolžnost.	3. L.
Sestanek tržaške CISL s predstavniki Luke-Koper
Sindikalna organizacija OISL se bo v dneh 18. In 19. januarja u-deležila v Kopru ,posebnega sestanka z zastopniki podjetja Luke Koper in ljubljanske gospodarske zbornice, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so skupna tržaškemu ln koprskemu pristanišču. Prvi dan zasedanja bodo spregovorili strokovnjaki z obeh strani, drugi dan pa bodo v ospredju sindikalna vprašanja. Z italijanske strani bo med tem časom pripravila ustrezen material posebna komisija, v kateri so tudi vsedržavni tajnik sindikalne zveze Scalia, ter strokovnjaki De Pamphilils, De Santis In Morese.
Zagotovljena denarna sredstva za avtocesto ViUesse-Eoricu
Deželna uprava lu» dodelila še 800 milijonov lir za izgradnjo odseku med Sovodnjami in Faro
Proslava dvajsetletnice ustanovitve zveze male in srednje industrije
Danes dopoldne bodo na trgovinski zbornici proslavili dvajsetletnico ustanovitve tukajšnje zveze male in srednje industrije. Slovesnosti se bodo udeležili zastopniki deželnih oblasti in poslovnih krogov iz Furlanije - Julijske krajine ter lz notranjosti Italije, med temj tudi predsednik vsedržavne zveze male in srednje industrije ing. Maggiora. Ob tej priložnosti so prireditelji sklicali tudi posebno srečanje zastopnikov malih in srednjih Industrijskih obratov iz videmske, gorlške in pordenonske pokrajine.
Uradno poročilo bo imel prof. D. Saraval, ki bo govoril o neodvisnosti male industrije, nato pa bodo spregovorili deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci in drugi.
županstvo sporoča, da so na sedežu občinskega oddelka za davke in pristojbine v Trstu, Ul. Grana-
Včeraj-danes
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. decembra 1968 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRLI SO: 28-letni Riinaldo Rai-nerl, 75-letni Mlchele Ruiggieri, 83-letni Francesco Claudi, 65-letna Maria Bensi por. Gracogna, 78-letna Angela Vrabec vd. Russi, 2 meseca stara Katja Cigar, 7-letni Fabio Scorsi, 10 ur star Roberto Gigante, 3 ure star Riccardo Gigante, 75-letni Ugo de Visintini, 81-letna Brigida Hta-stec 81-letna Giovanna Viezzoli por. Bidoli.
OKLICI: lastnik potujočega zabavišča Gildo Casagrande in gospodinja Gabriella Ulissi, častnik Roberto Ma-rotta in študentka Claudia De Rosa, uradnik Corrado Staiano in učiteljica Luisella Giraldi, uradnik Dario Baucer in uradnica Fuivia Marocco, univ asistent Elio Miraldi in študentka Miriam Coen, radiotehmik Diego Sandri in gospodinja Bruna Ceo-lin. prodajalec bencina Franco Pe trocelli in delavka Marisa Rabiš, pomorščak Giovanni Vascotto in gospodinja Onorina Perossa, karabinjer Pietro Carbone m delavka Anna Maria Ramam, zastopnik Giorgio Bevi-tEcqua in frizerka Ingride Furlanich, zastopnik Ugo Enzo Mei in univ. asistentka Ondina Gabrovec, električar Mario R smondo in uradnica Nadia Buzzi, šoter Vittorio Stuparich In gospodinja Serena Padlavicino, ribič Domenico Pugliese in natakarica Danica Doblanovic, delavec Gianfran-co Pippan m pedikerka Adrianna Tri-glia, uradnik Atessandro Machnlch in gospodinja Filomena D’AnieHo, u-radnik Stefano Pulvirantl in gospodinja Evelina Tasinato, dr. kemije Enrico Panfili in študentka Graziella
Cogtievina, skladiščnik Orfeo Trevl-san in gospodinja Gabriella Mostar-da, uradnik Pienluigi Carbonera in uradnica Adriana Frappl Pohlini, komercialist Luclano Toffolj In učiteljica Antonietta Paladino, upokoje> nec Anselmo Gotnlero in gospodinja Lea Furlan, podčastnik finančne straže Sante De Leonardis in gospodinja El-lsabeUa Curci, zastopnik Ennio Or-fano in uradnica Nadia Rojac, urad nik Carlo Angeli in bolničarka Anna Maria Cigana, uradnik Carlo Buon-sante in šivilja Caterina Fragiacomo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ut. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11. Sponza, Ut. Montorsino 9 (Rojan), DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vietmetti, Trg detla Borsa 12. Cen-tauro, Ut. Rossetti 33. Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Erta di S. Anna 10.
LOTERIJA
BARI	10	17	70	75	38
CAGLIAR1	58	35	61	55	76
FIRENCE	24	27	64	87	20
GENOVA	5	82	75	14	44
MILAN	40	53	29	6	2
NEAPELJ	81	U	42	44	13
PALERMO	40	54	70	52	79
RIM	4	75	6	34	5
TURIN	62	79	3	44	10
BENETKE	ENALOTTO*		85	1	88
1X1	1	X 2 X	1	>	2 1	2
Kvote: dvanajstice		—	3.671.000:		
enajstice — 222.500 ; 19.000 Ur.		desetice			—
Deželna uprava je dokončno sklenila, da čimprej uresniči zamisel avtocestne povezave med Gorico .in ViUesse,. da. se tako poveže Go-;rica s sjsjeinbjn avtoceste Trst -Videm - Benetke. V ta namen bo dežela prispevala še 800 milijonov lir.
Trden namen deželne uprave, da se reši dokočno vprašanje te povezave, je izrazil sam predsednik deželnega odbora Berzanti, ki je v svojem govoru v dvorani deželnega sveta ob debati o obračunu za leto 1968 in proračunu za prihodnje leto uradno potrdil namen deželne uprave, da nakaže poleg že odobrenih 500 milijonov še nadaljnjih 800 milijonov lir za izgradnjo o-srednje tranše te avtocestne povezave. V petek 29. novembra pa je deželni svet odobril izdatek 800 milijonov lir v okviru sprememb proračuna za letošnje leto.
Avtocestna povezava med krajem Villesse in Gorico je deželnega pomena. Ne gre samo za vprašanje mesta Gorice kot takega (ki bi bilo sicer odrezano od vsedržavnega cestnega omrežja), t<=m-več za povezavo celotnega 'italijanskega avtocestnega sistema na tem ozemlju z jugoslovanskim sistemom.
Deželna uprava je že prej nakazala v ta namen 500 milijonov lir. Zato je sklenila sporazum z ustanovo ANAS, kateri je prepustila skrb za načrtovanje avtoceste. Ta bo široka 16 metrov, od katerih jih bodo 14 izkoristili za vožnjo po 4 stezah. Ustanova ANAS je že preskrbela za licitacijo Izgradnje prvega dela avtoceste, in sicer od vstopne postaje pri avtocesti Trst - Benetke do Farre. Dela na tem odseku so v teku. V kratkem bodo poskrbel; za licitacijo del na odseku od jugoslovanske meje do Sovodenj, že omenjena vsota 500 milijonov lir bo služila za izgradnjo teh dveh objektov. Spričo tega pa je ostalo še odprto vprašanje izgradnje vmesnega dela. Dodelitev novega zneska 800 milijonov lir bo omogočila, da se tudi ta dela začnejo v najkrajšem času izvajati. V ta namen bodo pripravili poseben zakonski osnutek, o katerem bo deželni svet razpravljal takoj p0 božičnih praznikih.
Avtocestna povezava med Villesse in Gorico bo stala okoli 3 milijarde in 300 milijonov lir. Deželna uprava bo prispevala k temu znesku 1 milijardo In 300 milijo-
SLOVENiSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
čestita svojemu predsedniku in družini k promociji sina TOMA MARCA
in želi novemu doktorju veliko uspeha v življenju.
NADA KOŠUTA
ln
BORIS HUSU
si bosta danes obljubila večno zvestobo.
Mlademu paru iskreno čestita in želi obilo sreče športno društvo Primorje. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Razstave
V umetnostni galeriji »Barisi« v Ul.
Rossetti 8 razstavlja od 7. do 20. dec. tržaški slikar Guido Antoni, Razstavljal je že v mnogih italijanskih mestih, v Inozemstvu pa v Parizu, v Londonu in v Montreauxu-Freiburgu. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12.30 ter od 16. do 20. ure, ob praznikih od 11. do 13, ure,
nov, se pravi dobro tretjino celotnega stroška.
Na kraju naj še omenimo, da Je deželni odbor na svoji nedavni seji odobril načrt deželnih posegov pri izvajanju melioracijskih del (vštev-št izpopolnjevanje namakalnega sistema) v ravninskih predelih v skladu s čl. 20 zakona št. 910 z dne 27. oktobra 1966.
Gledališča
Teatro Slabile
Danes ob 16,30 bo v »Avditoriju« dnevna predstava Jonescove komedije ((Morilec brez plače«. Večerne ponovitve tega Ionescovega dela, ki se začnejo ob 20.30. se bodo nadaljevale s torkom. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Izvrstna premiera «Izžrebane neveste»
Premiera Busonijeve «Izžrebane neveste» je doživela včeraj zvečer v gledališču «Verdi» izreden uspeh in jo je občinstvo navdušeno spre jelo.
(Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki, bomo obširnejše poročilo objavili v torek.)
Ljudska prosveta
Jutri bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, posvetovanje zastopnikov prosvetnih društev. Priporočamo točno in polnoštevilno u-deležbo.
Slovenska prosvetna zveza Danes ob 20.30 bo v kino dvorani v Bazovici Cankarjeva proslava z nastopom članov dramske šole iz Gorice pod vodstvom Aleksija Pregarca ter nastop svetoivanskega mešanega cerkvenega pevskega zbora.
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vabi vaščane, da si Izposodijo knjige, ki so na razpolago v društveni knjižnici, ki je odprta vsako nedeljo od 10,30 do 12. ure.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo organizira tudi letos, kot vsako leto, miklavževanje in obvešča otroke, ki so prijavljeni, da bo Miklavž delil darilne pakete danes, 8. t.m. popoldne ob 15. uri. Naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22.
Mestni muzej Revoitella v Ul. Diaz 27 sprejema prijave za 33. akademsko leto svobodne figurativne šole. Vpisovanje traja do 10. dec, t.l. vsak dan od 8. do 14, ure, v nedeljo 8. dec. pa od 10, do 13. ure.
Urnik tečaja, ki predvideva 4 ure na teden, bo sestavljen po dogovoru z učiteljem prof. Ninom Peruzzijem v skladu z didaktičnimi potrebami in časovno razpoložljivostjo po. sameznih udeležencev. Zaradi tega naj se vsi, ki so se prijavili alii ki se še nameravajo prijaviti, zglasijo v muzeju do 12. dec. do 18. ure.
SPDT prosi vse svoje člane, da do konca letošnjega leta poravnajo svojo članarino. To obveznost lahko o-pravijo v Ul. Geppa 9/II.
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu prosi svoje člane, da poravnajo članarino do konca leta. To obveznost lahko opravijo v nedeljo od 10.30 do 12. ure.
RMV vabi člane in nečlane na pred-smučarsko telovadbo, ki bo v soboto, 14. t.m. na stadionu «1. maj« v Trstu Ul. Guardiella 7.


Z ZBOROM SLOVENSKIH MADRIGALISTOV
V BOŽIČNO VZDUŠJE !
PRELEPIH
BOŽIČNIH
PESMI
Nazionale 15,00 «Asterix 1.1 Gallieo«.
Technlcolor.
Grattacielo 14.30 «Roma come Chicago — Banditi a Roma«. John Cas-savates, Gabriele Ferzetti, Anita Sanders. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00 «Crim,inal face«. Jean-Paul Belmoodo, Joanna Shimkus, Sidney Chaplin, Technicolor.
Fenice 15.00 »Commandos«. Lee Van Cleef, Jack Kelly. Technicolor.
Excelsior 15.00 «Slssignore», Ugo To-gnazzi, Franco Fabrizt, M. Grazia Euccella G. Moschin. Technicolor.
Hitz 14.30 «1 bastardi«. Giuliano Gem- Na polnoči grede ma, Klaus Kinski, Claudine Auger, o, :
Margaret Lee. Technicolor. Prepo-	zvezdice	DOZje
vedano mladimi pod 18. letom. Sveta noč
Alabarda 15.00 «1 berretti verdi«. J. Prišla ie lena svpta nnč Wayne, D. Janssen, J. Hutton. Te-1:, ... J Pd sveta noc chnicoior.	Zveličar nam se je rodil
Moderno 14.00 «A1 di 15 detla legge«.
Lee Van Clift, Antonio Sabato. Co-lorscope.
Filodrammatico 14.30 ((Ciccio perdo-na, lo no«. Franchi ln Ingrassla.
Technlcolor.
Aurora 15.00 »Prudenza e la pillo-la». Deborah Kerr, David Niven.
Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 14.00 «11 fantasma d-el pirata Barbanera«, Peter Ustinov. Technlcolor
!
TEATRO «CRISTALLO»
Ul. Ghirlandaio 12
Od 11. do 15. decembra 1968 bo gledališka skupina «RAF VALLONE« uprizorila igro ((POGLED Z MOSTA« z začetkom ob 21.15, v nedeljo ob 16.30 ln ob 21.15.
19. decembra t. 1. bo operetna skupina CALDERONI uprizorila opereto «CIN CI LA«, 20. decembra opereto ((VESELA VDOVA« in 21. decembra opereto «DE2ELA ZVONČKOV«. Za vse operete je začetek ob 21.15.
Capitol 14.30 «Uffa papži quanto rom-pi!» J. Garner, D. Reyjiolda. Technlcolor.
Impero 15.00 <(Nell’arte di arranglar-si». Alberto Sonji.
Vittorio Veneto 14.30 «11 caso dl Thomas Brovvn«. Steve McQueen, S. Dunaway, Technicolor. Prepovedano mladimi pod 14. letom.
Garibaldi 14.30 «11 sesso degli angeli«. Bernard Devrier. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 15.30 ((Angelica e 14 gran sulta-no». Michele Mercier, Robert Hus-sein. Technicolor.
Ideale 14.30 »Eva, la veriti suJFamo-r,e». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 14.30 «11 piu grande colpo del secolo«. Jean Gabin, Robert Stack, Margaret Lee. Technicolor,
Raduj, človek moj Zveličar nam je rojen
POHITITE, SICER BODO VSE PLOŠČE POŠLE !
TRST, Ul. sv. Frančiška 20 (61-792)
;
::::::
TRŽAŠKA POKRAJINSKA TURISTIČNA USTANOVA
V skladu s čl. 4 pravilnika o sta-ležu Tržaške pokrajinske turistične ustanove, ki je bil odobren z medministrskim ukazom z dne 5. marca 1965,
razpisuje javni natečaj z Izpitom za mesto svetnika tretjega razreda v lestvici vodilnih lunkcionarjev.
Natečaj velaa za osebe, ki so diplomirane na fakultetah prava, gospo, darsko - trgovskih in političnih ved, oziroma imajo enakovredne diplome.
Pogoji za sodelovanje pri natečaju so naslednji: i. italijansko državljanstvo; 2. predpisana diploma: 3 starost prosilca ne sme biti nižja od 18 let ln ne višja od 32 let; 4. prosilec je moral že zadostiti svojim vojaškim obveznostim. Višja starost je dovoljena samo v skladu z zakonskimi predpisi, ki veljajo za natečaje pri državnih ustanovah.
Prizadeti lahko dobijo celotno besedilo razpisa natečaja prt Tržaški pokrajinski turistični ustanovi v Ubcl Rosmini št. 6/1,
Prošnje za sodelovanje pri natečaju je treba napisati na kolkovanem papirju za 400 1'1-r ter jih dostaviti Tržaški pokrajinski turistični ustanovi v nepreklicnem roku 30 dni od dneva objave razpisa natečaja v U-radnem listu Italijanske republike.
Podpise pod prošnjami mora overoviti notar, ali pa občinski tajnik kra. ja, kjer ima prosilec svoje bivališče.
Predsednik:
(odv. Aldo Terpin)
V Slovenskem klubu
bo v torek,
10. decembra ob 20.30 posebno predavanje prof. JOSIPA TAVČARJA z naslovom
UVOD
V TRAGIČNO FARSO «RED MORA BITI»
Predavatelj bo predstavil slovenske novitete v letošnjem repertoarju Slovenskega gledali-lišča, ki bo na sporedu 4. januarja. S predavateljem, ki je tudi avtor novitete, bosta sodelovala igralca Jožko LUKES in Stane STAREŠINIČ.
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO « SLAVKO ŠKAMPERLE » Zaradi velikega zanimania za
razstavo slik in dokumentov iz čitalniške dobe pri Sv. Ivanu
je prosvetno društvo podaljšalo prireditev do vključno 13. decembra.
V petek, 13. decembra ob 20.30 priredi p. d. «S. Škamperle«
PROSLAVO 50-LETNICC CANKARJEVE SMRTI
Predaval bo prof. Alojz Rebula
Slovensko prosvetno društvo «TABOR» — Opčine
vabi člane na prvi redni občni zbor, ki bo v četrtek, 12. decembra 1968, ob 20. uri v Prosvetnem domu z običajnim dnevnim redom.
DVORANA BO OGREVANA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju s Cankarjevo založbo ob 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
NATEČAJ
ki se ga lahko udeležijo učenci in dijaki vseh slovenskih šol, ki delujejo na ozemlju italijanske repuhlike. Natečaj velja za — ILUSTRACIJO CANKARJEVE CRTICE — osnovna in enotna srednja šola. — PROSTI SPIS - vse višje srednje šole
Ilustracije in spise bo ocenila strokovna komisija. Prispevke je treba oddati najkas-neje do 14. decembra letos.
Cankarjeva založba bo vse udeležence nagradila s knjigo, boljše prispevke pa še posebej z izbrano knjižno zbirko.
GLASBENA MATICA
vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v sredo, 18. decembra ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9.
Dnevni red:
1.	otvoritev ter imenovanle skrutinator.jev. zapisnikarja in volilne komisije;
2.	poročila:
a)	predsednika
b)	ravnatelja šole
c)	predsednika odbora orkestra
d)	blagajnika
e)	nadzornega odbora 3 sprememba statuta
4. diskusija 5 volitve 6. razno
Vabilo na občni zbor velja tudi za predstavnike osrednjih kulturno - prosvetnih ustanov, prosvetnih društev in tiska.
NADZORNI ODBOR
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi 13. decembra 1968 ob 20.30 v Malo dvorano Kulturnega doma na predavanje predsednika Planinske zveze Slovenije, dr Mihe Potočnika
Srečanje z gorami
ob izidu istoimenske knjige Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Tržaška knjigama bo ob tej priložnosti razstavila novo knjigo, ki jo bo avtor podpisoval.
NOVOSTI
TRŽAŠKE KNJIGARNE
TRŽAŠKA KNJIGARNA (Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792) ima na voljo naslednje knjižne novosti:
Th. H. van de Velde: POPOLNI ZAKON;
Amado: PASTIRJI NOČI; Šnuderl:
OSVOBOJENJE MEJE;
Larry Collins — Dominique Lapierre: GORI PARIZ? Biografska in kritična študija Franceta Steleta:
BOŽIDAR JAKAC.
GALSBEN A MATICA TRST
V soboto, 14. dec. ob 21. uri v Kulturnem domu
VOKALNO
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Orkester
GLASBENE MATICE
Mešani pevski zbor PD «PRIMOREC» iz Trebč
Dirigent Oskar Kjuder
Solista:
Vilma Bukovec (sopran) Rudolf Franci (tenor)
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom DANILO GORINŠEK
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih
Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ANJA DOLENČEVA Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser:	JOŽKO LUKEŠ
PREMIERA
V	sredo, 11. dec. ob 16. uri PONOVITVE
V	četrtek, 12. dec. ob 16. uri
V	petek, 13. dec. ob 16. uri
V	nedeljo, 15. dec. ob 16. uri
V	ponedeljek, 16. dec. ob 16. uri
V	torek, 17. dec. ob 16. uri
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
Danes, 8. decembra 1968 ob 17. uri bo gostovala v prosvetnem domu na Proseku dramska družina prosvetnega društva Sovodnje iz Sovodenj. Na programu je veseloigra v treh dejanjih, ki jo je napisal Marjan Marinc
»POROČIL SE BOM S SVOJO ŽEN0»
Vljudno vabljeni 1
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu priredi v četrtek, 12. t. m. ob 20.30
CANKARJEVO
PROSLAVO
Nastopajo: moški pevski zbor PD «1. Cankar« pod vodstvom pevovodje Švare ter člani dramske skupine svetojakob-skega društva.
Vabljeni člani in simpatizerji društva, posebno Svetojakob-čani !
Mali ogiasi
»CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nado. mestnih delov. Ulica Rittmayer 4/a,
STAVBNA PARCELA Devin - pristanišče blizu morja, lep razgled na prodaj, Ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici.
PODI IZ PLASTIKE, ploščice Inozemskih in domačih znamk, platna s filcem 2 m širine, umetni parke-ti, cbloge stopnic, specializirana namestitev, brezplačni proračuni, ARTI-GIANA POSATORI, Via Vidali 10, tel. 734-334
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
PETER SHAFFER
ČRNA
KOMEDIJA
(Black Comedy)
Prevedel: DUŠAN TOMŠE Scena: A. LAVRENČIČ Kostumi: A. BARTLOVA Svetovalec za gibe:
ANDRES VALDES Jezikovno vodstvo:
JANKO MODER Režija: MIRAN HERZOG
Danes, 8. dec. ob 16. uri Abonma red B (nedeljski popoldanski) in okoliški
Prodaja vstopnic od torka dalje pri blagajni Kulturnega doma v Trstu. Rezervacije na tel. 734265.
Vozni red avtobusov za predstavo v nedeljo, 8. t. m. Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10. Avtobus št. 2: Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus št. 3:	Sesljan 14.25,
Vižovl.je (Bivio) 14.30, Prečnik 14.40, šempolaj 14.45 Praprot 14.50, Trnovca 14.55. Salež 15., Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Albine Pavlovič vd. Blažina darujeta Justa in Rudi Blažič 2000 Ilir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Blažina darujeta Riosa im Stopar 2000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Blažina darujeta Stok Mihael in Emilija 1000 dir za Dijaški dom.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Blažina darujeta Ema in Fani 1000 lir za športno združenje Bor.
V	počastitev spoimna pok. Albine Pavlovič vd. Blažina daruje družina Michelluzzi 3000 Mr za Planinsko dru. štvo in 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Albine Placerja darujeta Lidiia in Pino 2000 lir za Dijaško matico.
Ob 50. obl-etnici smrti nepozabne mame Marije Demark daruje hčerka Olga 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina gospe Albine Blažina daruje družina Pilat 2000 lir za KASTO.
V	spomin Albine Blažina daruje Lojzka Cebohin 1000 lir za prosvetno društvo Ivam Cankar.
Ob 6. obletnici smrti Katice Kofol daruje Malka Kostnima 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Peipke Baučer in Ivana Corettija daruje nečakinja Gizela 3000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Albine Blažina daruje Pina Cerkvenik - Vouk 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Albine Blažina darujeta družini Rustja in Poldi ni 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Albine Blažina daruje dr. Sonja Mašera 5000 lir v sklad za ((Planinski vestnik«.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Pavlovič vd. Blažina daruje Mario Magajna 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar.
V	spomin pok. Albine Pavlovič vd. Blažina daruje Pina Novak 500 lit za prosvetno društvo Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Pavlovič vd. Blažina daruje Pavla Gombač 500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Pavlovič vd. Blažina, daruje Vekoslav Spanger 2000 lir za spomenik partizanom na Proseku.
V	počastitev spomina pok. Lidije Stojkovič daruje teta Tereza Skerla-vaj 1000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Albine Pavlovič vd. Blažina daruje družina Silvana Mesesnela 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Albine Blažina daruje Lidija Valenčič 2000 lir za Dijaško matico.
ZAHVALA
I
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame in none
ALBINE PAVLOVIČ vd. BLAŽINA
Posebna zahvala č. g. kaplanu Šuligoju, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči otroci in drugi sorodniki
Trst, Izola, 8. decembra 1968.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji oot-i našo drago mamo, taščo, nono in sestro
VALERIJO SEMOLIČ roj. PERNARČIČ
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Žalujoči hčeri VIDA in MIRA z družinama ter sestra MARIJA Mavhinje, 8. decembra 1968.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem znancem in sploh vsem. ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega očeta
ALOJZA PLACERJA
foMtaa eahv SlatrlBO Škamperle njofov apomln.
zahvala članom in odhoru prosvetnega društva >naelA jn vsem, U «0 na kateri koli način počastili
DHIflJINI: PLACER in ROSANO
108H •gf
O potrebi in koristnosti strokovnega usposabljanja
Novi časi in nove razmere, v katerih živimo, terjajo od vsakogar, da je v svojem poklicu čim bolj specializiran; za nespecializiranega človeka je vedno teže priti do službe in dostojnega zaslužka.
Kakor to velja na splošno za vse poklice, je toliko bolj res za kmeta. Ce hoče kmet shajati na svojem posestvu, se hiora stalno izpopolnjevati in se vedno bolj usposobiti, da dobro proda svoj pridelek na trg. Minila je za vedno namreč doba, ko je kmetovalec prideloval v glavnem hrano za svojo družino; sedaj se mora omejiti na nekaj pridelkov, ki jih proda na trsu in z izkupičkom zadosti potrebam svoje družinske enote.
KMEČKA ZVEZA
vabi člane, vse kmete in poi-kmete
jutri ob 19.30
v osnovni šoli v Borštu na predavanje inž. Simčiča o VINOGRADNIŠTVU,
v osnovni šoli v Medji vasi na predavanje dr. Kralja o ŽIVINOREJI,
v osnovni šoli v Saležu na predavanje dr. Gregoriča o KMETIJSKIH STROJIH.
ob 19. uri
v osnovni šoli v Bazovici na predavanje dr. Oblaka o SKUPNIH ZEMLJIŠČIH in
njihovi upravi.
Postal je torej, in biti mora vedno bolj, samostojen gospodarski dejavnik. Zato se pa mora stalno izpopolnjevati in Blede na nove tehnike pridelovanja in glede na zahteve potrošnika.
In prav zato je Kmečka zve-Za tudi letos sklenila prirediti Po naših vaseh serijo predajanj, ki naj s pomočjo strokovnjakov našemu človeku posredujejo, v domačem jeziku m obliki, strokovni pouk, ki je tako koristen in potreben, b°lj kot si včasih sam misli.
O kmetijskih strojih predava domači agronom dr. Marjan Gregorič. Ni treba posebej poudarjati važnosti mehanizacije Pri našem kmetijstvu, ker je v naši pokrajini sorazmerno bajveč strojev, nad državnim Poprečjem. Zato bo prav vsak haš kmet imel koristi od take-Sa predavanja, pa čeprav bi he bilo prav v njegovi vasi in bo moral zato v bližnjo.
O živinoreji, točneje o prehrani goveda predava domačin lz Bazovice dr. Leo Kralj, ži-vinozdravmk. Kako se včasih razmetava denar pri nesmotrnem krmljenju, kaj naše seno ze vsebuje in kaj mu je treba dodajati, pa kako se lahko pri tem denar prihrani bodo lahko Poslušali naši živinorejci na hjegovih predavanjih.
O vinogradništvu, zlasti o kletarstvu, predava evropsko 2han strokovnjak, ravnatelj znamenite vinske kleti Dobro-v° v novogoriških Brdih in Predsednik mednarodne ocenje-valne komisije pri razstavi vina y Ljubljani, inž. Simčič. Od tako uglednega strokovnjaka bodo lahko naši vinogradniki slišali strokovno besedo o sortiranju vina, posebno pa o predelavi grozdja v pristno, zdra-vo in žlahtno vino, ki se za-radi tega tudi bolje prodaja.
O vrtnarstvu in cvetličarstvu, o možnosti razvoja in o tehniki s tem v zvezi predava znajti domači strokovnjak in praktik, inž. Miloš Kodrič. Te dve Panogi, ki imata pri nas še ta-k? veiike možnosti razvoja m ki lahko nudita našemu kmetu hiožnost dostojnega zaslužka, posebno važni in je v interesu vseh, da se teh preda-Vanj udeležijo.
O skupnih zemljiščih in njihovi Ufj,dvi preuava ur. Stani-■*av Oo*ak, aomač strokovnjak Za te in spiosno goapjuaisne Probleme, rvaito nam se stal-ho manjša vrednost jusarskih ZBihljisc, koliko upravičenčev Je zaradi nepoznavanja postopkov izgubilo te pravice, Rano huj se ta zemljišča uporabijo shi itrno m koristno bo snov Predavanj o tej važni zadevi.
O regulacijskih načrtih in KvietijSoOU končno pn.uava domačin dr. inž. arhitekt Darko Jagodic, ki je tudi že sodelo-val pri tehnični izdelavi občinskih regulacijskih načrtov v Paših krajih. Postopek pri izdelavi regulacijskih načrtov, Prožnosti ugovorov, razdelitev Po področjih, kakšne so ome J dve in kaj se sme zidati na Posameznih področjih, kaj to Pomeni za splošen razvoj kraja: to so vprašanja, ki živo za-himajo vse naše ljudi.
Razumljivo je, da je nemogoče hkrati obiskati vse vasi s Predavanji. Ta so se že začela ln se bodo v prihodnjih dneh Padniievala no tem razporedu: KRIŽ (osnovna šolal: 16.12.
Regulacijski načrti in kmetijstvo .
BAZOVICA (osnovna šolal: 9.12. Skupna zemljišča — 19.12. Regulacijski načrti.
PROSEK (osnovna šolal: 12. t. m. Vinogradništvo — 23.12 Regulacijski načrti.
ZGONIK (osnovna šola) : 12. t.m. živinoreja — 20.12. Regulacijski načrti.
KOLONKOVEC	(g o s t i 1 na
«Sorda»):	14.12. Regulacijski
načrti.
BORŠT (osnovna šola): 9.12. Vinogradništvo — 13.12. Skupna zemljišča.
REPEN (občinska kopalnica); 11.12. Vinogradništvo.
MEDJA VAS (osnovna šolal:
9.12.	Živinoreja — 17.12. Skupna zemljišča — 23.12. Kmetij-sKi stroji
MACKOVLJE (osnovna šola): 20.12. Vinogradništvo.
SALEZ (osnovna šolal: 9.12. Kmetijski stroji — 14.12. Vrtnarstvo in cvetličarstvo.
KOROŠCI (društvo):	21.12.
Vrtnarstvo in cvetličarstvo.
LONJER (društvo):	18.12.
Vinogradništvo — 28.12. Vrtnarstvo in cvetličarstvo.
PADR1CE (društvo):	20.12.
Skupna zemljišča.
GROCANA (štev. 61: 13.12. Živinoreja.
CEROVLJE (gostilna) : 17.12. Živinoreja.
MAVHINJE: (osnovna šola):
19.12.	Živinoreja.
Vsa predavanja se bodo začela ob 19.30, razen v Bazovici, kjer bo začetek ob 19. uri.
Pozivamo člane KZ, vse kmete, pa tudi take, ki poleg drugega poklica obdelujejo svojo zemljo, da se predavanj udeležijo, ker so gotovo zanimiva in še zlasti koristna. V teh zimskih večerih, ko ima kmet le malo manj dela, naj se mu ne zdi škoda teh nekaj ur, pri katerih bo slišal marsikaj in prav po domače tudi marsikaj vprašal.	LUCIJAN VOLK
PRISTANIŠKI PROMET V PRVIH DESETIH MESECIH
3.951 ladij pripeljalo in odpeljalo skupno 17.133.800 ton raznega blaga
Ker je na dovoz surovega petroleja za naftovod odpadlo kar nad 14.250.000 ton, je promet s tradicionalnim blagom v primerjavi z enakim lanskim razdobjem nazadoval za okrog 400.000 ton
Neodvisna ustanova za tržaško pri-1 krcalo 101.645 potnikov, med kateri- in 5.733 na tujih ladjah
stanišče je objavila dokončne statistične podatke o prometu v preteklem oktobru. Iz teh podatkov povzemamo, da je v prvih desetih mesecih leta priplulo v naše pristanišče 3.951 ladij, od tega 2.918 domačih in 1.038 tujih plovil. Skupna čista tona-ža ladij je znašala 6.653.747 ton, velikost domačih in tujih ladij pa je bila obratno sorazmerna z njihovim številom: skupna tonaža italijanskih ladij je namreč znašala 2.595.348, tonaža tujih ladij po 6.058.399 ton.
V istem razdobju se je z ladij iz-
Kicaiu 1VI.VTU pulil*««« ,	»«>•«.11
mi je velika večina (98.784) dopotovala z ladjami z italijansko zastavo, medtem ko se je s tujimi ladjami pripeljalo le preostalih 2.861 potnikov. V nasprotno smer pa je v prvih desetih mesecih leta potovalo skozi naše pristanišče 99.623 potnikov, ki so prav tako v veliki ve-čmi stopili na domače ladje (96.751) medtem ko si- je na ladje s tujo za-strvo vkrcalo vsega le 2.872 potnikov. Potniški promet je po vsem tem dosegel v obeh smereh 201.268 potnikov, od tega 195.535 na italijanskih
Blagovni promet prvih 10 mesecev je razviden iz naslednjih številk: domače ladje so v razdobju januar-oktober pripeljale 2.479.171 ton in odpeljale 994.603 tone blaga. Skupaj torej 3.473.774 ton. Tuje ladje pa so pripeljale 13.180.541 ton, odpeljale pa 619.225 ton; skupaj torej 13.799.764 ton. Pri tem izstopa nesorazmerno velik promet s tujimi ladjami v smeri proti Trstu. Razlaga je v lem, da predstavlja glavnino tega prometa dovoz surovega petroleja za nr-ito-vod Trst - Ingolstadt, ki ga skoraj brez izjeme opravljajo tuje ladje.
V strukturi pristaniškega prometa ima surovi petrolej za naftovod najvidnejše mesto. Podatki za prvih 10 mesecev 1968 so namreč naslednji
Včeraj dopoldne so v tržiški ladjedelnici Italcantieri splavili tovorno ladjo «Bakar», ki so jo zgradili za Jugoslovansko linijsko plovbo z Reke
Z OBISKA PIU NAŠIH MARLJIVIH KMETIH
Lepo priznanje za požrtvovalnost in posodobljenje kmečkih posestev
Obnovili so hleve in kleli ter uredili nove
vinograde
(v tonah)
Rude 455.839	72.953	528.792
Premog 222.444	53	222.497
Petrolej 14.247.319 461.859 14.709.178 Drugo razsuto
blago 233.688	947	234.635
Žitarice in
oljč. sem. 54.623	886	96.095
Les	33.483	62.612	96.095
Drugo bi. 412.316 874.778	1.287.094
Skupaj 15.659.712 1,474.088 17.133.800
Dovoz surovega petroleja za naftovod Trst - Bavarska je znašal v o-menjenom razdobju 11.995.058 ton. Ce odbijemo ta podatek od splošnega prometa v prvih desetih mesecih j leta, pridemo do zaključka, da je t tradicionalni pristaniški promet do ' konca oktobra letos znašal 5.138.742 ton. Iz primerjave s podatki za u-strezno razdobje lanskega leta. ko je tradicionalen promet v pristanišču dosegel 5.524.421 ton vidimo, da smo letos nazadovali za skoraj 400.000 ton.
Od kod prihaja blago v tržaško pristanišče? Iz Evrope 2.147.735 ton, z Vzhoda 1.116.173 ton, iz Perzijskega zaliva 1.932.482 ton, iz Sredozemske Afrike 9.745.515 ton. manjše količine pa z drugih svetovnih področij. Iz našega pristanišča pa jc promet namenjen praktično v vse dežele sveta, brez posebnih količinskih izjem za to ali ono deželo. Ce izvzamemo Italijo, kamor je šlo do konca oktobra po morju iz. Trsta nekaj nad 600.000 ton blaga, je bil promet najbolj živahen na relacijah z Vzhodom (v Libanon nekaj nad 50.000 ton), s Perzijskim zalivom in z nekaterimi deželami v Evropi (konico je zabeležila Nizozemska, kamor je šlo nekaj nad 40.000 ton blaga).
Potrošnja v oktobru na našem področju
Te dni smo obiskali nekatere na- I doščenja. še kmetovalce, ki so pred kratkim | Po obisku v prejeli od trgovinske zbornice diplomo in zlato kolajno, kot priznanje za dolgoletno delo in modernizacijo kmetij. Ob kozarcu dobre, zares pristne domače kapljice se je razvil razgovor o njihovih kmetijah in o našem kmetijstvu.
Vsi imajo že vrsto diplom, kolajn in priznanj. Njihova imena smo že večkrat brali v seznamih nagrajenih vinogradnikov, ali zmagovalcev na raznih natečajih, ki jih razpisuje kmetijsko nadzorništvo. Povsod so nas ljubeznivo sprejeli in pri vsakemu je bil razgovor zelo zanimiv.
Najprej smo obiskali Bruna Zaharja v Borštu štev. 58. Bruno «šmoninov» je eden izmed redkih Borštanov, ki se še ukvarjajo samo s kmetijstvom. Vinograde ima pod vasjo in pridela približno 35 hi vina, v novem hlevu pa ima 6 glav goveje živine. Vino proda v osmi-ci, nekaj mleka v vasi, drugo pa nosi žena Milena v Trst, kjer ima
svoje stalne odTmalce. Sin dela v
Borštu smo šli na Kras, k Dušanu Radoviču iz Nabrežine štev, 12B/a. To Je stara nabre-
Dušan Radovič
Bruno Zahar
mestu in v prostih urah pomaga tudi na kmetiji. Pred kratkim je napravil nov vinograd in posadil nad tisoč trt (Merlot in Tokaj). Za svoje vino je Zahar že večkrat prejel nagrade na vinski razstavi v Dolini.
Pošteno, domače vino, se lahko proda, cena mleka je prenizka. Sedaj je malo, ko pa ga je nekaj več so težave za nabiranje in zaradi konkurence iz drugih krajev. Oljke so letos slabo obrodile, lahko pa bi imeli več oljk. Olive iz Brega dajo precej in dobrega olja. V Borštu 'so pred leti imeli dosti več goveje živine in tudi svojo zavarovalnico kot v Bazovici, prenehala pa je že pred zadnjo vojne. Tudi mladina iz Brega si išče zaposlitev drugod in zapušča kmetije. Delo na kmetiji, pravi Zahar, je res naporno, nisi pa odvisen od gospodarja in poleg težav so tudi za-
žinska kmečka družina. Prej so bivali v starem delu Nabrežine, pred nekaj leti pa so se preselili in globoko zadihali. Dušan sl je sezidal novo, čedno hišo in novo gospodarsko poslopje na veliki parceli, blizu ceste, nasproti pošte. Krasna lega, pred hišo vinograd, njive, travnik in gozdič. Tudi Dušan Radovič se ukvarja samo s kmetijo in mu pomaga njegova žena Milena, sinova Ivo in Nevo se marljivo učita, včasih pa tudi malo pomagata. Radovič pridela približno 25 hi vina, pred leti tudi do 60 hi, ko so še obrodile stare trte, ki jih je zdaj odstranil. Vinograde ima na Krasu (črno) in na pašnikih pod Križem (belo). Pred kratkim je napravil nov vinograd v Sempolaju. V novem hlevu ima 6 glav goveje živine. Mleko prodajo domačinom, sicer, pravi Dušan in potrjuje Milena, se ne bi splačalo. Radovič je letos prejel I. nagrado na vinski razstavi v Nabrežini, lani tudi L, predlanskim pa kar dve prvi nagradi (za belo in za črno vino). Sin Nevo ponosno razkazuje vse zlate in srebrne kolajne, ki jih ima njegov očka. Ko se pogovarjamo o živinoreji, mi Radovič pravi, da imajo živinorejci velike težave glede paše. Zaradi cest in velikega prometa si nihče ne upa z živino čez cesto, na pašnik. Tudi v tem je vzrok krčenja števila goveje živine na Krasu.
V Nabrežini Je tudi drugi letošnji nagrajenec, Mirko Radovič, iz hiše štev 67, Dušanov bratranec.
den in Pertot so sploh naj starejše družine v Nabrežini). Pomaga mu žena Lidija, sin ki je letos dokončal trgovsko akademijo, že služi vojaški rok, hčerka pa hodi v osnovno šolo. Mirko je bil najstarejši sin in je od očeta prevzel kmetijo. Po vojni je obnovil vse vinograde, ki jih ima na Krasu in v paštnih nad morjem. Pridela poprečno 60 hi vina. Zgradil si je novo klet, vse vino pa proda v o-smiei. Več ima belega vina, zadnja leta, pravi Mirko, pa je vedno večje povpraševanje po naši črnini, ki jo mnogi imajo že za nekak «medicinal» in ne gledajo na ceno, le da je vino pošteno. V Jilevu ima samo dve kravi, ker ima dovolj dela s trtami in kletarstvom. Tudi Mirko je večkrat prejel nagrade in diplome za svoje vino. Dobil sem ga v vinogradu, nato pa sva zaključila razgovor na domu, Mirko Radovič je navdušen zagovornik združenih oblik sodelovanja. Tako se je najin razgovor sukal večinoma okrog zadružništva in nujnosti, da naši kmetje najdejo skupno pot za združitev svojih sil. V nabrežinski občini se je pred kratkim porodila vse hvale vredna pobuda. Skupina živinorejcev je ustanovila zadrugo, ki bo zgradila in vodila zadružni hlev. Mirko Radovič je predsednik u-p ravnega odbora. Iz dna srca želimo, največ'" uspehe novi zadrugi Iz Nabrežine skozi šempolaj v Praprot, k Alojziju Lupincu, ki je tudi letošnji nagrajenec in je že
Stališče CISL do ravni zaposlitve
Pokrajinska sindikalna zveza i CISL sporoča, da se je sestal njen j izvršni odbor, kateremu so poročali o sestanku pri CIPE dne 29.
| novembra, nakar so razpravljali o stališču CISL do splošnih vprašanj tržaškega gospodarstva. Izvršni odbor je naglasil, da je treba pohiteti z uresničenjem infrastruktur in z novimi industrijskimi pobudami. Odobril je tudi skupni dokument, ki sta ga izdali vsedržavna FIM in zveza CISL po omenjenem sestanku v Rimu.
Izvršni odbor je v zvezi z vprašanjem premeščanja delavcev poudaril, da ni v ladjedelnici Sv. Marka moč reševati raznih vprašanj, s tem da se jih izognejo, marveč s tem, da se jih stvarno lotijo. V zvezi s tem omenja poročilo o sestanku tudi možnost, da delavci izgube od 30 do 40 odstotkov svojih prejemkov. Zaradi tega se CISL ne strinja s tem, da bi dali delavce v dopolnilno blagajno, ali da ne bi delali v proizvodnji. Izvrš. ni odbor je pozval tajništvo, naj si prizadeva, da se odstranijo vse o-vire, ki bi zavlačevale razna dela ter naj glede zaposlitve delavcev odločno nastopa.
CISL, FIM in sindikalna zveza v Trstu menijo, da niso dovolj proučile vprašanj o preureditvi ladjedelnic, saj niso dovolj ocemti pojavov, povezanih z razvojem tržaškega gospodarstva, ravni zaposlitve in negativnih posledic položaja v ladjedelstvu za vse gospodarstvo.
...........................................
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Odobritev raznih železniških del in metanovoda za tržaško obtino
Za železniške povezave bodo porabili 1.350 milijonov, za metanovodsko mrežo pa 1.287 milijonov - Načrti za turistično sodelovanje s sosednimi deželami
PISMO BENEŠKEGA SLOVENCA IZ ŠVICE
Tajnik Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v Yverdonu v Švici nam je poslal poročilo o gostovanju akademske folklorne skupine iiFrance Maroltu v Yverdonu, ki je bilo 27. novembra letos. Pismo je tako polno preproste prisrčnosti in globoke narodne zavesti, da ga objavljamo v celoti:
Dragi Primorski dnevnik!
Naše društvo je komaj dva meseca in pol po svoji ustanovitvi organiziralo v sredo 27. novembra v Yverdonu nastop akademske folklorne skupine «France Marolt».
Prišli so v Yverdon trudni m vendar z radostjo in veseljem na obrazu. Mi Benečani pa smo bili še bolj veseli, ker smo med nami imeli akademsko skupino, ki je govorila enak jezik kot mi. in nobeden ne ve — če ni bil v tujini — kaj pomeni srečati ljudi v tujini, ki govorijo isti jezik, ki nosijo po svetu našo folkloro, našo kulturo in naš slovenski jezik.
Ob 20.30 se je začel koncert Dvorana, v kateri je bilo vsaj 60 beneških Slovencev, ni nehala ploskati pesmim in plesom narodov Jugoslavije. Toplo je bilo v dvorani, še bolj toplo v naših srcih, ko smo videli rezijanske plese. Za četrt ure smo se znašli doma med našimi ljudmi, med našimi družinami, ki jih ne moremo nikdar pozabiti Videli smo se v naših slovenskih Brdih, videli smo se z vso našo revščino pa tudi brez vseh naših pravic.
Tudi več Jugoslovanov iz raznih republik je bilo na tem koncertu.
Drugi dan smo si rekli na svidenje. Težko je bilo to slovo, kakor tisto med dvema prijateljema, ki se že od davna poznata in se ne moreta ločiti. Toda prepričani smo, da jih bomo spet videli, morda doma, morda tukaj. Prepričani smo tudi. da bo drugič še lepše, da bo še več naših ljudi, še več beneških Slovencev prišlo gledat in poslušat slovensko zemljo in nje pesmi in Plese.	Lep pozdrav
I)INO DEL MEDICO
14 B MO 1151«» PBOSEM
predvaja dr.nes, 8. t. ni. ob 16. url Wr.lt Disneya:
Cinemascope barvni tilm:
assotti per
/ danese
(4 jazbeca,ji za 1 danca)
Igrajo: DEAN JONES, SUZANNE PLESCHETTE in drugi
Oktobra letos smo na Tržaškem
nakupili 47.541 kg tobaka, s tem pa se je skupna količina, nakupljenega v prvih desetih mesecih leta, dvignila na 446.221 kg. V primeri z lanskim letom se je prodaja na našem področju povečala za 1,8 odst. Prodaja soli je v oktobru dosegla 1675 stotov, v prvih desetih mesecih leta pa 1226 stotov ali 1,1 odst. več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta.
Potrošnja mesa iz tržaških domačih mesnic je v oktobru dosegla 9351 stotov, kar predstavlja nazadovanje za 6,4 odst. v primerjavi z lanskim oktobrem. V prvih desetih mesecih leta je potrošnja dosegla skupno 85.348 stotov, kar predstavlja nazadovanje za 7 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta. ko so tržaške gospodinje v domačih mesnicah nakupile 91.758 stotov mesa.
Potrošnja rib, mehkužcev in lupi-nariev je v oktobru dosegla 2745 stotov (lani v istem mesecu 2700), v razdobju januar-oktober tega ie-ta pa je potrošnja dosegla 25.603 stote, ali 10,9 odst. manj kakor v ustreznem razdobju 1967. Na občinsko tržnico na debelo so v preteklem oktobru pripeljali 40.083 stotov povrtnine in krompirja ter 43.7231 stotov sadja; v oktobru lanskega leta je znašala prva postavka 35 tisoč 477 stotov, druga pa 38.995 stotov.
Potniški promet na železniški postaji je bil v oktobru za 10 odst. večji kakor lanski v istem času: iz števila prodanih vozovnic (brez abonmajev) je razvidno, da je v tem mesecu iz Trsta odpotovalo z vlakom 62.859 potnikov, medtem ko so jih oktobra lani našteli 57.130.
Deželni tehnični odbor, ki se je v preteklih dneh sestal pod predsedstvom deželnega odbornika Masut ta, je proučil razne načrte javnih del, ki jih bodo opravili v naši deželi.
Med temi načrti je še _ posebno važen tisti, ki ga je predložila ustanova tržaškega industrijskega pristanišča za zgraditev železniške povezave med tržaško postajo, Žavlja-mi in tovarno Grand’ Motori. Po tem načrtu bodo porabili za dela eno milijardo in 350 milijonov lir, in sicer za skupno 3.235 m proge, ki bo služila za prevoz blaga in za delavske vlake Poleg tega bodo gradili tudi priključek od tovarne do morja za prevoz težkih tovorov, ki bodo prihajali in odhajali po morju.
Načrt za prvi obrok del, o katerem je izrekel tehnični odbor svoje mnenje, se tiče zlasti zemeljskih in zidarskih del na progi med Žavlja-mi in tovarno Grandi Motori. Pri tem bodo zgradili tudi več nadvozov. Za prvi obrok del bodo porabili 875 milijonov lir, ki jih bo prispevala dežela.
Odbor je odobril tudi okvirni na-1 črt podjetja Acegat o zgraditvi metanske razdeljevalne mreže za Trst. Nadomestitev sedanjega plina z me-
tanom pomeni razne ugodnosti. Po načrtu bodo podaljšali metanovod SNAM do Katinare Cev, ki jo bodo zgradili od Katinare do Broletta, bo široka 350 mm. Tu bodo namreč odvzeli metanu še del pritiska, tako da bo v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejujejo razdeljevanje plina v našem mestu Iz Broletta se bodo odcepili trije plinovodi na področje Ul. Giulia, v Rojan in v
6lrnrlr>ni 7 /irlnkni Gtl in Inrtn nn/ldin
bodo stala eno milijardo 540 milijonov lir. Načrt za ta dela je pripravilo deželno ravnateljstvo za gozdove, odobrilo pa jih je pristojno ministrstvo. Ta dela spadajo v načrte za gospodarski razvoj dežele in jih bodo opravili v celoti na račun države. Med drugim bodo porabili 250 milijonov lir za povodje gornjega Tilmenta in za Belo. 90 milijonov lir pa so namenili tržaškemu gozd-
in uporabljali metan tudi v druge namene. Izdatek bo znašal eno milijardo 287 milijonov lir.
Kar se tiče cest, je odbor odobril dodatno dražbo del za različico pri načrtu za gradnjo mostu čez reko Belo v Klužah (Chiusaforte), in sicer na cesti, ki pelje v dolino Reklanice. Ta dodatna dražba je postala potrebna, ker so ugotovili, da šo botrfebha^hdkafeba regulacijska vodna dela na reki. Med drugimi načrti? ki so jih odobrili, je tudi načrt za zgraditev dvajset stanovanj v Rocolu, ter načrt za zgraditev greznic v Muzzani.
* * *
Deželni odbor pa je odobril načrte za razna vodna in gozdna dela na področju gorskih melioracij, ki
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
SEJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobren sklep o zgraditvi šole v Briščikih
Skedenj. Z odobritvijo tega načrta | nemu inšpektoratu Med drugim bo-
bodo v Trstu lahko krili tudi bo J~ -----------:,i ----- J~'~ -	-
doče potrebe mesta, ki se bo širilo,
osnovne
do opravili razna dela v Trbižu, Naborjetu, Pušji vesi v Gorjanih, v Brdu, Tipani Ahtenu, Fojdi, Ta-vorjani, Srednjem, Grmeku, Dreki, Prapotnem, v Dolenjah in na Tržaškem v Dolini.
• * *
Ob navzočnosti odbornika za turizem in podpredsedn-ka ueželnega odbora Mora je bil v Vidmu na sedežu pokrajinske turistične ustanove sestanek, na katerem so obravnavali vprašanja, povezana s turistično propagando Navzoč je bil tudi predsednik tržaške pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin. Šlo I je predvsem za predlog slovenskih ' turističnih ustanov, da bi obe mejni deželi pripravili načrt za skupno turistično propagando. Domenili so se, da bodo stvar globlje proučili in jo ponovno načeli no turistični konferenci v naši deželi, ki se je bodo udeležili turistični delavci Fur-lanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške in Koroške. Zatem so proučili načrt propagonde v tujini za prihodnje leto. Propagandistično dejavnost bodo opravili na Švedskem, na Holandskem, v Angliji, Švici in delno v Franciji.
Odobreni prispevki za vožnje kom - Odobrena obračuna za
in nagrade tlijo-leti 1966 in 1967
Sinoči je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, na kateri je župan najprej sporočil, da po novem zakonu imajo tudi občine do 5.000 prebivalcev pravico do lekarne. Zaradi tega je občinski svet odobril sklep, naj občinska uprava sporoči pokrajinskemu zdravstvenemu uradu, da vključi v stalež lekarn tudi lekarno v zgoniški občini. Nato je občinski svet odobril nekatere sklepe občinskega odbora. Med temi je sklep, da se v Briščikih zgradi v okviru zakona o šolskih gradnjah poslopje za osnovno šolo z državnim prispevkom. Drugi sklep se tiče prispevka občine za nagrade in za prispevke
za vožnjo dijakom višjih srednjih šol in sicer 541.000 lir za vožnje in 360.000 lir za nagrade, ki jih prispeva deželna uprava. Kot prispevek za nakun knjig in kritje stroškov za vožnjo potrebnim dijakom srednjih šol pa bo občina prispevala 10 odstotkov, t. j. 100.000 lir, dežela pa 900.000 lir. Občinski svet je tudi odobril izdatek 200.000 lir za novo ograjo ob spomeniku padlim v Saležu ter izdatek 50.000 lir za vence, ki so jih položili na spomenike ln grobove padlih.
Nato Je občinski svet odobril pravilnik za občinskega stražarja. Tako bo tudi zgoniška občina imela sedaj svojega stražarja. Za revi-
5 V. JAKOB
za
m iiiiiiiiiiiiin mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minil n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii j zorje računov za leto 1968 so bili
izvoljeni Miro Žigon, Danilo Milič in Karlo Grilanc. Občinski svet je tudi odobril občinski obračun za leto 1966 in za leto 1967; nato pa so občinski svetovalci sklenili, da se razpiše notranji natečaj za dve otroški vrtnarici.
Ob zaključku seje je župan opozoril občinske svetovalce, da so na dnevnem redu še tri zelo važne točke, med katerimi občinski proračun za prihodnje leto in razprava o ugovorih ter pripombah glede občinskega regulacijskega načrta. o teh zadevah bodo razpravljali na prihodnjih sejah.
SMRT ZASLUŽNE SLOVENKE ALBINE PAVLOVIČ vd. BLAZINA
Mirko Radovič
se ukvarja samo s kmetijstvom in izhaja iz stare kmečke družine (Radovič, Caharija, Gru-
Alojz Lupine
večkrat dobil nagrade za svoje vino. Tudi Alojz Lupine je iz stare kmečke družine. Pred vojno je nekaj let delal v trgovini v Trstu, potem se je vrnil na kmetijo. Leta 1950 je odprl v svoji vasi malo trgovino. Tako se ukvarja s kmetijstvom in zraven še s trgovino. Vina pridela od 40 do 50 hi in ga proda gostilnam, ali pa v o-smici. Redi 4 krave, mleko oddaja mlekarici, nekaj pa ga proda doma. Z mlekom, pravi Lupine, ni kaj prida. Na kmetiji mu pomaga sin, ki se je včlanil v novoustanovljeno kmečko zadrugo za zadružni hlev.
Alojz Lupine je tudi eden izmed redkih čebelarjev na Tržaškem. I-ma 30 panjev, med pa proda večinoma doma. Pred leti je vozi! čebele na letno pašo, na Postojnsko i in v Vipavsko dolino, zdaj pa nikamor, ker so težave zaradi formalnosti na meji. Z Lupincem se pogovarja tudi o strokovni izobrazbi kmetov, ki je nujno potrebna za vsak napredek, toda tega se mnogi ne zavedajo.
A. Bubnič
Včeraj smo spremili k zadnjemu počitku Albino Pavlovič vd. Blazina, ki je v vsem svojem življenju imela pred očmi bodočnost svojega naroda.
Žalni sprevod je krenil iz mrtvašnice bolnišnice pri Magdaleni v cerkev pri Sv. Jakobu, kjer se je zbrala velika množica ljudi, zlasti od Sv. Jakoba, ki so pokojnico poznali in spoštovali. Po cerkvenem obredu so krsto v spremstvu svojcev, sorodnikov in najbližjih prijateljev odpeljali na pokopališče pri Sv. Ani. kjer se je od pokojnice v imenu bivših mladinskih društev z ganljivimi besedami poslovil Lojze Spanger.
Pokojna Albina iz zavedne druži-
ne Pavlovičev, je v letu 1924 sklenila zakon z ranjkim Justom Blažino, ki je kot talec bil leta 1944 obešen v Ulici Ghega.
Iz tega zakona so se rodili sinovi partizani in aktivisti v narodnoosvobodilni borbi, izmed katerih je bil sin Miran borec NOV in sin Sandi, znani planinec, interniran v Nemčiji.
Vsi sinovi so bili vzgojeni v naprednem narodnem duhu. za kar gre vsa čast rajnki mami Albini.
Bila je soustanoviteljica Mladinskega društva «Prosveta» pri Sv. Jakobu v Trstu in nosila to mladinsko antifašistično misel vse do svoje smrti.
V	najhujši stiski, ko so ji obesili moža, internirali sina, je znala pogumno kljubovati vsem neprilikam in se ni udala niti grožnjam esesov-cev, ki so jo hoteli prisiliti na razna izpovedovanja.
Ta svoj čut antifašizma je znala hraniti vsa dolga leta povojne borbe in reče se lahko, da je bila vzor matere v hudih in tudi srečnejših pnvomif letih.
V	njeni hiši ni nikoli manjkal »Primorski dnevnik”, ki je bil zanjo vzor narodne bitnosti.
Naj počiva v miru res velik lik narodne napredne žene, ki je na oltar boljše bodočnosti žrtvovala vse, kar je imela
Naj ji bo lahka domača zemljica, ki io je tako vroče ljubila
Sinovom Marinu, Sandiju in Egonu ter hčerkama Nevi in Lizi naše najgloblje sožalje.	F.ač
O Prihodnji petek bo v krožku za
socialne študije «Gaetano Salvemi-ni» v Ul. Mazzini 32 predavanje baritonista Giuseppa Zecchilla na temo «Danes daje lirično gledališče: cinizem, protest, napetost.« Zecchil-lo je sedaj v Trstu, kjer nastopa v ((Izžrebani nevesti«.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
t k s i
Viale XX Settembre IH/IH
si:boki.i:x
VSE ZA KINO IN FOTtKJRAPSKl MA 1EK1A1 Irst Ul Mazzini i3 lel JHH-Jfil
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
SESLJAN št. 54
pri hotelu Mirabel
iln &ičt(»Un
Bonboniere - darila - hišne potrebščine - lestenci
KRZNAR-IVO
PELI.I( ( ERIA
NINO FERLUGA
VISCO - 3 Km od Palmanovi Tel 99-626
Vse vrste Krzna Izvršujemo naročila po meiri - Specializirani v izdelavi terana «cincilia» - Raznovrstna popravila
Najugodnejše cene!
P rimors JčlTlnovnifc

NEDEUA, 8. DECEMBRA PONEDELJEK, 9. DECEMBRA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja - 9.00 Maša 10.00 Godalni orkester - 11.15 Oddaja za najmlajše - 11.40 Rin-garaja 12.00 Nabožna glasba -
13.30	Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu 15.30 Calderon de la Barca: «življenje je sen* -
17.10	Koncert - 17.45 Mali ansambli - 18.45 Operetne melodije -
17.30	Lahka glasba - 20.00 Šport -
20.30	L. Rehar: «Kočijaž in posti-)jon» - 21.00 Plošče - 22.00 Šport -
22.10	Sodobna glasba.
TRST
11.00	Skladbe za orgle - 11.20 Tržaški motivi - 12.15 Športni pregled - 14.00 El Campanon.
KOPER
7.30,	12.30, 14.00, 19.15 Poročila
-	7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Ob 50. obletnici smrti I. Cankarja
-	9.45 Orkester 10.00 Prenos RL
-	10.30 Ansambel Brasseur - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci II 50. 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja -
22.10	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
9.00	Ura glasbe - 11.40 Roditeljski krožek 12.00 Kontrapunkt -
13.35	Betti C ur tis in Giorgio Gaber - 15.10 Motivi pod vedrim nebom - 15.30 Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert - 20.20 Glasbeni variete - 21.10 Športna nedelja - 21.25 Kvintet Handt -22.20 Zbori z vsega sveta.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila
8.45	Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 12.00 Športna prognoza -13.00 Mednarodna božična razstava -
13.35	Spored s P. De Filippom -
14.30	Aktualnosti - 15.45 Preizkušajo se diletanti - 16.35 Športna nedelja 17.35 Fantazija popevk
18.45	in 20.00 Plošče in skeči -
21.00	E. Melani: «Primer majorja Marlina» - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.35	Skladbe za crgle - 11.00 Operni koncert 11.50 Ibert in Martinu - 13.00 Veliki interpreti -
14.30	Beethoven in Dvorak - 15.30 M. Dur:;i: «11 nume* - 16.30 Komorni koncert - 1915 Koncert -
20.00	14 VVilsonovih točk - 20.30 Koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Beethoven in Schumann -0.00 Na sporedu Gračaninov - 10.10 Dvorak, Tri bagatele - 11.00 Antologija interpretov - 12.55 Schubertova simf. štev. 2 - 14.35 Ghe-dini, Žalni koncert.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 12 00, 13.00, 19.30 Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 7.50 Inform. oddaja -
8.05	Janevski Dolinar- «Sladkorna pravljica* - 9 05 »Dober dan vam želi Mirko Bogataj* - 10.05 Še pomnite, tovariši..: A. Pogonski: Varšavska vstaja 10.30 Pesmi borbe - 13.15 Veliki orkestri -
13.30	Športno popoldne - 15.30 Ansambli narodnih melodij - 16.00 Ivan Cankar: «Dvo,jna resnica*, humoreska - 16.15 »Glasba ne pozna meja* 17.05 Slovenske popevke - 17.30 Ivan Potrč: »Sreča-nje* - 18.19 «V dno srca* - 19.00 Lahko noč, otroci’ 19.15 Glasbene razglednice 20.00 «V nedeljo zvečer* 22.15 Serenadni večer -
23.05	Literarni nokturno - 23.15 Veliki plesni orkestri.
ITAL. TELEVIZIJA
9.55 Maša - 12.30 Settevoci -
13.30	Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 športno popoldne -
17.00	Spored za mladino - 18.00 Varietejski spored - 19.00 Dnevnik
-	19.10 Registriran polčas nogometne tekme - 19.55 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 Procesi pri odprtih vratih - 22 15 Športna nedelja
23.10	Dnevnik.
II. KANAL
17.15	Planinske pesmi - 17.50 G. Neveux: Querela contro ignoti -
21.00	Dnevnik 21.15 Film »I bu-giardi* 22.15 Settevoci.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 Šola - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -
17.00	Pacchiorijev ansambel -17.20 Čar glasbenih umetnin - 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Šola - 18.50 Zbor Montasio - 19.20 Melodije - 20.00 športna tribuna -
20.35	Sestanek s Fansi - 21.05 Be-ličič: Težki dan - 21.25 Melodije -
22.00	Pihalni trio.
TRST
12.05 Pacchiorijev ansambel -12.25 Tretja stran - 13.40 Svevo in tržaški iredentizem - 13.50 Koncert - 14.30 Bartok, Koncert št. 3.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00,
19.15	Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Kitarist Cenci - 11.00 Otroški kotiček
-	11.15 Vesela glasba - 11.45 Plošče Ricordi - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve -
15.30	Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek - 1710 Prijetna glasba - 17 40 Duo Brezigar-Bidussi - 18.00 in 19.30 Prenos RL
-	19.00 Orkester - 22.00 Glasba za vsakogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Zvočni trak - 10.35 in 11 08 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi - 16.30 Melodije - 17.10 Program za mladino - 19.13 Roman -
20.15	Sestanek petih - 21.00 Koncert - 22.30 Glasbeno-govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album 10.00 Rossini, 11. nad. - 10.40 A. Lupo in glasba -
11.40	Pesmi desetletja -	13.00
Športni pregled - 14.05 Juke box -15.00 Izbrane plošče - 15.35 Nea peljske - 16.35 Glasbena enciklopedija - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Leteči krožniki - 20.01 Operni pro gram - 22.40 Francoske plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Nabožna glasba - 10.45 Rahmaninov, Sonata opus 19 -11.20 Liszt in Dvorak - 12 55 Antologija interpretov - 15.30 Rossellini: La leggenda del ritorno - 16.35 Skr-jabin, Poem - 17.45 Haydn, Koncert - 18.15 Gospodarska rubrika
-	18.45 Kulturni pregled - 20.30 Prosperi: Dialoghi davanti a Ge-rusalemme.
FILODIFUZIJA
8.00	Haendel, Koncert; Haydn, Simf. štev. 82 - 8.40 Skladbe za orgle - 9.00 Rahmaninov, variacije - 9.15 Operni koncert - 11.00 Veliki interpreti - 12.30 Mendelssohn, Trio opus 49; Smetana, Kvartet štev. 1.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.50 Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja -8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 «Cicibanov svet* - 9.30 Paleta zvokov - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Kajuhove Ljubezenske poje R. Franci - 12.30 Kmetijski nasveti -
12.40	Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije -
15.40	Zbor «Abraševič» - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Masse-net: iz opere «Manon* - 18.00 Ak tualnosti - 18 15 »Signali* - 18.35 Mladinska «Interna 469» - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Marjana Deržaj - 20.00 Simf. orkester RTV Ljubljana - 22.15 Jazz - 23.05 Literarni nokturno — Ivan Cankar: Romance - 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30,	17.30, 20.30, 23.15 Poročila
-	10.30 in 15 00 Šola - 12.30 Poljudna znanost: Človek in mesto
-	13.00 Roditeljski krožek - 17.00 Giocagio - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Robespierre - 19.45 Šport in kronike - 21.00 Film: I compagni.
II. KANAL
19.00	Angleščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 Dvajset let odnosov med Ameriko in Evropo 22.15 Gioac-chino Rossini - 23.05 Magija.
JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 14.-XII. 1968
NEDELJA, 8. decembra
17.30,	20.00, 22 25 Poročila - 9.35 Dobro nedeljo voščimo - 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Filmska matineja - 15.10 TV kažipot - 15.30 Prenos športnega dogodka - 17.00 Šahovski komentar 17.35 Potopisna reportaža 18.05 Saga o Forsytih 19 10 Lažna opora — film 20.50 Glasbena oddaja -21.50 Športni pregled - 22.20 Propagandna oddaja
PONEDELJEK. 9. decembra
20.00	in 22 45 Dnevnik in poročila s kongresa ZKS - 9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 14.55 Kongres ZK Slovenije 18.00 Po Sloveniji 18 25 O samostojnosti otroka - 18.50 Levinja — film -19.20 Harmonikarski orkester Ljubljana Šentvid 20 50 Ivan Cankar: Hlapci — predstava Drame.
TOREK, 10. decembra
17.55, 20.00 in 22.45 Poročila in congres ZKS 9.35 in 14.45 TV v šoli 10.30 ln 15.40 Angleščina -
11.00	in 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.40 Francoščina 18.05 Risanki Gustav 18.15 Način prehranjevanja 13,35 Nekaj o pranju 18 45 Jože Privšek in Marjan Kralj 19.05 Z delegati na kongresu 20.55 Preganjan — film
22.15	Trije dueti in en solo.
SREDA, 11. decembra
9.35	TV v šoli 14.35 Kongres ZKS 18.00 Pisani trak 18.20 Ne črno ne Lelo - 19 05 Glasbeni la-
boratorij - 19.45 Cikcak - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ob 50-letnici smrti I. Cankarja - 21.50 Z lokom nad leva — film - 23.10 Poročilo s kongresa.
ČETRTEK, 12. decembra
17.10	in 20.00 Poročila - 9.35 in
14.45	TV v šoli - 10.30 in 15.40 Nemščina - 11.00 Angleščina -16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.15 Pravljica o treh cmokih - 17.30 Otrok in igrača - 18.00 Po Sloveniji 18.20 Narodna glasba - 18.40 Ob 50-letnici hoja za severno mejo - 19.05 Dekleta in fantje - 19.45 Cikcak - 20.30 in 22.10 Poročilo s kongresa ZK Črne gore - 20.50 Saga o Forsytih - 21.40 Kulturne diagonale.
PETEK, 13. decembra
20.00	in 22.45 Poročila - 9.35 in
14.45	TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 11.30 Francoščina - 17.30 Daktari —• film - 18.20 Koncert - 19.05 Na poti od Suhe do Bohinja - 20.30 Kongres ZK Črne gore - 20.50 U-porniška gibanja v filmski upodobitvi: Severni Vietnam - 22.15 F. Chopin: Drugi klavirski koncert.
SOBOTA, 14. decembra
18.15	in 20.00 Poročila - 9.35 TV v šoli - 18.20 F. Bevk: črni bratje
-	19.20 Vzpon in padec diktatorja
-	19.45 Cikcak - 20.30 Kongres ZK Črne gore - 20.50 Festival zabavne glasbe JLA 21.50 Humoristična oddaja - 22.30 Sherlock Holmes — film 23.20 Športna re portaža 23 50 Četrtfinalne wa terpolo tekme za evropski pokal
Gorlšbo-beneški dnevnik
NA PREDLOG GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE
Tristranski sestanek v Ljubljani za izmenjavo novoletnih voščil
Udeležili se ga bodo občinski predstavniki Gorice, Nove Gorice, Celovca in Ljubljane, da bi poudarili skupno željo po miru in sodelovanju
OB ZAČETKU SEZONE
Novi igralci v Goriškem gledališču
Občinska skupščina v Novi Gorici odobrila prispe, vek za gostovanje ansambla v Beneški Sloveniji
Med novoletnimi prazniki se bodo v Ljubljani srečali občinski predstavniki Gorice, Nove Gorice, Celovca in Ljubljane, da bi si izmenjali božična in novoletna voščila. Sestanek so lani predlagali občinski zastopniki Gorice, da bi si predstavniki treh sosednjih dežel ob prehodu starega na novo leto izrekli voščila, poudarili svojo voljo po sodelovanju ter zaželeli svetovni mir in sožitje med narodi. Letošnje srečanje bo 27. decembra.
Občinski odbor je pod vodstvom župana Martine na seji v petek zvečer odobril načrt za spremembo trase državne ceste št. 56, ki bo obšla Koprivo, št. Lovrenc, Mošo in Ločnik ter bo prek novega mosta čez Sočo od mesta zapeljala v Gorico. Občinski odbor se bo znova sestal v ponedeljek, občinski svet pa v petek 13. decemibra od
18.30.
Odborniki so odobrili odkup zemlje za industrijske naprave v drugem področju industrijske cone, občinskemu svetu pa bodo predla-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Pobiranje zapadlih davkov v Sovodnjah in v Števerjanu
Goriška izterjevalnica davkov sporoča, da bodo njeni uradniki pobirali zapadli obrok davkov na županstvu v Sovodnjah v torek 10. decembra od 8. do 12. ure.
V sredo 11. t.m. pa bodo pobirali zapadle davke na županstvu v Števerjanu prav tako od 8. do 12. ure. Kdor si želi prihraniti pot v Gorico in stroške, lahko plača svoje davke ob tej priliki.
Mladi literati iz Gorice in Nove Gorice so nastopili v petek zvečer na literarnem večeru v klubu «Simon Gregorčiči). Program je bil sicer nekoliko okrnjen zaradi prisilne odsotnosti nekaterih goriških dijakov in tudi že napovedani Tržačani niso prišli. Kljub temu pa so prisotni, med katerimi smo opazili mnogo mladih, z zanimanjem poslušali recitacijo pesmi in branje proznih sestavkov mladih umetnikov.
Nastopili so Boris Baša iz Gorice, ki je bral svoje pesmi in prozo, Vojko Novak in Stane Žgavc iz Nove Gorice, ki sta recitirala pesmi, Pavel Zgaga prav tako iz Nove Gorice, ki je bral pesmi in prozo. Nekaj pesmi drugih mladih avtorjev iz Nove Gorice je bral Srečko Špik.
Baša je že objavil nekaj svojih sestavkov v tržaškem dijaškem listu «Literarne vaje». Novogoričani pa objavljajo svoje dela v listu «Clovek», ki že nekaj časa izhaja v Novi Gorici in katerega urejajo dijaki sami. Novogoričani so prikazali še delovanje dijakov v tem mestu in napovedali za prihodnji četrtek Cankarjev večer (večer bo v dvorani občine ob 18. uri) na katerem bodo nastopili mladi literati vse Primorske. Izrazili so željo po poglobitvi stikov med goriškimi in novogoriškimi dijaki ter povabili
gali v odobritev odstopitev zemlje industriji Mark za izgradnjo industrijskega obrata v Ul. sv. Mihaela. Občina bo izplačala naprej-ščino za namestitev javnega telefona v Gradiškuti. Podjetju Bral-co so zaupali namestitev ogrevalnih naprav v športnem parku na Rojcah, za razširitev Ul. Lan-tieri pa so namenili skoraj 8 milijonov lir, odkupili bodo hišo za razširitev Ui. Faiti in sprejeli ko-lavdadjo za popravo opornega zidu v Grojni ter spremenjene cene za
V Grgarju nad Novo Gorico so od letošnjega septembra v teku raziskovalna in obnovitvena dela v tamkajšnji župni cerkvi. Začelo se je z legendo! Ta pripoveduje, da je v grgarski cerkvi grob Uršule Ferligoj, ki je leta 1530 zagledala Marijo. Ta naj bi jo zaprosila, da se na Skalnlci — Sveti gori sezida cerkev. Svetogorsko cerkev so potem ter postavili, Uršul ininega groba pa vse doslej še niso našli.
Radovednost Je gnala domačine, da so ob obnovitvi v obeh vojnah skoraj docela uničene cerkve po-
Goričane na sodelovanje v njihovem listu.
Po branju sestavkov se je razvila zanimiva debata o vlogi dijakov pri nas, o nepravilnostih ki se dogajajo na nacionalnem področju, o pomenu pravilne vzgoje staršev in tudi šolskih vzgojiteljev na tem področju.
Prihodnji petek bo na sporedu klubskih večerov zanimiv prikaz nastanka in razvoja Nove Gorice, mesta, ki je nastalo tik pri državni meji pred dvajsetimi leti. Predavala bosta arhitekt Tomaž Vuga, direktor zavoda za urbanizem v Novi Gorici in Rudi Simac, pomočnik načelnika za gospodarstvo pri občini Nova Gorica.
V petek zvečer ob 19. uri je prosvetno društvo iz Sovodenj priredilo na svojem sedežu miklavževa-
asfaltiranje notranjega dela Ul. Carso.
Primanjkljaj mestnega avtobusnega prometa v avgustu znaša 5,4 milijona lir; uslužbencem AGT bodo izplačali 1,6 milijona Ur, za katerega so se občinski predstavniki pogodili z delavci. Zavrnili so prošnjo za izstavitev obrtnice trgovini v Ločniku, ki bi prodajala po enotni ceni. Na prihodnji seji svetovalcev bodo najeli posojilo 150 miUJonov lir za ureditev cestnega omrežja pri Rdeči hiši.
gledali tudi za oltar. Prof. Emil Smole, direktor Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici, je grgarskega župnika že prej zaprosil, naj ga nemudoma obvesti o kakšni morebitni najdbi. Na to možnost je sklepal zaradi različnih znakov, k; so kazali, da utegnejo biti pod gotskim presbiterijem ostanki še starejših gradenj. Domneva se je izkazala za upravičeno. V oltarnem delu so tako odkopali del zi-
Romanska grgarska plastika iz 13. stoletja
eno knjigo vsakemu
nje z obdaritvijo otrok iz slovenske in italijanske osnovne šole *j Sovodnjah in otrok iz tamkajšnjega otroškega vrtca.
Ob napovedani uri so domačini napolnili dvorano do kraja. Prevladovali so seveda otroci, bilo pa je tudi precej starejših, zlasti mamic, ki so jih spremljale. Najprej so gledali kratke filme za otroke, nato pa je prišel Miklavž s svojim spremstvom angelov in parkljev in začelo se je razdeljevanje darov. Otroci so prejeli tudi lepe knjige ,ki jih je Miklavž prejel preko Slovenske prosvetne zveze iz Gorice. Bilo je več darilnih paketov tudi za odrasle, nekateri tudi s precej šaljivimi darili.
Ob najboljšem razpoloženju vseh se je obdarovanje zaključilo še po 22. uri.
Uspela stavka delavk v Gradiški in Zagraju
Delavke vseh kategorij v občinah Zagraj in Gradiška so se udeležile včeraj splošne stavke, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL In UIL iz protesta zaradi zapore tovarne INTES v Zdravščini.
Delavke in delavci podjetja INTES so šli v povorki in s transparenti skozi Gradiško. Stavke so se udeležile vse kategorije delavk v industriji, trgovini, denarnih zavodih in občinski službi. Solidarni so bili tudi trgovci, gostilničarji in obrtniki, ki so točno ob 10. uri spustih navojnice svojih lokalov. Na zborovanju v kinu Eden ob 10.30 v Gradiški, so govorili sindikalni predstavniki Bergomas za CGIL, Padovan za CISL in Lodolo za UIL.
Solidarnost socialistov z delavci podjetja INTES
Pokrajinski odbor socialistične stranke, ki se je sestal v pett\ v Gorici, je izglasoval solidarnostno resolucijo z delavci tekstilne tovarne INTES v Zdravščini, kjer so lastniki te dni izvedli zaporo tovarne, da bi na ta način prisilili delavstvo k odstopu od nekaterih sindikalnih zahtev. Prav tako je odbor PSI izrazil solidarnost z delavci podjetja Meteor v Ronkah in Italcantieri v Tržiču, ki se že več časa borijo za izboljšanje mezd.
Goriški socialisti so podprli tudi zahtevo po razorožitvi policijskih oddelkov, ko vzdržujejo red ob priliki sindikalnih sporov, da ne bi prišlo do ponovitve krvavih dogodkov v AvoU na Siciliji.
Kot zastopnike goriške federacije PSI v deželnem odboru stranke so izvolili tajnika Dellaga in dr. To-massicha kot predstavnika večine in prof. Zucallija kot predstavnika manjšine v goriški federaciji PSI.
du romanskega izvora. Datirati ga je mogoče v 12. stoletje. In tako so našli v Grgarju namesto legendarnega groba doslej najstarejšo znano arhitekturo te vrste v tem delu Slovenije.
Ta najdba je spodbudila raziskovalce, da iščejo še naprej. Prav te dni je na delu v Grgarju akad. slikar Rafael Nemec, ki utrjuje o-stanke gotske stenske slikarje. Arheolog goriškega muzeja Drago Svoljšak pa bo sondiral še ladijski prostor. Pq rezultatih arheološke raziskave bo mogoče sklepati na celotno velikost grgarske romanske arhitekture.
Nedavno pa je prišlo v Grgarju do nove, sicer drobne, a nič manj pomembne nove najdbe. Blizu romanskega zidu je tičal v zemlji košček pozelenele bronaste pločevine — mogoče ga je držati na dlani. To pa ne bj bilo še nič posebnega, ko bi pločevina ne bila plastično izoblikovana. Na reliefni upodobitvi je prikazana Marija. Frontalno stoji pred nami, z rokami na prsih, kar je bila za tiste čase značilna molitvena drža. Okoli glave ima svetniški sij, njena oblačila se ji simetrično gubajo, stoji na plastičnem podstavku. Velik mir in zaupanje dihata iz te drobne umetnine.
že po kraju najdbe je mogoče romansko grgarsko plastiko datirati v 12. stoletje. Na ta čas pa kažejo tudi slogovne značilnosti, pa tudi nekateri drugi znaki, med tern! luknjice, skozi katere je bila plastika pribita na podlago — verjetno na križ ali morda na platnice knjige. Ob teh drobnih luknjicah je na robovih in vogalih še 14 večjih, okroglih. Vanje so bili verjetno vdelani dragi kamni. Grgarska najdba je zdaj brez njih, toda starost in umetniški pomen sta jo napravila še mnogo bolj dragoceno.
Pred prof. Emilom Smoletom je zdaj zanimiva naloga, da ugotovi, od kod je romanska Marija prišla v Grgar, kje je kraj in krog njenega nastanka. Po sledovih te plastike bo treba najprej v Benetke, kajti beneško - bizantinske značilnosti so očitne.
Grgarska romanska plastika je najstarejša plastika te vrste v Sloveniji. Starejši utegnejo biti le nekateri vrezi v kamen, toda grgarska najdba je prva po naselitvi Slovencev, ki ima ob kulturno-zgodo-vinskem tudi umetniško, estetsko vrednost.
Dosedanje najdbe v Grgarju zavezujejo in obetajo. Nadaljevali jih bodo v kolikor mogoče širokem obsegu. Novogoriška občina je v ta namen že obljubila potrebna sredstva. V začetku prihodnjega leta bodo opravili v Grgarju tudi arheološke raziskave v okolici cerkve, kjer si raziskovalci o-betajo najti srednjeveško grobišče, že sedaj pa arhitekti pripravljajo načrt, kako zagotoviti grgarski župni cerkvi normalno delovanje, o-benem pa omogočiti ogled zanimivih najdb vsem strokovnjakom in turistom, ki bodo odslej še raje obiskovali Grgar.
Vesli za upokojence INPS
V	Gorici in po drugih občinali oa Goriškem bodo v prihodnjem tednu izplačevali 13. obrok letošnje pokojnine po naslednjem vrstnem redu: :
V	ponedeljek, 9. t.m. pokojnine INPS kategorije IO, v torek kategorije SO, v sredo kategorije IR, SR, SO in IO. V četrtek, 12. t.m. bodo izplačevali 13. obrok državnim upokojencem, dne 13. in 14. decembra pa INPS kat. VO in VR.
Bolniška blagajna INAM sporoča svojim zavarovancem-upokojen-cem, da so v teku na njenih teritorialnih sekcijah v Gorici, Tržiču, Gradiški in Krminu postopki za obnovo zdravniške knjižice za dvoletje 1969-1970. Upokojenci, ki zadeve še niso uredili, naj to o-pravijo čim prej. Zadnji rok zapade 31. t.m., vendar je treba prijavo vložiti do 15. t.m.
V Goriškem gledališču izvajajo razne pobude in ukrepe v okviru načrta, da bi ansambel čimprej razširil svojo dejavnost. Gledališče naj bi se postopno razvilo v poklicno ustanovo za vso Primorsko. Skupaj s Slovenskim gledališčem iz Trsta naj bi zagotavljalo predstave tudi v najbolj odročnih krajih; posebej pa v Novi Gorici poudarjajo pomen gostovanj pri rojakih na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Te dni so nastopili službo v ansamblu Jože Zalar, Dragica Kokot in Anton Solar. Vsi trije igralci so pred leti že bili v tem gledališču, a so pozneje zaradi raznih razlogov zapustili Novo Gorico. Na novo pa se je zaposlila igralka Mateja Glažar - Babičeva. Sprememba je nadalje v tem, da se je dolgoletni član Goriškega gledališča Aleksij Pregare izselil v Gorico, kjer bo odslej živel in deloval.
Tako se torej postopno oblikuje ansambel kvalitetnih igralcev, ki jih vodi novi direktor in umetniški vodja gledališča Jože Babič. Sedaj se pripravljajo na novo, tretjo premiero v tej sezoni. V soboto 14. decembra ob 20.15 bo gledališče uprizorilo dramo Arthura Millerja v treh dejanjih «Vsi moji sinovi». Režijo je prevzel neumorni Jože Babič, medtem ko bo eno od glavnih vlog odigral Sergej Ferrari. To bo morda ena njegovih najvažnejših vlog, zakaj z njo bi končal študij na igralski Akademiji v Ljubljani. Člani ansambla pa hkrati pod vodstvom Marijana Kovača študirajo pravljično igro «Kralj Matjaž in Alenčica». To delo bodo v okviru novoletnih praznovanj uprizarjali za predšolsko in šolsko mladino na Goriškem.
Goriško gledališče, ki je pred kratkim z uspehom gostovalo v raz. nih krajih na Tržaškem in v Prosvetni dvorani v Gorici, se pripravlja tudi na prvi nastop v Beneški Sloveniji. Sodelovalo bo v sporedu ob prazniku izseljencev, ki ga prosvetno društvo beneških Slovencev v januarju vsakega leta pripravi v Čedadu. Občinska skupščina v Novi Gorici je gledališkemu ansamblu za to gostovanje že odobrila potrebna sredstva.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V obdobju od 1. do 7. decembra se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 17 ljudi, poročili so se 4 pari, 7 pa so jih oklicali.
ROJSTVA:	Marinella Dreszach,
Valentina Faresi, Stefano Baldo, Elena Trevisan, Giovanni Brusin, Elena Boscarol, Isabella Zottl, Sandra Bello, Luana Zian, Alessandro Tudor, Monica Vittor, Loredana Cesciutti, Fabio Valdemarin, Fabio Scaramagnan, Fabio Casagrande, Michaela Cravos, Monica Caslel-lan, Marco Della Morte, Mara Bo-nifacio, Andrea Ciani, Tiziana Gre-gorutti. Laura Brandolini, Roberta Burgnich, Guido Pahor, Maria Gra-zia Pettovello, Andrea Paulin in Marcello Trevisan
UMRLI: upokojenec 84-letni Mat-teo Rovis; upokojenec 79-letni Fran-cesco Cijan; upokojenka 82-letna Emma Trpin vd. Hvalič; šofer 68-letni Antonio lan; upokojenec 63 letni Celestino Colli; gradbeni tehnik 76-letni Francesco Marizza; kmet 87-letni Cesare Feresin; delavec 57-letni Giuseppe Tortul; u-pokojenec 86-letni Riccardo Piazza; upokojenec 52-letni Mario Brando-lin; delavka 37-letna Valentina Ma-cus vd. Sbogar; mehanik 61-letni Vittorio Mauri; upokojenec 71-let-ni Andrea Frison; upokojenka 81-letna Anna Fantuzzi vd. Vidali; trgovka 66-letna Maria Rado vini vd Codan; upokojenec 75-letni Antonio Cettul in gospodinja 61-letna Car-men Cecconi por. Angeli.
POROKE: Giuseppe Škorjanc, avtoličar in delavka Maria Gergolet; električar Mario Gomiscech in teks-tilka Giuliana Picech; uradnik Giorgio Lutman in frizerka Ilia Coderin ter delavec Marino Delmoro in tekstilka Ada Milloch.
OKLICI: mehanik Orneglio Fab-bro in delavka Maria Gergolet; mehanik Dario Vorisi in delavka Ma-risa Sandrin; profesor Armando Prizzi in profesorica Avla Belli; tekstilni delavec Riccardo Coder-maz in tekstilna delavka Rita Ba-scher; profesor Bruno Medeot in študentka Lucilla Verioli; upokojenec Agostino Zanetti in gospodinja Ida Buffa; delavec Walter Be-nedetti in gospodinja Lauretta De Cesare.
Strokovni kmetijski tečaj v Števerjanu
Županstvo v števerjanu sporoča, da bo pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo iz Gorice odprlo v Števerjanu strokovni tečaj za kmete. Tečaj se začne jutri, v ponedeljek ob 19. uri v prostorih osnovne šole v Števerjanu.
Na tečaju bo govor tudi o prijavi vina in o drugih problemih, ki zanimajo naše vinogradnike. Zato je priporočljivo, da se prizadeti kmetje in vinogradniki udeležijo tečaja v čim večjem številu in s« seznanijo z zadevnimi predpisi.
Umrla Je
najstarejša Furlanka
Umrla je najstarejša ženska v Furlaniji, verjetno tudi najstarejša italijanska učiteljica gospodična Giu-seppina Bierti. Stara je bila 107 let in je umrla zaradi težke pljučnice, že tretje v enem letu. Ko je umrla v Pozzuolu sta bila pri njej domači župnik in njena stara oskrbnica.
Rodila se je Pozzuolo del Friuli v letu 1861. Imela je 17 let, ko je dovršila učiteljišče. Od tedaj je stalno poučevala v Furlaniji.
Gorica
CORSO. 15.00, 22.00: «ShaIakb», S. Conery in B. Bardot; ameriški kinemaskopski film v barvah.
VERDI. 14.30—22: «11 caso Thomas Crown», S. Mc Queen in F. Du-naway; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.45, 22.00: «A-sterbc il gallico«, francoska barvna slikanica.
VITTORIA. 15 — 21.30:	«Blactime
(tempo didivertimento)«, J. Tati in B. Dennek; francoski barvni film. kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.15—21.30:	«Quando
l’alba si tinge di rosso», T. Fran-ciosa in M. Sarrozin; ameriški kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 15—22: «Cervello da un rrflliardo di dollario, M. Caine in K. Malden. Barvni film.
EXCELSIOR. 14.00: «Svezia, infer-no e paradiso«, dokumentarni film o švedski mladini, v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
PRINCIPE. 14.00: «1 bastardin, G. Gemma, K. Krnski in C. Auget; kinemaskopski film v barvah.
S. MICHELE. 14.00:	»Gentleman
Jo uccidi», A. Stephen. Kinema-skope v barbah. Sledi barvna slikanica.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Alla salute« dr. Fabbrizio, Panzano — Ul. Cosu-
lich 117, tel. 72480.
RONKE
Danes je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Mattitti, Vermeglian, Via Garibaldi 3 — tel. 777446.
Dežurna cvetličarna v Gorici Danes je v Gorici odprta cvetličarna Voigtlander, Ul. IX Agosto 3, tel. 2433.
Ljudska prosveta
V torek ob 20. uri bo na sedežu zveze, Ul. Ascoli 1, posvetovanje zastopnikov prosvetnih društev. Priporočamo točno in polnoštevilno udeležbo
Slovenska prosvetne zveza
Vaša zlatarna v Gorici
ŠULIGOJ
UST LETA 1908 GORICA, UL CARDUCC1 49 Bogata izbira ur m zlatnine
Nekateri šolarji so se prišli k nam zahvalit za lep knjižni dar, ki jim ga je ob miklavževanju preskrbela Slovenska prosvetna zveza. Nekateri so se tudi pismeno zahvalili. Zgornja slika prikazuje pismo, kakršnega je vsak učenec prejel v podarjeni knjigi
La MEBLO ITALIAliA S. p. a.
razpisuje delovno mesto — TRGOVSKEGA POTNIKA
za prodajo pohištva tovarne MEBLO Nova Gorica na področju treh Benečij
Pogoji: — uglajen nastop
—	starost od 23 do 30 let
—	dokončana višja srednja šola
—	odslužen vojaški rok
—	obvladanje italijanskega in slovenskega jezika
—	veselje do potovanja
—	lastni osebni avtomobil
—	italijansko državljanstvo
Ponudbe poslati na naslov:
LA MEBLO IT ALI AN A S. p. a.
Gorizia — Via Roma 31 Telefon 87470
V ponudbi navesti točen naslov in številke telefona.
Rok prijave: 14. decembra 1968.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiunimiiiiiiii
LITERARNI VEČER MLADIH
Dijaki iz Gorice in Nove Gorice brali svoje literarne sestavke
Prireditev je bila v klubu «Simon Gregoreič> . V petek predavanje o urbanističnem razvoju Nove Gorice
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiniiiiiniiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Najstarejša slovenska plastika najdena v Grgarju pod Skalnico
Na osnovi legende so odkopali del zidu romanskega izvora
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiinHiuHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB VELIKI UDELEŽBI VAŠČANOV
Miklavževanje v Sovodnjah z obdarovanjem otrok
SPZ iz Gorice je podarila otrokom iz osnovne šole in vrtca po
ZEMLJA, KI JE BILA PREHODNO PODROČJE MNOGIH CIVILIZACIJ
Arheologi iz številnih evropskih držav kopljejo in plenijo v Turčiji
Nad 50.000 grobnic še čaka na prvi zamah s krampom - V kraju Afrodisias še vedno stoji tempelj Afrodite, te boginje slasti, ki je sedaj zopet tako v časteh
Hadrijanov tempelj v Efezu
Gledališče v Afrodiziasu
Cel gozd platan, med bela debla dreves pa so vrinjeni jonski stebri. Tudi po tleh so položili kapitlje in basreliefe, da so utrdili z njimi steze. Sarkofag služi za korito za napajanje.
Afrodisias še ni arheološko najd-biš$e. Seveda pa prihajajo sem že radovedni turisti, ki<izšlo radi poberejo košček kakšnega kipca. A-froditin tempelj se še vedno dviga proti nebu in povsod so raztreseni zgodovinski spomeniki. Proti severu, samo 500 km od tod, v stari Troji pa je že vse Prazno, saj so res vse odnesli. Med tema dvema krajema, od katerih je eden popolnoma opusto-šen, drugi pa še ne dovolj ovrednoten, se razprostira veliko arheološko področje, s katerim se je začela sodobna Turčija šele sedaj ukvarjati.
Nobena dežela ni bila prehodno Področje za toliko civilizacij kakor Turčija. Tu so zapustili obilno umetniških bogastev in spomenikov Hititi, Grki, Rimljani in Bizantinci. Tu je kar deset tisoč arheološko zanimivih krajev in nad 50 tisoč grobnic čaka na prvi zamah s krampom.
Več stoletij so turški cesarji dejali arheologom vsega sveta: »Kamni so na razpolago vam, u-kazujemo tu pa mi.» Ta fraza je postala splošno znana in na njeni podlagi so Angleži, Nemci in A-meričani organizirali ne le izkopavanja, marveč tudi najbolj pošastno arheološko plenitev, kar jih zgodovina pomni.
Troja ni edini primer. Tako so na pr. mesto Pergamon, staro Bergama, ki je bilo nekoč tekmec A-leksandrije in Antiohije, preprosto premestili v berlinski muzej.
Naj starejše mesto na svetu Sata! Huyuk, ki so ga odkrili leta 1961 v Turčiji, so delno izkopali in ga tudi izropali. Posledica tega je, da lahko danes najdemo v raznih glavnih mestih sveta razne predmete, ki so bili po hišah, po skladiščih in svetiščih tega mesta iz nove kamene dobe.
Povsod, kjer odprejo kakšno grobnico, se ponavlja stara pesem: najprej imajo opravka z njo kmetje, to je domačini, potem pridejo prekupčevalci in končno tuji specialisti. Zatem pa zapustijo razni dragoceni predmeti deželo uradno ". v -raznih, diplomatskih. kovhkih.
......iiiimmiimmmiiiiiiiimimimimii.....	imun m m minimum............
I	2	3			D	7	8		U	9	10	11'	12'
13								A					
13		A	16				A.	17					
kr		19	A	20			21						d
M			23	A	%	—		A	23			A	26
	A	27		n	A	29		30	A	31		i '2	
	33				3>(				33	A	3b		
37			—			A	3S			39	A	30	
M					A	V					93		
«1	...			n	-5								
VODORAVNO:	1. znanost, ki
preučuje preteklost, historija, 9. velika reka na Pirenejskem polotoku, 13. okrasek, 14. nemški pevec (Peter), 15. znamka italijanskih kamionov ih avtobusov, 16. večanje, 17. čudovita alpska dolina pod Triglavom, 18. geometrijska oblika, 20. reka v Kosmetu, znana po bifurkaciji, 22. dostojanstven kmečki starec, 24. ime Ullenspieglovega prijatelja, 25. čas brez vojne, 27. ime italijanskega filmskega igralca Vallonea, 29. diapozitiv, 31. ljubljanska tovarna'pisalnih strojev, 33. kot med dvema linijama, ki potekata iz različnih izhodišč k isti točki, 36. mariborska tovarna avtomobilov, 37. zlatniki, 38. grobnica, 40. ljudska pritrdilnica, 41. generalni sekretar OZN, 52. razlaga, tolmačenje, 44. naslov slovenskega igranega filma, 45. listnica.
NAVPIČNO: 1. strokovnjak za živali in živalstvo, 2. majhen grm, 3. osebni zaimek, 4. izraz naklonjenosti, poklon, 5. sultanat v južni Arabiji, 6. slovenski skladatelj, avtor opere «Višnjani», 7. vstopna glasba, 8. začetnici jugoslovanskega izumitelja na polju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 9. puščavnik, 10. denarni Polom, ustavitev izplačil, 11. naglavni robec, 12. žuželka s strupenim želom, 14. polotok v Črnem morju, 17. kratica za ((telovadno društvo«, 19. puščavski ris, 21. grška črka, tudi znamka odličnih švicarskih ur, 23. popularna francoska filmska igralka (Anna), 26. glavno mesto Eritreje, 28. deček, 30. delujoči vulkan na japonskem otoku Hondo, visok 2353 m, 32. možicelj, 33. del stopala, 34. kemični znak za litij, 35. ploščinska mera v Angliji in ZDA, 37. kratek, sunkovit poteg, 39. ime ameriške filmske igralke Blyth, 42. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja (((Tovarišija«), 43. kemični znak za titan.
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. kokoš, 6. hupa, 10. krtača, 11. anali. 13. kato-da, H. mladina, 16. Ur, 17. Kilius, 19. bar, 20. peč, 22. alt, 23. Moira, 25. elemi, 28. laket, 30. il, 31. kultivator, 34. B(oris) PCapandopu-
lo), 36. Ciano, 37. aneks, 38. ra-kar, 42 Osp, 44. Pat, 45. Ugo, 46. kitara, 49. Ti, 50. Caracas, 53. mavrah, 55. teren, 56. Renoir, 57. nart, 58. stena.
NAVPIČNO: 56. R(isto) S(avin).
Sedanja politika turške vlade je v tem, da najprej zaščiti kraje, ki so jih že izkoriščali, in da omeji izkopavanja. Toda to je le zadeva proračuna. Sedaj sp prispevke: za arheologijo nekoliko zvišali. Toda če bi hoteli izkoriščati celotno arheološko premoženje, bi ne zadostovala vsota desetih državnih letnih proračunov. Iz tega izvirajo torej nujne omejitve.
Za vsako pobudo se morajo zato obračati Turki na tujino. Sedaj sprejemajo samo tiste arheološke misije, ki imajo jamstvo svojih vlad. Vsaka evropska država ima svojo specialiteto in izbere svoj poseben kraj. Povpraševanje je veliko, zlasti po krajih, kjer so bili razni grški in rimljanski spomeniki. Stara Jonska je vedno navduševala dekadentne Grke, preden so, o njej sanjali turisti. V Efezu so na delu Avstrijci. Androklovo mesto postaja s svojimi odkritimi ulicami, gledališči, telovadnicami in toplicami ter tudi s ((hišami ljubezni« že prava moda. Razni gizdalini so se že nasitili Koloseja in Partenona in so odkrili, da je pročelje malega Hadrijanov&gi'”'tfemplja tako ljubko in privlačno, da se mu ne more nihče upirati-,,, V Xantosu kopljejo Francozi, izkopavanje vodi hititolog Laroche. Italijani odstranjujejo ruševine v mestu Hie-rapolis, ki je eno izmed najbolj prikupnih starih mest v Turčiji. V gorah južne Anatolije se zdi človeku, kakor da je na Luni. Voda, ki Je vsa bela od velike množine apnenca, se pretaka čez skale in rebri ter je ustvarila nešteto naravnih bazenov. Voda se v njih peni in je bela kot sneg, marsikje pa se dvigajo iz nje hlapovi, ker je vroča. Bogati Rimljani so že izkoriščali toplice v Hierapoli-su in za časa Tiberija je bilo to topliško mesto v modi, kakor na pr. kasneje Karlovi Vari. Mesto Afrodisias »odkriva« neki Turek, ki je postal ameriški državljan in ki poučuje na univerzi v Kolumbiji. Toda ne moremo reči, da mesto le odkriva, marveč ga tudi oživlja in s tem spomin na boginjo, ki je prinesla človeštvu toliko slasti. Med drugim je odkril stadion, ki je bil največji na sve-
tu.
Toda v Turčiji niso le ostanki grške in rimske civilizacije. Istam-bul pomeni tudi Konstantinopel, predvsem pa Bizanc, kajti jedro bizantinskega cesarstva, Turčijo, so plenili in izkoriščali in zato sodijo bizantinsko umetnost na splošno po obrobnih umetninah. Tako je ostalo v bizantinski zemlji, kar je bistveno, to je neprevozno. Pri tem gre predvsem za najnovejša odkritja: za mozaike v Sv. Sofiji in v Modri mošeji, za skalnate cerkve v Kapadokiji, za katere še pred nekaj leti niso vedeli. Cela dolina je polna stolpu čev, ki so podobni sladkornim čokom. Takšnih »čokov« je na stotine in od daleč se zde kakor procesija pripadnikov Ku Klux Klana s kutami. Te kapele in cerkvice so izkopali kristjani za časa verskega preganjanja v skalo, da so se tja zatekgli in, opraVljaii s tem svoje obrede. Taksnih «.tro,-gloditskih« cerkva je 365, torej kolikor .dni v -letu. V najlepših. - kamor sonce . nikoli ■ ne posije, i- so odkrili bizantinske freske v ''krasnih živih in temnih barVah, ki se zdftr k^kpr, uživopisane' preprosi
'■	|	•->• .-j-n,'-..i/:- ;.,•*«*! ‘
mimmš
bizantinsko umetnost in Caril Mango, ki je strokovnjak za to umetnost, pravi, da je pravo bistvo bizantinske kulture v Mali Aziji.
Zaščititi pa je treba tudi pravo turško arheološko bogastvo. Ono pripoveduje zgodovino Islama. Turki odkrivajo svoje lepote šele skozi oči turistov in se zavedajo, kako krasne so njihove mošeje in trdnjave. Sedaj so začeli odstranjevati mah in travo s svojih starih teoloških šol. Turki obnavljajo tudi prenočišča za karavane in šest izmed njih bodo spremenili v hotele.
Neki francoski počitniški klub se je že obvezal, da jih bo v ce loti najel za počitnice svojih čla nov. Zal je treba ugotoviti, da ob čudujejo vso to lepoto in jo tu di izkoriščajo le tujci. Zaradi tega bi bilo prav, da bi končno prepričali tudi Turke, da pripada Sredozemlje in njegova okolica predvsem sredozemskim narodom. Narod, ki ne zna ljubiti in častiti svoje preteklosti, se namreč lahko proda.
R. G.
Lepa in prikupna filmska igralka je iz Chicaga, kljub temu pa se je preoblekla v Skotinjo, da bi se bolj prikupila Britancem. Prišla je namreč v London sklepat pogodbo za nastop v novem filmu
INDIJSKI TEMPELJ NA ČAST VODI
Svetišče so vsekali v živo skalo na pročelju pa so številne podobe
Pred hramom je mnogo votlin, iz katerih curlja voda in so jih proglasili za svete
Neznosna' vročina je kljub zgodnjemu jutru, ko smo zapuščali ogromno mestno mravljišče',JBpmbajr, lebdela v zraku. Le veter, ki ga je povzro-
Del notranjščine v živo skalo vsekanega templja v Dekkhamu
4* 4*
TIHOTAPCI
NENADOMA^..		—		m
' ^ \|	i	
	r,	
		
-	/ a •	f
i«
m
JE ? ALI KJE VE-STE ZA -- -------- DETEKTIVA
as^1^
VOHLJATA OKOI
....... OKOLI NAŠEGA
skrivališča, policija ne-
ča! odprt drveč avtomobil, nam je vsaj za silo blažil dihanje. Drveli, smo mimo palač, hiš in kolib po vijugastih cestah mimo smetišč na periferiji, s katerih je.,strašna zaudarjalo po smradu. V (velikem jezeru daleč izven mesta, iz katerega so napeljane debele cevi, ki oskrbujejo del Bombaya z vodo, so se hladili ljudje in bivoli hkrati. Kmalu zatem smo se znašli v turobnem peščenem rumenkasto-rjavkastem svetu, ki so ga obkrožale visoke gole gore, v katere se je neusmiljeno upiralo sonce. Puhtela je vročina z razbeljenih skalnatih skladov, kot bi bili v kotlu. Puščoba vsepovsod, le kjer je bila kakšna mlaka smo spotoma med redkim zelenjem naleteli na skromna bivališča. Voda v teh krajih je prava redkost. Zato ni prav nič čudnega, da Jo Indijci, ki jim je voda čudežna svetinja, časte kot sveto.
Po večurni vožnji smo prišli do planote Dekkhan, ki se na široko razprostira med hribi, s katerih se zlije nanjo v času monsuma ogromno vode. Takrat se spremeni dolina v velik in rodoviten rižev nasad. Legenda pravi, da je bila tod pustinja, v kateri so ljudje u-mirali od žeje in gladu. Odkar pa je pridrla voda v dolino, se je razbohotila blaginja. V zahvalo bogovom so vdolbli v zgornjo steno hriba Karli, ki se kopasto dviga nad dolino, tempelj na čast vodi. To je najstarejši in najlepši budistični primer umetnosti v Indiji. Tempelj izvira iz prvega ali drugega stoletja pred našim štetjem. Kasneje so v steno vdolbli še več votlin, ki so dajale zavetišče hinduističnim romarjem, kajti ta budistični hram je potem služil tudi bogoslužju boga šive. Danes je hrib priljubljena romarska pot hinduistov, ki trumoma obiskujejo ta hram.
Pod vznožjem hriba je od bambusovih dreves obdano manjše jezerce, podobno bajerju. Tam napajajo živino, ki v vpreženih vozovih prevaža vernike pa tudi romarji sami se radi okopajo v njej. Od tod vodi vijugasta steza navzgor po vročih kamnih m razbeljenem pesku. Premočeni od tropske vročine, da so se nam srajce prilepile na kožo, smo po 20-minutnem vzponu prišli na ploščad tik pod vrhom skalnate stene. Od tod je lep pogled na zeleno dolino In na okoliške hribe, ki so kot mogočne zapornice vodi, kadar se steka v dolino in se razlije v ogromno jezero. Čeprav smo bili že v suhem obdobju, smo še videli vlažne struge, ki so se spuščale čez temne stene v zeleno goščavo.
Votline v kamnitnih previ-
sih pričajo o fanatičnosti vernikov, ki so povsod tam, kjer se je med skalovjem pokazal izvirek vode, čeprav še tako rtikfhte‘n, laK'l’JVf KdtVižij*'omočil vlažn0
mesto .ftarj&Vfto,. Zaznamovali so ga s posebno rdečo barvo in tja zdaj polagajo cvetje, poklekajo in molijo. Večji stu-denčni izvir pri vhodu so zajezili, da se steka voda v betonsko korito, ki služi romarjem za odžejanje.
V sredini stene je v živo skalo vsekan prostoren tempelj. Že pred vhodom na levi strani se izlušči iz pečine še-sterooglato izsekan steber Si na Stambha, ki ga na vrhu glave kra.-e štirje levi. Prav tako tvori pročelje hrama en sam mogočen relief človeških in živalskih figur, vsekanih v živo skalo, ki s svojo nepopisno lepoto razodevajo veliko likovno moč nekdanjih indij skih umetnikov.
Notranjost hrama tvori 39 metrov dolga in s stebri opredeljena dvorana s tremi lad jami, ki je H metrov visoka. Na koncu templja, ki je zaokrožen, se dviga s tal visok Dagaba, to je kupola v obliki velikega zvona na štirioglatem podstavku, v katerem so relikvije. Nad Dagabo je iz tikovega lesa izrezljan strop v o-bliki baldahina. Stebri, ki ob dajajo dvorano, so šesteroogla-ti, tisti na levi in desni strani ki dele ladji pa so zgoraj bogato okrašeni. Spredaj sta izklesana po dva klečeča slona na katerih sede moške in ženske figure, zadaj pa proti zidu obrnjene figure konj. Peti steber na levi prikazuje še budistično zamišljeni «Tok življenja«, medtem ko je srednji steber na desni strani izjemno šestnajsterooglat z bogato okrašenim ospredjem, na katerem je reliefno upodobljen budistični simbol Dagaba Za stebri Dagabe sta vdol-beni vsaka zase štirioglati skalnati votlini, Niharas imenovani, ki so ju svečeniki u-porabljali za samostanske prostore.
Zunaj hrama je še več votlin, v katerih ponekod curlja, voda in so izviri okrašeni s cvetjem romarjev. Stropi v votlinah so počrneli od sveč in daritvenega ognja. Tudi vzbečeni strop templja v sredini ladje, ki je preorežen z izrezljanim tikovim lesom, je ves počrnel od dima.
Ob monsumu, ko je dolina preplavljena z blagodejno vodo, odsevajo v njej plameni daritvenega ognja iz votlin nad dva tisoč let starega hrama, ki v imenu darovalcev prosijo, da bi bogovi še nadalje uslišali prošnje vernikov za njih vsakdanji riž.
EMIL FRELIH
HORO
SKOP
Veljaven od 8. decembra do 14. decembra 1968
—_	OVEN (od 21. 3. do
20- 4->	v čustvenih
I	3 zadevah odložite do-
l	J	končne	sklepe. Izo-
gnili se boste naj-^ ^ večji nevarnosti, če ne boste pravili povsod, kaj mislite.	Na delu	morate bolj
paziti na sodelavce. Odločilne sklepe odložite na kasnejši čas. Zdravje se bo precej izboljšalo.
BIK (od 21. 4. do
.	.	.	20. 5.)	V čustvenih
) zadevah boste žara-di velike moralne odgovornosti izgubili duševni mir. Stisnite zobe in skušajte prebroditi resni položaj, v katerem ste se znašli. Po sestanku s sorodniki boste prejeli gmotno pomoč. Vaše pobude bodo cenili. Bolelo vas bo grlo.
DVOJČKA (od 21.
5. do 21. 6.) V ljubezenskih zadevah boste mnogo dosegli s svojo prepri-čevalnostjo. Imeli vas bodo radi kljub nekaterim dvomom. Na delu morate dobro premisliti, preden boste dali neke nove pobude. Zdravje ne bo najboljše zaradi motenj živčnega in vegetativnega sistema.
RAK	(od	22.	6. do
■e a. x 22. 7.) Svojega gro-bega značaja ne sme-J te še namerno pretiravati, kajti vsako pretiravanje prestra ši žensko, čeprav ji moška sila ugaja. Osebe ženskega spola naj bodo bolj popustljive, da ne zgubijo drage ljubljene osebe. Na delu odložite neko odločitev.	Zdravje	bo	izvrstno.
LEV	(od	23.	7. do
/" N. 22. 8.) Prejeli boste f	\ pismo, ki vas bo ze-
(J lo osrečilo. Prema-V	J	gati	boste	morali
^-----^	odpor ljubljene ose-
be, toda pri tem bo potrebna velika taktnost. Na delu se morate truditi, da ugodno rešite neki zelo zapleteni primer. Priporočamo vam gibanje na prostem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čeprav i-mate ugodne perspektive, pa se kaže v vas določeno nagnjenje k pesimi-melanholiji. Na vsak način imajo ljudje raje vesele kot čemerne ljudi Ohranite na delu svoja prijateljstva in hodite v izbrano družbo. Zdravje bo izvrstno, le noge bodo nekoliko trudne.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) V čustve nih zadevah poglejte globlje vase in boste morali priznati svojo krivdo. U-stvarite bolj solidne odnose. Odkrili boste tudi pisce nekih odvratnih pisem. Na delu se položaj ne bo mnogo spremenil. Priporočamo vam zmernost pri jedi in pijači.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) Kar se ljubezenskih zadev tiče, boste srečali prijetne osebe in se boste z neko
osebo tudi pobotali. Sploh vas bodo navdušeno sprejeli v družbo. Neki nenadni obisk vas bo prepričal, da ste glede dela na zgrešeni poti. Cas je primeren za novo zdravljenje.
STRELEC (od 22
11.	do 20. 12.) V lju bazni se boste mo rali zadovoljiti s ti stim, kar imate, sicer bi bilo razočaranje še večje. Prejeli boste neko darilo, toda pazite se pred prevaro. Na delu ne smete o-mahovati, sicer boste zapravili učinke vseh dosedanjih naporov. Imeli boste nekoliko šibko srce.
KOZOROG (od 22
S----\	12. do 20. 1.) Ponov
f V \ no boste pridobili (	j zaupanje ljubljene o-
(V sebe, ki je bila u
x'---pravičenn ljubosum
na. Na ta način se bo kon čalo razdobje hladnosti. Žara di neodločnosti in obilnega kle peta se utegne položaj na delu precej zanlesti. Pazite se pred skoki temperature.
V()ON»« (od 21 l do 19. 2 ) Ce hočete, da vam bo oseba drugega spola vračala čustva, morate dati tudi več od sebe, ne smete pa biti pri tem vsiljivi. Teden bo glede dela izredno poziven. Neki mali nesporazum boste takoj pojasnili in ne bo noberdh posledic. Grozi vam živčna izčrpanost.
RIBI (od 2U. 2. do 20. 3.) Glede čustev ne mislite preveč na to, kar bi se bili^/ lo lahko zgodilo, pa S se ni. Skušajte se odkrižati neprijetnih spominov. Ljubosumnost je grda razvada. Na delu bodite z vsemi prijazni in ne širite preplaha. Zdravje se vam bo znatno izboljšalo.
zrnu in
P fTmoFšTcI "dnevni k
DUŠAN KALIČ
Zatemnjena
stran itaiožba doreci
DANES OB 10.30 V NABREŽINI
Srečanje Vesna-Primorje za prvo mesto na lestvici
V obeh taborih pričakujejo to doslej najvažnejšo tekmo prvenstva z optimizmom - Pri Vesni ne bo nastopil Silvan Sulčič, pri Primorju pa Osich
Na nogometnem igrišču v Nabrežini bodo danes odigrali doslej najvažnejše srečanje v skupini «L» tretje amaterske nogometne !ige. Med seboj se bosta pomerili ekipi s slovenskima imenoma Vesna in Primorje, zato je razumljivo, da vlada za ta derbi v tržaški okolici dokajšnje zanimanje. Srečanje bo namreč odločalo o prvem mestu lestvice.
Kako sta obe moštvi pričakali ta derbiv
V SV. KRIŽU
Vedro razpoloženj« in visoka morala
Za današnjo tekmo med prose-škim Primorjem in kriško Vesno vlada tako v Sv. Križu, kot na Proseku med navijači obeh moštev veliko zanimanje. Razgovori se sučejo v pretežni meri okrog tega dogodka, precej je pa tudi polemik. Kjerkoli se zbere skupina nekaj oseb, že je govora o današnji tekmi. Zanimanje za nogomet je bilo že itak v zadnjem času dokajšnje, ob derbiju med Vesno in Prim v-
BllllllllllllllllllllMlinillllllllMIIIIIIItlllllllll-
jem pa je že kar preraslo v nogometno «mrzlico».
Vprašanje, ki si ga zastavlja večina je seveda, kdo bo zmagal?
Križani bi kajpak radi videli zmago svoje ekipe in bodo zato tudi prihiteli na igrišče v velikem številu, da bi bodrili svoje moštvo. Vendar pa ne smemo pozabiti na rek, da je žoga okrogla, in zato bo šele konec tega srečanja pokazal, če bodo želje kriških navijačev tudi uresničene.
V taboru kriških igralcev je razpoloženje vedro in morala je visoka. Trener Mandanicci je tudi ta teden treniral ekipo kot običajno. Iz razgovora z njim smo povzeli, da s sestavo svojega moštva nima resnejših skrbi. Vsi igralci so v dobri formi in nihče nima omembe vrednih poškodb. Ne bo pa tokrat nastopil veteran kriške ekipe Silvan Sulčič, ker bo zaradi poklicnih obveznosti odsoten.
Trener Vesne je najavil za današnjo tekmo naslednjo postavo svoje ekipe: Tence R. (Gardini), Verzier, Tretjak, Mandanicci, Col-tellino, Finotto, Manzin, De Mi-chele, Rabusin, Codemo, Cecchini.
K. K.
> i ■ 111111111111111111111 ■ 11111111111111111111 ■ 111111 f 11 ■ l ■ 11111 rri l ■ ■
PO PRAZNIKIH NA STADIONU «1. MAJ V TRSTU
Otroška telovadba za osnovnošolce
Telovadbo bo organizirala komisija za dorašcajoio mladino pri SKGZ
Na našem, področju deluje vrsta zamejskih slovenskih športnih društev, ki se z večjim ali manjšim uspehom ukvarjajo s to ali ono športno panogo. Športno društvo ima danes že skoraj vsako naše večje naselje, toda ta društva se v glavnem ukvarjajo skoraj izključno le s tekmovalnim športom Pri tem pa so organizatorji našega telesno-kulturnega življenja skoraj povsem spregledal1 potrebo po tern, da bi poskrbeli tudi za telesno vzgojo naših najmlajših, to je otrok v tisti starostni dobi, ko obiskujejo osnovno šolo in torej še ne pridejo v poštev za nobeno tekmovalno športno udejstvovanje,
Pri tem je treba poudariti, da je prav ta del naše mladine zaradi dolgotrajnega sedenja v nilskih klopeh in prenašanja težke šolske torbe v šolo in iz nje teh podvržen raznim telesnim rastnim okvaram. Da je prav v šoli vzrok za večino tovrstnih poškodb, najbolje dokazuje ugotovitev, da število teh okvar tem bolj rase. čim več časa uče nec obiskuje šolo Tako je več okvar v drugem razredu, kot v prvem.t; več v tretjem kot v dru gem itd.
Vseh teh okvar pu je precej manj — ali pa jih sploh ni — pri tistih otrocih, ki se aktivni ukvarjajo s telesno vzgojo zlasti če je usmeritev le te namenjena prav korekturi telesne drže. Zato bi bilo nujno, da bi se vsi šolarji obvezno udeleževali telovadnih vaj v doka/ izdatni meri, saj jim šolska telesna vzgoja (kolikor je sploh imajo) ne more zadostovati, ker so ji odmerili premalo časa in tua. pogoji zanjo so v večini primerov slabi.
Da bi temu stanju vsaj delno od pomogla je sklenila komisija za do-raščajočo mladino pri SKGZ tudi letos organizirati pod strokovnim vodstvom, telovadbo z,a osnovnošolske otroke na stadionu «1. maj», pri Sv. Ivanu v Trstu. Telovadba se bo začela takoj po praznikih in bo točen začetek vadbe objavljen v časopisu.	P. O.
NA PROSEKU
Odločali bodo mirni živci in visoka zavest igralcev
Danes ob 10.30 se bosta na na-brežinskem pravokotniku pomerili enajsterici Primorja in Vesne. V vrstah Primorja gledajo na ta dvoboj z optimizmom. Spodrsljaj z ekipo Inter SS je moštvo že prebolelo. morala nogometašev je visoka, kar priča tudi izid tekme 4:1 s katerim so igralci Primorja v sredo premagali enajsterico Arsenala, ki nastopa v 2. amaterski ligi. Visoka zavest in mirni živci, to sta lastnosti, ki bosta odločilni v tem srečanju.
Trener Fragiacomo še ni najavil postave svoje ekipe, sklical pa je 13 igralcev in sicer so to: Cadelli, Canciani, Coslevach, Del Bene, Francola, Hervatič, Prašelj, Pressi, Sardoč, Stock, Štoka, Verginella in žužič. Iz Imen nogometašev v tem seznamu lahko sklepamo, da v vrstah Primorja za današnjo tekmo ne bo sprememb. Res pa je, da bo mora! trener Fragiacomo zaradi odsotnosti Osicha (nogo ima v mavcu) moštvo precej preurediti. Dres št. 3 (levi branilec — doslej Osich) bo verjetno oblekel Pressi, ki se je že v tekmi z ekipo Inter SS izkazal v tej vlogi. Cadelli bi tako zopet dobil vlogo levega krilca, v napadu pa bo verjetno na desnem krilu prvič igral pri Primorju bivši član proseškega Li-bertasa Coslevach. Morda pa bo trener izkazal zaupanje tudi mlademu Stocku. Del Bene bi tako igral na desni zvezi, Prašelj pa bi se s tem spremenil v levo zvezo in bi sestavljal z levim krilom (Vergi-nello) nevarno dvojico na levi strani igrišča. Ker je Prašelj tehnično zelo dober igralec bj se v novo vlogo gotovo hitro in dobro vživel in tudi Verginella bi dobil več uporabnih žog ter bj bil lahko uspešnejši.
Postava Primorja bi v današnji tekmi morala biti torej naslednja:
Štoka (Canciani), Hervatič, Pressi, Sardoč, Francola, Cadelli, Coslevach (Stock), Del Bene, žužič, Prašelj, Verginella.
B. R.
imiiiiiimiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiMiimiiiiiiiii
NOGOMET DANES
A
==r=š	~~
10. kolo
ATALANTA - TORINO Lattanzi
CAGLIARI - BOLOGNA Sbardella
FIOR.ENTINA - NAPOLI
Gonella
INTER - VARESE De Marchi
JUVENTUS- MILAN Monti
L VICEiNZA - ROMA De Robbio PIŠA - PALERMO
Toselli
SAMPDORIA - VERONA Vacchini
10. kolo
CATANIA - LIVORNO COMO - GENOA FOOOIA - LECCO LAZIO - PERUGIA MANTOVA - REGGINA MODENA - BRESCIA MONZA - CESENA
REGGIANA - CATANZARO SPAL - BARI TERNANA- PADOVA
A SKUPINA
C
\ m =
s ==-= iSni 13. kolo
ALESSANDRIA - MONFALCONE Lupi
BIELLESE - SOLBIATESE Trinchieri
LEGNANO - TREVISO Crista
MA.CO.BI. ASTI - UDINESE Beccaria
MARZOTTO - SOTTOMARINA Lattanzi
NOVARA-SAVONA Bianchi
PIACENZA - PRO PATRI A
Moretto
R. RUENTES - VERBANIA Casarin
TRIESTINA - CREMONESE Pilotto
VENEZIA - TREVIGLIESE Chiapponi
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 8. decembra 1968
NOGOMET
2.	amaterska liga
14.30	v štandrežu
JUVENTINA—S. PIER DISONZO
* * *
3.	amaterska liga
10.30	v Nabrežini
PRIMORJE — VESNA
* * *
14.30	v Trstu, «1. maj»
ZARJA — COOP * * *
8.00 v Trstu, Sv. Sergij
BREG—LIBERTAS BARKOVUE # * *
Mladinsko prvenstvo
11.30	v Trstu, Sv. Alojzij
CGS — GAJA
KOŠARKA
Promocijska liga
18.30	v Trstu, Ul della Valle
BOR - ENERGIE NUOVE * * *
Naraščajniška liga
8.00 v Trstu, Ul. della Valle
BOR — MONTUZZA
iitminiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimii
OPOZORILO
(Nadaljevanje s 3 strani)
vo mislil: «Kaj se bo zgodilo, ko bo zvečer mati očetu pri večerji povedala to novico. Očria bo strašna novica gotovo tako pretresla, da se bo izdal. Smrtno po prebledel in zajecljal:	Simoia!
Mati bo videla, da trepeta po vsem telesu.«
Daniel je zato prišel k njemu v pisarno. Gotovo sta re mu obe uri v šoli strašno vlekli. Zato mu je bilo ob vstopu v niegovc sobo tako zelo nerodno. A kljub temu mu je moral priti povedat Misli! si je: če bo povedala mati novico pri večerji, bo o ,e nanjo že pripravljen...
Daniel je se vedno stal pri oknu in gledal na cesto. Gotovo je čakal, da si bo oče opomogel. Ga-matte je s pogledom ljubeče božal sinov ozki hrbet, ki se >e sklanjal skozi okno. Njegov Daniel je pred/sem sku pred mamo prikriti očetovo bolečino.
«Daniel...» Osetov glas je zvenel mehko in božajoče.
Deček se je obrnil, stopil k stolu, vzel knjige in plašč in rekel:
«Zdaj te pa ne bom več zadrževal.«
Doktor Gamatte bi se sinu rad zahvalil, pa ni mogel. Na svetu so stvari, ki jih človek ne more povedati. Rekel je samo:
«Zelo sem vesel, dragi Daniel, da si me obiskal!«
(Nadaljevanje s 3. strani)
kov iz drugih republik, izdala vrsto slabših, umetniško nedovršenih del, moremo reči, da je s Kaličevim romanom imela srečnejšo roko. Res pa je, da tudi ob tej knjigi težko govorimo o močnejši stvaritvi in o velikem tekstu, temveč moramo ostati pri oceni povprečnosti. Posebno še, ker je Kalič vsekakor močnejši v svojih novelah, v krajših črticah, kot pa v romanu, ki je pravzaprav sestavljen iz samih epizod, drobnih črtic z istimi protagonisti, ki so enako ubrane na isto temo, napisane ob drobnih dogodkih, večinoma tragičnih, in se vse zaključijo s tragičnim koncem. Toda gre vendar za solidno stvaritev, ki nas vsaj deloma zadovolji, ki pa nas zaradi pomanjkanja pisateljeve umetniške moči ne pretrese. Posebno še, ker poznamo nekatere več kot odlične tekste s tematiko koncentracijskih taborišč, pa čeprav morda predvsem v obliki črtic in krajših novel.
V romanu Zatemnjena stran pripoveduje pisatelj o življenju v taborišču in o ljubezni v taborišču, o ljubezenski zgodbi dveh mladih ljudi, Jugoslovana in Francozinje Jacqueline. To pot junaka ostaneta živa, toda okoli njiju je polno smrti. Tudi tu se torej kot v drugih Kaličevih krajših tekstih srečamo predvsem s smrtjo in strahotami taborišča, kjer vlada neusmiljeni zakon nasilja. V nasprotju s smrtjo pa je ljubezen, tiha, komaj uresničljiva ljubezen dveh mladih ljudi, ljubezen, ki je morda bolj simbolična kot stvarna, bolj protest proti strahotam in nasilju, kot pa resnična ljubezenska zgodba. V predgovoru k svoji knjigi je pisatelj sam zapisal, da je v strahotnem mraku izžareval pramen svetlobe edino iz človeka. V tem tekstu naj bi iz dveh mladih ljudi in njune tihe ljubezni izžarevala svetloba nasproti po-šastju smrti.
Čeprav je ta roman, kot vsi ostali podobni teksti s to tematiko, ne samo podoba nasilja, temveč tudi protest proti vojni, proti vsem grozodejstvom, pa je vendar treba ugotoviti, da nam pisatelj v njem pravzaprav ne pove ničesar novega. V tovrstnih romanih je torej teža pripovedi predvsem na umetniški moči pisatelja, na tem, kako pisatelj zna prikazati taborišče, življenje v njem, strahote. Kako močno zna pripovedovati in kako vplivati na bralčevo duševnost. Kalič je imel očitno premalo izpovedne moči, da bi ustvaril močnejši, pretresljiv tekst. Zato nas ta roman ne zagrabi, ob njem ostanemo hladni, včasih niti ne povsem prepričani, pa čeprav je bilo v taboriščih menda vse mogoče. Solidnost pripovedi in njena poprečnost, to sta najboljši oznaki tega teksta s tematiko taborišč, ki pa s to tematiko precej pozno prihaja med slovenske bralce. Danes zahtevamo takih tekstov, ki so umetniško dovršeni in ki nas prevzamejo. Ka-ličev roman Zatemnjena stran ostaja nekje na pol poti.
SI. Ru.
flVTOPROMET GORICA
priporoča umovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 6 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami - Tei. 21-314 Turistično društvo tma na razpolago tudi privatne sobe
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarna In gostilna «Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak veter ★ gostilna •rZvezdor’
razen torka in barski program	telefon 21-239
☆
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo <LA CLESS1DRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ^<><3 a, j a na veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT Izraden popust — Garancija —
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA TER NAPA USNJA
• damski plašči • kostimi • moški jopiči •
★
• tričetrt plašči z in brez krznjene podloge • v športnih in klasičnih krojih
★
KRZNENI PLAŠČI IN BOVICE IZ
PLEMENITIH KRZEN
★
•	damske usnjene torbice • damske krznene copate •
•	usnjene rokavice • usnjeni kovčki, potovalke . . . •
MODNE NOVOSTI ZA ZIMO
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BAR
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno* potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi:	341-23 ;	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73*477
Hotel «PARK» Rovinj
I el. 81122
Moderen gostinski objekt v borovem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni.
NOV
	GOSTILNA
«NA	KLANCU*
Seča	(Portorož) št. 81, te-
lefon	73588 — ob glavni
cesti	proti Pulju
VEDNO	SVEŽE MORSKE RI-
BE IN	DRUGE SPECIALI-
TETE	KRAŠKI PRŠUT IN
PRISTNA ISTRSKA VINA	
SUPER MARKET
i
i
Najkvalitetnejše prehramnene potrebščine Tobačne izdelke Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti.
PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi. Senožečah I)u tovljah. Komnu in Brestovici.
ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 107, POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI.
//0/t/«Grad Mokrice»
ob avto cesti Ljubljana - Zagreb
32 konfortnili sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na v -l.io jahalni kon ji -dvovpreg: s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Ogla šu j tv
V POMORSKEM
( Hasan Scidbcjli	25.
TELEFONISTKA
.................Illllllilllll!.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf
Ce pa je vzrok resnično samo v tem, česa bi se potem bala, pred kom naj bi branila svojo srečo? Pa vendar, zakaj se tako piaho krči srce, ko da bi čutilo nesrečo?
... Zarangis je prišla v rafinerijo skoraj hkrati z Me-hriban.
Zakir se je seznanil z Zarangis že prvi dan, ko je prišla v podjetje. Ze takrat so se menili o postavitvi novega obrata. Zakir je delal skupaj z arhitektom in pripravljal zanj osnutke načrtov nekaterih podrobnosti za notranjo ureditev obrata. Svoje osnutke je dajal prerisavat na čisto v proračunsko-načrtovalni oddelek.
Nekoč, ko je odprl zastekljena vrata oddelka in jo hotel mahniti naravnost v kabinet k načelniku, ga je nenadoma nekaj zaustavilo, ko da bi mu zašepetal njegov notranji glas: «Obrni se!« Obrnil se je in otrpnil. Njegove oči so se srečale s poudarjeno hladnim pogledom Zarangis. Oblečena je bila zelo okusno, zahtevno in preprosto. Zakira je omamila s svojo čudovito lepoto. Spoštljivo jo je pozdravil in se hotel pozanimati, kdo da je in kaj dela tukaj, toda Zarangis mu je tako hladno odzdravila, da so se mu besede zataknile v grlu. Zakir je za sekundo obstal neodločno, potem pa je naglo oušel v načelnikov kabinet.
Načelnik je pokiical Zarangis in ji naročil, naj preriše risbe, ki jih je prinesel Zakir. Dekle je vzela risbe iz Zakirovih rok z nezadovoljnim obrazom m odšla iz kabineta.
Od tega dne dalje se je Zakir večkrat oglasil v proračun-sko-načrtovalnem oddelku z različnimi pretvezami. Zarangis se je kot prej obnašala do njega zadržano, skoraj uradno. Navsezadnje mu je rekla, zroč mu naravnost v oči:
«Nekam pogosto zahajate sem, tovariš Džalalov!«
Zakir se je zmedel kot zaloten fantič in je začel govoriti o novih napravah, pojasnjevati, kako ga vznemirjajo številna vprašanja, povezana s	tem	delom. Kakor da	bi se bil
opravičeval pred dekletom.	Ko	je	opazil, da ga	sploh ne
posluša, se je poslovil in odšel.
Zarangis je slavila zmago — temelji so bili postavljeni.
Zakir je odtlej pošiljal	načrte	v proračunsko-načrtovalni
oddelek po svoji	tajnici	in Zarangis	jo je zelo	spretno in
previdno izprašala o vsem,	kar	je	hotela zvedeti	o Zakiru.
Zvedela je, da je Zakir eden izmed najvidnejših in najsposobnejših delavcev v tovarni in poleg tega še svoboden. Tisti čas sta Zakir in Mehriban že uživala dolge večere skupaj na svoji priljubljeni klopi v parku. Omamljena od ljubezni sta se počutila kot najsrečnejša človeka na svetu.
Teden dni	pred	tem,	ko	sta Mehriban in Zakir srečala
na	dvorišču rafinerije tetko	Bulgeiz, ki je Mehriban spra-
vila v takšno zadrego s svojim vprašanjem, je Zarangis narisaia vse, kar	je bilo	potrebno za	Zakira in	mu kopije
sama odnesla. Vstopila je v prostoren, svetel kabinet; Zakir je	nezavedno	vstal,	ker	ni	verjel svojim očem. Zarangis
ga je nevsiljivo pozdravila, si ogledala sobo, stopila k velikanskemu oknu prek vse stene. Potem ko si je ogledala dvorišče in velikanske hrumeče naprave, je pripomnila:
«Ne živite	slabo!	Od	tod	imate lep razgled — ves svoj
obrat imate kot na dlani.«
«Kakor pravijo — blago na vpogled!« se je brez nasmeha pošalil Zakir in	hladnost njegovega	zadržanja	je začudila
Zarangis. Vendar je to ni kdo ve kaj zmedlo.
Od tega dne	naprej	je Zarangis	prihajala vsak dan v
kabinet načelnika četrtega obrata.
Zakir se je prepričeval, da nima nič s tem dekletom, in da ničesar ne more biti, toda ne da bi sam opazil, je vsak dan čakal na njen prihod ali telefonski poziv. Besede z dvojnim pomenom in zgovorni nasmehi Zarangis, njeno lepo, vitko telo, vse to ga je vznemirjalo in prinašalo nemir v srce. On pa se je še kar naprej poskušal upirati, poskušal je obraniti čistost svojega čustva do Mehriban, toda vsak dan so se vse močneje pojavljala oblastna čustva in poželenje iz kdo ve kakšnih, najbolj skritih globin njegovega bitja in mu jemala voljo. Mehriban je bila mehka kot sanje, čista in hladna, kot studenčnica: Zarangis pa je ognjevita in poželjiva, kot samo življenje. Podoba Mehriban je sproščala v njem vzvišena in plemenita čustva. Ljubezen Zakira do Mehriban je bila vznesena in globoka, toda na dnu vsega tega je bilo nekaj neotipljivega,	zamegljenega. Sploh	si	ni	jasno	predstavljal, kako in s	čim se lahko končajo	ti	čudno	čisti
odnosi; natančneje:	nikoli se ni zares	zamislil nad	vsem
tem. Zarangis pa je bila tako razumljiva in zaželena.
Takšno razpoloženje je prinesla v zadnjem času nestrpnost v njegova srečanja z Mehriban. Morda pa prav zaradi tega ni megel odgovoriti na preprosto vprašanje tete Bulgeiz...
Boj med dvema nasprotujočima si čustvovanjema je utrudil njegovo srce in	zato se je odločil,	da	bo	navsezadnje
končal s tem. Nekega dne je naročil Zarangis:
«Prosim vas, odslej mi pošiljajte vse izdelane načrte po moji tajnici.«
Zarangis je začudeno vprašala:
«Zakaj vendar?«
«Ne bi vas hotel utrujati.«
Zarangis je stresla glavo, popravila kodre las s čela in zmignila z rameni. Zakir je vstal in namrščil obrvi.
«Nekam pogosto	prihajate sem.«
To je bilo žaljivo, toda Zarangis ni niti trenila. Nasmehnila se je:
«Ne pošiljajte mi dela, pa ne bom več prišla!«
((Tukaj ste zato, da delate. In v zvezi z novimi gradnjami boste imeli še več dela.«
((Kako bom zdržala takrat?« ga je vprašala zdaj že v resnem tonu. «V vaših originalih je zame toliko nerazumljivega. Nisem še dolgo tukaj... pa marsikaj potrebujem, da mi pojasnite...«
«Oe boste naleteli na kaj, česar ne boste razumeli, me pokličite po telefonu, pa bom prišel k vam. Srečno!«
Zakir je imel razgovor za končan. Vložil je načrte v ognja varno omaro, zaloputnil težka vratca in odšei. Zarangis se je zagledala v njegov hrbet in se užaljeno ponižala:
«Na svidenje...«
Zakir se ni zmenil.
Zvečer ga je poklicala po telefonu in mu z usmiljenja vzbujajočim glasom sporočila, da je v njegovih osnutkih dokaj nejasnega.
«Dobrc, jutri bom prišel in vam pojasnil. Zdaj gre delo že tako h koncu.« In odložil je slušalko.
Toda Zarangis je takoj nato spet poklicala.
«Bada bi ostala še malo, da bi še kaj naredila,« je rekla, «bolje bo, če pridete zdaj sem in mi razložite nekatere stvari.«
Zakir je skoraj poškrlatel od besa,
«Dobro! Ko bo nastopila druga izmena, bom prišel.«
Za ta večer je bil z Mehriban dogovorjen za sestanek.
Takoj ko se je končala predaja in sprejem izmen v obratu, je odšel v proračunsko-načrtovalni oddelek. Ko je prijel za kljuko, je za sekundo omahoval: «Morda bi bilo bolje, da bi ne šel? Cim dalj stran od nje...« Načrte pa je potreboval neutegoma. Po drugi strani pa je vedel: Ce se mu je posrečilo, da se je enkrat že uprl, potem se mu bo komaj posrečilo drugič. Umiril je duha in vstopil.
Zarangis ga je sprejela z rahlo užaljenostjo, z boječim in poslušnim pogledom. Zakir je s svojo običajno prizadevnostjo takoj stopil k njeni risalni mizi in vprašal:
((Pokažite mi, česa ne razumete!«	(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno 800 lir — vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečnu 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Publicitk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst